HP" ' I i i i i mi i i pp-r ffl Edini slovenski dnevnik Bj A TWT A I B I % A i^T^niTsteve^n^alirTl 1 -: v Zedinjenih^riarab.I | 1 j\ W J\ I 111 /\ I -: in the Unit* States:- I f Velja za vse Teto. •. $3.00 f -X ^ niiwl/il S Issued ev" day except ft ! I^0 000 ""Qcnikov| list slovenskih delarcev v Amerik?, IB -: Sundays and Holidays[Q TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T. Entered u Second-Claas Matter, September 21, 1903, at the Fort Office at Hew York, N. Y, under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 137. — ŠTEV. 137. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 11, 1915. — PETEK, 11. JUNIJA, 1915. . , VOLUME XYTTT _ LETNIK TTTTT. ZAVEZNIKA STA PREKORAČILA PRUT. i RUSI SO ZAČELI Z NOVO OFENZIVO. -o- V KURLANDIJI SO NALETELI NEMCI NA MOČAN RUSKI ODPOR. — Z ZAVZETJEM STANISLAVA SO DOBILI NEMCI KONTROLO NAD DVEMA ŽELEZNIŠKIMA PROGAMA. — ARMADI GENERALA MACKENSENA PRETI NEVARNOST. — PRVI SEZNAM FRANCOSKIH IN ANGLEŠKIH IZGUB NA GALIPOLI-SU. — RUSKI USPEHI V ARMENIJI. — VELIKA ZALOGA GA-SOLINA. — POMORSKA BITKA V BALTIŠKEM MORJU. Ljubljana -- glavni stan nadvojvode Evgena. Italijani poročajo, da so zasedli Tržič, katerega se pa niti branilo ni z avstrijske strani. OB SOČI. Glavno vojno pozorišče je ob Soči in na Primorskem, dočim je tirolska fronta manj važna. London, Anglija. 10. junija. — < ilasom sem došiih poročil so naleteli Italijani ol» Soči na prvi resni odpor. ko so skušali prekoračiti reko Sočo. a se jim to ni posrečilo. dasiravno zatrjujejo. da i-majo na nekaterih točkah oha hrenova reke v oblasti. O! a som dunajskih poročil se je odbilo neki italijanski naskok v bližini i. V okrožju Monte Nero so zasedli Italijani celo vrsto za kopov.! katere so Avstrijci zapustili. Pri Kobaridu se je udalo 70 bo-sniških vojakov. Na tirolsko-trentinski meji prodirajo Italijani proti važnim postojankam. katere morajo zavzeti, da razvijejo svoje nadaljne operacije. V okolici Kreutzbcrg so se vršili že par dni boji za važno postojanko Freikogel. Naše planinske čete so zavzele pozicije na večer 8. junija ter so pri tem ujele nekako sto Avstrijcev. Italijanska zračna križarka. ki je vrgla bombe na Reko ter jo je pozneje uničil neki avstrijski ae-roplan. je baje napravila veliko škodo na Llovdovih parnikih. ki so se nahajali v pristanišču. En parnik se je baje potopil, dva druga sta pa pričela goreti. Neki avstrijski torpedu i čoln je bil včeraj torpediran od nekega italijanskega podmorskega čolna ter se je potopil v tržaškem zalivu. Posadka je baje utonila. Avstrijci izgubili fort. Verona, Italija. 10. junija. — Italijanske čete. ki skušajo prodreti po Arsa dolini do Roveretta. so zapazile, da so Avstrijci izpraznili fort Possachio. dve milji severno od Matassone. Utrdbe so Avstrijci preje razdejali. VAŽNO ZA POŠILJATVE DENARJEV V STARO DOMOVINO. Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljat ve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem in ob obali Primorja, to je za TRST, ISTRO in DALMACIJO ob obrežju. Za KRANJ-SKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta 1 kakor prej. IZ zapadnih bojišč. Boji pri Souchez. Pri Lcrette divja oster artilerijski boj. Nemci so baje zavzeli več zakopov. PRI MESNIL. Nadalje se glasi, da so zavzeli Nemci pri Mesnil, v Champagne, francoske pozicije. Berlin, Nemčija. 10. junija. — V današnjem oficijelnem poročilu »lede situacije v Franciji se glasi: "Nadaljuje se z boji pri Souchez in Netivi lie. Severozapadno od Souchez se je preprečilo koj spočetka francoske poskuse, da uvedejo naskok. Zapadno od Souchez, v bližini eukrame. so imeli Francozi nekaj manjših uspehov. Neki francoski naskok na naše pozicije severno od Neuville se je izjalovil. Istotako so se izjalovili sovražni naskoki severno od IIc-tuberne. V bližini Souain in severno od I In rl us smo zavzeli par sovražnih zakopov. V zapadnem delu gozda I>e Pretre so imeli Francozi malenkostne uspehe." Pariz, Francija. 10. junija. — Francosko vojno ministrstvo je izdal o danes popoldne sledeče ofi-eijelno poročilo: "Celo preteklo noč se je vršil oster artilerijski boj v okolici med Lorette ter cukrarno v Sou-ehez. Krog {). ure zvečer so vpri-zorili Nemci naskok, katerega se je pa odbilo. Nemci so obstreljevali Neuville St. Vaast, a ga niso -skušali zopet zavzeti. Napredovali smo tudi v <'labirintut V? Nova nemška armada. London, Anglija. ]t>. junija. — Poročevalec "Daily .Mail"" v Aa-chenu poroča, da se nahaja nova nemška armada oOO.OOO mož, med njimi čete prvega reda. na poti na zapadno bojišče. Jetniška taborišča. Londcn, Anglija. 10. junija. — Glasom danes objavljenih ofieijel-nih poročil se nahaja v Londonu in okolici še vedno 9000 Nemcev in 4000 Avstrijcev v prostosti, j ker so jetniška taborišča nf^a-I dostna ter se ne more vseli spraviti vanje. I Potop torpednih čolnov, V Iztočnem morju sta bila torpe-dirana dva angleška torpedna čolna. Uničeni ribiški čolni. London, Anglija, 10. junija. — j Dva angleška torpedna čolna sta i bil a danes zjutraj na iztočni obali, I Anglije torpedirana od Nemcev < ter sta se potopila. Na vsakem' čolnu je bilo po 35 mož posadke in rešilo se jih je skupaj 41. Potop prejšnega nemškega par-nika. Prejšni nemški parnik "Erna Boldt*\ katerega so Angleži za-| plenili ter stavili v lastno službo, je bil v bližini Harwich torpedi-j ran in potopljen od nekega nem-1 škega podmorskega čolna. Posadka parnika se je rešila. Nadalje so dospela danes poročila o potopu šestih ribiških par-nikov od strani nemških podmorskih čolnov. Skandinavske izgube ladij. Exchange Telegraph Co. je dobila poročilo iz Kodanja, da so imele skandinavske dežele sledeče izgube vsled vojne: Norveških ladij je bilo 15 torpediranih in 12' potopljenih vsled min ; Švedska ! jih je izgubila 6 vsled torpedov in 18 vsled mirt; Danska 4 vsled torpedov in 10 vsled min. Konfisciran list. Pariz, Francija, 10. junija. — Danes so oblasti zaplenile vse iz-' tise "La Guerre Sociale", pred no J se jih je izdalo. ' v Francisco Chazaro -mehiški predsednik. Na konvenciji so Garzo odstavili in izvolili Chazara, ki je bil dose-daj Villov delegat. BEGUNCI. Angleži zahtevajo zadoščenja. — Indijanci obkolili ameriške in nemške koloniste v Yaqui-dolini. Washington, I>. ('.. 10. junija. Na konvenčni seji. ki se je vršila it. junija, so delegatje odstavili (ionzalesa (Jarzo in izvolili predsednikom Franeisea Lagosa Chazara. Villovega delegata iz Chi-huahue. Tukajšnja Villova agen-tura izjavlja, da Chazaro ni vojak in da je bil za časa Maderove vlade governer države Vera Cruz. — Državni department je mnenja, da se je to zategadelj zgodilo, ker Villa in Zapata nista več drug z drugim zadovoljna. Vera Cruz, Mehika. 10. junija. Ameriški generalni konzul Arnold Shanklin se je danes pripeljal iz Pachuce v Vera Cruz. Ž njim je ■lospelo več sto beguncev iz glavnega mesta Mehike. Ameriški transportni parnik " Buford je pripeljal danes v Vera Cruz 00.00«» funtov pšenice in lIO.OOO funtov fižola. Živila bodo razdelili med potrebne Mehikance. Parnik "Buford" ho vzel na krov ameriške begunec iz Tux-pama in Tampica. General Carranza še dosedaj ni izgotovil odgovora na predsednikovo noto. Tuscon, Ariz.. 10. junija. — Ameriške in nemške koloniste, ki stanujejo v dolini Yaqui, je obkolilo kakih .">00 Yaqui Indijancev. Indijanci so vjeli dva kolonista. Amerikam i so poslali v Noga les prošnjo za takojšnjo pomoč. El Paso, Tex.. 10. junija. — Angleški podkonzul H. C. Mvles je danes telegrafično naprosil generala Villo, da naj strogo kaznuje one vojake, ki so pred kratkim u-morili v Tuxpamu nekega angleškega podanika. — Villa mu je odvrnil, da bo krivce občutno kaznoval. Laredo, Tex., 10. junija. — Ameriški polkovnik C. I. Crane in ameriški konzul Garre sta se danes na mednarodnem mostu posvetovala s Caranzovim poveljnikom v Nuo-vo Laredo, kako bi se dalo napra-viti konce revščini v Mehiki Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HC jANDIJE in SKANDINAVIJE. Dogodti se zna, da avstrijska pošta ne bode delovala ob italijanski meji, to je za Goriško in mali del Primorja, a za notranje dežele kakor Kranjsko, Spodnjo Štajersko itd., pa bode promet o-stal neoviran. Ako se pa pripeti, da v kakem kraju denar ne bode izplačan, ga pošiljatelj dobi povrnjenega. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K K t e — .90 120..— 19.80 10 ... 1.75 130 ------31.46 15 ... 2.60 140.... s3.10 20 ... 3.40 150.... 24.75 26 ... 4.25 160.... 26 40 30 ... 5.05 170 ... 28.05 35 --------5 90 180 ... 29 70 40--------6.70 190.... 3135 45.... 7.55 200 .. 33 00 50.... 8.25 250... 41.25 55 ... 9.10 300 .. 49.50 €0 ... 9.90 350 67 75 65.... 10.75 400 ... 66.00 70.... 11.65 460.... 74.25 75.... 12.40 600..,. 82.6* 80 ... 13.20 600 ... 99 0c 85 ... 14.05 700.... 115.50 90.... 14.85 800..132.00 100 .. 16.50 »00 ... 148.60 ho . 18.15 1000 ... 163.0t Ker se cene sedaj j ako spremi' njajo, naj rojaki vedno gledajo n» naš oglas. TVBDKA FRANK 8AK8EB* 82 Cortlandt Hew York, M. T. V POSLANICI ZAHTEVA PREDSEDNIK WILSON ABSOLUTNO VARNOST NA MORJU. POSLANICA, KATERO JE POSLAL PREDSEDNIK WILSON NA NEMŠKO VLADO IN RADI KATERE JE BRYAN ODSTOPIL, JE SESTAVLJENA V TRDNEM, A VENDAR PRIJAZNEM TONU. — PREDSEDNIK PO V DARJA V NJEJ, DA VODIJO ZDRUŽENE DRŽAVE OBZIRI NA ČLOVEČANSTVO. — TRGOVSKE LADIJE SE SME TOR PEDIRATI ŠELE POTEM, KO SE JIH JE PREISKALO IN UGOTOVILO NJIH IDENTITETO. Washington, I). C'.. 10. junija. | Poslaniea, katero se je včeraj hr- i zojavilo ameriškemu poslaniku vi Berlinu, se peea najprvo z izja- > vami nemške vlade frlede parni- j kov "Ciishing** in "Gulf1i«?ht*\ j Daje se izraza zadovoljstvu. lotuku Galipoiis in ga poslala tukajšnjemu mednarodnemu odboru Rdečega križa. Seznam je izdelan čisto po orientalskem načinu. Ne navaja namreč samo imen padlih in ranjenih ampak tudi imena njihovih očetov. Gasolin za podmorske čolne. Rim, Italija. 10. junija. — Tukajšnja **Tribuna" je dobila iz Aten sledečo brzojavko: — N'a o-hali otoka Kalimna. ki leži oh ju-gozapadni maloazijskt obali, so našli zavezniki v nekem skrivališču loOO za bo j t v in 9<> sodčkov ga-solina, ki je bil namenjen turškim podmorskim čolnom, kateri operirajo pred Dardanelami. Turška vlada je kupila gasolin v Solunu. Rusi v Armeniji. PetrogTad, Rusija. 10. junija. — Ruski generalni štab poroča o o-peraeijah v Kavkazu naslednje: Do (». junija smo osvojili skoraj vse ozemlje, ki leži v okolici Va-na. Armadni zbor Kalib beja je uničen. V okolici Frze ni nobenega turškega vojaka več. Naše desno krilo je ob reki ( orok prav dobro napredovalo. Turki so bili začeli v provinci Asrebejdžan z ofenzivnim prodiranjem, toda mi smo jih premagali in jih zapodili v beg. Izjava romunskega vojnega ministra. Rim, Italija. 10. junija. — Iz Bukarešta je dobilo tukajšnje časopisje poročilo, da se je bivši ru-muski vojni minister Filipesco pri neki priliki takole izrazil: Pred par tedni bi bili lahko odstranili vse zapreke in bi lahko v zemljevid začrtali meje Velike Ru-niunske. Zelo se bojim, da ne bomo nikdar več imeli take priložnosti. Jutri ali pojutrnjem se bo vse odločilo. 9,1 odstotkov naših zahtev so nam že ugodili, manjka jih torej še pet. Velika žalitev bi bila za nas. če bi se še nadalje zavlačevalo s to situacijo. C'e res hočemo kaj doseči, se moramo takoj odločiti. Novi dolarji. San Francisco, Cal., 10. junija. V spomin na Panama-Paeifično razstavo bo izdelala zvezna vlatla nov zlat dolar. V novem zlatniku bo vtisnjena slika delavca. Kakor' se čujet bodo napravili samit 25 tisoč kosov tega denarja. ' Položaj na vzhodnem bojišču. Berlin, Nemčija. 10. junija. — Vrhovno vodstvo nemške armade je izdalo danes sledeče poročilo: Jugovzhodno od Shawli smo naleteli na tako rusko premoč, tla smo morali prenehati s svojim o-fcnzivuim prodiranjem. Zadnje ilni miio vjeli v tem okraju preko 'JOOO ruskih vojakov in zaplenili precej vojnega materijala. Na vzhodnem bregu reke Dubice ji' začel sovražnik koncentrirati svojo armado, ki je dobila zadnji čas velika ojačeujsi. Južno od Njemna smo od (i. junija pa do včeraj vjeli nad :i zavzeli Nemci višin«* pri Otiniji. ! Zadnji teden so prodrli nemški vo-]! jaki vsak dan /a kakih dvajset jI milj. Zavzetje Stanislava je za nas, velike važnosti, ker so Rusi s tem; mestom izgubili kontrolo nad dvema železniškima progama, namreč! nad progo, ki veže Stanislav in' l.vov ter progo, ki veže Stanislav,] in Ibiczacz. Nova ruska ofenziva. Ženeva, Šv ica, 10. junija. — i "Tribuna je dobila z Dunaja br- i zojuvko. da se Severno od Prze- < m v-J a pripravljajo Rusi na nov napad, na armado generala Ma- ckciiHena. i! {< Moč nemške armade. London, Anglija. 10. junija. — Sem je dospela iz Pet rog rad a sledeča brzojavka : ; Iz zadnjih dogodkov na vzhodnem bojišču se da sklepati, da so nemške rezerve naravnost neiz-črpljive. Proti Lvovu operira najmanj en miljon mož. dočim jih je, pri Dnjestru nekaj nad 300.000. V okolici Shawli imajo Rusi »tiri in! pol armadnega zbora. Pomorska bitka v Baltiškem morjn. Berlin, Nemčija. 10. junija. — Vsa ruska in angleška poročila o bitki v Baltiškem morju so zelo pretirana. Ruski podmorski čoln je potopil neko našo ladijo za premog, sicer pa nuno imeli nikakih Izpred Dardanel. Berlin, N emčija, 10. juuija. — Iz poročil, ki s« dospela zadnje ilni sem. je razvidno, tla so imeli Francozi in Angleži na polotoku <«ali|K»lia velike izgube. Pri Avi Kurim je v nočnem boju med 5. . in ti. junijem padlo 2000 zaveznikov. ! Turške izgube so bile primero- i »na majhne. i GLAS NARODA, 11. JUNIJA, 1915. "GLAS NARODA" Slovenk Daily.) OvtMd »ud published by tfc« llcwnic Publishing Co. i (t corporation.) j iT %>>It »AKSER, Freatdent. j » lOUlS BEN ED IK, Treaaurer. C i f>i -e v f Poeinee« of the corporation end •drlresaea of above officer* : It CortiafMit Street, Borough of llen-t,«»tt»n. New York City. N. Y. * U cHo leto Telia list za Ameriko in C«im*1<........................$3,00 ' * pol leta......................1.60 1 " hto Mm m«-*to New York........4.00 ' poi leta umetto New York ... 2.00 * V vropo a« :etc .... .......4.50 3 * " ' p-s. leta.............2.56 , ■fctrtleU .........1.70 "MLAi- NARODA" izhaja vsak dan ! izvaemii nedelj in praznikov. , "CLAS NARODA" ( Wi* of the People") '*«i«t *ver> a a; except Sunday« and Mondays. S'lbecription yearly $3.00. < AdfrtUement on m nnmtl ] Joptai bm podpisa in osobnoati ae ne ' pr občujejo. -••.a ua b'&ffcvoli pošiljati po — , *ooej Order. 1 fn •preooecnLi kraja naročnikov pro-*« i < la *e nam tudi prejitxj* 1 naznani, da hitrejs , t>m >i je bil še kdo na liejas- * in !u glede pomena odstopa držav- . liesra tajnika Iiry ana, se mu ino-rajo sedaj odpreti oči vsled stališči. katero zavzemajo oborože-1 A vji lni interesent je, bankirji in oni listi, ki so znani kot propagatorji vojne. To stališče sili človeka k ^ spoznanju, da so videli prijatelji 1 vojne v Hrvanu oviro pri dosegi ^ svojih ciljev in da so se sedaj mlali upanju, da se bodo hitreje 1 uresničile njih skrivne želje. s Moffoc',. pa je tudi, da so vese- J Ija. ki s.> je polastilo teh krogov, i krivi tudi drugi vzroki. Gotovo j p:: jf, da je računal oboroževalni < trust If s sporom med Nemčijo in * Združenimi državami. I odstop Brvana ni le simptom i vi lno naraščajoče vojne nevarno- i sli. ampak je tudi indirektnim po- i toni pospeševatelj te nevarnosti, i Konflikt med Nemčijo in Ameri- > ko postaja skoro neizogiben. 1 Dejstvo, da ni hotel Bryan pod- > pihati poslanice, katero je bil se- j stavil Wilson na adreso Nemčije, t dokazuje najprvo, da je to dose- 1 daj še neobjavljeno pismo sestav- j Ijeno v tonu, ki bi prisilil Zdru- ( žene države v vojno, ako bi se \ NVmčija branila takoj ugoditi \ stavljenim zahtevam. S tem pa je tudi dokazano, da je pripravljen ^ predsednik na najhujše. x Poleg tega dokaza za narašča- 2 jočo vojno nevarnost pa se tudi š ne sine pozabiti, da je vojna ne- j varnost med Nemčijo in Združe- j nimi državami vsled odstopa Bry- j ana večja tudi raditega, ker bo ( prišla nemška vlada vsled tega do t prepričanja, da so Združene dr- i žave needine glede vojnega vpra- j Kanja in bo nemška vlada vsled j tega nepopustljiva in manj pri- < pravi jena udati se. To bi pa J obratno zopet povečalo vojno r&z- č položenje v Združenih državah. ] Vsled tega je dolžnost vsakega delavca v Združenih državah, r vsakega prijatelja miru, da z vse- j mi sredstvi deluje na to, da se « prihrani deželi grozovitosti vojne. % --m .ai m t i Delavske organizacije in 1 11 vojna. 2 —o— f Organizirano delavstvo v tej ! deželi se je že s protesti obrnilo proti udeležbi Združenih držav v j vojni. To stališče organiziranega r delavstva je vzbudilo pozornost, I in sicer se je izjavilo v "Washing- s tonu, da stoji za temi protesti S "Protitrustna ameriška liga''. s Koliko je resnice na tem poro- n eilu iz Waahingtona, ni znano, a d toliko je vendar gotovo, da se jei s zaneslo mirovno gibanje od zunaj k v delavske organizacije. To pa ne' g sine nikogar odtujiti mirovnemu j G Dopisi. Pittsburgh, Pa. — Čeravno imamo vsi dovolj časa. so dopisi iz našega črnega Pittsburgha zelo redki. Kaj je temu vzrok .' — Kar se dela tiče. je tukaj zelo slabo. Veliko nas je, ki bi radi prijeli za vsako delo, če bi ga zainogli dobiti, pa je vse naše -prizadevanje brezuspešno. Oni, ki delajo, zaslužijo komaj za kruh in stanovanje. Nikomur ni znano, koliko časa bo še to tqwlo. Kapitalistični mogotci se znajo tako previdno obnašati, da jim nikdo ne more do živega. Rojaki, ko pride čas, da si zamorete malo pomagati in izboljšati svoj delavski položaj, bodite previdni! Ko bo volitev, glasujte za one može, ki so res vaši prijatelji in bodo tudi izpolnili obljubo, katero so vam zadali. Ne poslušajte onih, ki pred volitvami hodijo okoli vas ter vain obljubu-jejo zlate gradove! Saj že stari pregovor pravi: "Kadar prosi, zlata usta nosi. kadar pa vrača, pa hrbet obrača." — Kljub temu, tla so delavske razmere skrajno slabe, pa še precej dobro napredujemo na vseh poljih. Pred par meseci smo ustanovili Slovensko godbo, 4 mesece imamo šele in-j Ktrumente, pa smo že enkrat javno nastopili. :{1. marca smo svirali na veselici, katero je priredil K. S. Dom. Vsem se je čudno zdelo, kako se je zgodilo, da smo se v tako kratkem času toliko naučili. J>a je veselica tako dobro uspela, gre tudi veliki zasluga pevskemu društvu Prešerenki nam je s krasnimi slovenskimi pesmi razveseljevalo srce. V največji meri' pa zaslužijo seveda hvalo zavedne Slovenke in Slovenci v Pittsbnr-i ghu in Braddocku. Hvala vsem onim, ki so toliko darovali, da smo si lahko nabavili inštrumente in ki še vedno skrbe za obstanek naše godbe. Oni, katerega godba ve-| seli, naj pristopi. Vaje se vršijo - vsak torek in petek od 8. do 10. ure zvečer v K. S. Domu na 37. in Hutler St. Vstop je dovoljen vsa-s kemu, ki se mirno in dostojno obnaša. — Za odbor Slovenske godbe v Pittsburghu: Ivan Varoga. | Mocn Run, Pa. — Prvi teden meseca junija je bil iza našo naselbin o nekako posebno nesrečen.' Dne 2. junija dopoldne je v pre- j mogorovu smrtno ponesrečil ro-' jak Jernej Zagoda, rojen v Hote-deršiei na Notranjskem. V prostoru, kjer je delal, se je vtrgala plast kamenja ("slate") in stroji: nad njim ter ga podsul. Izpod kamenja so dobili mrtvega. Pokoj-' nik je bil član društva sv. Barbare št. 3, spadajoče k S. K. P. Dj sv. Barbare v Forest City, Pa., katerega člani so se v častnem številu udeležili pogreba. Poko-, pali smo ga dne 4. junija na katoliško pokopališče pri cerkvi sv., Barbare v Bridgeville, Pa., kjer že spi smrtno spanje več Slovencev. Nenadno umrli naš sobrat je bil star 45 let, neoženjen, ter je; bival v Ameriki 17 let. V stari domovini zapušča dve sestri, tu v Ameriki pa dva brata. Naj v miru počiva in lahka mu bodi zemlja! — Ravno isti teden so še štirje drugi Slovenci zadobili več-' je ali manjše poškodbe na rokah. Rojaki, nesreče ne moremo odvr-1 niti, ker ne vemo, kje in kdaj nas čaka, pač pa si jo lahko nekoliko' ublažimo s tem. da srno člani pre-' koristnih podpornih društev. Ako. kdo še ni pri kakem društvu, naj ne odlaša z vstopom v to ali ono društvo, ker vsako podporno društvo ima blag namen: pomagati članom v nesreči. Pozdrav! — M.1 Rupnik. j St. Paul, Minn. — Delavske' razmere so 99 stopinj pod ničlo. Kljub temu pa vseeno ni toliko, "štaparjev" kakor drugod. V pr-' vi vrsti zato, ker je mesto skoraj brez tovarn in se delavci nimajo! nadejati zaslužka. Kdor pride, jo hitro odkuri naprej v drugo 'kon-' tro' ali pa na farme. Kar jih ostane, oziroma, kar je tukaj "stalnih"', so pa vsi gospodi zapisani. Zato delavcem, ki nimajo nič *ca-pakov', ne svetujem sem hoditi.' Nasprotno pa vabim vse tiste slo-1 venske duše, ki rade po saloonih posedajo, Bogu čas kradejo in denarja za nikdar zmanjkat imajo.' Dasiravno nas je tukaj zelo malo,' se nekateri še precej zanimajo za SI ov- Ligo. Sicer sem jaz sam mi-, slil, da se bo ustanovila podružnica, toda kakor kaže, ne bo menda nič. Slovenci pa ne smete mi-sliti, da se bojimo g. E. Prochni-ka, avstro-ogrškega konzula, ki ga imamo v svoji sredi. Kaj še! Glavni vzrok je premajhno števi- llo m še ti smo raztreseni po vsem mestu tako. da le redkokedaj pridemo skupaj. Imamo tudi par an-ti-ligaševf na katere se seveda veliko ne oziramo. Kljub tema pa bomo prav v kratkem priskočili k Slov. Ligi s prispevki vsak po 1 svoji moči. Ne ozirajmo se na nasprotnike! Sicer pa od ljudi, ka-; teriiu se zdi narod, iz katerega so 1 izšli, nezrel za svobodo, ne dobiš 1 drugega kot resnično nezrelost. " Taki so najbolj dozoreli v Karpa-' tih. Ti ljudje so tudi proti krvo-prelitju. Ali njihovi bratje na 1 Nemškem, Francoskem in drugod 1 ne prelivajo krvi za Vilčeta? Zdi se, da se boje narodne svobode. ' Pozdrav Ligašem in Ligašicam! L Mnogo uspeha! — Feri Potoški. Begunci s Sahalina. i Ruski spisal V. Korolenko. :! — 1 Za Glas Naroda priredil F. R. D. —o— (Nadaljevanje.) , * Od veselja bi nas kmalu doletela nesreča. Ko so odšli '"prosti možje*'. , smo postali srčnejši in brezskrb-jnejši. Volodka je začel celo ple-•sati. Pustili smo vso previdnost j vnemar ter se umaknili nazaj v gozd ob reki. Napravili smo 1 ogenj ter obesili dva kotla nad njim. V enem smo kuhali čaj, v drugem pa ribjo juho. Medtem se je zveeerilo. nastala je tema in droben dežek je jemu prijatelju: Frank P«-i*-kovich. Box :»♦>. S. Chicago. 111. I i t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam so-' rodnikom in prijateljem, da mi je .•nemila smrt dne l'7. maja 101"» poj dolgi in mučni bolezni odvzela, i ljubljeno ženo in mater štirih: .! ot rok IVANO ZAKRAJŠEK. I I ••m potom se najsrčnejše za- j . !hvaljujem vsem. ki so jo tolažili j -j v njeni bolezni; hvala ženskam » za li'|> venec, posebne) pa govpej -j Ivi Jurjovec za njeno požrtvoval-J ^ nost. i Žalujoči ostali: Tcny Zakrajšek, soprog, i Ivanka, Justina, Pavlina, Mirko, otroei. 4e>4 Ohio St.. Johnstown. Pa. POZOR, SLOVENKE! ^ Jaz MARY SUMAN, izudena | babica, »e priporočam Slovenkam in Hrvaticam v Murray, Utah, in 'okolici. Skušnjo sem napravila v Kaliforniji. Zdravim tueli vse ženske bolezni. Najboljša priporočila dobite lahko pri Mrs. M. Suzana ; Puehar. ali pa pri Mrs*. Domicelj. ! obe sta v Murray. 1'tah. Mene lahko pokličete vsak čas na tele-ton: 1st h Ave. N. O. Murray. S«- priporočam Mary Sum an. ZAHVALA. Zdolaj podpisana se najtopleje : zahvalim Jugoslovanski Katoliški Jed not i za tako vestno in hitro j izplačilo usmrtnine za mojim pokojnim soprogom: zahvalim se tu-i di društvu sv. Janeza Krstnika št. 11 J. S. K. J. za krasni venec in katero m u je priredilo tako lep j pogreb. Rojakom in rojakinjam ! pa toplo priporočam: pristopajte k J. S. K. Jednoti. kajti ona vest-, j no in hitro izplačuje smrt nine in .druga izplačila. t'ollimvood-i 'leveland. O. I Cecilija Jakoš in otroci. EDINI SLOVENSKI KROJAČ V PITTSBURGH-U, PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno KROJAČNICO, v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke. S spoštovanjem RUDOLF MESNAR, 5313 Butler St., Pittsburgh, P«. i Dr. Josip V. Grahek. jws edini slovenski zdravnik v penna. Zdravim vse bolezni moSke, Senske in otročje. 841 East Ohio St. [AlleghenyJ N. S. Pittebarf. Pe. 'jfaaoroU "Hotela PtvUnca - tu iter. 1. « In 4 tqxUo naravno do moie bifra ( _ " " ~ | dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po- ^^ggj • ^^^H stavnih praznikov. "GLAS NARODA" mL izhaja dnevno na šestih straneh, tako, nk da dobite tedensko 36 strani berila, v j iP^^B mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih # Ur mesecih. "GLAS NARODA" donaša r^ dnevno poročila z bojišča in razne sli-■HHHHHHIH ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. | Preberite to natančno! i m K | Razlika med obrestmi in dobičkom. » ..... ... §j Veliko ljudi je med nami. kateri imajo denar in ka- S teri hočejo napraviti še več denarja. Ako ste med temi, ir ifi tedaj vpoštevajte sledeče: 95 jfi DOBIČEK, to je, kjer se zamore v resnici velik de- 2j nar napraviti; denar naložen v bankah ne bode nikogar ^ pripeljal k bogastvu. Spoznati razliko med OBRESTMI 5 in DOBIČKOM, je prva pot k bogastvu, in je velikanske- if; ga pomena, posebno za one, ki nimajo toliko denarja na aR •fi razpolago. S [jj OBRESTI in DIVIDEND je takorekoč majhna pri- ifi klada denarja, katerega vložite v banko. Stem se ne za- jjj more nič naprej priti. jc y; DOBIČEK to je veliko več. Dobiček napravi ljudi 3j jlj bogate, jim daje vse. kar si požele. jjj S ali 4T« oVresti. katere dobite na Vaše hranilne S vloge v banki, ni DOBIČEK; to je samo uboga priklada. I vj ®C/C bresti, katere dobite ako vložite Vaš ele- : S nar v različne bonde ali v Building Loan Assoeation. to u; I !fi ni DOBIČEK. To je samo priklada denarja, kojega via- pi |jj gate na te bonele. jfj • S Nobena oseba resnih misli ne zamore priti naprej e>d >fi jjj DENARJA TO JE PRIKLADE, katero dobivate od bank; ; oj pač pa zamorete priti k denarju, ako ga tako naložite, jfi da prinaša DOBIČEK in OBRESTI, in to je edina pot k |fj boljšim in premožnejšim razmeram. S K Vi bexlete gotovo vedeli, da. ako hočete napraviti tfi 9j DOBIČEK, tedaj morate položiti denar v obliki invest- aj menta, Čegar cena ZAMORE in MORA višje priti; Vi mo- j X rate kupiti Stoeke po nizki ceni in PREJ, kakor njh cena Hi ' poskoči. Tu napravite denar na dvojni način, ijc 1. Boljše obresti kakor v banki. [j 2. Dobite razliko, DOBIČEK na Stocku. to je, ka- S £! dar se cena povzelvigne in če ga hočete zopet prodati ali i j nam nazaj ali pa komu drugemu. 11 Denar naložen v BANKI Vam donaša samo ubogih S ali 4% obresti. ISTI DENAR, naložen v dobrih RAIL- S ROAD ali INDUSTRIJSKIH Stoekih, Vam donaša od S 67c do 12^ obresti. Vi lahko kupite Stock ali za CASH |R ali pa na LAHKE MESEČNE OBROKE. Cena teh Stock- [ 1 ov je sedaj še jako nizka, in vsi, kateri sedaj kupijo, bo- i j do gotovo napravili velik denar. J j Ako imate denar in hočete napraviti še več. tedaj l! nam pišite v slovenskem ali angleškem jeziku po knjizi- 11 co. katero Vam pošljemo brezplačno. Ta knjižica Vam S j bode natančno razložila, kako kupiti DOBRE STOCKS Sjjj po nizki ceni. za Cash, ali pa na lahka mesečna plačila. j i Pišite za knjižico G 3. jI JOHN L MOORE & CO. I ! I INVESTMENT DEALERS j ! 242 Fourth Avenue, Pittsburgh, Pa. aiaaagiMiaiaia^^ plUCA •SOMfLF! Malkovtce a L ub t/n ^mM w 1 s i v. . -i Styrj |ATTL£ O MAY GEKEPAl. VIEV/*"^ OF PGHMY3L AND ^ ITS DEFENSES' Italijanski načrti. Prijatelj našega lista V. F. nam je poslal iz Švice par zelo zani-iniviii člankov, katere na tem mestu priobčamo. ODMEV V SRBIJI. Ženeva, 10. maja 1915. K ) dospe to.pismo v Ameriko, se bo Italija bržkone že nahajala \ V' ni Avstrijo. Vstop Italije v kro«r držav, ki se bore danes za sv o bodo iu prav ire malih narodov, za zmago praviee nad silo. za ? i n. f I p \;ifi. tudi s silo, z orožjem v rokah, da nam vrnejo ukradene žene. i,ni se pripravljajo. «la s diplomatskimi spletkami onemogočijo sploh zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo, Jugoslavijo, h«»č«»jo nas razbiti na štiri ali pet vazalnih državie. ki bi bile v sled nepravične razdelitve v vednih medsebojnih bojih. S tem bi j n bila dana možnost, da začno na Balkanu imperialistično ita-lij.iiidvo politiko in «la zamenijo vlogo Avstrije. Vsi Srbi. llrvati iu Slovenci, ki z razumom in z ljubeznijo do doma. • zemlje, naroda in jezika gledajo na današnje velike zsrodoviu-ke dogodk«' \ Kvropi, danes dobro vedo. «la j«' edina naša rešitev in vs.i naša bodočnost v tem. da se trdno skupaj držimo in da se I t/no ranic ob rame upremo vsem načrtom, ki nas žele razcepiti iu .i za drugim podvreči in uničiti. Vlada svobodne kraljevine Sr-bije. pod vodstvom sivolasega Pašiča. stoji neomajano na stališču, da -r niti kos naše zemlje ne odstopi tujrem in se odločno protivi \sak<'tnu cepljenju našega naroda. KRIZA PAŠIČEVE VLADE. i seji Narodne Skupščine v Nišu. je bila stavljena na vlado larija, kaj je resnice na glasovih. «la sile Trojnega Sporazu-I i jo pregovore z Italijo za njen pristop k zaveznikom, da je že sklenjen in da je Italiji priznana njena zahteva po ncka-ugoslovanskih deželah. Nikola Pašič, ministrski predsednik. ;j o«lgovoril, da vladi ni oficijelno ničesar znano, a tla upa. Italija, ako stopi v vojno, spoštovala načelo narodnosti in ne tevala krajev, do katerih nima nobene praviee. Med Italijani • islovani bo mogoč trajen mir. ki je potreben. «la se ne ponovi Netne«'v na datiran, samo če bo Italija spoštovala naše pra-sak na svoji obali, pa bomo dobri sosedi. ikoj dnigi fan pa so bile uradno javljene v Niš zahteve Ita-riišijo princip narodnosti. Tedaj je nastala v vladi kriza, ker t Pasi.'-a }»od nobenim pogojem ni mogel sprejeti nase takih kib zahtev. Prišel je z bojišča v Niš sam prestolonaslednik ntler in pod njegovim predsedstvom so se vršile dolge seje. ni kabineta in prestolonaslednik sam bili so složni, da Srbija ne more dovoliti, da se uničujejo vsi narodni ideali, da liaj-rvaške in slovenske zemlje pridejo pod tujce. Vsi politiki so . da se v Srbiji ne bi mogla nobena vlada, ki bi mogla spre-■ie odgovornost za tak zločin. Ti KI bine čins ksa PISANJE LISTOV V SRBIJI. Vse časopisje v Srbiji je kot en mož listalo proti tem načrtom Italije. "Politika", najuglednejši list v Belgradu. piše, da bo Dalmacija. Istra. Trst in Goriška slovanska, pa tudi če jih dobe Italijani, na mirovnem kongresu. Srbski narod, ki je v tej vojni od vseh zaveznikov. po svojih močeh, imel največje uspehe in je največ žrtev doprinesel, je upal. da bo po tej vojni prišla doba mirnega razvoja in dela. je pripravljen, tla se vrže v novo krvavo vojno, tla osvobodi brate Hrvate in Slovence v primorskih krajih izpod laškega jarma. "Pravda", list ministra narodnega gospodarstva, objavlja ostre članke proti pretenzijam Italije in izjavlja, da je danes narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev gotova stvar In da nobena sila ne bo v stanju razdeliti nas in podjarmiti tlele naših dežel. Samouprava *, list Pašiča in večine v parlamentu, piše v članku "Italija in Južni Slovani": "Danes, ko Avstro-Orgska drago plačuje svoje težnje za gospodarstvom na Balkanu, se Italija trudi, da jo zamenja; zahteva slovanske dežele, vsiljuje jim državno obliko po svojem razumevanju, zahteva za sebe protektorat za nekatere od teh dežel----Mesto prijateljstva najštevilnejšega slovanskega naroda na Balkanu, namesto prijateljstva Srbije išče njihovo sovraštvo! Ako Italija stavi nogo na Balkan in prevzame ulogo Avstrije, v tem slučaju, bodo morali Jugoslovani, v svoji politični zavesti in v svoji ljubezni do svobode, poiskati pot k svoji rešitvi". PROTESTNI SHODI. Ko so bile znane pretenzije Italije, je zavrelo po celi Srbiji. V večjih mestih so se vršili shodi, kjer se je energično protestiralo proti polskusom Lahov raztrgati in podjarmiti našo domovino. V Skop-1 ju so se zbrali tainošnji begunci, Hrvati iu Slovenci in velika mno- žica Srbov, ki so demonstrativno protestirali proti nameram Italije in poslali na vlado izjavo solidarnosti, a zavezniškim vladam protest proti poizkusom delitve naše-domovine. Najimpozantnejši pa je bil shod v Nišu. današnji prestolnici Srbije. Tu se je zbralo več tisoč Hrvatov. Slovencev in Srbov. Po govoru Franca Supila. bivšega poslanca v hrvaškem saboru v Zagrebu in več drugih govornikov o jadranskem in jugoslovanskem vprašanju, so vsi navzoči enoplasno sprejeli sledečo resolucijo: 1- V teli zgodovinskih dneh žrtev in nad v pravico in v svobodo, utrjujemo in konštatiramo predvsem naše popolno in nedeljivo narodno edinstvo srbsko-hrvaško-slovensko. in to ne samo za poboljša-nje naše bodočnosti, temveč na podlagi resnic etnografičnih, ki se morajo uresničiti politično, kakor so se že moralno. '2. Dalje izjavljamo brez vseh pridržkov, da protestiramo proti temu. tla se naše zemlje, čisto jugoslovanske, žrtvuje, razdeli, prav posebno cehi obrežje jadransko, kjer žive Srbi, Hrvati in Slovenci. :5. Prosimo velevlasti, ki se bore danes za načelo narodnosti in za pravico, da se ohrani naš nerazdeljivi narod preti to delitvijo, ki ga spravlja ob njegove dežele, in tla omogočijo Srbiji njeno eivili-zatorsko misijo, ki ho pogoj dolgega miru v Evropi. Drugače bo pokrajina od Ailriji. obrežje srbsko-hrvaško-slovensko. raztrgano, izročeno potuj če van ju. in to v vojni za osvoboditev narodov, žrtev gnjusne nepraviee. 4. Prepuščamo izvrševalnemu odboru skrb. da ponese to resolucijo pred srbsko kraljevsko vlado, zastopnike Trne Gore. zastopnike sil Trojnega Sporazuma in proti zastopnika Belgije, da jim razloži vse težkoče te situacije, kakor tudi težke nevarnosti, ki morejo iz nje nastati. , Ta resolucija naglaša potrebo prijateljstva med Italijani in Jugoslovani za ohranitev skupnega morja; ali pristavlja, da mora Italija priznati naše pravice na našem obrežju, na katerem Jugoslo-vni tvorijo otl najstarejših časov kompaktno večino. Po shodu so navzoči priredili manifestacije pred poslanstvi Francije, Rusije in Angleške in so aklamirali poslanike teh držav. ODMEV V EVROPI. Glasovi, tla se Italija pripravlja, da zamenja ulogo Avstrije med Jugoslovani, so ogorčile vse Slovence. Srbe in Hrvate, ki so pobegnili iz Avstrije in se sedaj nahajajo po raznih mestih v Evropi. V Parizu je tir. Hinkovič, poslanec v hrvaškem saboru v Zagrebu. imel veliko zborovanje v zemljepisnem inštitutu, kjer je med drugim izjavil, da se Hrvati in Slovenci smatrajo eno s svojimi brati Srbi, sO, član ^ društva Sv. Alojzija At v. :Hi v <'otneunu!>. v Kosl vn. Wash. — Umrl dne 8. maja V»l.r»; vzrok smrti: pljueiiiea. Z:i.arovan je bil za $1000.00 Pristopil k J»ilno t i 26. maja lfKIS. Uinrli brt John Križi*. eert. 51(1*. rojen leta 1S6S. član društva S «1 tirju st. til. v Reading. Penna. — 1'nirl dne 3. maja 1915; vzrok smrti: j. tika. Zavarovan j«- bil za 1000.00. Pristopil k Jednoti «lne 26. junija 1«KK>. Umrli brat dolin Štukel. eert. 13570. rojen leta 1868. član dru-' ►tva Sv. IVtra in Pavla itv. 66. v Joilet. 111. — Umrl dne 14. majal 11115; vzrok smrti- jetika. Zavarovan j«- bil za $1000.00. Pristopil k •Teti not i dne 21. avgusta 1910. •l mili brat John Kri/«', »-. rt. ."»Hi«-. rojen leta ls68, član društva Sv. Janeza Krstnika, štv. 37. v Colliiiiwood. Ohio. — Umrl dne 24. aprila 1915; vrok smrti: srčna hiba. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti 9. oktobra 190*». Umrli brat Frank Perko. eert. 22>S. rojen leta 1859. član dru-ttva Sv. Janeza Krstnika itv. 37. v Cleveland. Ohio. — Umrl dne 12. maj« 1915; vzrok smrti: rak v ustih. Zavarovati je bil za $000. Pristopil k Jednoti 29. julija 1902. Umrla « lani. a Marija Ostanek, eert. 17978. članica društva Marija Pomagaj, rojena leta 1^95. — Umrla «lne 6. maja 1915; vzrok smrti: pljueniea. Zavarovana je bila za $500.00. Pristopila k Jednoti 28. febrarja 1915. Umrla članira Ivana Zakrajšek, e«»rt. 9352. rojena leta 1882, članiea društva Sv. Alojzija itv. :t6. v Coneiuaugh. Penna. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana j.- bila za *500.00. Pristopila k Jednoti dne 20. aprila 1!KM>. Meseca maja je izplačala Jed nota društvom sledeče svote: Za smrtnino elanov in člani«* .............. .«{; 7,000.00 Za |HMko«llH>, bolniško (»odporo .............. $ 6.962.65 $13,962.65 Z bratskim ju>zdravom GEO. L. BROZICH. gl. tajnik. POJASNILA TAJNIKOM, TIKAJOČA SE OSEBNE VOLITVE IN DRUGO. Glasovanje razpisanih predlogov smo zaključili dne 25 maja 1915. — Kesu 1 tat je sledeči: Predlog za spremembo centralizacije je potrdilo 35 društev iz 13 različnih držav. Predlog za spremembo števila članov za volitev delegatov na zborovanj * je potr«lilo 48 društev iz 17 različnih držav. Ta dva predloga toraj morata iti na osebno glasovanje. Predlogi. tikajo«'-i se visokosti podpore, če se ovrže centraliza-t ija. nimajo pomena, dokler se ne dožene, kako izpade centralizacija. — Za osebno glasovanje smo razposlali s tem asesmentom dovolj volilnih listkov na vsako društvo. Vsak član mora sam voliti in društveni uradniki so prošeni, da članom raztolmačijo način in pomen te volitve. Vsi listki morajo biti prešteti na društveni seji in ;ia vse mom prit^niti tajnik društven pečat, potem morajo biti vsi JČENIK KNJIGI y/ katere ima v zalogi ^^ ' SLOVENIC PUBLISHING CO. y \ 82 cortlandt st. new york. N. T. ft i—_y poslani na glavnega tajnika Jednote. kjer se bodejo pregledali in! potrdili od pomožnega odbora. Listki morajo biti v glavnem uradu.'j te je le mogoče do 1. julija. . I] Vsako društvo naj skrbi, da pride kolikor mogoče več članov 1 na sejo. ker pri tej volitvi je veliko važnega za društvo in Jeduoto. ' Vsak naj voli popolnoma po svojem prepričanju in nepristransko, i Glavni urad želi. da je glasovanje odkritosrčno, da tako ve. — kaj J člani žele. Večina je odločilna in večini se bode glavni urad drage i volje uklonil. I Ako bi slučajno to naznanilo prišlo v roke katerega društva, i katero je že imelo svojo sejo, potreba bo, da se skliče posebna ali t izvanredna seja, da se na ta način reši to prašanje pred 1. julijem.'j Me dostalimi listinami, katere smo ta mesec razposali na kra-1 jevne tajnike, so tudi pole za sestavo društvenega šest-mesečnega 1 računa. i Društveni šest-mesečni račun je velikega pomena za nadzorni- j ke Jednote in glavni urad. toraj naj vsak tajnik skuša izvršiti svojo dolžnost, s tein. da odpošlje račun pravočasno v glavni urad, ozi- s roma pred 1. julijem, da na ta način zamore glavni urad sesaviti t .Tednotin raenn za prvo polovico leta. Naše poslovanje je odvisno i veliko od točnega poslovanja našiti krajevnih tajnikov. r Kadar se pošilja denar za junijev asesment. naj blagovolijo' I - sa društva poravnati svoj zaostali dolg. v kolikor jim je mogoče. / Prišteje se naj tudi vse zaostale pristopnine za vse one člane, kateri f so pristopili v prvi polovici leta, da potem naš račun kaže le toliko j manj zaostalega. »lolpra od strani društev. I Za to naklonjenost krajevnih tajnikov bom z«-lo hvaležen. k Z bratskim pozdravom Vam udani: ( GEO. L. BROZICH, gl. tajnik. i "Sladko je umreti zanj." S t a n k o M a j c e n. Na stopnicah je stala zmetalka Anamarija, krilila z rokami in vpila: — Jaz nisem nič kriva, jaz nisem nič kriva . . . — Kaj se j«- zgodilo? — je vprašal na hodniku dobrohoten bas človeka, ki je bil pr«-«l par trenutki zaprl vnanja vrata. — Pomislite, človek božji . . . jaz pometam . . . pometam . . , ui na kaj mi t rei m«-tla* !*«►«! klopjo je t«-m«, kdo vi«li po«l klop. če j«1 tema? Jaz, stara žena. že e«-lo ne vidim, če j«> tema . . . Filozof Simon Rovtar je izpre-Ividel, «la »hi vseueilišne zmetal ke I ne more izvedeti, kaj je "" zrok kriku. Krenil je torej v notranji 'io«lnik. o«lkoder j<» — v tem poznem času nekaj nenavadnega --še prihajala plinova svetloba in Uj«r s«- mu j.* zdelo, da «uje mori!;-- korak«'. I Duri v ž«-nsko garderobo so hi-' le nastežaj odprte, skozi okno sta j se svetili čeladi dveh mestnih policajev. Eden njiju j«- klonil nad nečim črnim, dolgim, ki je ležalo na klopi, drugi j«* stal po«l pli-novo svetilko in d«-htivo razbiral v beb-m listi«*-u. Rovtar je pomolil «rlavo skoz duri. lahen lizolov vonj mu je puhnil v obraz. J Ženski, ki j«- ležala na klopi, ni nio<»«'l videti v liee. Zapazil je le dvoje drobnih belih rok, ki sta spredaj in zadaj viseli raz klop nakiteni s tenkimi, zamolklosre-brnimi obroči. Srebro se je ldaduo lesketalo v plinovi svetlobi in da jalo ročni polti nekaj vonjavega, mehkega, rožnega. Simon bi bil vstopil, da se ni o pravem času spomnil, da je popolnoma nepotreben in da tuja j nesreča, brž ko se je loti policija. nikogar nič več ne briga. A policaj, ki je stal pod sve- , tilko in z neumnimi očmi bulil v listič, se je ozrl. — Dovolite, ali ste študent? Filozof je vstopil s pridržano sapo. ošiuivši drugega policaja, ki je bil zdajci zagrabil dekletu obe roki in jih pričel vihteti navzgor in navzdol, navzgor in navzdol . . s kratkim pojrledom. Policaj, ki je stal pod svetilko, je Rovtarju pomolil list tik pred o«"-i. J — Tukaj stoji nekaj zapisano, i pa ne razumem, pa ne razumem. | Rovtar je vzel zmečkani listek v desnico in čital: — Dulce . . . «-st . . . pro eo . . . mori. — (Sladko je umreti zanj). — Ta list ste našli pri njej? — Oseba ga je držala zniečka-nega v levici, ko sva došla na lice I mesta. Iz tega sledi, da ga je na-; pisala pred smrtjo in da je to njena poslednja volja. Policaj je govoril te besede v tonu uradnika, a nato se je zaupno nagnil k filozofu: — Kaj >a«- pomenijo te besede? No. saj si lahko mislim. Xekaj o kaki moški osebi pač. to se razume. Prosim Vas, tako krasen obrazek . . . J Filozof se je umaknil in trdovratno zanikal z glavo. — Xe vem. Ke enkrat je pogledal roki. ki sta zdaj nekoliko opehani zopet viseli raz klop. s tenkimi, zamol-. [klosrebrnimi obroči nakiteni, do-. tikajoč se tal ravno tam, kjer je stal policaj s svojimi velikimi, o-jikornimi čevlji ... in se okrenil. ij Pred durmi se je bila medtem . nabrala gruča ljudi, izvečine stu-i dentov, ki so bili na zmetalkino [ vpitje pribežali v avlo. Rovtar se je preril skoznje in stopil na cesto. Debela megla je krila tlak in skoz njo je rosil tenek «lež. Ulica se j«- zdela globlja, ljudje manjši, svetilke nižje in sklonjene, gornjih nadstropij ni bilo videti. — Tramvaji, ki so prihajali nasproti so se zdeli, kot «la plezajo iz neznane globine vkreber. in vozovi, ki so hiteli za hrbet, so se navidez zopet pogrezali kdovekam globoko po«l cesto. Signali železnic so zveneli ubito, kopita konj so pe-ketala kakor ovita s cunjami. Iz motnjave gibanja je 1<» tuin-tain ostrejša črta stopila v vidik, zdaj črni rob kočije, ki je šinila mimo ram«-, zdaj krivulja prog vzporednic, ki j«- mokra in svetla krenila stran. Sr<-«li «-«-st«- j«- stal stražnik in krilil z orokavičeuo roko v zraku. Rovtar s«* j«- prerival med ljudmi in hitel h kanalu. Par deklič-jili rok mu ni izginilo izpred oči. In začno mu je vstajal sttnl pred ljudmi, ki jim j«4 na milost izro-čen vsak tak človek. l>o«lisi žga-:ijar. ki j«- zmrznil po«l stopni«-a-mi. bo«lisi dekle, ki ji je liz.ol pre-«rriz«-l ž«-lo«l<"no st«-no. Ozrl se je in zapazil človeka, t ki mu je sle«lil v razdalji desetih t korakov. Na pločatih ramah je vis«*l havelok, glava je tičala na vratu, ki ni rasel med ramama, temveč iz prsi. Kovtar je ob kanalu krenil na levo in se izgubil med drevesi. — Kanal, bi človek mislil. j<> voda. V istini pa je bil ogromen zidan jarek, na katerega dnu se je cedil ozek curek gnojnice. Lok svetilk, ki je spajal bregova, se je zrcalil v njem in zelenega, rumenega. višnjevega svetlikanja ni konca tam spodaj. Skoz meglo se je videlo vse kakor skoz pajčc-lan, ki je delal kanal še globlji, curek še ožji, lok svetilk še strme j ši. Rovtar se je domislil na listič, ki ga je pod svetilko držal v roki. na lepe, z mirno roko pisane besede na njem in na človeka, ki bi mu veljale. Ko je sedel na mokro klop kraj šetališča, se mu je bil človek v haveloku, ki mu je sledil vso pot. približal tako daleč, da je stal ob onem koncu klopi in mu gledal naravnost v obraz. — Dovolite, da sedem, — je rekel z nekoliko boječim glasom in se spustil poleg Rovtarja na klop. — Vi prihajate z vseučilišča! Rovtar je skimal in si zavihnil ovratnik. Za hrbtom v kanalu je drdral vlak in oblak dima je zavil drevesa in glave ljudi v nepro-«lirno sivino. — In ste videli nezgodo? Rovtar je zopet skimal in se na- tihem sramoval, da še ni pozabil onih rok. Tuj,h- je vzdiriuil kakor človek. ki ga ter«* nekaj zelo hudega. čemur pa ni niti najmanj kriv. in se je presedel bliže. —To so žalostne stvari, veste. Človeku je najbolje, če jih pozabi. Če se ne motim, ste Vi bili tisti, ki je držal pod svetilko listek v roki? Rovtarju se je zdelo potrebno, da se opraviči. — Policaj me je prosil pojasnila. Latinščine namreč ne ume policija. Tujec se je nasmehnil, brada ^mu je krepko in široko zaštrlela izza ovratnika. — Pomirite se, saj je tudi jaz ne umem. In me prav nič ne mi-če, da bi izvedel, kar me ne briga. To so zasebne zadeve posamnika in le kdor nima svojih, se vtika . v tuje. Kdor ima sam s seboj do-■ volj sitnob, je vesel, če reši v vsa-i kem posameznem slučaju lastno > latinščino. I m . i Tujec se je ozrl in Rovtar se je ustrašil njegovega obraza. — j Dvoje okroglih svinčenih oči je bodlo izpod obrvi kakor dvoje J patronskih krogel, polt je bila izredna bleda in gladka, j Rovtar je umaknil pogled in ga potopil v meglo. Okna nasprotnega poslopja so žarela okrvavljena od petrolejske svetlobe iir spodaj na tlaku so se motno risali pravilni trapezi. | Tujec se je tesneje zavil v plašč, kot bi se bal, da mu uide nepre-[ mišljena beseda, in je zastrmel predse. —Pred šestimi meseci sva se spoznala pri gospodinji, pri kateri sva najela vsak svoj kabinet. Moj je bil lepši od njenega, ni mi trebalo hoditi skoz kuhinjo. Ko je pritisnil mraz in sem dal zakuriti, sem jo našel v kuhinji pri gospodinji, kjer si je grela prste nad špiritovim plamenom. Povabil sem jo v izbo. Sloko. kakršna je bila. jo je vedno zeblo. Obleko je imela takšno, kakršno imajo vse: prikrojeno za poletje in mu! in kožuh za zimo. Da je le ni zeblo v vrat in roke. drugo telo je bilo "neobčutno". Kajpak samo navidez. Ali ste že videli žensko, ki ima muf in kožuh 111 v poletni obleki stoji 11a koncu u-liee 111 se trese mraza. Vi«lite in tu se je pri njej začelo nezavedno zatajevanje, da hrane in drugih potrebščin niti ne omenim. Čaj ji je bil glavna jed, in če si je kruh po mazala z maslom ali s strdjo. je to bilo ž«' kosilo. Videl sem. kako se je sušila od dneva v dan in kako je čudovito ozka ji je prihajala brada. Želodca sploh ni več imela, ko se j«i za«Vla tista moda s tenkim pasom. Seve tudi jaz. ki sem imel lepši kabinet in ki sem si kuril pozi 1111, nisem imel vedno < l en a rja •laz. vidite, s«'in zopet razsipen. Če v tednu enkrat n«* morem vreč srebra po mizi, nisem notranje zatloščen. Troškov imam čez gla vo. Kaj k rat moram izpraznit7 mošnjo, da si ohranim ugled, ime ki zveni takorckoč kakor denar . . . Uoso«liIa mi je tor«'j prvič, po so«lila drugič in tretjič . . . men da mnogokrat. K.-r ni nikdar t« r-jala. ji nisem vračal. Saj s«' j« grela v moji izbi in tudi lepih be-se«l je bilo mnogo med nama . . Delala je neki izpit zadnji čas. ali kaj. nisem se brigal. I11 ko j«' ne k«*ga večera z objokanimi očmi sedela na moji zofi in mi povedala. da je padla, sem vedel, da j moram vrniti ... A takrat nisen imel čez dva dni tudi ne. Gospodinje ne posojajo rade in tako j« najprej prodala nekaj svojih o blek. Kaj je dobila zanje, ne vein Gospodinji ni plačala, ker sem slišal kreg in pretenje ... Od tistega časa sploh ni več jokala. Pogosteje je prihajala v mojo izbo in poznalo se ji je. da ji nisem od več. Tudi jedla ni nič več od tistega časa, zakaj njen obraz je prihajal čudno bel in njene roke so bile lepše od dne do dne. Takrat se mi je zgodila nesreča. V fabriki se mi je zlomil dragocen sveder in polovico odškodnine bi bil moral plačati jaz. — Kaj j<1 prodala, da mi je prinesla celih dvajset kron. ne vem. Natanko se spominjam: v kuverto mi jih je zalepila in po gospodinji poslala. Samo na hodniku sem jo še srečal enkrat, gledala je skoz okno. pripravljena 11a odhod. Ka«lar grem zjutraj na delo. ne pozdravljam. Tako sem tudi takrat šel brez besede mimo nje in potem je nisem več videl. Zvečer tistega dne, to je danes, sem jo čakal pred vseučiliščem, da jo peljem v gostilno, a ni prišla. Povem Vam. da jo poznam po srcu in po duši. da pa ne vem, zakaj je to storila. Jaz te ženske ne razumem. Opravljam svoje delo in se ne brigam za njene skrivnosti. A mislim, če bi bil o pravem času posegel vmes, bi bilo drugače in teh posledic ne bi bilo. S kakimi malenkostmi vam je bila zadovoljna ta ženska . . . Rovtarju se je od dežja klobuč-ni krajec pobesil čisto na oči in tik pred nosom je kapljalo z njega. Stiskal je pesti v žepih in odbijal vsako tujčevih besed kakor žoge. Na drugi strani drevoreda, se je zdelo, da leži na klopi nekaj črnega, dolgega in dvoje rok. na-kitenih s tenkimi srebrnimi obroči. visi s klopi do tal, kjer so hodili mimo čevlji ljudi, kjer je pljuskala brozga in kjer je v velikih četverokotih teranelo pocestno blato. — Sladko je umreti zanj. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI tTV0 MS UBKDNlfiTVQ. MOLITVENIH; Duhovni boj —.60 1 ■ Evangeljska zakladnica —.50 Gospod usliši mojo molitev z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat —.50, Jezus in Marija :—.40, Marija Varhinja —.60 Marija Kraljica —.60' Marija Kraljica, elegantno vezana $1.20' Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi —.-K) Kajski Glasovi, elegantno vezano —.90 Rajski Glasovi, v slonovo kost vezano $1.20 Sv. Ura, elegantno vezano ^1.20 Sv. Ura, v slonovo kost vezano $.1.20 Skrbi za dušo —.60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno vezano $1.20 Vrtec nebeški —.40 POUCNZ KB7IU: Abecednik »lovenski, can —.25 ihnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50' \ngieško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar —.40 berilo prvo, vezano _.30 ierilo drugo, vezano —.40 terilo tretje, vezano —.40 'erkvena zgodovina —.70 Jobra kuharica, vezano $3.001 »omači zdravnik, vezan —.75 \ 'omači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 •'izika 1. in 2. del —.45 litri računar, vezauo —.40 Nemščina brez učitelja, 1. & 2. del po _.50 * -mščina brez učitelja, L in 2. del, vezano #1.20 )bčna zgodovina !H.00; Vsmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50; Spolni nauk e čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 *rva nemška vadnica —.35 ^adjereja v pogovorih —.25 ■^chimpffov nemako-sloven- ski slovar $1.20 ->chimpffov slovensko-nem- iki slovar $1.20) slovenski pravnik $2.00 slovar nemško-slovenski (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška slovni--ca, vez. $1.00 >pisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, broeir. —.80 frtna uš in trtoreja —.40 Tmna živinoreja —.50 fTmni kmet oval ee —.50 ^irovnib, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 NABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: 3aron Trenk —.20 •^elgrajski biser —.20 beneška vedeževalka —.20 Ritka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 I Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Rvstahija dobra hči —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče Železnic •—.20 Grizelda —.10 Grof Radeeky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, .—.20 Hlapec Jernej -—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po ■—.20 Hnstrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Tzlet v Carigrad —.20 Tvan Resnicoljub —.20 Tzanami. mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobruio —.20 Jaromil —.20 Opomba: Naročilom je prflož to vin i, poštni nakaznici, sli poitn: enah ie vračanana. ; Jeruzalemski romar —.45 j Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb t—.20 1 Križana umiljenost i—.40 Kaj se je'Makaru sanjalo I —.50 ' Lažnjivi Kljukee —.29 •Leban, 100 beril _.28 < Maksimilijan 1. »—.26 J Marija, hči polkova —.20 ! Mati, socijalen roman. $1.00 Malomestne tradicije ^_J25 Mir Božji _ Miki ova Zala —.35 Mirko Poštenjakov« s—.20 Na divjem zapadn, ve*. .— Na indijskih otokih ..sol Najdenček Na jutrovem —,3® Na krivih potih —.30 Na različnih potih —.26 Narodne iJripovestt L, I. in 3. zvezek po r—.20 Naseljenci —.26 Na valovih južnega morja —.15 Nezgodan a Palavanu —.20 Nikolaj Zrinski _.26 0 jetiki —.15 Odkritje Amerike, vos. —.80 Pasjeglavci $1.00 Prihajač _.36 Pregovori, prilike, reki — .23 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Prst božji —.26 Randevouz _.2S Revolucija na Portugalskem —20 Senila _.H Simon Gregorčiča poezije —.45 j Stanley v Afriki — 1 Sherlock Holmes. 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.26 ! Srečolovec —.26 | ^trah na Sokolskrm gradu 100 zvezkov $5.06 , Strelec —.20 i Sanjska knjiga, velika — : Štiri povesti — jTegetthof ^-.26 Turki pred Dunajem —.30 i Trije rodovi —.§6 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.36 življenjepis Simon Gregorčiča —.56 Življenja trajeva pot —.36 i Znamenje štirih —.36 i 7.n kruhom .—.26 [Življenje na avstr. dvoru ali j Smrt cesarjeviča Rudolfa —.71 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite bvoje sovražnike —J29 2. zv. Maron, krščanski deček ,— 4. zv. Praški judek —.20 6. z v. A rumu g an, gin Indijskega Irneza —M 7. zv. Sultanovi sužnji —J2% 8. zv. Tri indijanske povesti i—.36 9. zv. Kraljičin nečak —.36 10. z v. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.36 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.36 d4. zv. Prisega huronskega glavarja —.36 15. zv. An gel j Hnžnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.36 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.36 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.29 19. zv. Mlada mornarja —.36 TALIJA: Zbirka gredaliikih Iger. Brat sokol _.fcg Cigani Dobro dočli —.26 Doktor Hribar — J6 Dve tašči —.26 Pri puščavnika ■—.2f Pntifarka — M Raztresenca —.36 Starin arica —.26 V medenih dneh —^6 Zupanova Micka J9B RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.63 ducat po —J39 Z slikami mesta New Torka po —.25 Album mest New Yorka a krasnimi slikami, mali —.35 veliki —.71 i iti denarno vrednost, bodisi v go lih znamkah Pofttnina je pri vsek ■f-T' ITT.- -----if'—T^l r GLAS NARODA. 11. JUNIJA, 1 HI5. ZILAKJSKO. Odlikovani slovenski častniki. Vojaški zaslužni kri/««- /. vojno dekoracijo j«- dobil natlporočnik 17. pešpolka Alojzij Korze. Sig-ini:n laudis na belordečem traku dobili: rezervni nadporočnik 17. pešpolka Josip Zigurnik. rez. j»r»i-. '-nik 7. [M'»polka dr. phil. Kr. K itnik. poročnik •"»!♦. pešpolka Iv. Kopriv^*, >t ot ii i k 47. pešpolka Ivan Marko. rez. poročnik 8. hav-b roga polka Jernej Žitek i" nadporočnik 4. domobranskega p«»lka Karel Božič. — Zlato hrab-rostno svetinjo je dobil praporščak 10o. pešpolka Rudolf Rudeš. • - Hrabrost n o svetinjo l!. razreda j. dobil rezervni poročnik :J7. top-it ''aiskega polka Anton Set i ne. i Kmetska domobramba. I*od tem naslovoiiL piše m-kl poslanec sledeč:- ; Svetovna vojna je pokazala. da ne •zmaga tisti, ki ima naj-v< ■ \<»jašt\a. ampak tisti, ki ima vojaštvo najboljše za vojno pripravljeno in izvežbano, a tudi tisti. ki je gospodarsko najmočnejši. Kaj pomeni to; "gospodarsko najmočnejši"? Kdor ima največ denarja? Ne. to je samo del gospodarske moči. Kaj nam pomagajo milijarde raznih vrst denarja ako ne moremo za nje nakupiti \M-ga, kar potrebuje vojaštvo in ljudstvo, ki ni v vojni, ako jih ne moremo o^krln-ti z živili in z v s,Mii, kar potrebujejo. Mnogo tega je potrebno, da bi vsi ti preživeli to zlo dobo burne vojne zdravi, brez gladu in pomanjkanja.] t■ ispodarsko močen je tedaj oni narod narod ali država, katera i.na dovolj lastnih izdelkov in! sredstev, drugače povedano, go-i »p'tdarsko najmočnejši je oni ua-i*hI. katerega ni mogoče izglado-j vati. \/. navedenega je jasno, da ne zadostuje za dobro in zmagovito končanje kakršnegakoli boja j samo mogočna armada, vojaška domobra niha. ampak mora biti za-j eno pripravljena gospodarska do-inobramba. na katero se moraopi-' rati vojaška domobramba varno iu sigurno, da more vzdržati tudi Večji napor neprijateljskih sosedov, Svota teb pridelujočih sta-' nov v državi je taka gospodarska domobramba, a moč vseh teh sta-f nov sloni na močnem, premožnem.' izobraženem, nepokvarjenem in vernem kmetskem ljudstvu, katero zamore pridelati iz grude tudi v najhujših časih toliko kruha, priskrbeti v gospodarstvu toliko živil in drugih življenjskih |»o-trebščin, da sovražnik ne užuga države, pa če bi jo tudi ločil od celega sveta. To je velikanski po-, men kmetijstva v miru in v vojnem času, to je jako lepa naloga naš«' kmetske domtnhrambe, ne vojaške, ampak gospodarske, katera h plugom in cepcem izvršuje rav-notako zaslužno delo v obrambo domovine, kakor je vrši na boji-» šeu armada, vojaška domobramba z mečem, topovi in s puško v roki. DoMedanja izkušenost je gotovo t vsakega uverila, da nima naša dr- (žava v iskanem, ampak vsiljenem boju največje upanje na srečen konee nepreglednih bojev, in sicer zato, ker ima poleg hrabre in požrtvovalne armade nič manj krepko in požrtvovalno kmetsko domobrambo, katera nam z božjo pomočjo neprestano in neumorno s poljskim delom preskrbljuj.' toliko kruha, toliko življenjskih potrebščin. da bi ne doživeli vsi. vojaštvo in občinstvo, grozne bede. A da naša kmetska domobramba nalogo roditelja cele države pravilno razumeva, da svojo nalogo vestno vrši z uporabljanjem vseh sil in z žrtvovanjem samega sebe. o tem se more vsakdo prepričati, kdor hodi po njivah in logih mile naše domovine. Vidi po vseh krajih in hrdih po polju prepridnih kmetovalcev, ki kakor bučelice neumorno v požrtvovalni ljubezni od zore do mraka pripravljajo zemljo in pokladajo v- njo krušno sejne bogate prihodnje žetve sadu božjega. Poleg tega so oddali močnejše konje in vozove vojaštvu in zdravejši gospodarji in posli, očetje in sinovi in vnuki so odšli v boj. i »ni, ki so zaostali, so slabega zdravja in za kmetsko delo nezadostne >»ile. ti delajo sedaj pre-pridno, da. do omedlovanja vsled prenaporov, samo da ne bi ostalo pedi zemlje neobdelane. Kjer je poprej vodil iskrene konje in s plugom obračal brazde močan go-' spodar. tam sedaj vlečejo plug slabe kraviee, junček s pol liro-, mim konjičkom, plug pa ravnajo | roke starčka, upognjenega od težkega dela. ali pa orje stara žena, bivša kmetica. Brazde se obračajo in pod nje polagajo nedorasli o-i jtroei krompir, a predno usahne in se strdi gruda, že hite otroci in [starke, da jo razkopljejo z moti-. kami. ker manjka preprege za brano, dobro vedoč. da bi krompir S v trdi zemlji komaj obrodil. Po polju vidimo starce iu starke, sla-j be žene in otroke, ki se silijo z delom. vidimo jih. kako z občudovanja vredno potrpežljivostjo in mirom, verno udanostjo v voljo božjo skušajo zasigurati prehrano se-! bi in ostalim, v prvi vrsti premi-' lim na bojišču, ki služijo z orožjem cesarju in domovini. Da, solza se vtrne iz sočutnega očesa, ko i vidimo to pretegovanje slabih žen J in otrok, že k grobu nagnjenih, starcev in stark, kako da se rado-voljno trudijo, s požrtvovalnostjo. . Somerset. Colo. (11-14—6)__ Kje se nahaja moj znanec ANTON BRUS.' Doma je iz Hote-deršice in sedaj se baje nahaja nekje v Mont a ni. Ce ktlo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. ali naj s.- pa sam javi.— Herman G. Buz. I!ox 42. Coal Creek, Colo. 11-17—fit »AZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik ^ aH -A Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat J01IN ŽETKO, doma iz Senožeč pri Postojni. V Ameriki biva že V-i let. Pred nekaj meseci se je nahajal v Clevelan-du, Ohio. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. ker mu imam poročati zelo važne stvari iz domovine. — John Zetko. 71!» Warman Ave.. Indianapolis. Intl. (10-12—6) HAKMOMiU <nn> Trm, •prmrljua y* —|al*|Ui mik, * la H»il9tg. V wu* ilfTt mklo kar h» '* a*« . i«t (tkal T tam yoi!a it muij * o •m lutua loan. V yoyrtTti riuit craafak« kakor m draft karata)! ■«t rtlllui »a ««1» tobnrta* * """ john wenzel ItlT lit. Bi. OlTelmnd. Oklo Varujte svoje zdravje. | Kadar str bolni in potreba- | ;; jete pomoči, takrat se zaupno | obrnite do nas, da vam poma- j ga no z dobrimi evropskimi ptd. ? zdravili. Ako vam niso druga I zdravila pomagala, zato ne g obupajte, evropska zdravila ro- • ; jaki hvalijo kot izvrstna za vse j bolezni. Na sto in sto zahval r nih pisem smo prejeli, ko se Ijud | ; j« ozdraveli od dolgoletnih bo j lezni. Zdravnik specialist za g spolne in kronične bolezni ura | duje od 4—G pop. v M. Manufac | ture Bldg 3i Zdravniški svet g vsakemu zastonj ? DOM. I.EKARNA. P O. Box 810. Milwaukee. Wis J ^ ______________' _ t ... ... Farme i slovensko-hmškl koloniji. Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n« pr epričate, kakšna prilika se vam nudi 7 slovensko-hrvaški koloniji v okolici \shlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo Ei vsakemu zastonj, brez razlike, ako li kupiti farmo ali ne. Naslovite: 11» Jims W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. fl^CLOVCNSKA liCfli IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Z. Tajniki: Edward Kaliah. 6119 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Rudolf Tntot, W. Central Park, New York, N. X. John Jacer, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga pod ro In lea sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglašena po slovenskih listih. Pozor I — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, i O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. svojo^ prodajalno j Gotovo vedno skušate povečati svojo prodajo — zagotoviti si odjemalce, stalne ali nestalne. In sedaj, — ali si morete misliti kaj, kar bi napravilo vašo prodajalno vabljivejšo kot če je razsvetljena z elektriko? Sedaj je najboljši čas, da se vam izpolni jo želje. Mesto da bi se poleti promet zmanjšal kot običajno, vam bo električna luč pomagala, da boste prodali več bla#a kot ste ga dosedaj. Radi zadnjega zmanjšanja cene električnega toka bi morali na vsak način obiskati še ta teden najbližjo naših podružnic, kjer izveste vse posameznosti, kako opremiti vašo prodajalno z elektriko. The New York Rdison Company At Your Service Ctncral Office*: Irvinjr Place and Street Telephone: Stu>\e»ani $600 Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 42* Broadway Sprin= WO *I21 W 4.'d St Bryant 5242 12b Delancey St Orchard Pu0 *J51 E Vih St I.enox 77W 10 Irvine PI Stuyvesant =«.00 i 27 F- ISth St Harlem 402» •362 E 149th St Melrose 3.M0 •Open Vntil M.dnicht Night and Emergency Call : Madison Square 6001 1 ____ _ I ^ TEL. CENTRAL 3596 W. \ JOSEPH MARINČir \ '0 SLOVENSKA TRGOVINA t S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, j § SREBRN1NO IN ZLATNINO. % % 5S05 St. Clair Ave., Cleveland, O. Kadar potrebujete dobro uro in drugo zlatnino, budilke, aten ^ v. ske ure, ura kukavi Columbia gramofonske plošče različnih je- # zikov, slovenske plošče iz -'are domovine, istotako gramofone ter ^ R vse v to stroko spadajoče predmete, se obrnite na svojega rojaka, ^ V. in videli hode te. tia bo-te boljša postre/.eni. kakor pri kakem tujcu. £ J Moje ge-ilo je dobra postrežba. Prodajem tudi na mesečna ali te- R B denska odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in gramofonov. K 5 Vsako delo in popravljanje je jamčeno. Kadar je ktico drnStvo namenjeno kopiti bandero, uiUti, r«galje tod bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priresi intaa itd., ne kupite prej nikjer, da tndi mene »cene vprašat« Upralac e Cea atane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vTBt pošiljam brezplačno. Pišite poaj. IVAN PAJK & CO.. Conemangh, Pa. Box 328. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL hi» Suttner ^. "Doli z orožjem!" ia; Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim u21t- Ig ' kom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo P* f rpUva na človeka in obsepa nebrt»j lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. | jj [ Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanje- m » ga Časa. Ko človek prečita tc knjigo, mora nehote pomisliti, da y2 ► ee bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. J K ^ V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. M t Štajerski pisatelj Peter Rosecger piše: Setlel stem v nekem j U [ gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orož- > Jem I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj !ahko r f L | rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja, j > Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse J S | kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v < ^ > i i Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Sf > ' f Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to £ > knjigo? ; n; I , Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih » m 1 kdaj bral.... r[ a ; Hi v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi \ [j f j i opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noiien voja- j w > K » Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta < Q i 3 p). Suttnerjeva. Prosim Vas. rnisvetite par nr temu delu. Mislim. J ti jj | da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. < M * a ; CENA 50 CENTOV. \ J f g Naročajte J« pri: j ; I Slovenic Publishing Co., x a' 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. ] §' žavo in ostale stanove pravočasno obdelovanje in posejanje polja, o-sk ribi j en je kruha za vse v zadostili meri. Kako plavilo hvaležnosti, kako pohvalno priznanje zasluži in dobi ta kmetska bramba. katere delo ima isti pomen, kakor ga zasluži drugi del občinstva, ki z orožjem v roki brani in varuje meje domovini pred sovražniki. Kako spoštovanje zaslužuje naša kmetska domobramba za to. da nas varuje pred še hujšim sovražnikom kot so polki in armade sovražnika! Varuje nas pred gladom in bedo. Kako plačilo damo tem tihim oračem in posejalcem le,Im in njiv za te neizmerne žrtve. ne sicer krvave, a zato mnogokrat nič lažje kakor so krvave žrtve na bojišču. Res zaslužujejo. da bi poljubljali te.žuljave roke, «hi bi se s poslovanjem odkrivali pred osivelim kmetom, ker brez njih — kaj bi bilo iz nas? Gospod ISog naj blagoslovi to plemenito kmetsko domobrambo. katera orje naše njive in naše ledine! KOROŠKO. Smrtna kosa. V škofičah ob jezeru je umrl dne 7. maja vpoko-jeni šolski vodja Gregor Biirger, star šele :t2 let. Bil je dober uči-lelj. — Mrtvega so našli v Fried-lovi ulici v Celovcu delavca Andreja Kloštemika. pristojnega v Dobrlovas. Zadela ga je srčna ( kap. — I)ne 8. maja je umrl v rezervni bolnišnici v Celovcu črno-vojnik Fran Koželj iz Radovljice na Kranjskem. Star šele 2f» let, je podlegel sušici. Dne 11. maja je bil pokopan v Trnjivasi ]>ri Celovcu Ivan Ravnik od polj. lov. l«at. št. 7 i/. Bohinjske Bistrice. V-lnrl j'* na trebušnem legarju, star šele 21 let. \a pogreb so došli njegovi domači in sorodniki, med njimi tudi Fran in Miklavž Ravnik. zaslužna člana celovškega delavskega društva, ki sta sc že oba nahajala na severnem bojišču. I)ne 11. maja je umrl v bolnišnici Rdečega križa v Celovcu črnovoj-liiški infanterist 127. domobr. polka Fran Hribernik iz Polhovega gradea na Kranjskem. Lepo število grobov slovenskih fantov se že vrsti na vojaškem oddelku pokopališča v Trnjivasi. Eden ima ginljiv napis: Slovence, ki prideš sem. spomni sc v molitvi svojega brata, ki počiva tu na tuji zemlji! Odredba. Deželna vlada je iz-, dala odredbo, s katero se razveljavlja odredba c. kr. deželnega predsednika na Koroškem z dne •10. m area 1915 glede omejitve izvoza živine iz Koroške. Samo pet dni meso. Izšla je ministrska odredba, s katero se določa: goveje, telečje, svinjsko in kuretinsko meso se sme prodajati sjiino 5 dni v tednu. Toda ona dneva, ob katerih se omenjeno meso ne sme prodajati, se sine še kljub temu prodajati takozvana drobovina: želodec, jetra, pljuča, ledvice, možgani itd. Razen tega st» smejo omenjena dneva prodajati ribe, vse vrste perutnine razen kuretine, ovčje meso in vsak-tera divjačina. Čudno, da ta odredba v Celovcu do 15. maja še ni bila razglašena. 251etnico mašništva so obhajali dne 10. maja sledeči duhovniki krške škofije: Jožef Ehleitner, župnik v Radentheinu; -Jos. Fug-gcr. župnik v št. Janžu v Rožu; Matija Kandolf, vpokojeni župnik in misar v Maria-Josefinum" v Šmartmi pri Celovcu; msgr. dr.' Robert Klitnš, dekan v Volšper-• ku; Primož Matenschitz, župnik v Ingelstalu; msgr. Valentin Pod-gorc, tajnik Družbe sv. Mohorja: Matej Ražun. župnik v St. Jakobu v Rožu: Franc Schreiber. vero-j učitelj na Češkem: Filip Streiner. kn.-šk. upravitelj in nadzornik in župnik v Hohenfeldu; Jan. Strie-tler. župnik v Zagorici; Jožef Tie-fenbacher. župnik v Rojah v L.1-budski dolini; Franc Vacha, župnik. župnik v Maltcinu. Birma. Z Ojstrice poročajo: 5. maja zvečer je prišel na Ojstrške planine knezoškof dr. Adam. Pri tej hudi turi so ga spremljali: čr-| neški župnik, dravograški upravitelj in knezoškofijski tajnik s služabnikom, katerim so se drugo ju-: t**o še pridružili župniki: iz Libe-lič, Labuda in zelenega Štajerja Pernic. Pri bogato ovenčanih mlajih s pomenljivim nag^om: Bene-dietus, qui venis in nomine Domi-1 ni. ga je sprejela množica ljudstva z domačim župnikom in šol-1 ska mladina s šolskim vodjem. 9-letna deklica je pozdravila knezoškofa v vezani besedi tako-le: Minulo je dvajset in eno let, da mi-' lost škofovska ni bila pri nas; da-( nes pa polni veselja in sreče spet, — oh, kako je za Ojstrico blaženi NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Miohi- »valili zastopnik. Mr. OTO PEZDIR, ki jo pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bnrean of Industries tli Immigration" za državo New; York varuje ia pomaga priseljencem, ki so bili oeleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo rav-aalo. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri »o bili oslepar-jeai od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacij« v naturalizacij ski h zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)' BUREAU OF INDUSTREM AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkns Si East 29th St., odprt vsaki dam od 9. ure sjntraj do 5. popoldne tu » srsdo sveder od R. do 1§. in POZOR RO JAKI! Najbolj u-■pežno na- . zi lu za žen- VjgMr-»ke in moške LflmfV^ lat-t". kakor tu- rg^ J 'tfl^^^OflH^ di za moške rij. Jl » ^Ela^V brke in brado. | - « ^^ jk^^K Ako se rabi (o V^^B' mazilo, zra- ffa ^ j / t . utejo v H ti - V Ja£h dnin krasni. Kosti (iolxi lasje. tudi moškim jHHH^^^^^H^^ krmene brke in brada in neto- ( * do odpadali in ne osiveli. Revmatizem, koetibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture. kraste in srrinte. potne nojfe. kurje oči, i.radovire, ozebline v par dneh popolnoma odstranim Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland, Oblo. ROJAKI NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA *\ NAJVEC.P SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do Jobregalsem [se prepričal, d a Ji,dospe jo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino;Jvred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. J I Senca meeci| !E ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA I. 8 Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda < S t M i prevfcl G. P. ejf i!4 »Nadaljevanji. — Luna j«- še »»vrtila. ko >1110 korakali naprej v jutro, Razde-lj.ii smo t > 1 i i . tii v.-lik«- kolom* kot 11 ij.- v«-tr«vi z jnjrn. Napadli srno A VKtrij« '-, kI *»o liili utrjfiii pri IVimolano. Moj ! — Kavno pri kosilu so Itili. ko smo udarili nanj«'. Nasa k:ival«*rija j«* odrezal:« /.ailnj«* stri'/.- in na 1Avstrijeev j<- i hilo • iostj /a navad m-tra jrt-in-rala. a "Mah-mu korporalu" to ui kuio-sto\o. X:«prvj! n.- j.* glasilo povelje. Wurmscr j.- hil pri li;i>-saiio m M1-zaros j.- korakal »vojitui ««tami proti Wroni. V. l»ajo-iftnini naskokom smo prodirali. doklt-r nismo prišli do » i-nioii.- . . . Korporal j-- ri«*kolik«» prt-in-hal. a nato nadaljeval: No. \ onih dn»-h s»-tu ,m«l tovariša. \itk«-^a T• -1 •—in v r»*si:u-i zl;'ta duša ' l>il j«- .la«-li!a sva si j«-d in pijačo in veliko no. i sva spa 14 V ohjeinw driiy: drujrejja. da se o«»rejeva. Torej v t.-j nih-i. st-.| -miiajstt-^a si-pt»*tnhra. sva sedela oh o«rnju in jaz •■m ravno odšel. tla poi-<"-etn malo voile . . . Ko s»-m vrnil, j«* m.»I Ja>|U< s na no^ali t« r < irž.ii I v rok i poiovieo hlelw-a «'-ru«'fra kruha in pol« ^ njejja. osvetljen od o^nja. ji* stal. kdo. kaj mislit«-? <;••-neral sini! Hil je prwwMVn o.I jrlave do uojr t»*r l»lat»-u. Iz«rl»'«lal kot iiava >1-111 »a takoj spoznal. * I r«-l si j»- roki na«l n Lr 11 j * ■ m 1 in ko »111 priši-l l»li/.j«-. srm slišal »-*-«"-1 .laqiu's-a : — V/>>-mit<- <«-li kos. moj jriiu-ral! Takrat s.-m po«rl»-«lal ^»-in-ralu v oh raz in I■ ■ 1 j«- l»l»-l«i| lakot«*. Pomislit«' t«»! -laz v«-m. kaj pravi ;rlad! Slišati j«- hilo izraz«' za>'u«l«-nja. \"saktlo j.« hil z«* s|»š;il to po-v«-st. a vs.-m s»- j.- z«h-]a nova. Ali j.- v/.-I ! — j«- r«-k«-l -Ia«lala sva jih. Nato naju jc ostro po£h'«lal. zavil v svoj plaš«*- t«-r o«lš«'l. .laz in .latpu-s sva šf »loJjro st-ih'la pri o«rnju ter provorila o ('»-sarjit. dokler naju ni preinapal spancc . . . — To je hil dogodek, vreden, da se pa d oživi! — je rekel žup- — _ . (mC^ Korporal je prikimal. — General se spomni na vse! je rekel. — Devet let pozneje m- je še vedno spominjal. Devet let!— je vskliknil župnik. — Dolpo easa je hilo treba eakati! Ali vam ni dal nikake najrratle? Korporal se je skoraj ujezil ter hitro odgovoril: Kako najrrado pa naj mi da za skorjieo in kapljico ž pranja Ali hi ne dal vsakdo to heraT-u pred vratmi? Iiazventejra pa je imel j peneral misliti na važnejše stvari in eas je tekel kot v sanjah. Ne1 smete pa misliti, da je pozahil na naju dva. Priš«l j«* eas in sponi-j iiil s«* je! — —- To je res.— je pripomnil Mikel Grallon. ki j«1 hil že dvakrat frlišal to povest. — Povejte povest oeetu Kolandu. — je rekla Marcela. — On je še ni slišal. { Korporal se je obotavljal, smehljaje. — Da. da. le povejte! — je rekel oee Roland. — Hilo je leta ISO:,, na planjavi pri Boulogne. Velike. v«'liko izprem«'mhc so se završile v tem easu in "Mali korporal" je hil proglašen d«*dnim Cesarjem. Ja<|ues Monier in jaz pa sva bila še' 1 ''dno navadna vojaka. Mislila sva. o-! zabil na naju in prav nie einlno bi ne bilo. ee hi. ko je vendar tako pridno klestil krone z plav e«>sarj«-v in kraljev! Veiika armada je bila zbrana na tem polju in mi prenadirji smo stali prav v prvi vrsti. Dan kronanja je hil določen za splošno razdeljevanje križcev! in svetinj. — Kakšen dan je bil to! .M epi a je prihajala z morja kot' dim iz žrelov topov! Na majhni višini izv«-n mesta j«* bil postavljen prestol, velik, žele/ni stol mopoeiiepa kralja Dapoberta. Tod prestolom in po v si h I naokrop pa so stali šotori arunnl in oh eni strani, j prav poti prestolom je hilo morje. Ko je sedel !iko «-asa. pravite, j«» pot«*klo o«l veeera pri j Cismone pa do srečanja v lloulopne. — Devet let! — je o«lvrnil korporal. — Devet let! — je ponovil župnik. — In v teh devetih letih, moj korporal. koliko bitk. koliko misli, koliko obrazov. _ l)a. on je v resnici velik mož! In. ali j«' hilo to zadnjikrat. — je dostavil, — da so pa videle vaše oči? — Videl sem pa še enkrat. — j«' rekel korporal, — le še .■11-krat! — — In sieer?! — Kilo je I«' 111.-see ali dva pozneje. — na dan prvepa decembra. — Kilo je na predvečer slavne bitke pri Austerlitzu! V. mapičiio silo j«» vplivala ta bese«la na vse navzof-e. Korjioral je dvipnil plavo in izgledal je čisto napoleonski. Mati Derval je vzdihuila ter se ozrla na les«-no nopo korporala. Alain in Janniek sta postala resna in Mikel (irallon je zrl z začudenjem na Marc-elo. ki je obletlcla. Korporal pa je nadaljeval: — Bilo nas je se«iemdes«'t ali osemdeset tisoč in čepeli smo na} i!»'h in čakali. Naenkrat j«- eden izmed nas omenil, da je ravno po teklo l«*to odkar bil "Mali korporal" kronan franeoskiiu eesar-j«-m. K«—.-da .j«- šla o«l u-^t »i«» u^T. l'riceli >ia«» nabirali v.-je in sla-mo za kresove. Kilo j,- temno kot v i*t>«Pr;i 111 naši kresovi s.» sv«-ti!i /. inapično litejo. Stvdi vsepa Tepa pa sem pa videl jahati mimo. X< 1**1 sem 11 m m je kol duh. /. piavo sklonjeno med ramena m očmi. ki -•«* niso obrnile niti 11a levo. niti na »lesno, -lahal j«* konja in -latjin-N j«- r«*k«*l. da /:«!i kot smrt. ki jaha. tla pož.r«* Kns«*! Cl.».-pi -la«jues.! Prilnwlnji dan j«- dobil zadnji dopust in jaz — — — svojo maršaUko pali«*o! Ko j«- rek«*l to. s.- je utiaril korporal po leseni m»pi . . . — In j >• >/. ne j«- ua n ist«- več virp«»r;ii j«- pti.'asi prikimal. Z«»pr-t je h»»t«-l jrovoriti. ko .so se rata hiš.- naenkrat «>litlno postrežen!. ^ ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov _______(IZ REŽITE TA KUPON) _____ Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako to ! (Wt ga predloži sknpno z devetdesetimi (90) ali več red-Jgj nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na S Mm lih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri H . THE AMERICAN TOBACCO CO„ . iR^v Premi am Dept. Broome SU New York, N. T. /Me (Ta ponudba ugasne 3L decembra li>15.) /jjjii I Velika vojna mapa | vojskujočih se evropskih držav. i Volikost ]& 21 pri 28 pnloih. ]§ j" Cena 15 centov. —' Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, J [j \ koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. j * V zalogi imamo tudi J m Novo stensko mapo cele Evrope, f Cena ji je $1.50. S Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih J S j if držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, S w Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in ! ti rj Tsak stane 50 centov. gj £ i Naročila in denar pošljite mi j ti i H Slovenic Publishing Company, | S 82 Cortlandt Street, Now York, N. Y. g AA AAMAI AAJ^I AAAA AA^^Si A^^AA a^AJi AAASI AAAA A^AA i_____ Najmodernejša, I TISKARNA I "GLAS NARODA" 1 lirrioje vsakovrstne tiskovine po nlr.kih raaafr. I Delo okaoo. Izrriije prmds v 4nf jidfci. |E iPMsoit 8» dnitnaa prsffls. okrrfaka, piskfi, cafti M ■ 'Vsa naročila'poiljita np H Slovenic Pablishing Company, R 82 Cortlandt Street, I lew York, N. Y. I ROJAKI. NAROČAJTE SE NA 44GLAS NARODA", NAJ-VECJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. i. n --II _ lEseSKS^E^jj - J Veliki vojr.i atlas S i vojskujočih se evropskih dr/av id pa kolonij- li a skih posestev vseh yelesii. 1 U Obsega 11 raznih zemljevidov. B as ZOtih atrsDeb in VRaka stran je]0» pri 134 ptica veliki, g SI Cena samn 2;» centov. 1 Manjši vojni atlas 'M ob*gn de/et zsmLjevidor 5 »a 8 etraneh, vsaka strar. 8 pri 14 palcev. S $ Cena »amo 15 centov, m aeinijevid! narejeni v raznih barvah, da se vrak flU S lahko spozna. Označena bo ves večja mesta, število pre- g bivalcev držav in prsamezr.ih mest. Ravno tako je povsod fjS 2 tudi označen ohtesr povržine. katero zavzemajo posamen« 0 3 države. ^ Pošljite 25c. ali pa 15c. ▼ znamkah in natančen naslov - j I Is mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Pri večjaat 8 ! j odjema damo popust. j J Slovenic Publishing Company, U! ^^Cortlandt Street, New York, N. ^^glj NAJBOLJŠA WWWS l ^ SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA' KJ^a Prirejena za slovenski narod, s so- > ^-prrj*^ delovanjem več strokovnjakov, je \ » založila Slovenic Publishing Co., 82 K^ž Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ? platno Tezani $1.00. Rojaki ▼ Gereland, 0. dobe i ^ isto ? podražnid Fr. Sakser, 1604 St Qair Ave., N. E.|| {wpayoie Eeeeiaie TMiaoiigoe ^Francoska parobrodna dražba.) Olriktoi irta do Havre, Pariza, Svicf, \im$\t lo UohljaN »ainovmcb> "la savo*' na ummlri "vainlajvci* M dva vijaka nmrliaki MWnlril.lt UdUMMJafc« ■bpr«xl fsralkt m "CUcago'% "la Tonaiae", 'Vochanbeaa9' b "ffiagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl iln CHiaiakron^k Bmildisf. Mini parnikl odplnjejo vedme ok sredak la pziataaliiS BefWfcJt IT, H. B. fJT./.r .. !.<. .. r . .'! v:.: ; ".