10-LETNICA
KEGLJAŠKEGA ŠPORTA V SLOVENIJI
OTVORITEV STIRISTEZNEGA KEGLJIŠČA SSD -BETON«
Prejšnje dvostezno kegljišče
sim.osno (; itadm:no podjetje
CELJE. I ,Jl BI JANŠKA (LSI A ih
Telefon 20-50 in 20-11
grudi vse vrste visokih in nizkih gradenj z zelo dobro mehanizirano opremo.
\ se obrtniške storitve izvršuje v lastnih delavnicah.
Konkurenčne cene.
Jamči za solidno izdelavo in se priporoča.
Kronika celjskih kegljačev
Tov. Venceslav Jeras, predsednik SŠD Beton Celje. Brez dvoma ima največ zaslug za razmah športnega kegljanja v Celju. Pod njegovim vodstvom je bilo zgrajeno dvostezno kegljišče pri Betonu, sedaj pa je kot predsednik odbora za gradnjo kegljišča nudil bogato znanje in vpliv, da je štiristezno kegljišče do roka gotovo.
Med športne panoge, ki so se posebno močno razvile v času po osvoboditvi spada po množičnosti gotovo na eno izmed prvih mest kegljanje.
V letih pred II. svetovno vojno je sicer bilo kegljanje pri nas že precej popularno kot igra za zabavo, večinoma pa hazardna igra v slabo opremljenih zakajenih kegljiščih, od katerih so pričakovali dobiček lastniki, t. j. gostilničarji. Nezdrava kegljišča, igre za denar — hazardiranje in stave — popivanje, to je bilo v večini primerov predvojno kegljanje pri nas.
Po razpoložljivih podatkih in pripovedo-
vanju je kegljanje v naše kraje prišlo nekako pred 40 leti iz sosedne Avstrije. Zelo razvito je kegljanje tudi preko luže v Ameriki in ostalih evropskih državah, kjer pa gojijo še druge vrste kegljanja (Bow-ling-Scherien). V to športno panogo je vključeno tudi kegljanje na ledu v katerem prednjačijo pri nas Gorenjci, zadnja leta pa se z njimi že skušajo Celjani, ki so že dvakrat sodelovali na državnem prvenstvu in kot začetniki dosegli zadovoljiv uspeh.
Prvo kegljanje takoj po osvoboditvi se je pričelo v Celju že leta 1945, vendar še na starih ilovnatih stezah in po starem načinu. Nekaj kegljačev pa se je posvetovalo, če ne bi kazalo pričeti s športnim kegljanjem kakršnega gojijo v sosedni republiki Hrvatski, predvsem v Zagrebu. Leta 1946 so se sestali še danes nekateri aktivni kegljači ter ustanovili kegljaško sekcijo pod vodstvom znanega športnega
Tov. Vili Truglas, aktiven igralec in funkcionar od leta 1947 ter iniciator prvega asfaltnega kegljišča KK Kladivar v Celju.
Tov. Drago Zorko, aktiven tekmovalec od leta 1947 in funkcionar KK Kladivar od ustanovitve ter večletni predsednik OKZ v Celju.
delavca, tov. Vagnerja, ter isto vključili v matično društvo Kladivar, v katerem so bile vključene že druge športne sekcije. Kegljišče v kleti Doma OF, kjer so kegljači vedrili, je bilo slabo urejeno in za tekmovanje v športnem duhu nesposobno. Na iniciativo tov. Truglasa in ostalih, se je zgradila nova asfaltna steza in tako je bila podana prva možnost s pričetkom pravega športnega kegljanja v Celju. Leta 1947 so člani kegljaške sekcije Kladivar prvi v Celju in Sloveniji že pričeli s tekmovanji, največ s kegljači Hrvatske, pozneje pa z Ljubljančani, Mariborčani, Ljutomerčani itd.
Ko se je leta 1948 ustanovila v Ljubljani Kegljaška zveza Slovenije, katere 10-let-nico obstoja proslavljamo ob tej priliki v Celju, pa je po vsej Sloveniji zaživelo športno kegljanje, ki se je širilo z neverjetno naglico. Z ustanovitvijo kegljaške zveze Slovenije so kaj kmalu nastajala nova, v začetku enostezna, pozneje pa dvo-Stezna kegljišča po novih predpisih za narodni in mednarodni slog.
Celjski kegljači, veterani lastnega kegljišča (v Domu OF so -bili le na preužitku) pa niso mirovali. Pričeli so s široko akcijo
zbiranja sredstev za gradnjo novega sodobnega predpisanega kegljišča. Posebno razumevanje je pokazal takratni upravni odbor Potrošniške zadruge v Celju, ki je prispeval največ finančnih sredstev, poleg tega pa še dal na razpolago staro kegljišče pri Braniboru. Krampi in lopate so zapeli svojo pesem v rokah neumornih kegljačev, ki so vse delo izvršili udarniško. Leta 1949 so poletele prve krogle po novi asfaltni stezi kegljišča Kegljaškega kluba Kladivar. Ta velika pridobitev novega športnega objekta za celjske kegljače je privabila vedno nove ljubitelje tega športa in kmalu je postalo za vse pretesno. Rešitev tega problema je kmalu uspela tov. Vrtovcu, ki se je bavil z mislijo, v Celju zgraditi dvo-stezno kegljišče. Neumorno in nadležno je drezal ter prepričeval vodstvo SGP »Beton« Celje, da pristopi h gradnji dvostez-nega kegljišča za svoje člane kolektiva, ki bi po končanem delu našli na stezah razvedrilo. Prizadevanje ni bilo zaman. Uprava Betona pod vodstvom direkt. Jerasa je skupno s sindikalno podružnico pristopila h gradnji in leta 1951 je bila v Celju nova svečanost: otvoritev dvosteznega kegljišča SŠD Beton. S to novo pridobitvijo se je število kegljačev znatno zvišalo. Vzporedno z naraščanjem števila stez in kegljačev pa se je dvignila tudi kvaliteta. Za presenečenje na državnem prvenstvu v Splitu leta 1952 so poskrbeli kegljači celjskega Kladivarja, ko so Hrvatom prvič v zgodovini kegljanja odvzeli primat in osvojili
Tov. Dagmar Gradišar, aktivna kegljačica in najbolj uspešna tekmovalka Celja.
naslov državnega prvaka. Ekipa Kladivar-ja je nastopala v naslednji postavi: Aman, Gerdina, Hrastnik, Rotar, Vanovšek, Zorko, Snedič, Truglas, Karadjole, Presinger, Tkalčič, Škerjanc. Od tega uspeha dalje so bili celjski kegljači, vključeni v razne sekcije in klube, vedno cenjeni na vseh tekmovanjih.
Ekipa Betona je kmalu dokazala, kaj pomeni vežbanje na dvosteznem kegljišču, saj je v naslednjih letih osvojila naslov republiškega prvaka in sodelovala na vseh državnih prvenstvih borbenega značaja.
Tudi ostale ekipe: Kovinotehna, Vrelec, Kovinar, Olimp, tekmujejo v conski ligi. Le-tem pa so tesno za petami ostali klubi.
Vzporedno z uspehi celjskih kegljačev pa so se izkazale tudi celjske kegljačice, včlanjene v klube Kladivar in Buo... uue ekipi sta uspešno zastopali barve svojih klubov, saj so kegljačice Kladivar j a osvojile dvakrat naslov republiških prvakinj in enkrat zasedle III. mesto na državnem prvenstvu.
Kot posameznica je bila najboljša Celjanka Gradišar Dagmar, članica KK Kladivar, ki je nastopala že v državni reprezentanci.
Od moških kegljačev pa so si v naslednjih letih priborili naslov mojstra kegljanja tov. Vanovšek, Marinček in Lubej, vsi člani Betona. Preveč bi bilo naštevati uspehe vseh celjskih kegljačev, bodisi posamezno ali v ekipnem tekmovanju raz-
Tou. Franjo Vrtovec, aktiven igralec od leta 1947 ter funkcionar OKZ Celje.
Tov. Anton Filipič, aktiven igralec od leta 1947. Zelo zaslužen za razvoj kegljaškega športa v Celju, soustanovitelj raznih kegljaških klubov.
nih klubov na domačih in tujih stezah, za kar pričajo njihove osvojene trofeje v Sloveniji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini, Vojvodini in Srbiji, kjer so povsod poznani in dobrodošli.
Okrajna kegljaška zveza Celje vodi statistiko nad 1000 igralci, ki so vključeni v razne klube, sekcije ali aktive kakor sledi: KK Kladivar, Beton, Kovinotehna, Olimp, 13. maj, Invalid, Kovinar Štore, KK Šoštanj, Vrelec Rogaška Slatina, Svoboda Zabukovca, Elektro Šempeter, Svoboda Liboje in drugi, ki pa so več ali manj aktivni, kar pa je vzrok pri večini imenovanih pomanjkanje finančnih sredstev.
Tako po številu, kakor po kvaliteti in uspehih so se celjski kegljači uvrstili med vrsto ostalih športnikov, ki dostojno zastopajo celjske barve.
Velika požrtvovalnost, neumornost in vztrajno vežbanje kegljačev pa je stalno naraščalo. Želja po zgraditvi štiristeznega kegljišča, s katerim se ponašajo Maribor, Kranj, Ljubljana in Jesenice, se je izpolnila. Uprava SGP »Beton« Celje je ponovno pokazala veliko mero razumevanja in izvolila gradbeni odbor pod vodstvom znanega športnega delavca, tov. Jerasa, ki je
Tov. Joško Amon, aktivni igralec od leta 1947.
takoj pričel akcijo zbiranja sredstev. S pomočjo nekaterih celjskih podjetij, katera so prispevala znatno finančno ali materialno pomoč ter članstvo nekaterih klubov aktivov, ki je z udarniškim delom prispevalo svoj delež, je kmalu zraslo v Celju dolgo zaželeno, pravkar zgrajeno štiristez-no kegljišče.
S tem športnim objektom, ki sodi med najmodernejše te vrste v državi, je Celje dokazalo, da ne misli zaostajati in da hoče še v bodoče .posegati v borbo na vseh tekmovanjih doma in drugod.
☆
Štiristezno kegljišče je gotovo in izročeno svojemu namenu.
Za dograditev istega je bilo potrebnih precej materialnih in finančnih sredstev.
Nekateri celjski kolektivi so pravilno razumeli akcijo izgradnje kegljišča, ki bo služilo vsem kegljačem Celja.
Gradnjo kegljišča so materialno podprla poleg Betona še podjetja: Elektro-Celje, Graditelj Celje, Tovarna tehtnic Celje, finančno pomoč pa so nudila podjetja, na-
vedena v oglasnem delu »Glasila«. Prostovoljno delo ni zajelo takega razmaha, kot so kegljaški klubi obljubljali.
Skupaj je bilo izvršenih 2740 prostovoljnih ur od naslednjih kegljaških klubov.
Opravljene ure
Beton	2203
Invalid	96
Cinkarna	75
Tovarna tehtnic	67
Kovinotehna	58
13. maj	50
Grafičar	49
Olimp	41
Kovinar Štore	38
Kladivar	21
Bolnišnica	13
Pošta	11
Razni nečlani	18
Skupaj 2740
t
4? •>- -ve
Tov. Albert Kerkoš, aktivni tekmovalec in neumorni delavec pri gradnji kegljišča. Ves svoj prosti čas je žrtvoval skozi več mesecev za delo na kegljišču. Brezplačno je izdelal vse načrte za kegljišče.
k
Največ prostovoljnega dela pri gradnji
kegljišča so opravili niki:
Kerkoš Albert Vanovšek Viki Lubej Jože Franič Ivo Smon Leopold Kohne Oskar Golja Anton Marinček Slavko Dolinšek Ivan Zagorc Alojz Jakhelj Veljko
naslednji posamez-
322
320
249
75
67
50
40
40
38
36
32
Desno Viki Vanovšek, levo spodaj Slavko Marinček, desno Jože Lubej. Vsi trije so si priborili naziv kegljaški mojster. Niso pa samo najboljši tekmovalci SŠD Beton in Celja sploh, temveč vzor vsem kako se pomaga s prostovoljnim delom graditi.
SPORED
proslave 10-Ietnice športnega kegljanja v Sloveniji in svečane otvoritve štiristez-ncga kegljišča SŠD »Beton« Celje
Dne 20. decembra 1958 (sobota):
Ob 15.30
Svečana otvoritev novega štiristeznega kegljišča SŠD »Beton«, Ljubljanska cesta. Ob 16
Propagandni nastop 4 najboljših kegljačev Celja: Marinček, Lubej, Truglas in Zagorc.
Ob 17.30
Nastop 6 slovenskih tekmovalk, ki so zastopale našo državo na svetovnih prvenstvih po letu 1948:
Erjavc Francka (KKGradis, Ljubljana), Smrajc Bernarda (KK Gradis, Ljubljana), Klemenčič Dora (KK Gradis, Ljubljana), Novak Elizabeta (KK Branik, Maribor), Tepina Zinka (ZKK Ljubljana, Ljubljana), Čadeš Cvetka (KK Triglav, Kranj).
Poleg teh nastopita tudi 2 najboljši celjski tekmovalki: Gradišar in Zorko.
Ob 19
Nastop 6 slovenskih tekmovalcev, ki so zastopali našo državo na svetovnih prvenstvih po letu 1948:
Martelanc Lado (KK Triglav, Kranj), Starc Rajko (KK Triglav, Kranj),
Steržaj Miro (KK Ljutomer),
Grom Leo (KK Rakek, Rakek),
Likovnik Avgust (ŽKK Ljubljana, Ljubi j.), Kobal Evgen (KK Branik, Maribor).
Kot gosta bosta v tej konkurenci nastopila še Božo Kombol, bivši svetovni rekorder in nestor jugoslovanskega kegljaškega športa, ter Dujan Smoljanovic, najboljši jugoslovanski kegljač leta 1958.
Ob 20
Kegljaška zabava v sindikalni dvorani SŠD Beton, Ljubljanska cesta.
Dne 21. decembra 1958 (nedelja):
Ob 9
Prvi mladinski dvoboj kegljaških reprezentanc Hrvatska — Slovenija.
Ob 11
Svečani plenum Zveze kegljaških športov Slovenije v sindikalni dvorani SŠD Beton, Celje, Ljubljanska cesta.
Ob 13.45
Turnir najboljših slovenskih moštev v
borbenih igrah. Nastopajo:
prvak Slovenije za leto 1958, Konstruktor,
Maribor, nadalje 2., 3. in 4. plasirinu moštva na slovenskem prvenstvu,
ŽKK Ljubljana, Ljubljana,
KK Triglav, Kranj ter domača moštva KK Beton in KK Kladivar.
Ob 17
Finale turnirja.
Ob 19.15
Zaključek tekmovanj, razdelitev pokalov in diplom.
URNIK NASTOPA Sobota, dne 20. decembra 1958
15.30 SVEČANA OTVORITEV 4-STEZNEGA KEGLJIŠČA SšD BETON
16.00—	17.30 17.30—18.15 18.15—19.00
19.00—	20.20 20.20—21.40
V anovšek
Tepina
Smrajc
Martelanc
Turk
Truglas Gradišar Čadež Kobal
Smoljanovič
Lubej Klemenčič Novak Kombol Grom
Zagorc Zorko Erjavec Likovnik Starc
9.00—10.20
10.20—11.40
11.40—13.00
13.45—14.50
14.50—15.55
15.55—17.00
Nedelja, dne 21. decembra 1958:
Slovenija 1 Hrvatska 3 Slovenija 5 Triglav Ljubljana Beton
Hrvatska 1 Slovenija 3 Hrvatska 5
Hrvatska 2 Slovenija 4 Hrvatska 6 Gradis Kladivar Konstruktor
Slovenija 2 Hrvatska 4 Slovenija 6
FINALE:
17.00—18.05	A:B	C:D (žreb 1—4 plus.)
18.05—19.10	Zmagovalci Premaganci
19.15	Zaključek tekmovanja s podelitvijo	poka-
lov in diplom.
Kegljačice KK Kladivar so osvojile 2-krat naslov republiških prvakinj, na državnem prvenstvu pa so zasedle 3. mesto.'
Levo: tov. Alojz Zagorc, mojstrski kandidat v kegljanju. Aktivni tekmovalec Betonove ekipe že vrsto let.
Spodaj: kegljačice Betona. Posnetek je narejen ob priliki športnega dneva gradbincev Slovenije, katerega organizira Betcm že precej let.
!
h—1	SPLOŠNO
	GRADBENO PODJETJE
en	CELJE
o	
	
	
o	
gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj. Cene konkurenčne!
Jamči za solidno izdelavo in sc priporoča!
KONUS
USNJARSKI KOMBINAT
SLOV. KONJICE
Telegrafski naslov: KONUS Slov. Konjice Telefon: centrala 1, direktor 22
USNJAItNA:
vegetabilno, krom no in kombinirano pod-latno usnje, podloge, vse vrste boksov, ra vi no, športne krnpone in tehnično
ODDELEK UMETNEGA USNJA: umetno usnje za opetnike, notranjkc, pete, podplate za copate, umetno usnje s pluto in galanterijsko umetno usnje JERMENARNA:
vegetabilno, kromno in kombinirano pogonsko jcrmcnje vseh vrst, v vseh dimenzijah in specialnih izdelavah, šivalno jermenje in ut en žili je TEKSTILNE UTENZILIJE: pikerje in razne druge utenzilijc vseh vrst za tekstilno industrijo
KURIVO
CELJE
Prodaja
vseh vrst
nekovinskega
gradbenega
materiala.
K
ODDELEK STROJEGRADNJE: razne stroje in opremo za usnjarsko industrijo. Vrši tudi generalna popravila in rekonstrukcije
PREDSTAVNIŠTVA IN PRODAJALNE: Predstavništvo in prodajalna »KONUS« Beograd, Knez Mikaj Lov a 47, tel. 20-610 Predstavništvo, prodajalna in skladišče »KONUS« Ljubljana, Gosposvetska cesta 2, telefon 23-337
Picdstavništvo »KONUS« Zagreb, Bogi-šičeva 22, telefon 39-760 Prodajalna »KONUS« Novi Sad, Ulica narodnih heroja broj 10, telefon 29-78 Prodajalna in skladišče »KONUS« Ptuj, Miklošičeva ulica 1, tel. 173
TOVARNA
CELJE
VAS OPOZARJA NA SVOJE IZDELKE AERO — akvarelnc šolske barvice, *
AERO — plakatno tempera barve,
AERO — umetniške tempera barve,
AERO — karbon papir,
AERO —- pisalne trakove,
AERO — matrice za razmnoževanje, AERO — Diazo-amoniak papir — Jasnit, AERO - črnila,
AERO — barve za tkanino,
AERO — barve za tla,
AERO — lužila za les,
AERO — Guminol, lepilo za gume,
AERO — moltin — sredstvo proti moljem
ZAHTEVAJTE NASE IZDELKE V VSEH TRGOVINAH!
MEHANIČNA TKALNICA
CELJE, IPAVČEVA ULICA 22
Telefon 23-90 — Brzojav: Metka Celje
IZDELUJE
BOMBAŽNE TKANINE VSEH VRST!
Gozdno
gospodarstvo
Celje
vrši posle gozdarske dejavnosti: vzgoja, varstvo, izkoriščanje in urejanje gozdov v svojem območju.
-T>
Tovarna tehtnic Celje
IZDELUJE NASLEDNJE VRSTE TEHTNIC:
vagon »k e, lokomotivske, vagone tske, miostnc, avtomatske skladiščne, avtomatske za žito, polavtomatske za polnjenje vreč, avtomatske tehtnice na transportnem traku, tehtnice
za žerjave, tehtnice za doziranje, živinske, decimalne, osebne, tehtnice za tehtanje dojenčkov, namizne, balančne, kuhinjske
Rudnik lignita Velenje
NUDI INDUSTRIJI IN ŠIROKI POTROŠNJI NAJBOLJŠI PREMOG
Hmezad
ZADRUŽNO TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE
Žalec
Izvaža prvovrsten savinjski hmelj — Razpolaga z modernimi zadružnimi skladišči za konserviranje in embaliranje hmelja — Ima lastni institut za selekcijo in analiziranje hmelja.
Celjska tiskarna
Celje
TRG V. KONGRESA 3
Tisk knjig, brošur, časopisov, obrazcev, vezave vseh vrst, izdelava klišejev
PODJETJE
ELEKTRO-CELjE
C E E J E
—	dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih;
—	projektira, gradi in opravlja montažo daljnovodov, krajevnih omrežij in transformatorskih postaj;
—	izvršuje vsa v elektro stroko spadajoča instalacijska dela.
APNENIK	KLIMA
»PEČOVNIK" CELJE	CELJE Izdeluje: kaloriferje, ventilatorje, klima naprave, bojlerje, tlačne kotle, elek-
Si	trične kaloriferje, kondenčne lonce od
proizvaja apno v kosih, apno v prahu in gramoz vseh granulacij. Strankam	Vi" do 2”, kleparske prirobne stroje, sušilne naprave in podobno.
se toplo priporočamo.	Izvršuje montaže vseh vrst centralnih kurjav in sanitarnih naprav ter vsa
!	Ii	strokovna kleparska dela. i
Železarna Store
ŠTORE PRI CELJU Industrijski tir Štore
Telefon 21-08 ali Štore 1, teleprinter 03318
PROIZVAJA:
belo in sivo surovo železo valjane proizvode odlitke sive litine cevi in fasonske kose
kokile
vse vrste valjev iz trde litine visokokvalitetno samotno opeko samotni malter
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
„Stavbenik”
CELJE
VRŠI VISOKE
IN NIZKE GRADNJE SOLIDNO IN PO KONKURENČNIH CENAH
Tovarna
emajlirane
posode
CELJE
Brzojav: EMAJL, CELJE Telefon: 22-71
nudi svoje prvovrstne izdelke:
emajlirano posodo,
pocinkano posodo,
brušeno in surovo posodo,
pokositreno posodo,
higienske emajlirane
izdelke,
kopalne kadi,
kotle in radiatorje za
centralno kurjavo,
senčnike vseh vrst, itd.
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
GRADBENO PODJETJE
„SAVINGRAD"
CELJE
IZVRŠUJEMO VSA GRADBENA DELA VISOKE GRADNJE!
CINKARNA
metalurško - kemična industrija CELJE
Telefoni: 20-81, 20-82, 24-94, 24-95 — Teleprinter: 05417 Železniška postaja: Celje — industrijski tir Cinkarna
NASI PROIZVODI:
NASI PROIZVODI .Surovi cink — min. 97.80% Zn Cinikov prah — 97,0% Zn total Rafinirani cink min. 98.89% Zn Fitni cink — min. 99,75% Zn
Cankova pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi projektorji za kotle Cinkove pralnice valovile Cin kova žica Cankovi strešniki Autotiipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina 60° Be Cinkove belilo — zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči, pečat
\ valjarni »služnostno valjamo tudi
Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid — surovi Natrijev sulfid — čisti Cinksulfut
Natrijev silikofluorid Barij e v sulfid Zelena galica L i topon L It ram ari n Svinčeni mini.j 50% Svinčeni minij 52% Svinčena glajenka čista Superfosfat Modra galica Metal i t
svinec,kositer in srebro.
KONKURENČNO TRGOVSKO PODJETJE
„Oino"
ŠMARTNO OB PAKI
nudi svojim odjemalcem bogato izbiro vseh alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter se priporoča za nadaljnja cenjena naročila.
Kolektiv
Tovarna
organskih
barvil
CELJE
Proizvaja: žveplena direktna kisla
polvo-lncnu krom n a in bazična barvila
. _ .ekstilno, usnjarsko in papirno industrijo kakor tudi intormodijate za izdelavo barvil. Priredili smo asortiment barvil za prodajo na malo v dozah vsebine po 1 kg.
Opozarjamo lia paša konsvrvirna sredstva za tehnične produkte, zaščito lesa itd.
Zahtevajte naše ponudbe oziroma obisk predstavnikov.
"S
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
r«u
nn
L1EMENTNINE
CELJE — MARIBORSKA 2«
se priporoča s svojimi prvovrstnimi izdelki
SAVINJA
LESNA INDUSTRIJA CELJE
Proizvaja vse vrste žaganega mehkega in trdega lesa. vse vrste embalažnih sodov, lesno volno in lesne vrvi raznih dimenzij, slape in plemenite furnirje.
Poslužujte se naših proizvodov.
katere nudimo odjemalcem po naj nižjih cenah.
Prepričajte se o kakovosti.
KOVINOTEHNA
Valjane proizvode črne in barvne metalurgije, razno kvalitetno orodje tu in inozemskega porekla za obdelavo kovin in lesa.
vsakovrstne vijake \ najpopolnejšem asortimentu, žičnike in žične izdelke,
sanitarno keramiko ter armature in vodovodne instalacije, ostale izdelke kovinske
predelovalne industrije, brusni in tesnilni material itd.
PRIPOROČAMO SE. DA SE OB POTREBI NABAVE BLAGA KOVINSKEGA IZVORA OBRNETE NA NASE PODJETJE IN PREPRIČANI SMO. DA BOSTE PRI NAS SOLIDNO POSTREŽENI