Slovenski Velja 4 gold. av. velj. na leto. Štev. 11. V Celovcu 15. novembra 1878. XXVII. tečaj. Pridiga za I. adventno nedeljo. (Kaj je advent in kako ga obhajati? Gov, J. R,) „Bratje! vemo, da je že ura, da od spanja vstanemo." (Rim. 13,11.) V v o d. Z danešnjo nedeljo smo pričeli adventni čas, kterega katoljška cerkev že od nekdaj med svete čase šteje. Ako vam tedaj, ljubi kristjani! v pervi adventni pridigi s sv. Pa vijem zakličem: „ Bratje! veste, da je že ura, da od spanja vstanete", me vprašate, kaj po-menjajo te besede: je že ura, in vstanimo od spanja? Ves čas našega _življenja je komaj ena ura v primeri k neskončni večnosti; zakaj tavžent let je v Gospodovih očeh, kakor včerajšnji dan, ki je pretekel, govori David. Tedaj je ves čas, ki nam je, zveličati se, odločen, le kratek, eno samo uro dolg, in zavoljo tega ne smemo svoje pokore in poboljšanja svojega življenja kar nič odlašati, temuč ga danes, zdajle, precej to uro začeti, kakor nas tudi Jezus svari s temi besedami: „Čujte, ker ne veste ne dneva, ne ure. Ura je tu, da od spanja vstanemo." Kdo pa spi med nami? V duhovnem pomenu vsak spi, kteri je len in tožljiv v dobrem, v molitvi, v obiskovanji službe božje in prejemanji svetih zakramentov. In grešnik nima od svojega tožljivega, mehkužnega in sladnega življenja, kedar mine, nič več shraniti, kakor kdo, ki se iz spanja prebudi, od svojih sladkih sanj. Kdor v smertnem grehu živi, živ je mertev; živ po telesu, mertev po duši, ki jej gnade božje manjka. Kakor tisti, ki se iz spanja zbudi, tako rekoč vnovič živeti začne, tako moramo mi zdaj v adventu grehu za vselej odmreti in novo, spokorno življenje začeti. Prav iz tega namena je adventni čas postavljen. Da vas tega prepričam, vam bom danes razlagal: Slov. prijatelj. 31 1. k a j je a d ven t? in 2. kako spodobi se adventni čas posvečevati? Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z nami zdaj in vselej? I. d e I. Kaj je advent? Beseda advent je latinska in pomenja prihod; nam kristjanom pa ta beseda pomenja prihod Jezusa Kristusa na svet. Prihod Jezusov pa je dvojen vzeti: eden, ki je že bil, in eden ki še le bo; prišel je na svet Odrešenik, prišel bo spet Sodnik. Obojega prihoda se moramo ta sveti adventni čas posebno spominjati. 1. Pervi advent ali pervi prihod Jezusa Kristusa, našega Gospoda, je bil pred 1878 leti, ko je edinorojeni Sin božji zavoljo nas in našega zveličanja iz nebes na zemljo prišel, človek postal, spočet bil od sv. Duha in rojen od Marije, prečiste device. Njegovega prihoda so ljudje že od začetka sveta čakali. Milostljivi Bog je precej po grehu, ki sta ga Adam in Eva v raji storila, Odrešenika obljubil, kteri bo zapeljivi kači, satanu, glavo sterl. »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo, med tvojim in njenim zarodom. On, od žene rojen, bo tebi glavo sterl, in ti ga boš v peto zalezovala", djal je Bog kači. Yera na to božjo obljubo se je ohranila pri ljudeh od Adama do Noeta, od Noeta do Abrahama, od Abrahama do Mojzesa, od Mojzesa do Davida, in od Davida do Kristusovega rojstva; in je bila od časa do časa oživljena po prerokih, kteri so po božjem razodenji čedalje bolj razločno popisovali, kdaj in kakošen bo obljubljeni Odrešenik na zemljo prišel. Vera v Jezusa Kristusa, našega Zveličarja in Odrešenika, je tedaj tako stara, kakor človeški rod; ker so že od začetka sveta ljudje v tistega verovali, po kterem bo svet odrešen in z Bogom spravljen. Samariška žena je rekla Jezusu pri vodnjaku: „Vem, da Mesija pride, kteri se imenuje Kristus; kedar tedaj On pride, nam bo vse oznanil." Koliko časa je pa Bog odlašal, preden je ljudem Mesija ali obljubljenega Odrešenika poslal? Odstvarjenja sveta do Kristusovega rojstva štejemo 4000 let. Ljudje so morali se učiti spoznati, kako velik in ostuden da je greh; kako velika je nesreča, v ktero se je ves človeški rod zavoljo njega pogreznil in kako dobrotljiv da je nebeški Odrešenik; zavoljo tega so morali 4000 let adventni čas obhajati in se na prihod božjega Odrešenika pripravljati. Tega pervega prihoda Jezusovega na svet nas želi katoljška cerkev vsako leto adventni čas opominjati; kakor tudi vsako leto Božič ali praznik milostipolnega rojstva našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa tako živo in pobožno obhaja, kakor da bi bil vsako leto vnovič med nami rojen. Kakor so morali ljudje okoli 4000 let na Gospodov prihod se pripravljati; tako zdaj cerkev za- poveduje, da naj se vsako leto štiri tedne na visoki Božični praznik pripravljajmo, da bi bil Jezus po duhovnem tudi v našem sercu rojen, — da bi naše serce s svojo gnado napolnil in prerodil. 2. Ravno ta Jezus Kristus, ki je pervikrat kakor Zveličar na svet prišel, bo prišel še enkrat, namreč poslednji dan kakor sodnik živih in mertvih. Ta je drugi Jezusov prihod — advent, kterega nas spet ta sveti adventni čas spominja. Kako strašen bo ta drugi Jezusov prihod, pove nam to in poprejšno nedeljo brano evangelje. „Znamenja bodo na solncu in mescu in zvezdah, in na zemlji bo velika stiska in grozovito divjanje med narodi zavoljo strašnega šumenja morja in valov. Ljudje bodo koperneli od strahu in čakanja tistega, kar ima čez ves svet priti; zakaj nebeške moči se bodo gibale. Tedaj bodo videli Sinu človekovega priti na oblaku z veliko oblastjo in častjo." Takrat bojo vsi, tudi najbolj skriti grehi, kar jih je kdo v mislih, v željah, z besedo, z djanjem ali zamudo dobrih del storil, pred vsim svetom razodeti. Takrat bojo jokali in tulili vsi grešni rodovi na zemlji. Tako strašen bo drugi Jezusov prihod! Kdo bi tedaj ne hotel iz spanja se prebuditi, duhovne lenobe premagati, vseh grehov zapustiti, grešne navade izruvati in za svoje grehe vrednega sadu pokore obroditi, ako se večkrat zmisli sodnjega dne, zmisli Jezusa Kristusa, ki bo prišel sodit žive in mertve? Od kar je bil Jezus z oljske gore v nebesa odšel, že čez 18 sto let čaka svet, čakamo vsi poslednjega dne , drugega prihoda Kristusovega in ne vemo, kako dolgo bomo še čakali, kako dolgo bo ta adventni čas trajal ? Morebiti doživimo konec sveta, morebiti ga ne doživimo. Živimo pa takrat ali poprej umerjemo, vendar bomo vsi pred božjega Sodnika prišli, kteri bo vse ljudi, žive in mertve sodil. Tako govori božja beseda v listu sv. Pavlja do Korinčanov: „Mi vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim, da prejme slehern, kakor je storil, ali dobro ali hudo." Za slehernega človeka ni izmed vseh njegovih dni noben dan imenitniši, kakor sodnji dan, ker mu bo ali večno srečo ali večno nesrečo prinesel! Na ta imenitni dan bi se moral pač slehern človek vsak dan pripravljati, pa ves v časno zamišljen marsikteri le prerad svojih poslednjih reči, smerti in sodbe, pozabi! Kako modro ravna tedaj naša mati katoliška cerkev, da adventni čas vsako leto tudi iz tega namena obhaja, da bi se s posvečenjem tega časa vrednih storili, pri drugem Jezusovem prihodu pred njegovim sodnjim stolom^irez strahu, varno in mirno stati. Prav je tedaj in spodobno, da me vprašate, kako moramo adventni čas posvečevati? Odgovorim vam to v drugem delu. II. del. Da adventni čas prav posvečujemo, je treba a) nekterih reči se varovati in b) nektere reči zvesto spolnovati. si* a) Česa se moramo sv. adventni čas varovati? Ta sveti čas se moramo vsega greha in če celo sence greha varovati. Greh ni nikoli pripuščen, taki sveti čas pa je dvakrat prepovedan. Svete čase, kakor je advent, moramo kakor svete kraje, postavim cerkve, v posebni časti imeti, kakor je greh na svetem kraju, kakor v cerkvi, na britofu storjen veči, tako si tudi večo kazen božjo nakopljejo taki, kteri se prederznejo, v nedeljo ali praznik, v adventnem času ali v štiridesetdanskem, kvaternem ali drugem zapovedanem postu ktero božjo ali cerkveno zapoved prelomiti. Kar je svetega, moramo v mislih, besedah in z djanjem posvečevati, ne pa z grehom ogerdovati. Posebno nam prepoveduje sv. cerkev v adventu, kakor v velikem postu, očitno obhajanje ženitnin, godce, ples, vse hrumeče veselice, in vse, kar bi nas opoveralo, pokoro delati in dela boga-boječnosti opravljati. Premislite posebno zdaj peto cerkveno zapoved, ki pravi: „Ne obhajaj ženitnine o prepovedanih časih"! in vedite, da, kakor ni pripuščeno, zdaj očitno ženitnino obhajati, tako tudi ni pripuščeno pijančevanje, vasovanje, nerodno prepevanje, rijovenje in kričanje. Ne nad norostmi sveta in posvetnimi rečmi, temuč nad Bogom in tem, kar je božjega, moramo ta čas svoje veselje imeti. Ako sv. Pavelj kristjanom za vsak čas ta nauk daje: „ Veselite se vselej v Gospodu; če rečem, veselite se. Vaša spodobnost bodi znana vsem ljudem; Gospod je blizo"; je ta nauk nam zdaj pred Božičem še potrebniši; zdaj posebno mora naša spodobnost vsem v oči po-sijati; v cerkvi, doma, na potu, in v družbi se moramo tako spodobno, tiho, mirno, trezno in sramožljivo obnašati, da bi tudi krivo-vernik, ali Jud, ako bi ta čas k nam prišel, iz našega zaderžanja lehko spoznal, da sveti čas obhajamo. „Gospod je blizo", ne le zavoljo tega, ker je Bog povsod in nas povsod vidi, kar delamo; temuč tudi zavoljo tega, ker je blizo nas naš Zveličar, kterega rojstni spomin bomo kmalo obhajali; ker nam je blizo kakor naš sodnik, pred kterega bomo morda kmalo stopili in mu zelo od vsake nepotrebne besede odgovor dajali. b) Ktere reči moramo v adventu zvesto opravljati? Pred vsem drugim moramo pokoro delati za svoje grehe, da potolažimo razžaljenega Boga. Saj slišimo iz evangelja v adventnih nedeljah, kako je Janez Kerstnik Judom pokoro oznanoval in jih pripravljal, naj tako vredno Mesija sprejemejo. Tudi nedeljski listi v adventu nas opominjajo, naj delamo pokoro, naj prenovimo serce, naj trezno, čisto, mirno, ponižno živimo in zatiramo vse hude navade. Vse to nam kaže, da moramo delati pokoro in poboljšati svoje življenje in se^ tako na Gospodov prihod, na svete Božične praznike pripravljati. Čas adventa je, kakor velikega posta, čas pokore; kakor v postu, tako tudi v adventu službo božjo v višnjevi obleki opravljamo; višnjeva boja pa je že od nekdaj podoba žalosti, pokore iu zatajevanja samega sebe. Že v šestem stoletji je dal sv. papež Silveri zapoved, da naj tisti, ki le malokdaj k Gospodovi mizi pristopajo , vsaj sleherno nedeljo v adventu in v velikem postu sveto obhajilo prejmejo. Daslih te zapovedi zdaj več nimamo, naj vendar slehernega zmed nas lastna vest in skerb za večno zveličanje spodbode , da vsaj enkrat v adventu svoje serce po čisti in zgrevani spovedi greha očistimo in sv. rešnje Telo vredno prejmemo. Ako vam svetujem, da v adventu vsak dan zvečer svojo vest sprašujte in grevengo nad svojimi grehi obudujte; ako vas opominjam, da ta čas vsakteri svoje delo iz ljubezni do Boga in iz dobrega namena opravljajte; da svoje križe in nadloge, ki vas zadevajo, poterpež-ljivo prenašajte; vam vse te dobre dela za to priporočam, ker želim, da bi sveti adventni čas spodobno posvečevali. K posvečevanji tega svetega časa gre pa tudi molitev, post in milošna. Angelj Rafael) je djal pobožnemu Tobiju: „Dobra je molitev s postom in ubogaj me dajanjem". Molite tedaj večkrat in dalj, obiskujte službo božjo v cerkvi, ne samo ob nedeljah, temuč tudi ob delavnikih in hodite k zornicam; molite vsak večer sv. rožen-kranc in berite kake svete bukve. — Postite se ob zapovedanih adventnih postih, v sredo in petek; ne zderžite se le mesnih jedi, temuč tudi postne si pritergujte, kolikor komu zdravje in težko delo pripušča. Nekdaj so se ves čas od sv. Martina do Božiča postili; Martinov večer je bil in je skoraj še kakor pustni večer. Ker radi martinujete, morate se tudi ob zapovedanih dneh radi postiti. — Premožni pomagajte ubožuim; ubožci svojo revo voljno prenašajte. Kristus je pervikrat tudi ubog na svet prišel; in pri svojem drugem prihodu sodnji dan bo do tistih usmiljen, kteri so bližnjemu usmiljenje skazovali. Poreče jim: „Kar ste dobrega storili kteremu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili!" Sklep. Ljubi kristjani! večkrat se pritožujete, da druge čase ne morete veliko dobrega storiti. Nadomestite tedaj v adventu, kar skoz poletje zamudite. Molite, hodite v božjo vežo, opravite dobro spoved, berite ali poslušajte svete bukve brati, in postrežite bolnim in ubogim — vse iz ljubezni do Jezusa,* kteri je iz ljubezni do nas se včlo-večil in za nas na križu umeri; varujte pa se slehernega greha, ker bo vse hudo kaznoval, kedar spet kakor Sodnik na svet pride. To opominovanje velja vsakemu iu vsak čas; velja posebno za sv. adventni čas, kjer še ponovim, kar sem v začetku pridige iz nedeljskega lista rekel: „Bratje! vemo, da je ura že tu, da od spanja vstanemo. Zakaj naše zveličanje je blizo"; pred durmi je rojstni dan našega Zveličarja, kterega moramo čedalje bolj spoznati in ljubiti. Noč je prešla, naj zgine tudi tema nevere in greha od nas. Dan se je približal, luč vere in čednosti naj zmiraj svetleji t med nami sveti. Verzimo od sebe dela teme, take dela, ki jih vsak videti ne sme; in oblecimo orožje luči, resnice in pravice. Kakor po dnevu pošteno hodimo, da bo smel naše besede vsak slišati in naše dela vsak, tudi Bog videti. Ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in nehvaležnosti, kar se kristjanu nobenkrat, najmanj pa ta sveti čas ne spodobi. Ampak oble-cite Gospoda Jezusa Kristusa; bodite Jezusovega duha, živite kakor kristjani, kakor Jezusovi učenci, da vas bo tudi pri sodbi za svoje spoznal, in kakor svoje vzel v svoje kraljestvo,—v nebesa. Amen. Pridiga za praznik neoinadežanega spočetja Marije device. (Ne po svetu, pa za svet živimo! gov. L. F.) „In veliko znamnje se je prikazalo na nebu: Žena s solncem obdana in luna pod njenimi nogami, in na njeni glavi krona iz dvanajst zvezd." (Apokr. 11, 1.) V vod. Že smo blizo sred adventa; advent pa je pripravljanje na prihod Odrešenika našega. 4000 let so ljudje stare zaveze zdihovali po Mesiju ali obljubljenem Odrešeniku; vedeli so, da so Odrešenja potrebni — pa sami se niso mogli odrešiti"; čutili so ia-zdihovali pod težo nadlog, ktere so zadevale ves človeški rod zavoljo greha per-vega človeka — pa pomoči zoper nje niso vedeli. Vedel je za njo in ljudem odvzeti tudi obljubil le sam Bog. V spomin na 4000 let, v kterih so ljudje živeli brez Odrešenika, je postavljen adventni čas, ki obsega 4 nedelje. Najlepši praznik v adventnem času je praznik neomadeževanega Spočetja prečiste device Marije. — Pred solncem se prikaže na nebu juternja zarja; kdor jo ugleda, se je veseli, ker naznanja , da se bo tudi solnce prikazalo na nebu. Več, kakor solnce nam je Jezus, zato je tudi Marija, ktera nam je Jezusa rodila, tudi več kakor juternja zarja. Kdor ljubi Jezusa, mora ljubiti tudi Marijo; kdor Jezusa časti, mora častiti tudi Marijo. — Danes je dopolnjenih 24 let, kar je Eimski papež Pij IX. v imeni kat. cerkve izrekel in zapovedal verovati kakor versko resnico, da je bila Marija po posebnem čudežu milosti božje spočeta brez greha, da, ona edina izmed vseh človeških otrok, ni bila doteknjena ali omadeževana od poerba-nega greha, da je bila čista vsakega greha že od pervega trenutka svojega spočetja. Spomin na to resnico obhajamo danes. — Veste, da je danes že 9. dan, da obhajamo pobožnost v čast neomadeže- vaaemu spočetju; veselo mi je bilo gledati, kako ste radi in po-gostoma to svečanost obiskovali. Deržal sem jo nalašč pred oltarjem sv. Jožefa, kjer vidite zgoraj prav lepo podobo matere božje — device Marije. Danes sklenemo to svečanost — pa predenj jo sklenemo , poglejmo še podobo device Marije, ktero vidimo gori med podobo sv. Jožefa. Vidite Marijo stati na krogli, ktera pomenja vesoljni svet; krog sveta se ovija kača, podoba hudega Duha in sovražnika človeškega rodu. Marijo vidimo kači na glavo stopati. Roke ima sklenjene in oči obernjene proti nebesom — to pomenja, da Marija vedno za nas Boga prosi. Glavo pa ^obdaja. svitla krona, znamenje čednost in milost, ktere se svetijo v njenem življenji. Glejte, preljubi! to podobo vam mislim danes razlagati — in dokazati, da: 1. Marija ni živela po svetu, 2. da je pa Marija živela za svet. Jezus! blagoslovi naše premišljevanje. Razlaga. 1. Marija ni živela po svetu — to se pravi: Marijani živela tako, kakor svet živi. Zato vidimo Marijo v uekterih podobah stati nad svetom.jri je okroge.l in se verti; — mesec se pa spreminja — sedaj je ves svitel ali polni mesec, potem se zmanjšuje, tako da postane popolnoma temen — in spet potem narašča. Zato sta okrogli svet in tudi mesec podobi nestalnosti ali nestanovitnosti. Kakor je nestalen svet, še več so ljudje nestalni ali nestanovitni, — kdo bi mogel to tajiti? Kar ljudje danes začnejo, jutre poderajo; kar danes želijo, drugi dan zaveržejo; kar danes ljubijo, jutre sovražijo; kar danes povzdigujejo do nebes, jutre že tlačijo v blato. Ja nestanoviten je svet, podoben mesecu, ki se ves čas spreminja, podoben okroglemu svetu, ki se ves čas verti. Zato uči že sv. Duh: „Neumnež je spremenljiv kakor mesec; pobožen mož pa ostane v modrosti kakor solnce" (Ekl. 27, 12.) Ali je pa bila tudi Marija tako nestanovitna, kakor je nestanoviten svet? Ne! Marija ni živela po svetu; — ni bila nestanovitna, kakor je nestanoviten svet. Kar je spoznala za edino potrebno, to je iskala stanovitno; pota, kterega je spoznala za pravega, ni več zapustila; stanovitna je bila v veselji in sreči, da se ni prevzela; stanovitna tudi v največi žalosti pod križem, da zaupanja v Boga ni zgubila, ampak Bogu in božji volji se popolnoma vdala. Zavoljo te stanovitnosti vidimo Marijo stati nad svetom ali pa tudi nad polomescem. Poglejmo pa svet, — odprimo oči svoje in poglejmo ljudi, kmali bomo spoznali, da ravno stanovitnosti nad njimi največ pogrešamo. Vsaki dan prinaša druge šege, druge navade ali mode, in glejte svet, ljudje se njim vklanjajo, — kar se ljudem danes do- pada, jutre to že zaveržejo. Le v tem si iščejo sreče, da bi se ravnali po tem minljivem svetu —pa svet jih srečnih ne stori; serce ostane prazno. — Glej človek v svoje, serce in videl boš, da si tudi ti nestanoviten. Ti spoznaš, to ali uno, kar si storil, ni prav; vest ti očita — ti skleneš in obljubiš, da tega ne boš delal več; ali glej, le malo ur preteče, in kar si pred obljubil tako sveto in zvesto, si popolnoma pozabil, grehu si spet zapadel; ali to ni nestanovitnost? Kedar si v sreči, zaupaš v Boga; Bog ti pa pošlje kako nesrečo, te obišče z boleznijo, kmalo ti mine zaupanje, kmali začneš tožiti črez božjo previdnost; — vidiš, to stori tvoja nestanovitnost. Sedaj, skleneš storiti dobro delo; terden je sklep in misliš to izpeljati, kar si si predvzel. Naj pa le pride kak majhen zaderžek, naj ti kdo pove, ta ali uni človek te je hudo obsodil, in kar precej ti upade serce, in pustiš svoj sklep , dobro delo , ki si ga mislil storiti, zaostane. Tako, preljubi 1 so nestanovitne naše misli, nestanovitno naše delovanje, stanovitni smo le v enem, to je, v nestanovitnosti. Poglejte na Marijino podobo; — nad svetom stoji, ker ni živela po nestanovitnem svetu; in tako nas uči, naj se tudi mi ne ravnamo po tem nestanovitnem svetu, ampak naj ostanemo stanovitni v tem, kar za prav in dobro spoznamo, stanovitni v veri, upanji, ljubezni do Boga in bližnjega: „Kdor je stanoviten do konca, bo zveličan." Poglej m o na po do b o , kaj vidimo šepodMarij-nimi nogami? Kflča, se ovija krog sveta, Marija jej na glavo stopa. Kaj pomenja kača? Veste, da je ta kača podoba tistega hudega Duha, kteri je v podobi kače zapeljal perva dva človeka v paradiži!; da je podoba tistega greha, kteri je iz pervih dveh človekov prešel na ves človeški rod in mu pravimo poerbani ali izvirni greh. Okoli sveta vidimo kačo se ovijati v znamenje, da ves človeški rod, celi svet terpi in zdihuje pod nasledki ali sadjem per-vega greha. Ta greh je bil kriv, da pride človek z grehom že na svet; ta greh je kriv, da je oslabel človeški um, shujšala se njegova volja: ta greh je prinesel na svet bolezni, reve, solze, brit-kosti, skoz ta greh je prišla smert na svet in pride nad vse ljudi, kakor sv. apostelj Pavelj uči: „zato ker so vsi ljudje grešili v pervem človeku". Zato ovija kača celi svet, ker je greh pervega človeka škodoval celemu svetu. Le Marijo vidimo stati nad kačo, ker le edino Ona po posebni gnadi milosti božje od tega greha ni bila zadeta, le njej zapeljiva kača ni mogla škodovati; — že v spočetji je bila brez greha in je ostala čista in neomadeževana od greha skoz celo življenje. Tudi v tej reči moramo reči: Marija ni živela po svetu; svet je pregrešen. Marija je ostala brez greha ; — svet je prevzeten. Marija tudi v najviši časti, kot mati našega Odrešenika', ni se prevzela, ampak ostala je vsa ponižna dekla Gospodova. Prevzetija — oh ta je tudi naše dni — tista nevarna kača, ktera toliko ljudi omoti in zapelje; prevzetija povsod, kamor pogledaš. Otrok Ije ni dorastel iu že prevzetuje, svojim starišem vklju-huje. Prevzetuje v obleki, kakor da bi bil človek le toliko vreden, kolikor na sebi nosi. Prevzetija vjpodložnih, ker hoče se vsak povzdigovati čez svoje predpostavljene; — prevzetija še clo zoper samega Boga, ker se svet že noče vklanjati Bogu.' Kam. bo zapeljala ta prevzetija? Jes rečem, da k žalostnemu koncu. V starem testamentu so hotli ljudje speljati valit-turu, kteri bi segel do nebes; Bog pa ljudem zmede jezik, tako, da eden drugega ni več zastopil; delo so morali pustiti, in še danešnji dan pričajo razvaline to prigodbo in božjo sodbo nad prevzetnostjo. Sv. Duh uči: „Bog se zoperstavlja prevzetnemu, ponižnemu pa deli svojo gnado." Marija nad kačo stoječa nas uči ravno to; uči nas: naj bodemo ponižni, ne živimo po tem prevzetnem svetu, ne dajmo se zapeljati kači prevzetnosti. Učimo se vsi ponižnosti od Marije! Otroci bodite ponižni in poslušajte stariše; posli bodite ponižni in pokorni svojim gospodarjem in gospodinjam. Bodite ponižni tudi v sreči, v mladosti in v boljši obleki; pred Bogom ne velja nič lepota, mladost ali obleka, ampak le lepo, čisto serce. Bodimo ponižni vsi in ponižajmo se pred Bogom. To nas uči Marija stoječa nad svetom in nad kačo, kar pomenja, da Marija ni živela po tem svetu. Vidimo pa na podobi, da Marija derži sklenjene roke in oči obernjene proti nebesom ;to pomenja, daje Marija živela za svet, to se pravi: a) Darovala je svojega Sina za odrešenje sveta, b) prosila je Boga in vedno prosi za nas Boga. 2. H kači v paradižu je Bog djal: »Sovraštvo bom postavil med teboj in ženo, med tvojim semenom in njenim zarodom; ona ti bo sterla glavo, ti pa jej boš peto zalezovala." (I. Mojz. 3, 15.) S temi besedami je Bog kači naznanil kazen, ljudem pa obljubil Odre-šenika. Obljubil je namreč, da bo od žene rojen ta, ki bo kači glavo sterl, t. j. končal moč in oblast hudega Duha, izbrisal in pokončal dolg pervega greha, in svetu spet zadobil usmiljenje in prijaznost božjo. Ta odrešenik, ki je oblast satanovo razdjal, je naš ljubi Jezus; in žena, ktera nam ga je rodila, je Marija, neomade-ževano spočeta Devica. Vemo, da je le Jezus naš Odrešenik, ker je On iz ljubezni do nas prišel na svet in postal Človek, iz ljubezni do nas in prostovoljno je terpel za nas in umeri na križu, ali po preroku Izaiju: »Darovan je bil, ker je sam hotel, »pa tudi to vemo, da ima Marija tudi svoje zasluženje. Tudi ona je darovala Jezusa s prosto voljo v naše odrešenje, ko jej angelj naznani, da bo mati postala, mu odgovori: »Meni se zgodi__po tvoji besedi." Cez 40 dni nese Marija Jezusa v tempelj, in ga daruje popolnoma Bogu. Ko jej ljubega Sina zgrabijo in nedolžnega vlečejo v smert, ga Marija ne zapusti, ampak ga spremlje na morišče. In ko Pravični na križu umira, Njegova mati pod križem stoji; s sedmerim mečem žalosti v sercu daruje Marija svojega Sina za svet, za naše odrešenje, zato pravim — Marija je živela za svet — tako moramo živeti tudi mi. Keršanski brat in sestra! ali si ti mar stvarjen sam za se? Gerdo bi bilo in velika sebičnost, kaj tacega misliti. Ko bi.vsak človek tako mislil, da je le za se stvarjen, ne pa tudi za druge, tedaj svet ne bi mogel obstati, ne bi bilo med ljudmi nobene prijaznosti, ne ljubezni, ne vsmiljenja. Noben človek ni stvarjen le za se, ampak tudi za svojega bližnjega; kar ima " dušnih in telesnih moči, nima jih le za se, ampak tudi za druge; kar imaš časnega blaga in premoženja, ni ti ga dal Bog, da bi ga le ti vžival, ampak da bi delil tudi svojemu bližnjemu. Sebičen človek živi le za se, keršanska ljubezen pa nam veli, da moramo tudi za druge živeti, tudi drugim darovati svoje dušne in telesne moči, svoje blago in premoženje. Ako vidimo uboštvo, mi smo pa v sreči, ali smemo merzlo glpdati uboštvo? Ako vidimo koga v žalosti, ali smemo ga pustiti brez tolažbe ? ako vidimo bližnjega v zmoti in pregrehi, ali bi bilo prav, da bi se zato ne zmenili? Ne smemo tako ravnati, bila bi togerda sebičnost, nekeršansko ravnanje. Ali bi bilo prav in lepo, da bi človek le tedaj pomagal k dobremu delu, kedar tudi sam iz njega dobiček ima? Gerda sebičnost bi bila, ako bi pri vsaki reči še le hotli računiti, koliko dobička bom jes iz tega imel. Tako pravi kristjan ne računja, ampak pomaga k vsemu, da je le dobro in kolikor premore. To nas uči Marija, ki ni živela po svetu, živela pa je za svet, ker je tudi ona svojega Sina darovala za naše odrešenje. Marija je živela za svet in živi za ta svet, ker Boga in svojega Sina prosi za nas. Od nekdaj je bilo Mariji najslajše veselje, ljudem pomagati, reve jim zlajšati, nadlog jih rešiti, žalostne tolažiti. To vidimo že pri ženitbi v Kani Galilejski; ko ubogim ljudem vina primanjka, prosi Jezusa in Jezus na njeno prošnjo vodo v vino spremeni. Kolikokrat je bilo ljudem pomagano na Marijno priprošnjo, to nam spričujejo zgodbe keršanske cerkve in sam Bog; zato jo častimo in kličemo našo pomočnico in priprošnjico, pomoč kristjanov, tolažnico žalostnih, zdravje bolnikov, pribežališče grešnikov; zato jo vidimo, da na podobah sklenjene roke in oči proti nebesom obernjene ima, kakor da bi Boga in Sina za nas prosila. S tem nas pa uči, naj tudi mi tako živimo, eden za drugega molimo, eden drugemu radi pomagamo v dušnih in telesnih potrebah. Sebičnost je gerda reč; sebičen človek je podoben ledeni plošči; naj je še tako lepa, vendar ne greje, ker toplote v sebi nima. Sebičnost vso kerščansko ljubezen v sercu zamori in zaduši, zatorej varujmo se je. Ne živimo le za se, ampak kakor Marija živimo za svet, za vse svoje bližnje. Naj-veče veselje naj tudi nam bo, kaj dobrega storiti, svojemu bližnjemu pomagati v dušni ali telesni potrebi. Sklep. Premišljevali smo podobo Marije device, ktero vidite gori v oltarji. Vidimo Marijo stati nad svetom in nad kačo, zato ker Marija ni živela, kakor živi ta svet; bila je stanovitna, ni bila omadeževana z nobenim, tudi ne z najmanjšim madežem greba. Vendar stoji na svetu, pa oči in roke ima obernjene k nebesom, zato, ker je Marija živela in še živi za ta svet. Ža naše odrešenje je darovala ljubega Sina, za našo srečo in zveličanje še zdaj prosi. Naj nam bo ta podoba živo pred očmi. Spominjajmo se, kedar jo pogledamo, kaj nas uči. Uči nas namreč: Kristjan, tudi ti si iz tega sveta, rojen na svetu, na svetu živiš nekaj let; ali ta svet vendar ni tvoja prava domovina, za ta svet nisi stvarjen, ampak za boljši, lepši svet; tvoja domovina je v nebesih. Dasiravno živimo na svetu, vendar ne smemo živeti le za ta svet, ne smemo svojega serca preveč navezovati na ta minljivi svet. »Iščite, nas uči sv. pismo, to, kar je zgoraj, ne tega, kar je na zemlji". „Iščite najpred nebeško kraljestvo in njegovo pravico". Svet, in kar nam svet ponuja, mine, pravica pa ostane vekomaj. Ne živimo, kakor živi pregrešni svet, ampak kakor Marija, glejmo, da se ovarujemo greha in krivice. Učimo se pa tudi od Marije, da ne smemo živeti le za se; ni dosti, da skerbimo le za svoje potrebe, za svoje truplo , za svojo dušo ; živeti moramo tudi za svojega bližnjega, za svet; naša dolžnost in največe veselje mora nam biti, kaj dobrega storiti za druge, svojemu bližnjemu pomagati v dušnih ali telesnih potrebah. Tako bomo živeli po Marijinem zgledu; bomo sinovi in hčere najboljše matere, pa tudi vredni ž njo in njenim Sinom vživati večnega veselja. Amen. Pridiga za II. adventno nedeljo. (Homilija. Gov, G, M.) „Janez, ko je slišal v ječi Kristusova dela, je poslal (k njemu) dva svojih učencev." (Mat. 11, 2.) V v od. Janez, ko je slišal v ječi Kristusova dela, je poslal dva svojih učencev, in mu je rekel: Si ti, kteri ima priti, ali naj drugega čakamo? In Jezus je odgovoril in jima rekel: Pojdita, in povejta Janezu, kar sta slišala in videla. Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobovi se očiščujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi vstajajo, in ubogim se evangelje oznanuje. In blagor mu, kteri se nad meno ne bo po-hujšal. Kedar sta pa odšla je Jezus začel množicam govoriti od Janeza: Koga ste Šli v puščavo gledat? terst od vetra majanega? Ali koga ste šli gledat? Človeka v mehko oblečenega? Glejte! kteri se v mehko oblačijo , so v kraljevih hišah. Ali koga ste šli gledat? preroka? Prav, vam povem, še več kakor preroka. Zakaj ta je, od kterega je pisano: Glej! jaz pošljem svojega angelja pred tvojim obličjem, kteri bo pred tebo tvoj pot pripravljal. — To so besede danešnjega sv. evangelja. In če jih le nekoliko premišljujemo , morajo se nam sosebno tri reči prav čudne zdeti, in scer te le: 1. daje Janez učence svoje po si al do Jezusa; 2. Jezusov odgovor, ki ga je dal Janezovim učencem; 3. hvala, s ktero je Jezus povzdigoval sv. Janeza Kerstnika. Čudne se nam morajo zdeti te tri reči, pravim : zakaj — kako je nek to, da Janez vprašuje, ali je Jezus tisti, ki ima priti, ali naj še drugega čakajo? In kako se vjema s tem vprašanjem odgovor Jezusov ? Jezus namreč ne pravi ne: da, — ne: ne! In na zadnje, čemu Jezus Janeza tolikanj hvali in povzdiguje? Te tri reči bom skusil kratko in stalno razložiti; zvesto poslušajte! Razlaga. 1. Kako je nek to, da Janez vprašuje Jezusa, ali je on obljubljeni Odrešenik, kteri ima na svet priti, ali ni? Saj je vendar Janez Jezusa poznal? Pravil je namreč ljudem, da zdaj zdaj ima Jezus med nje stopiti. Zraven tega je Jezusa kerstil, in pri kerstu Kristusovem je mu Oče nebeški sam naznanil, da je Jezus božji Sin, obljubljeni Zveličar. In Janez je že tudi sam kazaje na Jezusa rekel ljudem: »Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta." Po tem takem Janez za se odgovora ni potreboval; potreboval pa ga je za svoje učence, ki jih je Jezusa vpraševat poslal. Eni zmed Janezovih učencev namreč so se Janeza tako terdo deržali, da so za njegovo čast vsi goreči le pisano pogledovali na Jezusa, ki je ravnokar učiti začel, in s čudeži spričeval svoje nauke. Tako močno so Janeza spoštovali, da so ga clo za Mesija imeli. Ta misel pa bi jim bila utegnila pozneje zlo škodljiva biti. Lahko bi jih bila zaderževala, da bi v Jezusa verovali ne bili. Janez je sprevidel, da iz ječe ne bo več prišel, ker je vedel, da mu togotna Herodijada streže po življenju. Da bi torej njegovi učenci za svoje zveličanje kake škode ne terpeli s svojo nezaupnostjo do Jezusa, in da bi se, kedar Janeza zgubijo, Jezusa oklenili, pošlje jih Janez do Jezusa z znanim vprašanjem. Janez je dobro vedel, da bodo gotovo tak odgovor dobili, iz kterega bodo lehko posneli, da je Jezus obljubljeni Mesija, in da se morajo odsihmalo njega okleniti in vanj verovati, če hočejo najti svoje zveličanje. Kako modro je s tem Janez ravnal; ravnal kot moder in previden oče na smertni postelji, ki svoje otročiče izroči zvestemu prijatlju in modremu učeniku, kteri jih bo v božjem strahu redil, ter varoval zalezovanja zapeljivcev. Kako lep zgled daje s tem sv. Janez vsem keršanskim staršem, in jih uči, skerbnim biti za otročiče in jih izrejati v božjem strahu. Božji strah, ki ga bogaboječi starši vcepijo otrokom v serce, je najboljša dota, ki jo zamorejo jim zapustiti po svoji smerti. — Sv. Janez pa ne daje le staršem lepega zgleda; tudi nam vsem kaže pot do najboljšega učenika, h kteremu moramo v šolo hoditi, kterega se moramo deržati, če hočemo doseči večno zveličanje. Prav čudno je, da je že eden neverskih modrijanov na-nj kazal, kterega so pričakovala vsa ljudstva Platon je bil, ki je rekel enemu svojih učencev: „Kaj daje resnica, ne vemo, moramo čakati tistega, kterega pričakujejo vsi dobri ljudje". Kaj so pač vsi drugi nauki, ki se ne vjemajo z Jezusovimi nauki? Nič drugega niso, kot zmote, in zmoteni so vsi, ki se jih derže! Kaj so pač vsi drugi učeniki, kteri ne hodijo za Jezusom ? Nič drugega niso, kot zapeljivci; in zapeljani so vsi, kteri jih nasledujejo! Le en sam nauk je resničen, in ta je Jezusov nauk! Le en sam učenik je pravi učenik, in ta je Jezus Kristus, božji Sin in naš Zveličar. To resnico spoznati je bil svoje dni prisiljen nek prav neveren mož, čigar hčerka je ležala na smertni postelji. Hčerko je bila pobožna mati scer v božjem strahu redila; ali od očeta ni dobila in slišala drugih razun brezbožnih naukov. Zdaj je za smert bolna na postelji ležala. Oče ves žalosten tik postelje stoji, in hčerka ga je resno vpraševala rekoč: »Povejte mi, oče! kaj hočem verovati, ali to, kar ste me vi učili ? ali kar so mi moja mati pripovedovali?" Kakor strela iz jasnega vdari očetu ta beseda na serce. In tedaj reče: „Dete moje! derži se le tega, kar so te pobožna mati učili!" S tem je hčerko spet nazaj peljal k Gospodu in mojstru, pri kterem edinem je najti zveličanje. 2. Zdaj pa premišljujmo odgovor, ki ga je dal Jezus učencema Janezovima. Jezus jima ni naravnost rekel, da je ali da ni obljubljeni zveličar; in vendar jima je dal tak odgovor, iz kterega sta prav lehko posnemala, da ravno on je tisti, kteri ima priti, in da jima ni treba še koga drugega pričakovati. Že po preroku Izaiju bilo je napovedano: „kedar Mesija pride, bodo se odpirale slepim oči, odmašile gluhim ušesa, razvezali mutastim jeziki in hromi bodo poskakovali kot jeleni". (Izaija 35, 5.; 61, 1.) S svojim odgovorom je hotel tedaj Jezus to le povedati: Veste, kaj je pisanega od Mesija. Dela, ki so od njega napovedana, jes doprinašam, kakor slišite, in vidite z lastnimi očmi. Sami toraj sodite in spoznali bote, da sem zares obljubljeni Mesija. — Pri tem odgovoru tudi ne smemo v nemar puščati Jezusove ponižnosti, kedar se sklicuje na svoja dela. On ne pravi: Jaz dajem slepim pogled, gluhim posluh, mertvim življenje itd.; ampak le prav priprosto pove: ,,Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobovi se očiščujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi vsta- jajo itd." Kako lepo nas s tem podučuje, da naj bodemo prav pri-prosti in ponižni, kedar smo primorani sami od sebe govoriti. Uči nas, da naj nikar ne delamo dosti besedi, in da naj le rajši naša djanja govore. Po tem nauku je ravnal tudi sv. Nikolaj, ter je po noči skoz okno vergel nesrečnemu očetu toliko denarja, da je pošteno h kruhu pripravil svoje tri hčere .... Ponižen, ki je bil, je na tihoma dobro storil brez vsega hrupa in razoznanovanja! Toda dosti je kristjanov, ki imajo usta široka; malo pa takih, — Bogu bodi potoženo! — kterih dela bi keršanska bila. — Svojemu odgovoru pridjal je Jezus tudi še tele besede: »In blagor mu, kteri se nad meno ne bo pohujšal." Te besede govoril je Jezus naj-poprej zavoljo učeucev Janezovih. Učenci Janezovi bili so vajeni Janezovega ojstrega življenja in resnega obnašanja. Berž ko ne sta se spodtikala nad Jezusovo prijaznostjo, s ktero je sprejemal slehernega, ki je k njemu prišel. Zato je pristavil Jezus tiste besede, s kterimi je hotel to le reči: „Nikar se nad tem ne spodtikujta, če ne zagledata nad menoj Janezove ojstrosti. Za kaj drugega bil je Janez, za kaj drugega sem jaz poslan. Janez je moral ljudi k pokori buditi; jaz pa moram sprejemati tiste, ki so spokornega duha", ki so pokoriti se pripravljeni. — Pa tudi nam je Jezus s tim lep nauk zapustil. Hotel nas je podučiti, da ne smemo prenagli biti v svojih sodbah. Včasih vidimo kakega človeka, ki je ves vesel in židane volje, ves prijazen in priljuden, in, po zunanjem soditi, ni videti, da bi samega sebe kaj dosti pokoril in mertvil in se svetu odpovedoval in njegovim željam; vendar le ne smemo takega človeka kar hitro za hudobneža in neznaboga oklicati, dokler nikomur v serce ne vidimo, dokler nimamo ključa do njegovega oserčja. — Pa tudi prav v sploh veljajo lahko te Jezusove besede. Le radi so se spodtikovali in se še spodtikujejo ljudje nad Jezusovo revščino ; spodtikujejo nad njegovim priprostim in trudapolnim življenjem; spodtikujejo nad njegovim naukom, ki veleva zatirati in krotiti hudo poželjenje; spodtikujejo nad skrivnostmi sv. vere; spodtikujejo nad njegovo smertjo in njegovim terpljenjem. Vsem takim je hotel Jezus reči: „Blagor mu, kdor se z vsem tem ne da oplašiti in zaverniti, in voljno sprejme moj nauk, in zvesto hodi za menoj, in se me ne sramuje pred svetom; (Conferatur: Luk. 2, 34. Mat. 13, 55. Jan. 6, 53. Mat. 27, 40. apostoljsko djanje 24, 25.; 26, 24.) le tak človek bo v stanu, premagati vse zapreke, ki ga vstavljajo, kedar se je namenil, za menoj hoditi in verovati v me. 3. Ostalo je nam ša od hvale kaj povedati, s ktero je povzdigoval Jezus Janeza, kedar sta odšla njegova učenca. Zakaj je nek Jezus pohvalil Janeza še le potem, ko sta bila učenca že odšla ? Zakaj ne vpričo učencev Janezovih? Jezus se ni hotel v sum postavljati ali ljudem v zobe dajati, kakor da bi bil s pohvalo Ja- nezovo si hotel pridobiti njuna serca. Njegova volja je, da hodimo za njim ne iz kakih posvetnih namenov, ampak zavoljo njega samega. On hvali Janeza, kedar njegovih učencev ni zraven bilo, da bi nas učil, naj se nikar nikomur s tem ne prikupujemo, da bi ga v obraz hvalili, kakor prilizovalci delajo; in nikomur s tako pohvalo priložnosti ne dajali, da bi se napuhnil in prevzeten postal. Uči nas pa tem tudi, naj tudi mi sami nikar pohlepni ne bodimo po taki hvali, ktero bi nam ljudje vpričo nas dajali. Uči nas na dalje, naj od drugih, kedar beseda na nje naleti, in jih vpričo ni, le to pripovedujemo, kar lepega in hvalevrednega od njih vemo. Jeuis Janeza hvali v ječo zapertega; s tem nas uči, da naj nikar ne zaničujemo in ne grajamo ljudi, ki so poprej imenitni in veljavni bili, zdaj ob imenitnost in veljavo prišli po nedolžnem. In na posled hvali Jezus Janeza, da bi nas s tem podučil, naj se po-tezamo za bližnjega poštenje in dobro ime, kedar mu jo kratijo nevedni ali hudovoljni ljudje. Ko bi videlo, da je Janez učence poslal vpraševat Jezusa, bi bilo okolistoječe ljudstvo lahko mislilo, da Janez sam nič kaj terdno ne veruje v Jezusa; ali pa, da je Janez kak zapeljivec, kteri si je ječo zaslužil, zdaj pa, ko mu za glavo gre, preklicuje, da ni prerok, za kar so ga ljudje imeli, ne božji poslanec, ampak da se je sam podstopil iz lastne prenapete glave ljudi podučevati. Da tej napčni misli v okom pride, potegne se Jezus za Janeza, in pohvali Janezovo stanovitnost, Janezovo nedolžnost in Janezovo preroško službo s tem, da poslušalce za-vračuje na to, kar so sami videli nad Janezom; s tem, da jim vprašanja zastavlja, na ktera niso mogli drugači odgovarjati, kakor le Janezu v prid. S svojim vpraševanjem namreč jim je hotel Jezus reči: „Kaj, tak mož, kot je Janez, ki se tako neprestrašeno loti farizejev, in Herodu resnico brez ovinkov pove, mož, kterega ste sami tako močno spoštovali, bi se tako hitro spremenil, ter vero zgubil in drugih misel postal ? Sami sodite! V puščavo ste k njemu zahajali, ker ste ga imeli za resnicoljubnega in stanovitnega moža. Kaj, tak mož kot Janez, ki je tako ojstro živel, in po posvetnih dobrotah nobenega poželjenja ni imel, tak mož bi grešnik bil? Ali vas ni ravno ojstrost, ki jo je imel do samega sebe, k njemu privabila in primorala, ga za svetnika imeti? Sodite sami! Ravno zato, ko ste ga imeli za svetega moža, ste k njemu v puščavo hiteli. In res je Janez svet mož. Janeza ste za preroka imeli, in zdaj naj bi bil on mož prenapetih možganov? Povem vam, Janez je še več kot prerok; on je tisti angelj, od kterega prerokMalahija napoveduje, kterega bo poslal Bog pred Mesijem, naj bi prednjim pripravljal njegov pot!" (Malah. 3, 1.) Jezus imenuje Janeza več od preroka. Drugi preroki namreč so Jezusa le samo napovedovali, videli ga pa niso. Janez pa Jezusa ni le napovedoval, ampak je ž njim vred ob enem času živel, je Jezusa kerstil, in ga vpeljal v njegovo delavnost ia ga ljudem kazal. Kakor starašina ženinu nevesto je vodil Janez k Jezusu izvoljene, in že tudi sam zajemal iz zaklada Jezusovega zasluženja, ter bil posvečen že v maternem telesu. (Jan. 3. 29. Luk. 1, 44.) V tej pohvali Janezovi omenja Jezus treh reči, ki jih mora imeti vsakdo, kteri hoče v kraljestvo božje priti: stanovitnost, zatajevanje samega sebe (spokorno življenje) in preroško imenitnost, ali prav več kakor preroško imenituost ali veljavo. Stanovitnost nam je potrebna, ker nebeško kraljestvo silo terpi. (Mat. 11, 12.) Po zatajevanju samega sebe se posebno loči kristjan od drugovernih ljudi. Preroška imenitnost naša pa obstaja v razsvit-ljenju po sv. Duhu , po kterem smo po aposteljnovih besedah vsi od Boga podučeni; obstaja v imenitnosti, ki jo imamo kot kristjani, in po kteri smo zavoljo gnad, ki jih v sv. keršanski cerkvi dobivamo, imenitniša in srečniša od prerokov, in po Jezusovih besedah clo bolj oblagodarjeni kot sv. Janez Kerstnik. (Mat. 13. 16, 17.) Sklep. Slišali smo: Jezus je obljubljeni Odrešenik, in nobenega drugega nimamo več pričakovati. (Dj. ap. 14, 12. I. Kor. 3,11.) Zvesto se ga oklenimo, terdno se ga deržimo! Slišali smo , koga on pohvali, ktere čednosti on hvale vredne spozna; potrudimo se prilastiti te čednosti! Slišali smo, da naša imenitnost, to je imenitnost kristjanov, ni manjša od imenitnosti prerokov; prizadevajmo si, tako živeti, da bomo vredni te imenitnosti! Amen. Pridiga za III. adventno nedeljo. (Kdo si ti? ali si kristjan ali ajd? Gov. P. T.) »Duhovni in leviti so Janeza vprašali: Kdo si ti?" (Jan. 1, 19.) V v d d. Kako je le vendar to, da ljudje dandanešnji za posvetne reči toliko skerbe in preterpe, za nebesa pa le malo ali clo nič? To pride memo drugega od tod, ker ljudje sami sebe nič prav ne poznajo, in toraj ne vedo v kakošnem stanu je njih duša. Tega pa ne vedo, ker se še morda nikoli niso prav in na tanko izpraševali. Svojo dušo pregledati, ali z drugo besedo: svojo vest na tanko iz-praševati ni ravno lehko, tirja veliko truda in prizadevanja, in je prav neprijazna, zoperna reč, vendar pa neobhodno potrebna, ker brez pravega spoznanja svojega dušnega stanu ni ne odpuščenja ne odrešenja, kakor pri bolniku ni ozdravljenja, ako zdravnik ne ve kaj in kje mu manjka in kaj ga boli. Da bi vam pripomogel, sam sebe prav poznati, vam bom vprašanje zastavil, ki so ga po da-nešnjem sv. evangelju duhovni in leviti Janezu dali, rekoč: Kdo si ti? Ako tedaj vsakega zmed vas pobaram: „Kdo si ti?" kaj mi bote odgovorili? Menda porečete: „Smo katoliški kristjani." Prav: toda vendar le utegne eden ali drugi scer kerščen biti, ki pa ne živi po keršansko temuč po ajdovsko , in potem takem ni pravi ampak je le neveren kristjan, tedaj ajd ali še hujši od ajda. To bi se vam utegnilo morda čudno zdeti; pa je vendar le taka. Da se pa prepričate, da so te moje ostre besede vendarle resnične, le pridno me poslušajte. Začnem v imeni Jezusovem. Razlaga- 1. Drevo se po sadju spozna, po petju ptica; človeka pa razodeva djauje in govorica. Tudi kristjana ločiš po teh znamnjih od ajda. Pravi kristjan ima živo vero v Boga. V njegovem sercu gori svitla čezuatorna luč, mu od sv. Duha pri sv. kerstu prižgana, ki mu sveti po poti življenja časnega, da Boga vedno bolj in bolj spozna, in vse zares ima, kar je on razodel in sv. mati katoliška cerkev verovati ukazuje. Ali s tem pravi kristjan še ni zadovoljen ; ampak, kar v sercu veruje, očitno z jezikom ali z ustmi pred ljudmi spozna, in tudi po tem dela in ravna, in naj bi imel za tega del še toliko preterpeti, ali clo življenje zgubiti, iu umreti, kakor je umerlo toliko sv. mučencev za sv. Jezusovo vero. Pravi kristjan tudi terdno v Boga zaupa in se vselej na-nj zanaša. Ne bo godernjal, naj bo vreme lepo ali gerdo; s takim je najbolj zadovoljen, liakoršnega mu Bog pošilja. Naj slana zeljišča smodi, ali toča žito drobi, naj strele švigajo in hiše užigajo, ne bo obupno žaloval; svest si je, da vse, kar Bog stori, modro naredi; in ako se tudi kaka reč našemu mesu ne prilega, pa duši v zveličanje služi in v dobro zaleže. V sreči in veselju na Boga ne pozabi, pa tudi v žalosti in terpljenju serca ne zgubi. Kedar se mu dobro godi, povzdigne roke in oči, in hvali Boga iz dna svojega serca za dobrote, ki mu jih da; ga pa nesreča obišče, pa vdano moli: „Zgodi se tvoja volja." S težkim sercem je šel Abraham na goro, Bogu edinega svojega sina darovat. Bog mu je bil obljubo storil, da bo zarod njegov pomnožil ko zvezde neba, ko pesek ob morju; toda kako, edinega sina, ki ga ima, tirja Bog nazaj ? Pri vsem pa le vendar zaupanja ne zgubi, in stori, kar Bog veli. Že je nad sinom nož nastavil, da bi ga zaklal in Bogu daroval, ako bi mu angelj ne bil v roko segel in sinu življenja otel. Tako tudi pravi kristjan nikoli svojega zaupanja ne zgubi, in naj bi mu tudi vse križema šlo in navprek letelo, terdno stoji, kakor hiša na skalo Slov. Prijatelj. 32 zidana; ploha pade in vode prider6, pa hiše ne podkopljejo, ker ima terdno in močno podlago. Kaj pa še le od ljubezni porečem, ki v sercu pravega kristjana gori? Kakor žareči ogenj vse hudo poželjenje v njem požge in posmodi, in ga za dobro vname, da se mu zemlja pristudi, časno blago in posvetno veselje prignjusi, in si le kviško želi, kamur vse svoje misli obrača in vse svoje želje. Le Bogu želi dopasti, le njemu zvesto služiti. Toraj mu je tudi cerkev najbolj ljuba biša, služba božja najprijetniše veselje, beseda božja najljubša govorica, sv. zakramenti najslajša sladčica; in se njegovo serce poprej ne vpokoji, dokler v Bogu ne počiva, ga ne gleda in ne vživa od obličja do obličja. — Tako pravi kristjan ravna! 2. Ce pa zdaj, ljubeznjivi poslušalci! potem djanju in ravnanju pravega kristjana sami svoje življenje presodite, in na to bi vas vprašal: „Kdo si ti?" kaj mi porečete? Ali bi si upali, z dobro vestjo mi odgovoriti: Pravi kristjan sem? Obljubim, da bi marsi-kten omolknil, ter sam pri sebi mislil: „Tak pač nisem!" Pa ne dam mu pokoja, in še dalje v njega silim rekoč: „Ako pa nisi pravi kristjan, kdo pa si? Tedaj si ajd ali vsaj ajdovskega duha?" Tega pa ne, porečeš; pa vendar le je taka; le poslušaj: Kdo je ajd ali malikovavec. Ajd je človek, ki Stvarnika za stvar zamenja, in kako reč po božje časti, ktera Bog ni. Tako nas sv. pismo uči. Vem scer, da ptic in štirinogatih žival, kebrov in kač ne moliš; so pa druge reči, kterim bi utegnil v svojem sercu altar postaviti, ter na njem darovati in malikovati. Da od staršev molčim, ki svoje otroke bolj ljubijo, ko nebeškega Očeta; od grešnikov nič v misel ne vzamem, ki imajo trebuh za svojega Boga; mi dovolite, da med drugim najpoprej od mla-denčev in deklin kaj povem, kterim je posvetna pregrešna ljubezen pamet skalila. Ako pameten človek njih abotno in gerdo , zraven pa tudi pregrešno ravnanje pregleduje in premišljuje, ne ve, ali bi se jokal ali bi se jim smejal. Tak mladeneč in taka deklina dobro vesta za cerkev, v kteri se pravi Bog časti; ali ona dva sta si vsak v svojem sercu poseben altar napravila, na-nj malika pregrešne ljubezni postavila, in ga hodila veliko bolj pogosto in z večo gorečnostjo hvalit in častit, kakor pa v cerkev molit pravega živega Boga. Jezus jima pravi: „Moj sin, moja hči! daruj mi serce!" ali ona dva pravita, če tudi ne očitno z besedo, pa s svojim djanjem: „Nama je žal; ne more biti; sva ga že drugam oddala!" Kaj da človek prav iz serca rad ima, kaj da nad vse drugo obrajta in čez vse ljubi, in komu iz cele duše in moči služi, spoznamo, ako gledamo in merkamo, kam da naj pogostniši svoje misli in želje obrača, od česa se naj večkrat pogovarja, s kom se najrajši pomenkuje, kam najpogostniši zahaja. Mladeneč in deklina, od posvetile ljubezni omotena pa nobene reči tolikokrat v mislih nimata, se od nobene reči s tolikim veseljem ne menita, kakor eden od drugega. In kadar eden drugo v pogovorih imata, sta tako zgovorna, ko stari bram-bovec, kedar od Lipniške (Leipzig) vojske pripoveduje, ali pa jud, kedar baranta in kupčuje. In takemu mladenču ni nobena pot pre-težavna, nobeno vreme pregerdo, nobena noč pretemna, da bi ne šel, kamur ga pregrešna ljubezen vleče z železno silo. Naj bi mu pa oče ukazal v takem vremenu v gojzd ali na polje, ali pa mu mati velela, eno ali dve uri dalječ v cerkev, branil bi se in obotavljal, ter menil, da ga bo konec. Od deklet še ne smemo nič v misel vzeti, da bi koga ne pohujšal. Kar je pa najbolj čudno, je to, da bi tak človek sebe in druge pri tem še rad pregovoril, da ni ma-likovavec, ampak da Bogu pošteno služi. Jojmeni, je to služba božja, da se Bogu samemu vžali! Kaj mislite, ali ne diši to precej zlo po malikovavcih in nevernikih ? ! Pa pustimo to versto ljudi, dokler jim nečisti ogenj v sercu gori, ž njim že tako dosti opraviti ni, in se rajši k možem obernem, k očetom in gospodarjem, ter tudi njim vprašanje zastavim, in vsakterega pobaram: „Kdo si ti?" Ali si kristjan ali nevernik? Nevernik je človek poln skerbi, ki le vedno v časnem, posvetnem tiči in se kot kert v zemljo zarije; ki le vedno črez slabe čase tožuje, ter se boji, da bi mu živež ne pošel; ki že po veliki noči žaluje, da zimske suknje nima; ki že o adventu zdihuje, da o postu pratika slabo vreme kaže, kedar bo ravno treba, orati in sejati. Nevernik je, ki že na doto misli, komaj ko mu otroka od sv. kersta prinesti; ki mu vojaški stan že po glavi hodi, kedar je njegov fantič še le jel v šolo hoditi; ki ga jeza vjeda, kedar se njegovega rokodelstva kteri v soseski vseli, ali pa kak hlapec mojster postane. In tega ne terdim jaz, temuč nekdo drug, nad čegar besedo dvomiti bi bilo greh. Njegove besede so: „Ne skerbite tedaj rekoč: Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili? ali s čem se oblačili? Ker po vsem tem vprašujejo tudi neverniki." (Mat. 6, 31.) Kakošna je z vami v tej reči? Ali naj vas na pretečene slabe letine opomnim? ali na vaše govorjenje in obnašanje tistih dob? Ali si upate pred njega stopiti, ki je te besede govoril in mu v obraz zagotoviti, da nič ajdovskega nad vami ni? Dobro to prevdarite! Kako pa ve, keršanske žene, matere in gospodinje! Tudi med vami vsakteri moje vprašanje velja: „Kdo si ti?" In dana to vprašanje pravi odgovordobomo, naj daljno vprašanje zastavim: „Kako se z možem imata in zastopita?" Menda le tako-tako, danes lepo, jutri gerdo, kakor ravno sapa potegne. On ima svoje slabosti in pomanjkljivosti; ti pa nekoliko togote in svojeglavnosti, kar, kakor pravijo , pri drugem spolu ni redka reč. Ker tedaj on svojo terdi, ti pa od svoje ne pojenjaš, mora morda včasih besede požirati, kterih iz ust keršanske žene slišati ni lepo, kakor postavim: da je ni pod solncem nesrečniše žene od tebe, — da bi ga le nikoli poznala ne bila, — da bi ga vrag vzel tem poprej, tem rajši, — ali pa še kaj hujšega. To ti je, praviš, le tako v nejevolji črez jezik ušlo in jutri je že spet vse pozabljeno. — Ali pa imaš morebiti majhnega otroka, revše je bolehno in kedar zobce dobiva, zavoljo bolečin ne miruje ne po noči ne po dne, ali pa je že tudi enmalo termasto, pikro in svojeglavno, kakor bi bilo vse te lastnosti po materi podedovalo. In ti imaš scer svoje dete prav rada, dokler ne kriči, pa tudi ž njegovim krikom še nekoliko poterpiš. Ali če le ne neha, in vse prepevanje, prenašanje in zibanje nič ne pomaga, te tudi poterpljenje mine, nejevolja pa pride, da bi vekača kmalo ob steno trešla, ali pa če tudi tega ne, pa vsaj želiš, da bi ga Bog gori k sebi vzel in v lepega angelj a spremenil. Se ve, da ti s takimi besedami ni nič kaj prav resnica! — Ali pa imaš sina ali hčer pri kakih 17., 18. letih, lepa čversta; in fant je očetu že pri vsakem delu pomožen, dekle pa v hiši in na polju prav znajdena, da jej ni para; in si prav zadovoljna ž njima. Se ve, kedar fantič o praznikih še le pozno v noč domu pride, in drugi dan toži, da ga glava boli, in za delo ni; ali pa hčerka iz somnja polno canjco rut in trakov in druge nepotrebne šare domu privleče, dokler je denar drugam veliko bolj potreben, ali kedar na vodo gre, je nikoli domu pričakat ni: takrat, pravim, se ne izteče, da bi nekoliko ne zaropotala, in morda si že rekla, da bi se ti spravila spred oči, da bi ju nikoli ne videla. Pa to, si misliš, je bilo le tako tje v en dan rečeno , in ne za resnico. — Ali glej, ljubi Bog pa je vse to za resnico imel: Mož gre zjutraj v gojzd, zvečer ti mertvega domu pripeljejo; kolo je čez-nj šlo ter ga povozilo: detetu vrat zateče, se zaduši in v treh dneh je po njem: hčerka je vedno bledeja in bolj suha, zdravnik pravi, da ima naglo jetiko, in zares gre z vso hitrico smerti naproti. — Zdaj se je spolnilo, kar si v nevolji poprej bila želela; kako pase pri tem obnašaš? Kakor obupno jokaš in žaluješ, roke steguješ, si lase iz glave puliš in skoraj te ni moč iz pokopališča spraviti: začneš clo nad Bogom goderajati, se ž njim prepiraš in vprašaš, kaj si mu žalega storila, da te tako hudo obiskuje in malo manjka, da ne rečeš, kdo mu je pravico dal, ti tako ljubeznjivega moža, tvoje milo dete, in tvojo ljubo hčer iz tega sveta vzeti: morda bi mu clo pravdo napovedala, ko bi vedla, kako to reč začeti! — To se mi pač tudi močno pagansko zdi. Vem namreč iz bukev, da so neverne žene svojo žalost tako na znanje dajale; vem pa tudi od sv. Pavlja, da kristjani ne smejo tako ravnati: „V ozir mertvib , piše Solunčanom (4, 12.), vas ne smemo brez podučevanja pustiti, da se ne žalite, kakor uni drugi (never-niki), ki nimajo nič upanja (vstajenja mesa in življenja večnega)" (Glej tudi še: Efež. 4, 17—32.) 3. Ste slišali, kako pravi in kako neverni kristjan ravna, poslušajte še naslednje: Pred nekimi leti je bila v Rimu neka posebna reč dognana. Dva meniha iz reda sv. Frančiška sta se dalj časa ondi mudila, da bi si bila od sv. Očeta privoljenje izprosila, samostane vrediti, v kterih bi mnihi po naslednjih ojstrih vodilih živeli: »Ne smeli bi nobene lastnine ali posestva imeti, tudi živeža za naprej v posesti imeti, ko za dva dni; mesa bi nikoli ne smeli jesti, scer pa bi morali z najrevnišo brano zadovoljni biti; od sveta bi se morali popolno odločiti, razun tega pa škofom podložni biti." Kakor hitro sta od papeža privoljenje dobila, vernila sta se nazaj na Nemško, da bi v Hildesheimski škofiji tak samostan vstanovila. Že se jima je tretji mož pridružil, ter sklenil, ž njima vred tako ojstro živeti, in ta je malar Albert Kiiehler iz Kopenhagna na Da-nimarskem . . . (Glej Oester. Vfrd. 1851. p. 348. II.) Sklep. Glejte, koliko si pobožni ljudje prizadevajo za nebeško kraljestvo! Ako si tudi mi toliko storiti ne upamo, kar bi nam scer z božjo pomočjo nemogoče ne bilo; vsaj si vendar toliko prizadevajmo, da svojo dušo zveličamo. Ako se preslabe imamo , si perve sedeže v nebesih zaslužiti; vsaj vendar glejmo, da nam bodo zadnji v del. K temu pa je treba pravega keršanskega — in ne pagan-skega življenja, treba sv. čednosti in dobrih del: da bomo enkrat, kedar nas Gospod nebes in zemlje na sodbo zakliče , ter vpraša: „Kdo si ti?" zamogii z dobro vestjo odgovoriti: »Gospod, tvoj zvesti in ponižni hlapec;" in nam on poreče vesele besede: »Blagor ti, zvesti in dobri hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil: pojdi v veselje svojega Gospoda!" Amen. Pridiga za IV. adventno nedeljo. (Ključavnice satanove; gov. L. M.) »In Janez je prišel na vso stran Jordansko, in je oznanoval kerst pokore v od-puščenje grehov." (Luk. 3, 3.) V vod. Danešnje sveto evangelje nam pripoveduje, kako da je Gospod Bog svetega Janeza Kerstnika navdehnil s svojim duhom, in je po tem Janez prišel na vso stran Jordansko, in je oznanoval kerst pokore v odpuščenje grehov —. Sv. Janez je tedaj goreče pokoro oznanoval. — Ali so se pa spokorili vsi, kteri so ga poslušali? O ne! Veliko se jih je sicer dalo kerstiti v znamenje svojega spokor-jenja; veliko jih je pa tudi terdovratnih ostalo v grehih —. Ka-koršna se je godila svetemu Janezu, godi se tudi nam keršanskim pridigarjem. Tudi mi neprenehoma oznanujemo pokoro, pa le malo je grešnikov, da bi nas poslušali in ubogali; veliko drugih pa brez pokore umerje iu se pogubi. Satan ima pripravljenih sedem ključavnic, s kterimi jim serce zapira, da se za Boga in za pokoro ne odpre. Dovolite, da vam danes nekoliko popišem te sedmere satanove ključavnice. Pripravite se! Razlaga. 1. Perva ključavnica je: Zmanjševanje greha, po kterem grešnik svoje velike grehe le za majhne grehe ima. S to ključavnico zapelje hudi duh marsiktero dušo, ter j