Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVI - N. 15 (330)
Udine, 15. septembra 1965
Izhaja vsakih 15 dni
V FRANCIJI IN SVICI VERIGA STRASNIH NESREČ
VLAK IN PLAZ SEJALA SMRT MED ITALIJANSKIMI EMIGRANTI
Med mrtvimi tudi dva beneška Slovenca iz tavorjanske občine in več Furlanov Povsod žalovanje za žrtvami in sočustvovanje z njenimi svojci - Furlanski poslanci šli na kraj nesreče - Posmrtne ostanke Lucijana Specogna pripeljali domov
Za mnoge emigrante je bil letos mesec avgust vse več kot vesel in miren. Najprvo je 28. avgusta izgubilo življenje pri železniški nesreči v Pont d’Hery v Franciji 20 italijanskih delavcev, ki so se vračali na svoja delovna mesta, potem ko so preživeli svoj letni dopust doma v Italiji skupaj s svojimi dragi. Med žrtvami so bili tudi trije delavci iz Furlanije in nekateri iz Veneta; dosti je bilo tudi ranjenih.
Kakšen dan za tem in sicer v ponedeljek 30. avgusta t.l. ob 17,15 uri je velikanski plaz, ki se je odtrgal od švicarskega ledenika Allalin (2500 m) nedaleč od italijanske meje, z ledom, snegom in kamenjem, ki ga je potegnil s seboj, zasul gradbišče hi-drocentrale v Mattmarku. Plaz se je zrušil na barake, v katerih so stanovali delavci in tehniki ter tudi na direkcijo gradbišča in menzo in v trenutku pokopal kakih sto delavcev. Med temi je bilo okoli 70 Italijanov, večina iz Veneta in Furlanije.
Italijanski emigranti niso zabeležili tako velike nesreče od časa, ko se je dogodila strašna tragedija v belgijskem rudniku Marcinelle.
V dolini Saas je kakih 700 delavcev gradilo jez za hidrocen-tralo in dela so bila sedaj že skoraj pri kraju. Velikanski plaz je zasul gradbišče v enem samem trenutku in delavci, ker so jih glušili buldožerji, niso niti opazili, da jim preti nevarnost. Na srečo je jez, pri katerem je tudi delalo okoli 600 delavcev, ostal cel in tako so si vsaj ti rešili življenje.
Pokrajina je po katastrofi iz-gledala strašna in popolna tišina je napravila ozračje še bolj dramatično.
Ta nesreča, ki je prinesla velike skrbi vsem tistim, ki vedo, da so njihovi svojci zaposleni pri gradnji te hidrocentrale in ki je doslej naj hujša, ki se je dogodila v Švici, je terjala, kot smo dejali okoli sto žrtev, to se pravi vse, so bili takrat na gradbišču Ma
marku ali tam okoli, ki so čakali našim družinam, že enkrat izgini-
Naše pravice
Bolj kot zadovoljni smo, kadar pride kaka oblast na dan z besedo o jezikovnih manjšinah in njenih pravicah, o pravicah, ki so sicer zaščitene v italijanski ustavi in potrjene tudi v znanem členu tri posebnega statuta dežele Furlanija-Julijska Benečija. Zadnji glas je bil predsednika ministrskega sveta poslanca Alda Mora, ki je med svojim nedavnim obiskom v Trentinu-Poadižju še enkrat govoril o pravicah in zaščiti jezikovnih manjšin, ki žive v okviru italijanske države.
Tudi mi še enkrat prosimo popolno spoštovanje naše jezikovne skupnosti, ki živi v videmski pokrajini in ki je na žalost najbolj pozabljena in zanemarjena. Slovenci v videmski pokrajini zahtevajo sedaj vso potrebno pomoč, da se bo mogla pričeti toliko pričakovana ekonomska obnova še predno se bo stanje poslabšalo. Prosijo tudi, da bi jim bile dane tudi vse tiste ugodnosti, katere že uživajo Slovenci v gorički pokrajini in na Tržaškem, začenši s šolskim poukom v materinem jeziku.
Mislimo, da ne prosijo preveč!
na izmeno.
želeli bi, da bi podobne nesreče nikoli več ne prizadele emigrantov in da bi tudi ekonomska emigracija, ki prinaša toliko zla
la.
Spoštljivo se klanjamo spominu naših padlih, naših padlih na delu, njihovim svojcem pa izrekamo naše najglobolje sožalje.
Plaz z ledenika Allalin
Tako izgleda sedaj gradbišče v Mattmarku, ki ga je zasul velikanski plaz, ki se je utrgal z ledenika Allalin in pokopal okoli sto delavcev. Slika nam prikazuje eno izmed barak, ki jo je prekril ledeni plaz in iz katere se ni rešil nihče
Najbrže ne bo tako lahko rešiti trupel mnogih delavcev, ki jih je ledeni plaz, ki se je utrgal z ledenika Allalin, stlačil in pokril, še vedno preti namreč nevarnost novih usadov in zato ni izključeno, da bodo ostala trupla pod to gmoto ledu in skalovja do prihodnje pomladi. Do sedaj so našli samo osem trupel.
Ta strašna nesreča je globoko prizadela in ganila tudi naše ljudi, ki vedo koliko žrtvovanja in krvi stane kruh zaslužen v tujini.
Iz Beneške Slovenije sta postala žrtev 30 letni Lucijan Specogna (Spehonja) in 28 letni Alek-sij Cecon (Cekon) oba iz Tavorjane pri Čedadu, iz bližnje okolice pa je pogrešan tudi 28 letni Mario De Cillia (rojen v Treppo Carnico in stanujoč v Krminu pri Gorici).
Pri gradnji jezu so bili zaposleni in potem rešeni tudi Rihard Cecon oče Aleksija Cecona, ki ga je pokopal plaz, Renato Specogna, ki je našel bratranca Lucijana mrtvega v kabini buldožerja in je prišel povedat potem to grozno novico v svoj rojstni kraj To jan, 35 letni Guerino Alessio, ki je o nesreči govoril po televiziji, Giuseppe Kleber, Giacomo Calderini, Oddo Lizzi, 40 letni An-
tonio Quercioli in Luigi Marmai vsi iz Čedada, Siro De Luca iz Fojde, Ottavio Turco iz Ahtna, Franco Schineo iz Sacila in geometer Antonio Costalunga tudi iz Sacila.
Na kraj nesreče sta takoj odpotovala furlanska poslanca Mario Lizero in Loris Fortuna in delegacija videmske delavske zbornice, ki jo je vodil Carlo Fabro. Tja sta šli tudi Lidija in Mila Cecon, sestra Aleksija Cecona in njegova mati Marija. Ko sta prišli tja je gospa Mila med jokom dejala: « Upala sem, da bom mogla prenesti domov vsaj truplo mojega brata Aleksija, da bo človeško pokopan na domačem pokopališču ». Preveč je bila žalostna, da bi mogla iti do barak, ki so sedaj pokopane pod ledom.
Renato Specogna (Nando), ki je ušel smrti, pa je povedal: « Zaradi močnega zračnega sunka, ki je nastal vsled premika ledene gmote, ki je s svojo grozno močjo drvela na nas, sem padel na tla. Ko sem se zavedel, je ves hrušč gradbišča postal grobna tišina». Lucijan Specogna je v tistem času stopil iz težkega buldožerja, ki ga je prav do takrat upravljal in šel v menzo, ki jo je ledeni plaz popolnoma prekril in iz nje se ni rešil nihče.
:*****
V zadnjih dneh avgusta in prvih septembra je kronika na žalost beležila zaradi poplav in plazov v mnogih deželah Italije veliko škodo in človeške žrtve. Neurje je zajelo tudi Furlanijo, k sreči pa ni prizadejalo tolike škode ozemlju Beneške Slovenije.
Največ škode je povzročila reka Til-ment (Tagliamento), ki je prebila med Latisanotto in Latisano rečni nasip in po-
plavila to mesto in vse bližnje vasi. Vo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiin
KOT ZA ČASA FAŠISTIČNEGA NASILJA
azano hrupno	ueseile starih	in nouih	lasišiov
padli sedeže političnih strank in slovenskih ustanov ■ Pretepali ljudi in prevrnili ludi več avtomobilov
Motili smo se, ko smo mislili, da nam ne bo treba nikdar več pisati takšnih gnusnih novic in da se ne bomo nikdar več interesirali za svet, ki je bil smatran za pokojnega, za preminulega in pokopanega.
Dovolj je bilo, da je bil vključen v tržaški občinski odbor odličen, spoštovan in lojalen italijanski državljan slovenske narodnosti — Dušan Hreščak — ki zastopa italijansko socialistično stranko, da se je uprla temu vsa fašistična in novofašistična drhal z vso svojo nekdanjo jezo proti vključitvi Hreščaka v občinski odbor. Uprli so se s takšnim srdom, s kakršnim so se fašistične skvadre in « camerati » nekdaj zaganjali proti dclovskim sedežem in slovenskim istonovam in nad njimi besneli, dostikrat pa tudi pobijali dobre in poštene proletarce in njihove voditelje, ker so bili « sovversivi ».
Sedaj je bila prav ta vključitev Hreščaka v občinski odbor izgovor, da je tržaška fašistična gniloba s svojimi zavezniki, od katerih se mnogi skrivajo v kakšni politični stranki z demokratično etiketo, planila na dan z grdo šovinistično gonjo, uprizarjala protislovanske manifestacije in izvrševala dejanja, ki so nedopustna za resnično civilizirano državo, dejanja, kakršna je zmožna napraviti le najslabša sodrga.
Pri tem so pomagali hujskati proti Hreščaku in proti Slovencem, kot je
to bilo v navadi tudi v preteklosti, posebno med fašizmom, nekateri tržaški dnevniki, ki običajno branijo z odprtim mečem « velike »: buržuje, kapitaliste, agrarce itd. Tudi ti so očitali novemu socialističnemu odborniku, da je svoj čas, ko je bil odgovorni urednik « Primorskega dnevnika », agitiral za priključitev Trsta k Jugoslaviji.
Skratka, povrnile so se po vseh pravilih fašistične metode žalostnih spominov. Izgleda, da za nekatere res ni zalegla dobra lekcija, ki jo je dala velika zmagoslavna antifašistična in o-svobodilna vojska, kateri danes marsikdo očita, da je bila preveč mila napram tistim, ki so postavili narod na rob katastrofe.
Med gonjo so vzklikali tudi volgarna gesla, napadli sedeže slovenskih ustanov, pretepali ljudi in obrnili so tudi več avtomobilov.
Policija je razmeroma pozno posredovala in « zaprla » kakih sedemdeset vročekrvnežev, ki jih je kmalu potem izpustila. Radio Trst je govoril o « manifestacijah mladine», povedal pa ni dogodkov in njihovega značaja. « Mladi », ubogi revčki!
Če bi šlo za druge mlade, bi se radio in tisk ne samo razčetvorila, kot se pravi, ampak razosmerila, da bi spravili v zadrego demokrate in antifašiste, skratka vse tiste, katere neofaši-sti poniževalno označujejo za «sovversive» (prevratnike).
ALEKSU CECON,	star	28	let, doma	iz	LUCIJAN SPECOGNA, star 30	let, doma
Tavorjane. Njegovo	truplo	je še	vedno	tudi iz Tavorjane. Prepeljali so	ga na do-
pod ledenim plazom	mače	pokopališče
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIINIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHINIIIIIIIHIIHHMIHIINIIHINNIHHIIIIHNIINNIIIINia
HUPA MEURJA IM POPLAVE
Velika škoda po Italiji in v Furlaniji, v Istri poplavilo rudnik v Raši
da je tu narastla v dveh urah	od dva na
enajst metrov. Evakuirali so blizu 20 tisoč ljudi. Mnogo domačih živali (na tisoče glav goveje živine, prašičev in perutnine) je utonilo in uničen je bil tudi ves poljski pridelek.
Zelo kritična je situacija tudi na istrskem področju, kjer je samo rudnik Raša utrpel zaradi poplav nad eno milijardo dinarjev škode. Tu ne bo mogoče delati za več kot šest mesecev, ker je voda zalila rove in pokvarila rudniške naprave.
Takoj po teh poplavah se je sestal deželni svet, da je proučeval kako pomagati tako težko prizadetemu prebivalstvu. Deželni svetovalci Pellegrini, Baccicchi, Mo-schioni, De Caneva, Coghetto, Bosari, Bergomas in Sema so predlagali, naj se čimprej uredi vprašanje podpore prizadetim družinam in naj deželna in državna uprava takoj posredujeta za pomoč vsem oškodovancem. Svetovalci Mizzau, Romano, Virgolini, Coloni, Varisco in Ginaldi pa so v svoji resoluciji izražali priznanje deželnemu odboru za takojšnji poseg In za takojšnjo prisotnost deželnega odbora na kraju nesreče ter poudarili nujnost takojšnje pomoči prizadetemu prebivalstvu in zlasti poseg državne uprave pri financiranju okvare raznih poškodovanih javnih objektov. Predlagali so tudi, naj bi deželna uprava sprejela poseben zakon, ki bi omogočal deželi takojšen poseg v primeru podobnih in drugih nesreč.
Svetovalec Giacometti, Moro, Angeli in drugi so poudarili, da je treba čimpreje rešiti nujno vprašanje o regulaciji, reke Stella v Spodnji Furlaniji in opozorili na škodo, ki je bila prizadeta v Karniji, Kanalski dolini in na področju Humina. Posebej so opozorili tudi na veliko škodo,
ki jo je napravilo neurje 22. in 24. avgusta.
Poplavljene kraje je obiskal tudi minister za prireditve in turizem poslanec Achille Corona. V Latisani, ki je najbolj prizadeto mesto po poplavi, se je Corona sestal z deželnim odbornikom za javna dela Masuttom in zagotovil, da bo vlada ukrenila vse potrebno, da se pomaga temu tako prizadetemu prebivalstvu.
Začela se je torej zopet gonja proti Slovencu. Vsi se še spominjamo kako je isti tisk, ki je sedaj napadal Hreščaka, hujskal svoj čas proti župniku na Matajurju, ker je bral mašo za slovenske vernike v slovenskem jeziku in kakšno strupeno kampanjo je vodil proti našemu odgovornemu uredniku Vojmiru Tedoldiju, ko je kot občinski svetovalec v Tipani govoril v svojem materinem jeziku, da je raz.lo: il realne potrebe prebivalstva tipanske občine. Prav tako je bila predmet stalnih napadov tržaška poslanka Marija Berne-tičeva, ko je v rimski poslanski zbornici prinesla pozdrav tudi v slovenskem jeziku.
Je morda kje kakšen, ki bi v zvezi s tem hotel obdolžiti tudi sveže sporočilo, da bo v programu kongresa Furlanske filološke zveze, ki se bo vršil v Huminu dne 26. t.m., tudi maša s pridigo v furlanskem jeziku?
Nad neprijetnimi dogodki v Trstu se seveda zgražajo vsi demokratični in pošteni ljudje tako v Furlaniji-Julijski Benečiji kot v vsej Italiji in prav v tem stoji največja obsodba glede podvigov tržaških fašistov in šovinistov. Ti dogodki prav gotovo tudi motijo na obmejnih ozemljih razvoj italijanskih-jugoslovanskih odnosov, ki so zelo dobri posebno zadnja leta, ko se srečavajo v prijateljskem ozračju oblasti obeh sosednih držav.
La Slavia Friulana attende il momento della sua rinascita economica e sociale
Con i nervi ripoMati e la mente serena guardare alle necessità «Iella nostra depressa terra Occorre fare in niodtt clic le maggiori premure vengano rivolte ai pr«»blcmi economici e sociali
Per tutti ormai ie ferie sono finite e quindi sono soltanto un ricordo; e il riposo e il godimento hanno certo contribuito a rimettere in sesto il fisico ed a ridare il giusto equilibrio ai nervi; e le ferie verosimilmente hanno pure giovato a ridare la naturale efficienza e funzionamento al cervello che più o meno le vicissitudini della vita moderna, diretta-mente o indirettamente, hanno logorato durante l'arco dell’anno lavorativo.
Riprende, quindi, in pieno l'attività produttiva e ogni altra attività compresa quella politico-amministrativa sia in campo nazionale che regionale, provinciale e comunale; ed è appunto da questa ripresa che tutti i territori della Provincia di Udine abitati da popolazione di parlata slovena, dalle autorità, oltreché dagli enti, e dai responsabili politici locali, provinciali e regionali si attendono il dovuto interessamento.
Naturalmente quasi dovunque si è d’avviso — pur dopo tante e tante amare disillusioni — che qualcosa maturi e che finalmente da qualche parte almeno ci si darà da fare, si spera con il dovuto impegno e la necessaria sollecitudine, per dare soddisfazione, sotto ogni riguardo, alle operose, fedeli ma tribolate popolazioni di parlata slovena della provincia di Udine che, rilievi alla mano, figurano tra le più trascurate e dimenticate malgrado certe affermazioni « ufficiali » e ■■ ufficiose » di talune personalità responsabili.
Non sempre colui che s'inoltra nella Slavia Friulana e nella Val Resia — a parte le impressioni di getto, e sovente trascinanti e folgoranti, offerte dalla natura; e più che tutto dai suoi meravigliosi e incantevoli panorami superbamente conditi da ardite e talora innevate chiome di monti, dal verde intenso dei boschi e dal festoso gorgogliare delle acque — riesce a capire o ad indovinare la vera situazione economica locale.
Senza dubbio, a volte, i fattori di superficie: decorativi, illustrativi e contemplativi, contribuiscono enormemente a imbrogliare le cose, a falsare cioè il vero stato di fatto; e questi fattori prevalgono senz’altro sulle cose più concrete, schermandole o addirittura mascherandole in pieno, su quelle cioè che contano di più e che costituiscono la base della vita economica, sociale e culturale della popolazione.
Attenzione dunque: chi intende visitare le località della Slavia Friulana e della Val Resia non deve assolutamente lasciarsi ingannare dalle apparenze esteriori e nemmeno dall'orgoglio che anima i cittadini i quali appunto per questo orgoglio — derivato da una sentita antica e gloriosa tradizione ricca di eventi onorabilissimi e di storia — che è sinonimo di dignità e dì fierezza, sono capaci di celare al forestiero le loro difficoltà, i loro crucci, i loro dolori, le loro disillusioni e le loro miserie.
Ci sia permesso ancora una volta ribadire che uno dei problemi ritenuti più idonei a risolvere, sia pure in parte, la crisi economica che travaglia la Slavia Friulana e la Val Resia è quello della montagna in tutte le sue manifestazioni: agricoltura, zootecnia, rimboschimento, comunicazioni, arginature, stalle sociali, caseifici.
Nei nostri territori montani la situazione è veramente grave e assillante; e ciò è motivo di continuo doloroso spopolamento. Come si vede, non è difficile valutare il grado di depressione economica esistente in tali territori, dove la vita isterilisce nella povertà, nella sfiducia e nell'abbandono, semprechè si sia animati da uno spirito d'indagine obiettivo, sereno e umano.
Qualcuno ci ha osservato che per i valligiani è in vigore una certa « legge della montagna », ma per quanto riguarda le afflitte e trascurate popolazioni della Slavia Friulana e della Val Resia non ci risulta che essa legge si sia dimostrata in alcun modo efficace in quanto nella maggior parte dei casi ci si è, voluta-mente o no, scordati di applicarla o di farla applicare. Purtroppo la « legge della montagna », anche se applicata in pieno, non presuppone affatto la soluzione di tanti altri problemi gravi e urgenti legati, appunto, allo sviluppo economico della montagna dove le servitù militari dovrebbero anch'esse essere rivedute e ridimensionate al fine di permettere un certo sviluppo turistico, anch'esso utile al fini di una conveniente rinascita economica.
Pertanto uscire dallo stato di depres sione, grave e preoccupante, in cui versano i territori popolati da cittadini di parlata slovena è questione di vita e di sopravvivenza. E questa lamentata depressione — è bene ripeterlo — altro non è che la conseguenza, secondo i più, del disinteresse fin qui dimostrato dalle classi dirigenti epperciò da ritenere responsabili di aver favorito il crearsi e il perpetuarsi nella Slavia Friulana e nella Val Resia di una situazione oltremodo seria ed allarmante, tale cioè da invogliare, anzi costringere, le braccia valide ad andarsene, con l'animo in pena, per le dure vie del mondo. E chi se ne va, non può certo portare seco dei buoni ricordi e tanto meno nutrire sentimenti di riconoscenza verso coloro che poco o mai si sono interessati di lui e che mai hanno provveduto a far impartire l’educazione scolastica ai compaesani nella lingua madre.
E’ da ritenere che ogni creatura umana non possa fare a meno di commuoversi e di sentirsi rimescolare il sangue di fronte al quadro disadorno e umiliante che affligge le popolazioni di parlata slovena della Provincia di Udine; e ciascuno non può che ritenere non solo utile e urgente ma socialmente doveroso l'intervento dell'autorità tutoria — ed in primo luogo la Regione — per creare finalmente le prospettive per un deciso miglioramento economico e sociale, e nel contempo per assicurare una efficace tutela dei diritti etnici, linguistici e culturali. E per giungere a ciò bisogna intervenire con adeguati mezzi finanziari e adeguate disposizioni legislative da far naturalmente rispettare.
Pertanto rimangono sempre vive le speranze che le autorità tutorie abbiano a prendere finalmente a cuore la situazione economica e sociale della Slavia Friulana
Oblasti MEC (Skupnega evropskega tržišča: Italija, Belgija, Francija, Luksemburg, Nemčija in Holandska) so si zadale nov cilj in sicer, da bi se omogočilo svobodno kretanje delavcev v notranjosti teh šestih zgoraj imenovanih državah.
Glede tega je bil sprejet dokument, katerega objavo smatramo za koristno, čeprav ga prinašamo samo v izvlečku. V preteklosti je bilo iz italijanske strani že govorjeno glede ukinitve omejitev za premestitev in bivanje državljanov držav članic, ki se žele nastaniti ali službovati na ozemlju ene ali druge države Skupnosti; glede ukinitve omejitev v istem sektorju delavcev držav članic in njihovih družin in končno kar zadeva nekatere omejitve na pravila, ki jih narekujejo zahteve javnega reda in notranje varnosti.
Tu objavljamo kaj določa zgoraj omenjeni dokument, ki ga je srejel izvršni odbor Skupnega evropskega tržišča:
1. Zaradi dostojanstva in človekove svobode je prosto kretanje za delavca in njegovo družino osnovna pravica.
2. Preseljevanja delovnih sil morajo biti sredstvo za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev in za lajšanje socialnih dvigov delavca.
3. Ukrepi glede svobodnega kretanja delavcev ne smejo biti upoštevani posamezno, ampak v okviru neke načrtne ekonomske politike, ki bi jo spremljala aktivna politika zaposlenosti, koordinirana med državami članicami Skupnosti.
4. V primeru, da ni v eni Skupnosti dovolj razpoložljivih mest, ima delavec pravico, da se preseli v drugo državo.
5. Za rešitev težkoč, ki ovirajo prosto kretanje, se mora ravnati na enoten in postopen način. To velja za vse članice, da bodo dosegle skupno politiko in razvoj na delovskem področju, in da se pospeši socialna zakonodaja in uskladi socialna politika z ekonomsko.
Evropski parlament je sprejel še druga navodila za pospeševanje gradenj stanovanj za delavce, ki prihajajo iz držav Skupnosti.
Prekooceanska emigracija
Od 21.508 italijanskih emigrantov, ki so odšli lansko leto na delo v Kanado (vsega skupaj je tam okoli 650.000 italijanskih emigrantov in od teh jih ima nad dve tretjini kanadsko držav-ljastvo) se jih je vrnilo domov samo 168.
Italijanske statistike, ki se nanašajo na emigracijo leta 1964, kažejo, da se je iz Argentine vrnilo domov 3700 ljudi, iz Brazilije 1477, iz Venezuele 2000,
e della Val Resia e che agiscano in conseguenza ma senza ulteriori indugi. Ma è bene precisare che non è il caso di limitarsi a deboli e radi interventi, che tutt'al più potrebbero apparire come altrettante elemosine, epperciò virtualmente insufficienti.
Infatti se si vogliono creare i presupposti per un reale sviluppo generale, e-conomico e sociale, nei territori con popolazione di parlata slovena o con popolazione mistilingue — sviluppo atto ad assicurare, con ogni diritto civile, un’esistenza degna di essere vissuta e soprattutto tranquilla — non rimane altro che soddisfare appieno le giuste istanze che l'operosa e leale comunità etnica e linguistica delle nostre valli e convalli dignitosamente invocano e a volte reclamano e che fanno parte della sua lunga e coraggiosa battaglia rivendicativa.
iz Uruguaya 288, iz ZDA 351, iz Avstralije 880.
Rimpatriacije iz Severne Amerike, tako iz ZDA kot iz Kanade in večina tudi iz Avstralije, stopajo v normalnost prekooceanskega izseljeniškega gibanja. Vzrok teh rimpatriacij so največkrat družinski ali službeni razlogi, torej drugačni kot pa v Južni Ameriki, od koder se vračajo zaradi preveč slabega ekonomskega stanja tistih držav, med katerimi beleži samo Venezuela večji dotok priseljencev iz Italije nego izseljencev.
Važno sporočilo !
Povrnitev stroškov za najemnino
Italijanski konzulat v Zurichu sporoča vsem tistim rojakom, ki so v preteklih letih stanovali proti plačilu stanarine v eni od sledečih zgradb: Ooerlikonerstrasse 46 Mimosenstrasse 11 Ringstrasse 60 v Zurichu (uprava BARATTI), da so vabljeni, da se predstavijo ali da nujno pišejo na italijanski generalni konzulat v Zurichu — Urad za emigracijo — da bodo napravili prošnjo in vložili potrebno dokumentacijo za povrnitev denarja, ki je presegel vsoto, ki jo je določil urad za kontrolo cen v mestu Zurichu.
V prošnji mora biti naveden sedanji naslov bivšega najemnika, točni podatki prejšnega bivališča, po možnosti tudi številka sobe, ki je bila zasedena in nadstropje, višina plačane najemnine, kakor tudi točna doba najema stanovanja.
Avviso importante!
Rimborso dei canoni d'affitto
Il Consolato italiano di Zurigo comunica a tutti quei connazionali che negli scorsi anni abbiano abitato, dietro corresponsione di u ncanone d'affitto, in uno degli stabili seguenti: Oerlikonerstrasse 46 Mimosenstrasse 11 Ringstrasse 60, in Zurigo (Amministrazione BARATTI), che essi sono invitati a presentarsi od a scrivere d'urgenza al Consolato Generale d’Italia in Zurigo — Ufficio E-migrazione — per istruire le pratiche relative al rimborso di quell'ammontare che ha superato la cifra stabilita dall'Ufficio controllo prezzi della città di Zurigo.
La denuncia deve comprendere l'attuale indirizzo dell’ex inquilino, l'esatta indicazione del suddetto precedente recapito, possibilmente anche II numero della stanza occupata ed il piano, l'ammontare del canone corrisposto, nonché il preciso periodo d'affitto.
DREKA - Na zadnjem zasedanju komunskega konsila so diskutirali o potrebi, de se uzame par « Cassa Depositi e Prestiti » 4 milijone lir posojila, de bojo mogli uglihat bilanco za Ijeto 1964. Konsil je ta sklep sprejeu.
TIPANA - Na športni igri korse na doužini 1800 metru, ki je bla 15. avošta, je paršii parvi Gino Berrà, ki je prehitu Iva Bertossija iz Tržiz-ma anu Alda Noacca. Na korsi od biciklet je paršu parvi Ottavio Cancian iz Spilimberga, za njim pa sta se potem dobrò pokazala Be-po Sabotič anu Franko Cuffolo iz Tipane. Na gari korse u žakju pa je paršii parvi Elio Berrà.
DREKA - Zlo nesrečno je padel na cesti 70 Ijetni Jožef Dreščič. Močno se je udaru u glavo an je muoru zavoj tega u špitau.
ŠKRUTOVO - U naši okuolici je kak kilometer douga podzemeljska jama, katjero si jamarji še njeso do konca ogledali. Domačini jo poznajo, a se več kot tarkaj ne interesirajo zanjo, zaki tud njemajo potrjebne opreme, de bi se vanjo spustili do dna. Tud tista jama bi mogla bit turistična atrakcija, če bi jo valorizirali. Turizem se tle že razvija an trjeba je izrabit usako priliko, de si še buj odpre pot.
PRAPOTNO - Na zadnjem komunskem konsilu so sprejel pro-žet za zgradnjo novega vodovoda u Čubicu, ki bo koštau 3 milijone 700.000 lir an elektrovoda za vasi Bukovica, Permunih, Pojana an No-vakovce, ki bo koštu 3 milijone lir. Sklenil so tud uzeti 10 milijonu lir posojila za gradnjo nove župne cjerkve u Cali.
ŠPETER - U čedadski špitau so muorli pejat 92 Ijetno Marijo Leban, zaki je padla an se močno udarila u nogo an gvišno si je zlomila tud koljeno. Ozdravila bo u adnim mjescu.
HUMIN - Planinsko društvo iz Humina študira kakuo bi se dal napejat na Kvarnam ski-lift. Use bi se dalo realizirati, če bi mjel na razpolago finančna sredstva.
ČEDAD - Mjesca julija je autobus na liniji Čedad-Tolmin prepeju 115 potnikov, iz Tolmina u Čedad pa 1810.
HUMIN - Pred nedougim so se sestali na komunskem sedežu župani komunov Rtinj, Gorjani, Bordano, Buja, Magnano, Majano, Trep-po Grande, Trasaghis, Osoppo an Pušje vesi, de so razpravjali o industrijski coni, ki se bo razvila na področju teh komunov. U kratkem bojo ustanovili tud poseben konzorcij, ki bo skrbu za realizacijo tega prožeta.
VIDEM - « Rotary club » je razpisu konkors za pet štipendij nar-buojšim študentom, ki študirajo u srednji šuoli u Špetru ob Nadiži. Te štipendije znašajo tri milijone lir.
TRBIŽ - Končno so tud v Kanalski dolini okrepili naprave za prenos televizijskih programov. Na Višarjih so namreč namestili nov močnejši prenosnik, ki deluje na kratkih valovih in zato bo zveza med Vidmom, Tolmezzom in Vičarji boljša. Novi prenosnik bodo lahko popravljali na daljavo po elektronskih impulzih iz videmske centrale. Pri tem ne bodo potrebni delavci in odslej tudi ne bo več na ekranih neljubih prekinitev.
KRAS - Nad cesto med Krasom in Trinki se je utargu iz Kolovrata velikanski zemeljski plaz. Provincialna administracija je šobit poslala na lice mesta nekaj specializiranih djelucu, de so z minami razstrelili skale, ki so ble težke nekatjere tud po več stuo kvintalu an takuo odprli cjesto, ki je bla zasuta.
TAVORJANA - Njek automobil je par Gruppignanu podru na tla 64 Ijetnega Umberta Benatija. Mož je šu čez cjesto, ne de bi pogledu, če gre kak automobil. Par incidentu je dobiu Benati pretres možganov an še več drugih ran.
TARČET - U čedadski špitau so muorli pejati 67 Ijetno Antonijo
Spelat, ki je padla na njivi zavoj pretežkega koša, ki ga je nesla na hrbtu. Izpahnila si je čampno roko.
NEME - U Argentini je umru naš vaščan pater Giovanni AnziI, ki je biu u tej državi že od Ijeta 1927. Ljeta 1909 je biu kooperator u Reziji, potle pa je bil kaplan po raznih furlanskih krajih use dokler ni šu u Argentino. Sedaj je biu star 82 Ijet.
ČEDAD - Prefekt je imenovau s posebnim dekretom prof. Daria Cantaruttija za novega predsednika čedadskega špitala na mesto prejšnjega Giuseppeja Rossija.
GORENJI BARNAS - Zaključil se je kors za kmete, u katjerega je blo upisanih 40 mladih puobu. Na koncu korsa so jim podelil diplome an premije.
FOJDA - Odkar so ustanovil tud par nas srednjo šuolo je nastala
Vpisovanje v Slovenski dijaški dom v Gorici in Trstu
Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1965/66 v slovenski dijaški dom v Gorici ali Trstu kot redne gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravah zavodov ali na sedežu Prosvetnega dru-šva « Ivan Trinko » v Čedadu.
Prošnje za sprejem v Slovenske dijaške domove se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest.
Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri upravah Slovenskih dijaških domov v Gorici — Ulica Montesanto 84, Trstu — Ulica Ginnastica 72 ali v Čedadu Via Monastero 20.
velika kriza glede lokalov, zaki srednja šuola ima usako Ijeto več študentov. Komunski svet je skle-nu, de bo odstopil Ijetos srednji šuoli svojo dvorano an de se bojo komunske seje djelale kje drugje. Sadà bojo tud zaprosil za držauni kontribut, de bojo zgradili nove šuolske lokale.
SV. LENART - Zavoj nerodnega padca u hiši si je 56 Ijetni Ivan Hvalica zlomu čampno ramo. Sprejel so ga u čedadski špitau s prognozo 30 dni.
NEME - Za novega šindika na mjesto adv. Antonija Comellija je bil izbran dr. Mario Pellizzo, brat državnega podtajnika za obrambo senatorja Guglielma. Adv. Comelli je odstopu zatuò, ker ima preveč djela u svojem poklicnem in političnem djelu. Prazno mesto asesorja, ki ga je pustu novi sindik, je preu-zeu Giuseppe Gervasi.
FOJDA - Zlo hudo se je pone-srečiu par prometnem incidentu u Trstu 23 Ijetni Franco Culetto, ki stanuje u borgu Sv. Anastazije. Po-vozu ga je njek avtomobil an mu zadau zlo hude poškodbe, takuo de so si mjedihi pridaržali prognozo.
GNIDOVCA - Dvetljetna čečica Ada Hvalica je padla s slive kajšne štir metre globoko, zaki se je pod njo zlomila veja. Par padcu si je zlomila desno roko.
DOLENJI BARNAS - Fiorindo Struchil je par padcu z biciklom dobiu več ran po obrazu an rokah. Ozdravu bo u treh tjednih.
UTANA - Zlo smo žalostni, zaki je umru 75 Ijetni Karlo Terliker. Kar je biu s parjatelji u suojim sadounjaku mu je postalo slabo an zgrudu se je martu na tla. Mje-dih je konstatiru, de je umru zavoj paralize.
DEBELEŽI - Asfaltali so cjesto od Tipanskega mosta do Mosta par Debeležih. Itako je anjele asfalta-na usa Krnahtska dolina od Nem do Tipane an do razpotja u Krnah-to-Viskoršo.
ZAVRH - Blizu domače cjerkve se je 24 Ijetni Alberto Pinosa za-leteu z motocikleto u njek automobil. Par incidentu si je zlomu čampno nogo, dobiu pretres možganoU an še več drugih poškodb. Ozdravu bo u dvjeh mjescih.
Vas Kras, ki je središče dreškega komuna. Tu so komunski sedež, trgovine in gostilne in seveda tudi šola. Od tu se odpira prekrasen
razgled na vso dolino
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ZA EMIGRANTE
Svobodno gibanje na nzemliu NEC
v koka mm iv vi vbs^em
Odkrili y nedeljo dve spominski plošči Andreju Gabrščku in Antonu Gregorčiču
Preteklo nedeljo so odkrili v Kobaridu in Vrsem dve spominski plošči: goričkemu politiku in kulturnemu delavcu dr. Antonu Gregorčiču in pisatelju, založniku in politiku Andreju Gabrščku. Prvo so odkrili v Kobaridu Andreju Gabrščku, drugo pa na Vrsem dr. Gregorčiču.
Pobudo za proslavo teh dveh velikih mož, ki sta se pred prvo svetovno vojno odločno borila za pravice Slovencev, so dali nekdanji goriški študentje, ki so poskrbeli tudi za vsa potrebna sredstva, da sta se mogli plošči odkriti.
Spominske proslave se je udeležilo izredno dosti ljudi tudi iz tostran meje. Ob odkritju spominske plošče v Kobaridu je govoril o Gabrščkovem življenju prof. Rado Bednarik iz Gorice, o življenju in delu dr. Antona Gregorčiča pa znani slovenski pisatelj France Bevk.
iiiiiiimiimiiiiiiiiiimimiimimimiimmimimimiiimmmi
ahten
Komunska administracija v veliki (finančni krizi
Komunska administracija je sa-dà oficielno pojasnila glede pinjo-ramentov u Subidu. Kot smo že pisal u preteklosti, so otroci an že-nè nagnali iz vasi davčnega eža-torja, kar je paršii pinjoravat, za-ki njeso plačal davka od komunske zemje, ki jo obdjelujejo. Pinjo-ramente so začasno ustavili.
Ahtenski komun ima 450 hektar-jeu zemje, za katjero je plačanih več kot 300 taužent lir Ijetno dodatnega davka (sovraimposte). Največ te zemje imajo ljudje iz Su-bida an Maline an nekaj tud oni iz Porčinja. Do Ijeta 1954 je biu redno plačan pridial, a Ijeta 1955,: kar so napravli nou kataster, so spremenil use cenitve an zatuò je biu komun parmuoran ukinit izpouniteu seznamou.
Ljeta 1963, tuo je osem Ijet buj pozno, so ble državne postavke
parpravjene an davčni ežator je začeu terjat okuol tri milijone lir, ušteuši nadau an prometni davek (IGE). Sevjeda je nastala s tjem kritična situacija: davkoplačevalci njeso tjeli plačevati an so zavračali usako odgovornot, po drugem kraju pa je komun za zakasnelost teu kar mu je pripadalo an ki je že plaču naprej.
Zaki mu ni blo nič plačanega, ima komun donàs poleg drugih pasiunosti, ki si jih je naluožu u brjeme, 4 milijone 648.000 deficita. Njema nobednih entrat an tud
soudeležbe trimesečne IGE mu finančna intendenca ni izplačala.
Povarh tega ima komun še dosti djei za nardit, kot na primer elek-trovod u Subid an Rekluž (12 milijonu), urediteu an asfaltiranje cjest u Ahtnu, Malini an Subidu (25 milijonu). U prožetu je tud gradnja novih britofou u Subidu an Porči-nju (7.300.000) an asfaltiranje cje-ste Malina-Subid-Prosnid (94 milijonu). Komunska administracija je zatuo u veliki finančni krizi an ne vje kakuò bi izšla iz nje.
miiHiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
PRAKTIČNI NASVETI
Ce se pohištvo iz orehovine « poti », se pravi, če je vlažno in izgublja svoj lesk, ga umijemo z milom, dobro zdrgnemo z zmesjo terpentinovega olja in črnega vina in ko je suho, ga otare-mo s stolčenimi jedrci, ki jih povežemo v culico, da jo lahko pritiskamo na les. Ko pride na vrsto še flanelska krpa, se mu bo ves sijaj vrnil.
Ce hcčemo jabolka hitro olupiti, jih denemo za hip v krop. Potem jih zlahka olupimo.
Oleandri začno hitro cveteti, če jih postavimo na sončen prostor in jih vsak dan zalivamo z vodo, ki ima 20 do 25 stopinj temperature.
Prepotene klobuke ali zamaščene ovratnike zdrgnemo s tekočino, ki jo pripravimo iz desetih delov vode in enega dela salmiaka.
MASTNE MADEŽE s knjig in listin lahko odstranite z mešanico bencina in magnezijevega praška.
PORCELANASTO POSODO, v kateri smo servirali jedila z močnim vonjem, operemo najprej s hladno vodo in šele nato z vročo. V nasprotnem primeru (če operemo posodo najprej z vrelo vodo) bomo le težko odpravili iz posode neprijeten vonj.
V KOZARCIH ZA PRANJE ZOB se zelo rada nabira nesnaga. Zato jih moramo vsaj enkrat tedensko oprati z vodo, ki smo ji dodali soli. Pustite, naj slana voda stoji nekaj ur v kozarcih in šele potem jih operite.
MADEŽI NA OBLEKAH ne kvarijo
NI BIL PRVI
Ves zaripel od jeze je mož prihitel domov:
« Vse vem. Varaš me s teniškim Prvakom ».
« Pretiravati pa ni treba! Na letošnjem turnirju je bil šele četrti ».
TRGOVEC
«Ali ste bili res na Grenlandiji?».
«Da. Trgoval sem z Eskimi».
« O, ali res? Koliko pa ste jih prodali? ».
PROFESOR IN VLOMILEC
Profesor Zmeda sedi na vrtu, ko pri-
teče prestrašena služkinja:
« Gospod Zmeda, vlomilec! ».
« Kje pa je? » jo vpraša profesor.
« V knjižnici ».
« Kaj pa bere? ».
MED ŠOFERJI «O, Boštjan, kot pa houiš? Te ko dolgo se že nisva trčila! ».
BIFE OB AVTOCESTI
« Zakaj pa imate tako majhne sendviče? ».	i
« I, zakaj? Saj veste, da avtobus stoji tu samo tri minute! ».
VI
wmm,:*
W'l
samo videza, pač pa tudi poškodujejo blago. Najlaže bomo odpravili vsak madež, če ga takoj, ko je še čisto svež, namočimo s čisto vodo. Vinske, čokoladne, sadne ali krvave madeže bomo tako dosti laže odstranili. Madeži masti ali olja pa bodo hitro zginili, če nanje položimo pivnik ali kos kruha. Za vse ostale madeže pa najprej ugotovimo, kako so nastali in šele potem se načrtno pripravimo k čiščenju.
ZAVESE ALI ROČNA DELA iz tila ali čipke v barvah najprej namočimo v hladni vodi, v katero smo vlili malo salmijaka. Tako jih pustimo nekaj ur. Če je voda precej umazana, ves postopek ponovimo. Šele potem operemo občutljive tkanine v topli milnici ter jih izperemo najprej v topli in nato v hladni vodi.
LIMONO, SAD BOGAT Z VITAMINI in prijetnim vonjem, je treba vedno imeti pri roki. Toda če nam stoji dlje časa na toplem, se bo posušila in izgubila svojo lepo rumeno barvo. V tem primeru jo preko noči dajmo v mlačno vodo in drugo jutro bo limona spet sveža in lepa.
Nabirajte zdravilne rože
Rata učasih, de vaše otročiče vije po trebuhu an par hiši ni nobednega zdravila, de bi mu ustavilo bolečine. Pridne matere an gospodinje pa lahko u poljetnem času naberejo kamilice (kamomila) an jih lepuo posušijo an spravijo za skuhat čaj kadar boli trebuh. Tud če bolijo ušesa al glava so dobri obkladki (impaki) od kamomile. Skuhajte rožice od kamomile, jih dobro stisnite an Še vroče jih dejte u adàn žakljiček an potlé položite na uho al kjer boli.
Tud na bezgovo (pokja) cvetje ne smijete pozabit. Kar je človek prehlajen je narbuojše zdravilo, de se prepoti (sudà) an bezgou čaj pomaga, de človek hitro an dobro sudà.
Usaka gospodinja bi muorala im jet nimar par rokàh almanj taka zdravila, ki nič ne kostajo, ki rastejo po-sjerode po traunikih an senožetih. Vjedat bi muorale, de so usa zdravila, ki se kupijo u spec j ariji (lekarni) narejene iz zdravilnih rož an zatuo se ne smije smejat našim starim materam; poslušajte jih an uprašajte za kakšno boljezen nuca ta al ta druga roža.
REŠKI IN PULJSKI OKRAJ ZDRUŽENA
Konec julija je bila na Reki ustanovna seja skupščine okraja Reka. Novi reški okraj, ki je nastal z združitvijo dosedanjih okrajev Reka in Pulj, ima skupno 19 občin s 454.000 prebivalci. V tem okraju, ki sodi med najbolj razvite v Jugoslaviji, znaša narodni dohodek na prebivalca 430.000 dinarjev.
SODELOVANJE MED KRUŠEVCEM IN PISTOIO
Med Kruševcem in Pistoio se je razvilo prijateljsko sodelovanje, ki se odraža predvsem na gospodarskem, pa tudi na kulturnem in športnem področju. Pistoia
— glavno mesto italijanske Toskane — je prav tako središče velikih vinorodnih predelov, kot je to Kruševac z Župo v Srbiji. Medsebojni stiki bodo zato predvsem usmerjeni v izmenjavo izkušenj na področju vinogradništva.
BREZPLAČNO LETOVANJE KOLUBARSKIH RUDARJEV
Letos bo približno 1500 članov delovnega kolektiva rudarskega bazena « Kolu-bara » v Vreocih letovalo na račun podjetja. Sindikalna podružnica je v ta namen že zagotovila 1200 ležišč v bližnjih letoviških krajih kot so Banja Koviljača, So-kobanja in Vrnjačka Banja (vse v Srbiji). V te letoviške kraje bodo odšli na dopust rudarji kolubarskih rudnikov na račun podjetja, njihove družine pa bodo dobile za čas letovanja počitniški regres.
ZA OBNOVO SKOPJA 580 MILIJARD DINARJEV
Mestna skupščina Skopja je po enomesečni javni razpravi sprejela program obnove in izgradnje glavnega mesta Makedonije; ta program naj bi bil izveden do leta 1970.
Temeljne smernice sprejetega programa so: popolna odstranitev posledic potresa in vsestransko zagotovljen dinamični razvoj Skopja v naslednjih letih. Osnovna sredstva za izgradnjo mesta v skupnem znesku 580 milijard dinarjev so prispevale federacija in republika Makedonija, pa tudi delovne in druge organizacije ter občani s svojim posojilom. Ta sredstva bodo dokončno zbrana do 1970. leta. Predvidevajo, da bo velik del sredstev vložen v objekte, ki naj bi jih po mednarodnem natečaju za urbanistično ureditev središča Skopja tam zgradili.
— Italijanski enološki strokovnjaki so obiskali vinogradniško-živinorejski kombinat v Ljutomeru, ki je dobil že veliko mednarodnih priznanj za svoja odlična vina. Italijanski enologi so se zelo pohvalno izrazili tudi o novi vinski kleti v Ljutomeru, ki že dela s polno zmogljivostjo.
— Tovarna dušika v Rušah pri Mariboru je v prvem polletju letošnjega leta izvozila skoraj za 2 milijona dolarjev svojih izdelkov, in to 60% v države s konvertibilno valuto. Povečanje letošnje proizvodnje je omogočila redna preskrba z električno energijo.
— Gozdno gospodarstvo Maribor je v
zadnjih treh letih posadilo na 600 ha povišine hitro rastoči topol in druge vrste dreves. Lesno maso iz novega gozda bo izkoriščala tovarna celuloze in papirja v Krškem, ki je delno tudi financirala to pogozdovanje.
— Od svoje rekonstrukcije leta 1954 pa do danes je železarna v Zenici proizvedla 5 milijonov ton železa. Z nadaljnjo modernizacijo železarne bodo v Zenici dosegli letno proizvodnjo 850.000 ton surovega železa.
— Najdaljšo avtobusno progo v Jugoslaviji je pred kratkim uvedlo podjetje « Autotransport » iz Zadra. Proga poteka od Zagreba prek Ljubljane do Reke, Zadra, Šibenika, Splita, Makarske, Dubrovnika in Budve do Ulcinja. Proga je dolga 1054 kilometrov, vožnja od začetne do končne postaje pa traja 22 ur in 30 minut.
— Za najnujnejšo investicijo v Sloveniji
velja gradnja železniške proge, ki bo povezala koprsko pristanišče z železniško progo Pulj-Divača s priključkom pri Prešnici. Čeprav veljajo za investicije v republiki strogi varčevalni ukrepi, je bilo za letošnja dela na tej progi vendarle odobrenih 750 milijonov dinarjev. Strokovnjaki računajo, da se bo promet v koprskem pristanišču do leta 1980 povečal na štiri milijone ton letno, kar pomeni, da se bo Koper glede na promet zelo približal Reki.
JU. V OKOLI WGL0BU5A
— Predsednik ZDA Johnson je pred kratkim odlikoval Elmerja Rebola, sina slovenskih staršev iz New Smyre Zeacha, za njegovo strokovno priporočilo, po katerem bodo lahko letno prihranili 50,000 dolarjev. Elmer Rebol je že od 1942. leta zaposlen pri ameriški komisiji za atomsko energijo in je načelnik oddelka za zveze s tujimi državami. Rebolovi starši so dolgoletni člani tamkajšnje Slovenske narodne podporne jednote.
— V jugoslovanskem državnem sekretariatu za zunanje zadeve so 25. avgusta izmenjali noti o podaljšanju veljavnosti sporazuma o ribolovu italijanskih ribičev v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Sporazum so podaljšali do februarja 1966, do konca leta pa se bodo začela pogajanja o sklenitvi novega sporazuma.
— Na veliki mednarodni razstavi umetniške opreme knjig, ki je bila pred kratkim v Leipzigu, so dobili jugoslovanski založniki kar devet nagrad. Na letošnji razstavi je sodelovalo 43 držav; Jugoslavija je razstavila 350 raznih knjižnih izdaj.
— Po podatkih, ki jih objavlja Tanjug, je
število tujih turistov, ki so letos prispeli na počitnice v Jugoslavijo z lastnimi vozili, preseglo vsa pričakovanja. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so zabeležili na mejah prehode 1,400.000 tujih avtomobilistov, kar je dvakrat več kot v istem obdobju lani.
— Na francoski rivieri je 27. avgusta utonil svetovno znani arhitekt Le Corbu-sier. Sedeminsedemdesetletni arhitekt je utonil med plavanjem blizu plaže v letovišču Roquebrune Cap Martin.
— Ameriška ladje na atomski pogon
« Savannah » bo septembra priplula na obisk v nekatere evropske dežele. Ladja bo pristala ob španski, belgijski, francoski in zahodno nemški obali ter se bo po enomesečni plovbi vrnila 15. oktobra v 7DA.
— V Moskvi so prejšnji mesec podpisali italijansko-sovjetsko pogodbo o proizvodnji motornih vozil. Pogodbo sta podpisala pomočnik ministra za industrijo ZSSR Rudnjev in predsednik tovarne FIAT Valeta. Ta pogodba predvideva sodelovanje med obema državama v proizvodnji motornih vozil; najbrž gre pri tem za traktorje in druge poljedelske stroje.
‘■llllllIlllIllIHIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Kaj zasluži posebno pozornost
Beneška Slovenila in Rezila
Naziv, meje in razporeditev predgorja Julijskih Alp-Gorske kotline - Reki Ter in Nadiža - Pregled poljedelstva - Razmere v gozdarstvu in živinoreji - Odseljevanje in zmanjševanje števila prebivalstva
1.
Že od nekdaj poudarjamo — in mimogrede povedano, vsi vedo, da je res tako — da v predelih s slovensko govorečimi prebivalci in predelih z mešanimi jezikovnimi skupinami videmske pokrajine (Beneška Slovenija, dolina Rezije in Kanalska dolina) razmere niso tako urejene, kot bi lahko bile in kot bi pravzaprav morale biti.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da so v teh predetih posebno v pogledu kmetijstva razmere kar porazne. Kot podatek povejmo, da je letni dohodek v teh predetih (če ne računamo pošiljk, ki prihajajo iz tujine) bodisi v celoti ali pa na posameznika najnižji v vsej Italiji!
Tod industrije ni, pa tudi turizem je docela zanemarjen, čeprav je v teh krajih dosti lepot in zanimivosti (npr. podzemeljske jame pri Zavrhu v Terski dolini, razne očarljive izletniške točke itd.). In navsezadnje: v šolah se otroci ne morejo učiti maternega jezika-slovenščine.
Razmere so posebno zaskrbljujoče in težavne v gorskih zaselkih, kjer je življenje že tako dovolj težko.
Vendar tarejo ljudi še dodatne težave: predvsem dohodki, ki so kar smešno nizki, ob tem pa hudi davki, ki so ponekod celo višji kot po ravninskih vaseh. Posledica tega je odseljevanje in nenehno zmanjševanje števila prebivalstva gorskih zaselkov. Kar že postaja dejansko zaskrbljujoče. Živinoreja je tod silno nazadovala (od predvojnih 14.000 glav goveje živine v sedmih občinah po dolini Nadiže jih je danes ostalo manj kot tretjina!) in gozdno bogastvo se je tudi zelo skrčilo. Vzroke za sedanje stanje v teh krajih pa je razen tega treba iskati tudi v pomanjkanju zanimanja za probleme s strani tistih, katerih dolžnost bi to bila, saj so zaselki brez primernih cest in prometnih zvez povsem zapuščeni in osamljeni.
Vse ostalo (in ob tem naj opozorimo tudi na ukinitev cementarne s kamnolomom v Sv. Lenartu, na ukinitev tovarne S.E.T.S.A. v Čedadu, kjer so obdelovali kostanjev les, ter na nedavno ukinitev kamnoloma v Ka-naliču) samo še prispeva svoj delež k vzrokom, ki pospešujejo nenehno zmanjševanje števila prebivalcev po teh krajih. V letih po drugi svetovni vojni opažamo množično odseljevanje naših najkrepkejših ljudi, ki odhajajo v tujino po negotovih in grenkih poteh zaslužka; pravico do življenja si morajo iskati daleč od rodnih ognjišč. In ko vprašujemo, zakaj je tako, moramo reči: vodilni krogi so se do sitega okoristili in se še okoriščajo na račun slovensko govorečih kmetov, ki zagrenjeni molčijo in raje potrpijo pod vsakim bremenom, pa čeprav so ta bremena edinole posledice slabe, nepravične gospodarske in družbene politike.
V naslednjem nameravamo podati nekakšen tehnič-no-anagrafski opis dveh predelov: hribovske « gornje Beneške Slovenije» (Alta-Slavia), ki obsega občine Šempeter Slovenov, Podbonesec, Sovodnje, Sv. Lenart, Grmek, Srednje, Dreka, Prapotno, Tipana in Brdo ter nižinske oziroma gričevnate « vzhodne Furlanije » (Friu-
li Orientale), ki obsega občine Fojda, Neme, Tarčent (čenta), Humin, Rtinj, Majan (Magnano in Riviera), Ahten, Gorjani (Montenars), Pušja vas, Tavorjana in Prapotno (dolina Idrije).
Predgorje Julijskih Alp oziroma (gornja Beneška Slovenija» (Alta Slavia) je najzahodneje ležeči predel tega obsežnega gorskega sistema, ki ga reki Bela in Til-rnent ločita od Alp na zahodu in od predgorja Karnskih Alp ne severu. Vrsta gorskih verig in visokih planot se razprostira kakšnih 15 km daleč do meje na vzhodu, medtem ko znaša razdalja med gorsko verigo Muzcev na severu in reko Idrijo na jugu približno 32 km. Celotna površina tega predela je torej kakšnih 52.000 hektarov. Meja področja, ki ga opisujemo, poteka na vzhodu prek gorskega hrbta Sonovič (M. Sonovich), Breški Jalovec (M. Maggiore) in črni potok (Rio nero), ki je pritok Nadiže, čez Lubijo (M. Lubia), Mijo, Matajur in Kuk ter se navsezadnje zaključi s tokom Idrije.
V predgorje Julijskih Alp se je zajedla ena sama globoka rečna dolina in to je dolina Nadiže, ki se razcepi pri Starem selu (256 m), potem pa se nadaljuje v dolini Soče. In še gorska veriga Muzcev: ti vrhovi ležijo vzporedno v Velikim vrhom (1558 m), ki se na jugoslovanski strani nadaljuje v Stolu (1674 m).
Reke Ter, Krnahta in Nadiža so v svojem toku skozi subalpski predel proti nižini oblikovale vsaka svojo dolgo, ozko dolino, ki so vse zelo tesne. Zato so predeli gorskih visokih planot, ki so bili nekoč porasli z gostim bukovjem, danes večidel goličave, pokrite samo z revnimi travniki. Edinole južna pobočja so pokrita s kostanjevimi gozdovi in pa z vinogradi. Razlika med gričevnato pokrajino dalje proti nižini, poraslo z zelenimi gozdovi, in subalpskim predelom je očitna; tod so posejane posamezne hiše ali kvečjemu razpršeni zaselki po hribovskih prevalih in prisojnih pobočjih, zemlja je malo obdelana, prebivalci so redki.
ZELEM GAJI m MIR NA OBRONKIH KOLOVRATA
Dreka in okolica
Dopolnitev ceste : postala bi med najbolj mikavnimi * Naselja, ki se zde oaze
- Svojevrsten vaški orkester - Emigracija se nada-ukrepe avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije
tihega in srečnega življenja ljuje povsod « Upanje na
Avgusta 1965 - Avto nas hitro zapelje proti križišču v Reman-zaku (Remanzacco), kjer nas že pritegne čudovit pogled na ponosno gričevje, ki objema Čedad, naravno in obvezno izhodišče v Nadiško dolino, kjer izstopa prevladujoči hriboviti svet.
Prišli smo v obsežno šentle-nartsko dolino. Znano je, da so tukaj pred časom ukinili cementarno in priključeni kamnolom, vsled česar se je gospodarska situacija zaostrila. Lepota doline nas je tako prevzela, da se nismo niti zavedali kdaj smo za Škru-tovem zavili na levo, to je na cesto, ki vodi po dolini Kosce, in pozabili nakazati smer. Na to nas je opozoril šele čuvar reda, za kar smo mu morali odšteti tisočak, a zato ni bil naš izlet nič manj prijeten.
Nadaljevali smo na daljšem odseku po lahko dostopni cesti, ki se nato strmo vzpenja v serpentinah po valovitem svetu najprej ob Kosci in potem ob Rečici ob stalno spreminjajoči se pokrajinski sliki, med jelkami in bukvami, med alpskimi jelšami in samotnimi mecesni, med mogočnimi hrasti, med visokimi jeseni, med vinogradi in sadnim drevjem, med topoli in akacijami.
Tukaj ni hotelov, pač po opaziš nekaj novih in prijetnih hišic, sad znoja in tudi krvi ljudi, ki odhajajo po svetu za delom. Izletnik, ki pride v te ali druge kraje Beneške Slovenije, pride na zemljo, kjer lahko marsikaj odkrije, pa naj si izbere katerokoli pot. Po velikih in majhnih dolinicah bo naletel na slikovite panoramične razglede, na raztresena naselja in vasi, ki so prilepljena k bregovom uživajoč sonce s sosednega grička v spreminjajočih se oblikah in slikovitih bregovih.
Tipičen je ta svet in prav tako delavni in iskreni ljudje, ki tod živijo. Mnogi so odšli in žal še odhajajo v emigracijo po svetu.
Ti ljudje izkoristijo s čudovito vztrajnostjo vsako krpo zemlje, da pridelajo vse kar se da pridelati, ljudje, ki se ne pritožujejo, ampak so ponosni, navajeni in prisiljeni opirati se na lastne sile za dosego sredstev, da kljubujejo in premagujejo hude življenjske viharje.
Pa preidimo zopet na naš izlet. Poleg Lese, ki leži ob Kosci, stojijo ljudske hiše; v Hlodiču, sedežu občine Grmek, je več trgovin in gostiln. Vaščani pravijo, da se emigranti na dopustu ali na prisilnem sezonskem počitku osvobodijo tukaj skoraj vseh svojih zadnjih prihrankov. Te gostilne so torej banke, ki ne povr-
nejo obresti in tudi ne kapitala.
V nadaljevanju poti opazimo sredi bregov raztresene skromne hišice, ki jih obdaja čist in prijeten zrak. Na vzhodu opazimo vznožje mogočnih gora, na zapa-du pa gričke z vinogradi, sadovnjake in krpe obdelanih njivic. Imeli smo vtis, da je bila cesta zgrajena za sprehode.
Končno smo vendarle prispeli na ozemlje občine Dreka. Na severu je zavarovana od strnjenega grebena Kolovrat, za njenim hrbtom stoji vrh Kuk (1243 m), na levi za drugimi hribi pa ležijo Volče in Zgornja Soška dolina.
Dvigamo se še vedno po asfaltirani cesti, ki je bila deloma pokvarjena s snežnimi plugi. Približno na sredi vzpetine smo prispeli do krasne razgledne točke na fantastično in privlačno dolino v zelenju.
Po križišču Dreka-Srednje se znajdeš na teritoriju s turističnim obeležjem. Pri štoblanku smo se ustavili, da smo čuli kaj pravijo ljudje. Povedali so nam, da v kraju ni posebnih virov za preživljanje in zato so ljudje primorani odhajati v inozemstvo; marsikateri emigrant se ne povrne. Od Klobučarjev naprej cesta ni več asfaltirana; nedaleč vstran je obmejni prehod druge kategorije. To cesto, ki se zdi, da hoče objeti in združiti ozemlje dveh občin (Grmeka in Dreke), bodo verjetno sčasoma vso asfaltirali, kajti samo, če bo cesta varna in udobna, se bo mogel razviti tudi v teh krajih turizem, magari prehodnega značaja.
V nadaljevanju krožne poti naše ceste smo se ustavili v Krasu, kjer je sedež občine Dreke. Vsto-
Veliki šmaren ali « šmarno mi-šo », ki je tradicionalni praznik doline Rezije, so letos še prav veselo praznovali, ker je prišlo domov izredno dosti emigrantov in drugih ljudi iz bližnjih krajev. Računajo, da je bilo najmanj 300 avtomobilov, ki so parkirali v Ravenci in tam okoli.
Tega dne je bil tudi letni sejem, ki pa ni bil tako živahen kot nekdaj, kajti ljudje danes ne čakajo več, da pride leto okoli, da bi kupili potrebnih predmetov na domačem sejmu, ampak kupujejo sproti, kadar imajo pač denar.
V popoldanskih urah je nastopila tudi znana folklorna skupina, ki je ob zvokih « citere » izredno dobro plesala « rezijanko » in druge plese. Izletniki so bili zelo navdušeni, da ploskanja skoraj ni bilo kraja.
pili smo v gostilno, kjer je lastnik godel na harmoniko domače in moderne pesmi, štirinajstletna hčerka pa ga je pridno spremljala na saksofon in « baterijo ». Tako sta zabavala goste, ki so prišli od drugod.
Po valoviti, kamniti m nevarni cesti smo se polagoma spuščali navzdol. Tukaj je vegetacija zelo močna in včasih smo imeli vtis, da potujemo skozi pragozd. Na naši desni strani se nam prikaže vas Topolovo, kjer je njihov sovaščan zjutraj pel novo mašo. Topolovo, ki je prilepljeno k bregu med gostim zelenjem, se nam je zdelo še lepše in pravi biser, ko smo ga ugledali iz skromne vasi Trušnje; ne more biti primernejšega kraja za mirno življenje.
Povsod smo se zanimali, kar je bil tudi namen našega izleta, za ekonomske in socialne razmere in v vsakem kraju smo slišali skoraj vedno ene in iste pritožbe: oblasti skrbijo za te ljudi premalo. Najbolj so se pritoževali, ker jim oblasti ne nudijo tolikšne pomoči, ki bi omogočila ekonomski in socialni preporod teh krajev. Z izdatno pomočjo bi tudi vasi pod Kolovratom izšle iz krize in se uvrstile v pravicah in dolžnostih s prebivalci drugih področij.
Ne verjamemo, da se bo sedanje zaskrbljujoče stanje nadaljevalo v nedogled. Upamo, da bo dežela Furlanija-Julijska Benečija podvzela potrebne ukrepe za zadostitev humanih in pravičnih teženj teh ljudi, kot jim je bilo to obljubljeno od najvišjih predstavnikov vladnih in deželnih o-blasti.
Proti večeru so prižgali tudi u-metne ognje in rezijanska pesem, ki se je mešala med veselo pritrkavanje farnih zvonov, je odmevala še pozno v noč.
STOLBICA - Vso dolino Rezije je zelo potrla vest, da se je v predmestju Trevisa smrtno ponesrečil 22 letni Evelino Buttolo. Komaj pred par dnevi je dobil patent in je hotel priti s svojo « 600 » na obisk v Stolbico. Sreča mu ni bila naklonjena. Morda je zaspal za volanom ali pa mu je prišlo slabo, tega nihče ne bo vedel, zaletel se je z veliko brzino v nek tovornjak, ki mu je prihajal naproti. Vozilo je postalo na mah zmečkan kup pločevine, v katero je bil stisnjen ubogi Butolo, ki je ostal na licu mesta mrtev.
TIPANA - Komun je dau regionalnemu asesorju adv. Antoniu Co-melliju častno citadinanco, de mu je tako izkazu hvaležnost za use kar je dobrega naredu za kokum. Na cerimonijo je paršlo več zastopnikov civilnih in cerkvenih oblasti.
OŠNJE - Tud Ijetos se je zaključila « sagra » sv. Roka veselo. Izvolil so tud najljeušo čečč, ki je bla ta dan na « sagri ». Žirija je proglasila za najljeušo Adriano Ci-silino iz Meretto di Tomba. Po proglasitvi se je zbralo okuoli nje dosti ljudi, posebno puobu, de so si od blizu ogledali narljeušo čečo večera.
PREŠNJE - Rafaela Niggia, ki je biu star 70 Ijet, je med spanjem zadjela srčna paraliza. Ušafal so ga zjutraj martvega u postelji.
ČENEBOLA - Na športnem igrišču u Mažerolah, ki so ga pred nedaunim zgradil domačini, je zmagala naša škvadra z rezultatom 7:3.
ČENTA - Uso Tersko dolino je globoko pretresla tragična smart čentskega komunskega konsilirja 44 Ijetnega Avgusta Volpe, ki se je smartno ponesrečiu u Muških gorah. Rajnki je biu impiegan u filan-di u Bulfonsu anu zapušča ženo anu tri nepreskarbljene otrokè.
ČEDAD - Parvega avošta je če-dadski komun šteu 11.019 ljudi (5.355 mož an 5.664 žensk), ki for-majo usega skupaj 2.882 familij.
TOJAN - Zaključu se je kors za mlade obdjelovalce zemje. Na ta kors se je hodilo učit kajšnih 50 puobu, ki so na koncu udobili diplome an premije.
NABORJET - Preteklo nedeljo je domači župnik prof. Corrado Zuc-chiati blagoslovil nov občinski prapor. Cerimonije so se udeležili tudi zastopniki oblasti.
LANDAR - Skupina jamarjeu je obiskala Landarsko jamo an šla še buj globoko kot so šli do sadà drugi. Po petih metrih so čuli njekšno šumenje vode an videli so tud malo jezero. Naprej njeso šli, zaki njeso bli zadost dobro opremljeni, a se bojo u kratkem spet varnil.
Zadnje cajte je za Landarsko jamo, to nekdanjo trdnjavo nadiških Slovenju, spet veliko zanimanje. Landar an okolica bojo postale s cajtom zarjes privlačne točke takuo za ljubitelje podzemlja kot narave, zaki Nadiška dolina je tam zarjes Ijepa.
ZAVRH - Erminija Pividori, stara 84 Ijet, je bla žrtu rjes nenavadne nesreče. Kar je počasi hodila po poti, jo je z uso silo vargu na tla dan velik pas oučjak. Starkica je dobila več zlo hudih poškodb an so jo muorali pejati u videmski špitau, kjer so si mjedihi zanjo pridaržali prognozo.
SV. LENART - Mizar Gianmaria, si je u suojem laboratoriju močno poškodovau parst desne roke z re-skalnim strojem. Muoru je iti u če-dadski špitau.
PROSNID - Dne 8. avošta so odkril monument padlim u obeh uoj-skah. Na slavnost so paršli zastopniki provincialnih, regionalnih
an državnih oblasti, med temi tud podtajnik za državno obrambo senator Pellizzo. Spomenik predstavlja alpinca an seznam padlih iz Prosnida, ki jih je 17 iz parve sve-toune uojske an 9 iz te zadnje an ena civilna žrtev.
MEČANA - Cjesta, ki bo vezala Mečano z Nadiško dolino, bo u kratkem končana. Ljudje komaj čakajo, de bojo lahko kaj parpeja-li u vas, zaki do sadà so muorli nosit usa brjemena na hrbtu.
FOJDA - Komunska administracija je sklenila, de bo dala asfaltirat cjesto u Raščahu an Podklapu. Takuo bojo asfaltirane use cjeste u dolini. Ta zadnja djela bojo ko-štala 14 milijonu lir.
DREKA - Za novega komunskega sekretarja u dreškem komunu je biu imenovan dr. Michele Ric-cuzzi, ki parhaja iz Foggie.
NEME - Prejšnji mjesac sta se poročili dvje čeči iz našega komuna: Mellina Petrossi iz Černeje, ki je uzela za moža mehanika Gerar-da Nehringa iz Grossheppach u Germaniji in pa Adriana Bazzarro iz Nem, ki je uzela Alberta Pinosa iz Zavrha u Terski dolini. Prija-telji an znanci jim želijo dosti sreče u zakonskem živenju.
SOVODNJE - Komunski oficihi imajo končno le svoj nou sedež. Do sadà so bli komunski oficihi a šuoli, kar je blo neruodno. Za gradnjo nove komunske palače so dali kontribut država, proyinca an druge ustanove. U kratkem se bo vršila oficielna otvoritev, na katje-ro bojo paršli tud zastopniki raznih oblasti.
VIDEM - Na mesto sedanjega videmskega prefekta dr. Luigija San-drellija je bil imenovan dr. Tom; maso Bevivino, ki je bil do sedaj prefekt v Materi. Dr. Bevivino je star 61 let in je doma iz Filadelfie v Kalabriji. Dr. Sandrelli, ki je bil v Vidmu dve leti, je bil premeščen v Rim, kjer bo prevzel funkcije generalnega inšpektorja pri notranjem ministrstvu.
GORJANI - Mjesca avošta so tatovi okradli kar pet kokošarjeu. Kradli so par ospuodu don LuigijD Santu, par Antonu Palese, par Lui-giju Molinu an par Argenti Luccar-di-Marcuzzi. Usega skupaj so odnesli več kot 50 glav.
RABELJ - Pri nas še vedno nimamo drugega in tretjega razreda srednje šole. Otroci, ki so končali prvi razred v Rablju, morajo it' potem na nadaljnje šolanje v Trbiž, ki je oddaljen 10 kilometrov, čas bi bil, da bi zadevo uredili, saj je v Rablju dovolj učencev, da bi mogli odpreti vse tri razrede srednjih šol, le malo dobre volje je potrebno.
ČEDAD - Divji prašiči so Ijetos zlo kuražni, saj so se upali prid adnegà dne kar pred Čedad. Bl° jih je sila dosti an so se pasli P° njivah, kjer raste sjerak an krompir. Kar so se nasitili, so ubral pot pruot Stari gori. Kmetje so zlo " skarbeh, zaki djelajo veliko škodo po puoju an zatuò prosijo, de bi se organizirala jaga nanje še pred je' senjo.
'&0& ' 41 U - ’
j. t.
IlllllllllllllllllllllilllllllllltllllllUlilIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIH
Iz Rez jonske doline
DREKA POD KOLOVRATOM: Panoramični razgledi na raztresene vasi, ki so prilepljene na južno pobočje Kolovrata nad 700 metrov visoko. Od tu se nam nudi krasen razgled po vsej furlanski nižini tja do morja. Cesta, ki poteka skoraj po grebenu, veže Livek z Goriškimi Brdi, ki so oddaljena kake pol ure vožnje. S Kolovratovega grebena se nam odpira razgled na Soško dolino, Kobarid, Tolmin in na vzhodne Julijske Alpe do Triglava. Nasproti Kolovrata se mogočno dviga Krn