O DELOVANJU PROSVETNEGA DRUŠTVA »IVAN GROHAR« V SORICI Organizacija društva Čeprav Sorice ne moremo prištevati med večja naselja (deli se na Spodnjo Sorico s 25 in Zgornjo Sorico s 55 hiš nimi številkami), je družbeno življenje v kraju že od nekdaj razgibano in pestro tako na gospodarskem kot na kulturnem področju. V prvem desetletju tekočega stoletja je bila v Sorici ustanovljena hra nilnica in posojilnica ter gasilsko društ vo s prvotnim imenom požarna bramba; delovala je tudi že prej ustanovljena mle karska zadruga. V letu 1911 je bilo poleg elektrostrojne zadruge ustanovljeno pro svetno društvo s prvotnim imenom Ka toliško slovensko izobraževalno društvo v Sorici, ki je pričelo delovati ob spre jetih pravilih, potrjenih z odlokom ta kratnega deželnega predsedstva za Kranj sko dne 1. marca 1911. Po prejemu po trjenih pravil se je dne 15. aprila 1911 vpisalo v ustanovljeno društvo 44 čla nov. Tako kot za hranilnico in posojilni co ter gasilsko društvo in elektrostrojno zadrugo je bil idejni ustanovitelj tudi za prosvetno društvo škofjeloški rojak Jurij Karlin. Pod prvotnim imenom je društvo ob stojalo vse do leta 1931, ko se je z dovo ljenjem takratne banske uprave v Ljub ljani 19. 6. 1931 preimenovalo v Prosvet no društvo v Sorici in so bila sprejeta in potrjena tudi nova pravila društva, po katerih je društvo delovalo vse do druge svetovne vojne. Po osvoboditvi je bilo društvo obnovljeno pod imenom Kultur- no-umetniško društvo »Ivan Grohar« v Sorici, ki pa se je pozneje zopet preime novalo v Prosvetno društvo »Ivan Gro har« v Sorici in pod tem imenom je re gistrirano in deluje še danes. Zal je arhiv o ustanavljanju in delo vanju društva pred prvo vojno in nekaj let po njej pogrešan, zato točnejših in podrobnih podatkov ni na voljo. Nekaj je o tem znanega le po spominu starejših vaščanov. Med prvo svetovno vojno je delovanje društva zastalo in je delovala le knjižnica. Redni občni zbori se niso vršili, društvene organe so volili le na daljša razdobja. Ko pa se je društvo leta 1931 reorganiziralo, je pričelo redno de lovati po novih pravilih. Pričela se je voditi točna evidenca članstva in druge poslovne knjige, iz katerih je razvidno, da je bilo društvo zelo agilno do druge svetovne vojne. O delovanju društva po osvoboditvi pa so podatki na voljo. Delovanje društva Takoj po ustanovitvi v letu 1911 je društvo pričelo z zbiranjem knjig za društveno knjižnico. Zbranih je bilo oko li 200 knjig. Knjižnica se je potem do polnjevala večji del s knjigami Mohor jeve družbe, pozneje pa tudi z nabavlja njem knjig. Po letu 1931 je nekaj knjig za društveno knjižnico darovala tudi Ju goslovanska matica v Ljubljani. Iz po ročila, ki ga je društvo poslalo 1. 9. 1932 Prosvetni zvezi v Ljubljani, je razvidno, da je tedaj bilo v knjižnici skuono 843 knjig; izposojenih je bilo 511 knjig, na bavljenih pa 36 novih knjig. Danes je v knjižnici še 565 knjig. Razlika 278 knjig je bila med okupacijo po Nemcih zasežena in uničena. Knjižnica je bila od ustano vitve že večkrat prečitana, zato se že ne kaj let oskrbuje s potujočim kovčkom, katerega na določena razdobja zamenju je knjižnica v Skofji Loki. Ob ustanovitvi knjižnice je bil vašča- nom na voljo tudi časopis Slovenec, in to na treh mestih v vasi: pri Lomprehtu, pri Simcu in pri Hajžlarju. Na teh me stih so se vašeani zbirali v dolgih zim skih večerih ter ob nedeljah in prazni kih da so prebirali novice, ki jih je pri našal časopis. To pa je trajalo le nekaj časa, ker so nekaiteri vaščani odnašili ča sopis na svoj dom, drugi pa ga zato niso dobili na določenih mestih. Po prvi svetovni vojni je prišla Sorica pod italijansko zasedbo. Ko pa se je po dveh letih italijanska vojska za dober streljaj umaknila in je bila ob robu So rice postavljena jugoslovansko-italijan- ska državna meja, je bil v Sorici usta novljen oddelek finančne kontrole. Prvi starešina tega oddelka Urbančič je bil iz vrsten pevec in na njegovo inciativo je bil leta 1922 ustanovljen moški pevski zbor, katerega je vodil učitelj Josip Pri možic. Pevski zbor pa ni nastopal le s pesmijo, temveč je uprizarjal tudi mani zahtevna odrska dela (Kmet in fotograf, Goslar, Mi smo trije fantje mladi in si.). V letih 1929—1931 je pod vodstvom pri znanega skladatelja in učitelja Martina Zeleznika deloval mešani pevski zbor, ki je štel 35 pevcev in pevk. Zbor je nekaj krat zelo uspešno nastopil, vendar se za radi nerednosti pri pevskih vajah ni ob držal. Po drugi svetovni vojni (1953) je bil ponovno sestavljen mešani pevski zbor, ki je štel 43 pevcev in pevk. V letu 1954 je pod vodstvom Ignaca Freliha pri- 184 redil samostojni koncert umetnih, narod nih in partizanskih pesmi. Kljub temu. da je nastop domačih pevcev v tolikšnem številu vzbudil vsesplošno navdušenje med vaščani, tudi tokrat zbor ni mogel uspešno nadaljevati z delom v prvotnem sestavu in je pozneje zelo okrnjen nasto pil le še pri raznih proslavah (npr. ob 50- letnici smrti Ivana Groharja, ob 60-letnici obstoja gasilskega društva in še ob dru gih prilikah). Več članov zbora se je nam reč razbežalo po zaposlitvi izven doma čega kraja, nekaj se jih je izselilo, nekaj jih je odstopilo, tako da a sistematičnim delom z zborom ni bilo mogoče nadalje vati. V letih 1953 in 1954 je bil osnovan tamburaški zbor. Inštrumente je društvo nabavilo s podporo Kmetijske zadruge v Sorici. Toda tudi ta je po nekaj poizkus- nih nastopih prenehal delovati v prvotni zasnovi, ker ni bilo resne volje za učenje, pa tudi pravega vodstva ni bilo. Sedaj posamezne inštrumente uporabljajo le še v manjšem sestavu ob šolskih in drugih proslavah oziroma prireditvah. Poleg nekaj nastopov domačih pevcev pa so bila v Sorici v zadnjih nskaj letih številna gostovanja pevskih zborov od drugod: moški in mešani pevski zbor iz Bohinjske Bistrice, moški pevski zbor Iskra iz Kranja, oktet Jelovica iz Škofje Loke, akademski pevski zbor iz Škofje Loke. dekliški sekstet iz Bukovice, moški pevski zbor »Stane Žagar« iz Krope, mo ški pevski zbor »Tugo Vidmar« iz Kranja. Imeli pa smo v gostih tudi opernega pev ca Vladka Korošca, ki je ob spremljavi tamburaškega zbora »Bisernica« iz Reteč odpel nekaj narodnih pesmi. Poleg teh nastopov društvo skupno s šolo prireja tudi proslave ob državnih praznikih ter zabavne prireditve. Najživahnejše je bilo vseskozi delova nje društva na gledališkem področju. 2e leta 1912 je takratno društvo poskrbelo, da je bdla ob slovesni otvoritvi domače zadružne elektrarne uprizorjena Krekova igra Tri sestre; igralci so bili iz Selc. To je bila tudi prva dramska uprizoritev v Sorici. Po prvi svetovni vojni so bile, kot že omenjeno, le manj zahtevne, kratke dramske uprizoritve, bolj sistematično pa se je na tem področju pričelo delovati po letu 1928, zlasti pa po reorganizaciji dru štva v letu 1931. Društvo je takrat dobilo Prizor iz uprizoritve igre Vse naše leta 1930 v Sorici 185 Sodelujoči v soriški uprizoritvi igre Mlinar in njegova hči leta 1937 zelo sposobnega in agilnega tajnika Mila na Vindišmana, ki je delovanje društva na sploh zelo poživel. Uprizorjenih je bilo lepo število odrskih del. Delovanje pa je bilo zelo otežkočeno. ker ni bila na voljo potrebnih prostorov. V ta namen so bila uporabljena, poleg salona v gostilni »Pri pošti«, razna gospodarska poslopja (ko zolci, hlevi in dvorišča), kar pa je bilo v zvezi z velikim trudom in zamudo časa za primerno ureditev in pripravo prosto rov. To je povzročilo, da so društveni or gani pričeli razmišljati o gradnji lastnega prosvetnega doma. Določena je bila lo kacija in naročeni načrti pri arhitektu inž. Ivanu Pengovu v Ljubljani. Ker pa se je predračun na načrte zdel vodstvu društva zelo visok, je bilo naročilo odpo vedano, naročeni pa so bili novi načrti pri tesarskem mojstru Francu Sparovcu iz Lipnace. Društvo samo ni imelo nobe nih finančnih sredstev, zato se je obrnilo na druga prosvetna društva in druge ustanove po Sloveniji s prošnjo za pomoč. Od 34 prošenj je bilo le 7 ugodno rešenih z nakazilom po 20.—. 50.— in 100.— din, le domača hranilnica in poso jilnica je darovala društvu 1000.— din. Zaradi splošne gospodarske krize, ki je v tistem času (1931—1936) močno stiskala žepe, je postalo jasr.o. da z gradnjo doma ni mogoče začeti, in tako je bilo tudi to drugo naročilo načrtov odpovedano. Zelja vaščanov po lastnem kulturnem domu pa je tlela naprej. Ko je bilo po osvoboditvi ob vsesplošni akciji za grad njo zadružnih domov določeno, da se tu di v Sorici zgradi zadružni dom. je bilo takoj tudi sporazumno odločeno, naj bo v zadružnem domu tudi dvorana z odrom in drugimi pomožnimi prostori za kultur- no-prosvetno dejavnost društva. Zadružni dom z dvorano in odrom je bil slovesno izročen svojemu namenu dne 7. septem bra 1952. Tedaj je bila na novem odru uprizorjena štiridejanka Uroki, ne kaj mesecev pozneje pa igri Volkodlaki in Talci v Kraljevu (A. Remec) v režiji Janka Bidcvca. Dvorana in oder sicer nista zadovoljivo opremljena in bi bilo potrebno še marsikaj urediti. Zveza kul- turno-prosvetnih društev v Škof ji Loki je društvu brezplačno odstopila 113 zložljivih stolov za dvorano, nabavljena je bila za vesa in dva reflektorja. Dvorana pa je okrnjena z odvzemom prostora pod bal konom za potrebe gostilne. Ce upoštevamo čas po letu 1932 do dru ge svetovne vojne ter čas po osvoboditvi do danes, je bilo na soriškem odru upri zorjenih kar lepo število gledaliških del, npr.: Scapinove zvijače. Skopuh, Namiš- 186 ljeni bolnik. Mati. Bratje. Miklova Zala. Divji lovec, Razvalina življenja. Veriga. Prisega o polnoči, Uroki. Volkodlaki, več otroških iger in razna druga dela. Ra zumljivo, da kvalificiranega vodstva, po klicnega režiserja v Sorici nikdar ni bilo. razvrstilo pa se je v času obstoja društva lepo število režiserjev-amaterjev, in sicer: Terezija Primožič. Martin Zeleznik. Milan Vindišman. Stanko Kejžar. Janko Pintar, France Gačnik. Pavla Kajfež, Nace Fre- lih, Marjan Peternelj. od katerih je le Stanko Kejžar obiskoval štirinajstdnevni tečaj za režiserje leta 1962 v Portorožu. Igralske skupine so večkrat nastopale tudi v drugih krajih, kot npr. v Davči, v Dražgošah. na Bukovici, v Podbrdu, v Bohinjski Bistrici, v Sredji vasi v Bo hinju. Iz navedenih krajev, kakor tudi iz Železnikov, iz Selc, iz Tržiča, iz Zabnica in gledališče iz Kranja pa so gostovali v Sorici z raznimi dramskimi deli in ve seloigrami. Šahovski krožek se le od časa do časa oživi. Priredil je sicer nekaj tekmovanj med člani ter med člani in šolsko mla dino, vendar posebnega zanimanja za to zvrst delovanja nikoli ni bilo. Foto-sekcija je bila ustanovljena v letu 1974 in deluje skupno s pionirsko orga nizacijo. Pod vodstvom Mirka Kačarja js dosegla že lepe uspehe in za letošnje leto pripravlja razstavo slik o delovanju dru štva. Poleg vsega navedenega prireja društvo tudi izlete za člane in nečlane. Smoter društva Ze od vsega začetka je bil namen društva, dvigati kulturno raven in vzbu jati narodno zavest ne le svojih članov, temveč vsega življa v kraju. Vendar je treba ugotoviti, da društvo v tem pri zadevanju ni bilo deležno potrebne opore in pomoči, zato tudi uspehi niso bili to likšni, kot bi lahko bili. Res so bila (zla sti v določenem razdobju) temu vzrok stališča posameznikov, ki kraju niso bila v čast, toda, kje pa teh ni bilo. Zato de jansko ni bilo in ni vse tako, v kakršno Sodelujoči v soriški uprizoritvi igre Rokovnjači leta 1957 187 luč je bil kraj ob svojem času postavljen Zgodovinskih dejstev pač ni mogoče in tudi ni potrebno spreminjati. Cas pa jo že in bo še pokazal pravo stran, saj tako društvo kot tudi drugi krajevni dejavniki delujejo v tej smeri. Ze sorski rojak, nesmrtni Ivan Grohar. je s svojim kulturno-umetniškim delova njem dramil svoje sorojake. pa tudi širšo slovensko javnost h kulturni prebuditvi, le škoda, da njegovo umetniško ustvarja nje ni našlo večjega razumevanja in upo števanja za njegovega življenja in da je kljub temu, da je dal svojemu na rodu tako bogato kulturno dediščino, ves zapuščen in osamljen končal. Soričani so ponosni na svojega rojaka, velikana v umetnosti, in željo, da tudi v svojem rojstnem kraju dobi trajen spomenik. Pred leti zbrana in s pomočjo muzeja v Skofji Loki lepo urejena zbirka Grohar jevih mladostnih del v njegovi delovni sobi v župnišču je bila bolj zasebnega značaja in se ni obdržala. Njemu v spo min si je prosvetno društvo nadelo nje govo ime. Ker pa bi bil to le preskromen spomenik, je bil na občnem zboru društva dne 1 decembra 1974 sprejet sklep, da s& prične z akcijo za ureditev Groharje vih del v njegovi rojstni hiši v Sonci. So glasje k temu sklepu so dale tudi vse delegacije krajevne skupnosti Sorica. S takimi pooblastili je društvo navezalo sti ke in o tem zainteresiralo Muzejsko dru štvo v Skofji Loki, ki je s pomočjo Ob činske kulturne skupnosti Skofja Loka in republiške kulturne skupnosti odkupi lo potrebne prostore v rojstni hiši Ivana Groharja. Ti prostori so bili primerno adaptirani in urejeni, napeljana elek trična razsvetljava ter asfaltirano dvo rišče pred vhodnimi vrati, ob katerih je vzidana Groharjeva spominska plošča. Otvoritev Groharjeve muzejske zbirke je bila 24. septembra 1977 v okviru proslav ob 40-letnici Muzejskega društva v Skofji Loki. Ime Ivana Groharja v naslovu društva, spominska plošča in muzejska zbirka v njegovi rojstni hiši. naj služijo kot spo menik velikemu umetniku v njegovem rojstnem kraju. Nace Frelih 188