št 19.
V Gorici, v soboto dne 16. februvarja 1907.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek •, «ttfto '¦*' ¦*• nri popoldne ter  stane   po  poŠt' fcniVn.imo a1"1 v Oorirf na dom poSiljana: '   '          vse I»*to       ........'."i K
TefiaJ XXXVII.
1»'
Posamif-iie št^ilk- sram*. 10 vi«.
SOČA" »»»'i -naslednje izredne priloge: Ol> no-:,."a ..Kaiipot po Soriškem i'n,'GrallSCanskeo^Mn, U 'toiinBt po LJubljani in kraijskih mestih", dalji« dva-' ir .* i,:-. „Vozni red železnic, parnikov in pošttitt
,.'č-h<! prilogo »Slovenski Teanik".            .   t
\aiuriiitio   sprejema  HpravniStvo  v  Gosposki   ulici •vv T I- nadstr.  v  »Goriški   Tiskarni«   A. GabrščVk. U naroČila brez doppslane naroCnine se,nejLijamo. ^   j Oglasi »a poslanice se rakuni jo po Petit-vrstah ee *~* ,.^3X,) 1 -krat   lt> v, 2-krat i 4 v,  :*-krat   12 v vsaka " ^ v^-ikrai  po degodbi. Večje črke po prostora. 1 jfefciame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za rtliko in vsebino oglasov oiklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. /f. Lavrič.
Odgovorni urednik kl izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
- TeUfon it, 83.
Uredništvo
se nahaja v Gospo"; i ulici št. 7 v Gotici v I. nad tr Z urednikom jo mogoK? govoriti vsak dan oil 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah i« praznikih od 9. do 1 S. dopoludne. U p r« v n i S t v o se na* haja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. uadstr. na levo v tiskarn.
Naročnino in oglase je plačati looo Gorioa.
Dopisi naj se poSHjajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, kater« ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1h upravniStvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Sqča« in »Primorec« se prodajata \ Gorici v naših knjigarnah in teh-lo tobakarnah: Sclmar: v Šolski ul.,^ellersitz v Nunski uL Ter. Leban na tekališču Jos Vjjrdi, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kfrališcni ulici, I, Matiussi v ulici Fonnica, I. Hovaiiski v^orenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenolč ni "trgu della Gaserma.
»Gor. Tiskarna-« A. Gabrščck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
^Goriška zveza."
u.
Bahati šopirnosti zvesta sodružnica je Jaž. Laži se poslužujejo klerikalei povsod. - zakaj bi se je ne tudi takrat, kadar korakajo po zadružnem polju. Kar na debelo se je zlagal >vodja« Premrl, ko je trdil na »katoliškem* shodu, da sta »Gor. ljudska posojilnica« in »Trgovsko-obrtna zadruga« v službi napredne stranke, >Centralna posojilnica« pa je tako nedolžna, da skrbi le za goriškega Slovenca ; kar ni6 ni politično barvana. Skrajno potrpežljivi ali nevedni so morali biti poslu-lavci, da so vse to mirno prenesli — ko ve cela goriška dežela, da klerikalci priklepajo vsakemu svojemu zavodku politiko. Na videz seveda se delajo vsi svete Alojzije, aH zadej pa je skrita frua politika. Tudi Premrl si je moral po skoncanom govoru meti roke, češ: Pa sem jih spet enkrat!
'L vsem klerikalnim zadružništvom jo v najtesnejši zvezi farovška politika. Vlada vidi tako zadružništvo rada prav radi farovške politike, ki jej ni prav bič nevarna, marveč jej gre tako lepo na roko, kadar le hoče.
Klerikalno zadružništvo na Goriškem je začelo lezti na dan po političnem razkolu leta 1899. Takoj s prvega početka je šla vlada klerikalcem na roko na celi črti, in srčno rada jim je dala tudi tisočake za »zadrugarenje«, ker jih je smatrala za element, katerega more raoiti, kadar in kakor hoče potem, ko je iskal Gregorčič zavezništva pri 1'ajerju ter moledoval za pomoč po e. l»r. pisarnah. Zadružništva na strani naših klerikalcev ni porodila gospodarska potreba, prav nič jih ni vodila želja pomagati kmetovalcu potom zadružništva, ampak iskali po potom tega polja politično moč kakor drugje. I Viada je hotela, da se zadružništvo i na klerikalni podlagi med Slovenci cepi
po pojedinih deželah. Tej želji so sledili goriški klerikalci takoj ter osnovali »Goriško zvezo« neodvisno od kranjske klerikalne zadružne zveze. Skočili so si radi tega tudi javno v lase ter se pošteno ošteli. Toda goriški klerikalci so ostali vladni ter so pustili kranjske brate na cedilu. Tako smo imeli v naši deželi kar nakrat tri zveze: goriška zveza, kranjska zadružna zveza in zveza iz Celja. Prvi dve sta strogo klerikalni, tretja pa je res le gospodarska zveza.
Tako je stopila takoj s početka »Goriška zveza« na dan kot cepeč element na gospodarskem polju, Potem pa se je zavila v gospodarski plašč ter začela loviti po deželi zadruge, društva.
Pod »katoliško« streho se je pohvalil Premrl, da pristopajo »Goriški zvezi« tudi treznejše narodno-napredne zadruge ter da se obračajo naprednjaki tudi do »Centralne posojilnice«. Pobahal se je, liot6 tako dokazati svojo trditev, da je »Goriška zveza« res le gospodarska institucija. Ali mi pa hočemo pokazati nekaj drugega. Kako zlorabljajo klerikalci dobro voljo naprednjakov, kako lažejo, kadar govorijo o skupnem delovanju na gospodarskem polju, in kako se hočejo s priliznjenim licem okoristiti vsakega skupnega delovanja v svoje politične namene.
O tem pa prihodnjič.
Slovenščina na glavni davkariji
u GoriLi.
Glavna davkarija v Gorici izroča plače-vakem hišnega davka izkaz v taki-lo slovenščini :
Izkaz
dovoljenega odpisa davka hišne najem-ščine vkup sa deržavnom in založnom prikla-dom po >;. 11 postave glede vpeljave hišnega davka od dne 23. Februarja 1820, dekret dvorske pisarnice od dne 6. Septembra 1821 št. 1859 dole ouienjeniga poslopja
• Dan na kterim je                         *
\ po;s^n*bini poterhi gfcan prazen biti
na ti čes odpajoči znesek najemščine od
davku nepodverženega dela
za davkarsko leto
redni daveh od najemščine hiše skup sa \ ;i dodatka
priklade za zalog deželni in razdolžbu semljišč
Pri povedbam glede praznih stanov, ktere nebi bile ob času od 4 dni, počamsi od tistiga dneva, od kterega je stan prazen ostal, in se najemščina nevplačuje, pri dotični davka od-mirjajoči oblasti vložene, ima so v ozir uzeti le dan vloženja, in se nemore poverniti davek za poprejšni čas. (Dekret dvorske pisarnice od 18. januarja in 14. augusta 1821 št. 1058 in 1380; tedaj 14. januarja 1823 št. 2430.) (nabiranje pol. post. avezek 49 in 51.)
z ozirorn na notri omenjeno povedbo do znanja s opazko, da pritožba proti tim dovoljenje odpisa se ima po postavi do 19. marca 1876 d. z. št. 28 v dobi od 30 dni pri podpisani davke odmirjajofio oblasti uložiti. Po-Stotev in izveršba nasledilo pristojnega odpisa drugih po meri najemniškiga hišnega davka prešteviljoneh priklad v koliko so te pri ces. kr. davkariji v vpisane, nadleži podpisani davkariji.
Izručano dne
*     * Škandal! Tako nesramno se norčujejo s
slovenščino v c. kr. glavnem davčnem uradu v Gorici. Zahtevamo, da tako infamno žaljenje Slovencev, tako mrcvarenje našega ježka takoj neha. Take tiskovine se ima nemudoma odpraviti. To ai slovenščina l Kdor pa odslej še dobi od glavne davkarije v Gorici tako spa-kedranko, naj jo zavrne ter zahteva izkaz v pravilni slovenščini. Opozarjamo na to prera« čunjeno, za nalašč storjeno žaljenje Slovencev tudi naše poslance.
Pretepi na „katoliški" podlagi.
Iz Pevttie.
Na pustni torek zvečer so priredili nekateri »pevmski trobentači" v krčmi g. Mihaela Brezigarja prav  »nedolžno" plesno za-
bavo. Nikdo ne ve, od kod so dobili ti fantje, ki so po večini le tuji privandranci, dovoljenje za ples, pri katerem so k,udi pobirali vstopnino ter beračili venomer s krožnikom okoli plesalcev in drugih gostov. Dvomimo, da bi kaj takega privolil gospod žuyan l Vsekakor pa je nadzoroval ples skozinskoz »katoliški mož«, krčmar sam, ki je obenem podžupan ali kakor mu pravijo po domače „prvi za županom". Plesalo se je seveda po njegovem receptu --na katoliški podlagi. Grozen nered je vladal od početka do konca, ki je bil zelo tragičen. Udeležba je bila ogromna. Vse se je trlo, pehalo in suvalo iz enega kota v drugi. Vrteli so se nele mladeniči in dekleta, marveč tudi zastareli možje in žene z otroki v naročju, da celo šolska mladežll Vsi so se pa veselili — v Gospodu I
Konec cele komedije, ki je trajala do jutra, je bil hud pretep, v katerem se je odlikoval s svojo levico posebno „ po vinski vice-mežnar" in njegovi bratje. Med drugimi so nekemu mladeniču spraskali ves obraz in mu poškodovali ozobje.
Vso to so je dogodilo v krčmi kleri* kalnega zagrizenca, ljubljenca našega „ku-rata-mučenika".
Občinski redar, ki je že takoj v mraku posetil vse napredne krčmarje ter jih opozoril na policijsko uro, je bil slep in gluh za vse, kar se je vršilo v »klerikalnem gnezdu" g. Brezigarja. Kakor vedno, delal je ta „ sveti mož" tudi sedaj izjemo. Zanj ne obstoja policijski red!
Radovedni smo, kaj poreče k temu naš „ sveti nunček", ki se vedno in vedno zaganja v poštene plesne zabave, katere prirejajo razna pevska in bralna društva. V njih vidi le satana, pohujšanje, greh in strup za nedolžno mladino. Kaj dobi pa pri plesu v zakotnem klerikalnem „pajzelnua, bomo videli v kratkem.                                 ,
Konečno opozarjamo tudi g. šolsk. voditelja, da posveča, vsaj kolikor zahteva vzgo-jevalna dolžnost ljudske Šole, svojo pozornost vedenju otrok tudi zunaj šole. Menda mu je že znano, da je Šols-kim otrokom najstrožje
jDvajset let pozneje.
Nadaljevanje
^ „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: i*888*   ALEXANDRE DUMAS.   =
I                                    (Dalje.)
kloni-
Prav torej, madama, pravi Mazarin ter se po-
želim, da bi tudi jaz imel kaj od vaših prija-
eie?, tako kot sem tudi jaz obrnil v vaš prid ono
7° spretnosti in zmožnosti, kolikor mi jo je podelilo
?, ¦ Položaj je resen, in skoro bo treba delati z vso
I sočnostjo.
!       ~ Še vedno! je vskliknila kraljica; mislila sem, * smo kcmgali z gospodom Beaufortom,
— Da! vi ste videli samo hudournik, ki je hotel *9 obrniti narobe, pazili pa niste na mirno vodo. a "ancozi poznajo pregovor o tihi vodi. '- Končajte, pravi kraljica, trn r~" ^°*t0rei' nada*iuie Mazarin; vsak dan moram 3b *L^°d zasramovaniem vaših princev in vaših slu-«id•• ov ^oneCih naslovov, vseh teh avtomatov, ki ne nili^d' ^^ «^h imam jaz na vrvici in ki niso še uga-<Wž * ^ p0<i m°10 P°frPežlJ*V0 resnostjo smeh raz-OiiQnn?ga m°ža' ki *e skteniI» da hoce biti nekega toda t • n-e*§i' Dali Smo zaPreti Beauforta, to je res; Princa8 ,6 k*1 šo na3n,a 't nevaren, od vseh; imamo še
~~ Zmagovalca pri Rocroyl Tega mislite ?
—  Da, gospa, in dostikrat mislim nanj; toda, pacienza, kakor pravimo mi, Italijani. Potem, za gospodom Cond6-jem imamo tudi vojvodo orleanskega.
—  Kaj pravite? Prvi princ po plemstvu, kraljev stric! —
—  Ne prvi princ po plemstvu, ne kraljev stric, samo ničvreden zarotnik, človek samovoljnega in fantastičnega mišljenja, o katerem se Čuje vse polno zlih govoric izza časa prejšnjega kraljestva. Razjedale so ga vsakdanje malenkostne skrbi in plitva častihlep-nost, bil je ljubosumen na vse, ki so ga prekašali v poštenosti in junaštvu, jezilo ga je, da ni nič, in spoznal je svojo ničevost, in tako je postal duša vseh spletk, postavil se na čelo vsem tem poštenim ljudem, ki so bili toliko bedasti, da so verjeli besedi moža kraljevskega rodu, ki jih je zatajil, ko so moraii na morišče! Ne prvi princ, ne kraljev stric, še enkrat povdarjam to, temveč razbojnik, znan od Ohalais-af Montmorency-ja in Cing-Marsa, ki skuša danes igrati isto igro ter si domišljuje, da jo dobi, ker ima sedaj drugega nasprotnika in ima opraviti s človekom, ki se smehlja, namesto s človekom, ki grozi. Toda moti se! S tem, da je ugx nooil Richelieu-ja, je ugonobil tudi samega sebe, in jaz nimam nikake volje, pustiti ob strani kraljice to kal nesloge, s katero je pokojni kardinal dvajset let razbeljal kralju fj^.
Ana je zardela ter zakrila obraz z rokami.
— - Nočem poniževati Vašega Veličanstva, je začel z nova kardinal v mirnejšem tonu, toda objednem z nenavadno odločnostjo. Hočem pa, da se spoštuje kraljica in da se spoštuje njen minister, zakaj v očeh vseh ljudij sem samo to. Vaše Veličanstvo ve, da ni
sem samo lesen možicelj, ki je prišel iz Italije, kakor pravijo ljudje; ali treba je, da ve ves svet to tako kot ve to Vaše Veličanstvo.
—  No torej, kaj moram storiti? pravi Ana Avstrijska, upognjena pod tem gospodujočim glasom.
—  Poiskati morate v svojem spominu imena onih zvestih in udanih mož, ki so šli čez morje proti volji gospoda Richelieu-ja ter pustili na celi poti za seboj krvave sledove, da so prinesli Vašemu Veličanstvu oni nakit, ki ste ga dali gospodu Buckinghamu.
Ana se je dvignila majestetično ter skočila razdražena po konci, kot da jo je privzdignilo jekleno pero; pogledala je kardinala z onim ponosom in z ono dostojnostjo, ki jej je dajala v dnevih njene mladosti toliko moč ter rekla:
—  Vi me zasmehujete, gospod!
—  Slednjič želimj nadaljuje Mazarin, da bi končal stavek, ki ga je bila prekinila kraljica s svojo kretnje slednjič Želim, da storite danes za svojega soproga isto, kar ste storili nekoč za svojega ljubimca.
—  Torej še to obrekovanje! je vskliknila kraljica ; mislila sem, da je že davno mrtvo in pozabljeno, kajti do tega trenutka ste mi prizanašali s tem; ali glej l sedaj moram čuti to od vas! Tem bolje! Govorila bova sedaj o tem, in s tem bo končano!. Razumete?
—  Toda, madama, pravi Mazarin, čude* se, da se jej je povrnila tolika odločnost, saj ne zahtevam, da mi poveste vse.
• (Delje pride.)
prepovedano hoditi v gostilne ter se vdeleže-vati javnih plesnih zabav, bodisi že, da so te napredne ali tudi — klerikalne 11 Iz Dornberga. „Po njih. sadu jih boste spoznali"! Tako beremo v svetem pismu, in ker sv. pismo ne laže, bode tudi moje izvajanje resnično.
Naše ljudstvo je bilo dobro, mirno in složno med seboj, ali med nje je prišel zlo-duh v podobi Lovreta pl. Točobrana. Ako spustiš v cvetiičnjak mrjasca, gorjč nežnim cveticam! Vse ti prevrta in pomandra. Tako je tudi v Dornbergu Lovre vse prevrtal in prekucnil. Ljudstvo je razdelil v dva sovražna si tabora. Ustvaril je liberalce in rodil je kler ritnice. Prvi so dostojni in-pošteni ljudje, ki noCejo pod Lovretovo smradno peto, drugi pa so Lovretovi backi, ki slepo derejo za svojim zapeljivcem in pohnjševakem. Resnično karakteristiko naj pokažejo naslednje vrstice:
V nedeljo teden so imeli Lovretovi svetniki ples. Iz kulantnosti so se udeležili zabave tudi nekateri naprednjaki, a bili so dostojni in mirni. 11. t m. pa so plesali »liberalni pekleaščeki". K zabavi so prišli tudi Lovretovi pajdaši, pa ne, da bi se pošteno zabavali, ampak zato, da so uprizorili celo vojno, kjer so pads* "rde butice, kjer so zveličale Sipe, .* ]ale se steklenice, lomili stoli in mize, kjer je tekla celo kri. Klerikalni tolovaji so napadali tudi mirne ribemberške goste, kateri se niso upali niti domov, ker krvoločna Četa Lovretovih divjakov je celo noč čakala in prežalana odhod Rihemberžanov. — To so tiste Lovretove slavne „rožett in ti Lovretovi snežnoheli angeljčkf so pridelek novo Lovretove »vere".
Vse to je sad našega pl. Točobrana, in ti ubogo dornberžko ljudstvo, ako nisi uže popolnoma oslepelo, sprevidi in sodi tega nevrednega pastirja, za Čegar pogubonosno delovanje plačuješ na leto okoli 8.000 kron.
Po tem ostudnem sadu spoznaj delavca in plačaj ga po zasluženju!
Omenim še, da so se naši fantje večkrat obrnili na pomoč do orožniške postaje, pa zaman. Rad bi vedel, zakaj niso dobili pomoči'?!
Toliko za danes, drugič, če bo treba, še več, saj med »rožami" je mnogo plevela!
nihče braniti maševati; na katerem oltarju je tudi potem do smrti maševal in kjer ga je tudi kruta in neizprosna smrt vzela narodu slovenskemu.
I. B.
S tem dopisom so najbolje ovržene vse različne trditve po »katoliških'' listih, da ni res, da M bil Žnidarčič preganjal pokojnega pesnika; iz tega spomina se prav jasno zrcali, kako kruto ga je preganjal in koliko je moral trpeti pesnik od svojega „duhovnega sobrata".
Prispevek k spominu
pokojnega pesnika
Simona Gregorčiča.
Bilo je božični praznik leta 1888., na dan, ko sme vsaki kat. duhoven citati po tri maše; na dan, ko se razlega po vseh cerkvah vesoljnega krščanstva: Slava Bogu na višavah in... m i r 1 j u d e m na zemlji!
Odpeli siiio glorijo slovesne maše, skončal je gospod župnik Fran Go-Ijevšček v Batujah kratek govor in molil dolgo vrsto ocen ase v... ko pristopi cerkovnik Štefan Lipovž k župniku pred oltar ter mu pošepeta tiho nekaj na uho.
Kaj se je zgodilo ?
Pričel je v ojstri zimi po 7 km dolgi pa zelo" slabi poti z Gradišča nad Prvačino v Batuje Simon Gregorčič, ves zmrzel, tešč in truden, da bi v Batujah maše val, ker mu tega niti na božični praznik ni dopustil domaČi vikar ŽnidarČič — mlad duhoven, ki je malo let potem moral zročiti Stvarniku svojo mlado dušo.
Župnik GoljevšČek odvrne glasno cerkovniku, da smo slišali: »Hitro prižgite na stranskem oltarju luči in naj koj med mašo mašuje«.
Predno je končala velika maša, že je končal svojo mašo na stranskem oltarju duhovni mučenik.
Po maši mu še reče pokojni župnik Goljevšček: »Ali se niste bali, da Vam tudi jaz cerkev zaprem?« — »Gotovo ne«, mu odvrne Simon, »zato pa sem se ravno na Batuje napotil«.
S poznejšim Batujskim župnikom gos. Jos. Kosovelom (sedaj v Štan-drežu pri Gorici) sva šla v Vrtovin h g. Pirjevcu, kjer sva se ž njim pogodila na račun Simona za hišni oltardek po pokojnem večletnem župniku v Kamenjali Jos. Sovdatu ter na ta način pripomogla Simonu, da je dobil v stanovanje  oltarček, kjer  mu ni   mogel
do p i si.
-------Iz Loma. (Kako dela katoliški duhovnik z ubogim revežem po smrti) — V nedeljo 10. t. m. ob treh zjutraj je umrl semkaj pristojni kakih 50 let stari Andrej Kofoi, kateri je preživel, kakor tudi njegovi stariši, celo svoje življenje v Lomu. Bil je revež vseh revežev, kajti priskrbeti si ni mogel niti najpotrebnejše obleke. Ker je popolnoma sam brez sorodnikov, je živel na milost pri svojem prijatelju. V nedeljo zjutraj je pa ta revež umrl. Takoj gre usmiljeni prijatelj to naznanit tukajšnjemu ovčjemu pastirju, ku-ratu Kroupu. Ko sliši ta s Češkega privandrani mož to novico, je odgovoril prav po pastirsko, kot so že vajeni taki gospodje. Rekel je: „Ne, ne temu ne zvonimo, ker ni hodil k maši. Tudi pokopljemo ga ne na posvečen kraj. Sem že govoril s škofom pred časom o tem človeku, in škof mi je v to tudi vse potrdil." — Torej naš nune in pa škof sta »glihala" za truplo tega človeka, ko je ta hodil še sekat po gozdu. Srečen je pa vendar ta Človek, da so mu pustili vsaj dušo pri miru.
Pa tudi to, za nas popolnoma novo cerkveno postavo nam je povedala naša brblja ob tej priliki: „Ako ni kdo 4 nedelje zaporedoma pri sveti maši, in umrje v tem Času, se temu ne zvoni in tudi pokoplje sega ne v pože-gnano zemljo." Torej z vsakim tako, kakor sta se zglihala naš majhen in veliki duhoven v Gorici.
V nedeljo takoj po maši je pa naš pastir izginil od tukaj: mislili smo si že, da je šel spet „glihatw v Gorico, namreč, da se onega mrliča nikamor ne pokoplje, ampak da se ukaže obesiti ga na kako drevo; s tem bi sveti možje rešili glad vranam, katere nimajo zaradi hude zime pri nas kaj jesti. Že smo bili uverjeni, da bede kaj takega, ali motili smo se, kajti v ponedeljek je bil naš nune nekoliko drugačnih besedij kot v nedeljo. Ta dan je že dovolil, da se ga pokoplje v posvečeno zemljo in tudi zvoni naj se mu pri pogrebu, pa samo z enim zvonom in ne s tremi. Pogreb je bil ravno na pust popoldne ob 4. uri in zvonil mu je res samo en zvon. Ako bi še ta ne cvenkal, bi res mislili, da naš nune nese zakopat nunca. Odkod je prišlo to usmiljenje, se ne ve, sodi pa se, da se je moglo temu svetemu možu kaj prikazati.
Mnogo nam jih je ta privandrani mož še tukaj nakuhal, pa vse so spravili on in njegovi podrepniki pod rep. Siti smo ga že do grla in zato mu svetujemo, naj prostovoljno zapusti naš Lom za vedno, dokler ne ve še javnost za odpustke, katere si je ta sveti mož zadobil v Lomu. Največ odpustkov dajejo navadno svetnice, potem šele svetniki. Zato mislimo mi, da je dobil ta mož največ odpustkov od svetnic. Tudi gospodom v Gorici svetujemo, naj nas rešijo tega moža, ako nočejo slišati o čudnih »odpustkih".
Llkev na Krasu, 14. iebr. 1907. — Naše vrlo »Bralno in pevsko društvo „Tabor" nam je zopet pokazalo, kaj premore z vstrajnostjo in našo priprosto, a jako napredno mladino. Zadnjo pustno soboto t. j. 9. t. m. nam je priredilo veselico, ki je bila, lahko drzno trdim, cvet naših kraških zabav. V jako okusno, po zaslugi velemarljivega društ. tajnika gospoda Iv. Frankoviča, okrašeni dvorani je pokazal krasni ženski zbor svojo hvalevredno zmožnost v Korunovej »Potrkali na okence". Mešan zbor se je izborno odlikoval v Aljaževem: BZaostalem ptiču", Nedvedovi „Domovini" ter pretežavni bulgarski skladbi Fr. S. Vilharjevi: „Kraj brega na Marici". Posebno '•se nam je dopadala Fr. Grbičeva „Pred slovesom", kitero je z vsem občutkom proizvajal možki kvartet. Le žal, daje vreme slabo vplivalo na rahločutna grla, ki niso mogla višjih glasov prijeti, kakor bi se isto zgodilo v drugem času. Res presenetili so nas mladi diie-
tantje, ki so z nekako dovršenostjo predstavljali tridejanjko: „V Ljubljano jo dajmo". Omenjati moram, da je stari Gašper veliko ljubeznivejše pogledoval pridnega šepetalca, kakor pa svojo izborno družico Rotijo, katero je gca. Marica Ban kljub svojemu prvemu nastopu prav izborno pogodila. V prvem svojem nastopu je v resnici neverjetno sposobnost in nadarjenost pokazala gca. Marija Maver v vlogi Marice, katera je tako goreče ljubila svojega Mirkota Snoja, kateri ji je tudi resno izkazoval svojo iskreno ljubezen, dasi isto-tako prvikrat v družbi diletantov naš mladi gosp. Fr. Role. Gospica Ivanka Umek je posebno ugajala gledalcem, ko je kljub svoji mladosti in neizkušenosti predstavljala staro devico Nežo, okoli katere je v enomer skakal nadležni Pavle. I ostalo osebje se je vedlo ves čas, kot da bi bili vže izkušeni igralci. Neverjetno je, koliko se da napraviti v malem času iz moči, ki so nastopale prvikrat na dra-matiškem odru. Bog dal, da bi probujal i nadalje krepki „Tabor* naše vrle Kraševce, jim nudil zabave ter prepotrebne izobrazbe.
Domače in razne novice.
Pr8fflOCl]a. — Včeraj je bila promovirana na ženski medicinski fakulteti v Petrogradu za doktorico vsega zdravilstva gospodična Eleonora Ludovikovna Jenko, hčerka znanega zdravnika in znane rodoljubkinje gospe dr. Jenkove v Ljubljani. Čestitamo!
Krijn! Odbori se pridno konstituirajo. — Od nekod smo dobili vprašanje, če treba naznanjati sejo za konstituiranje politični oblasti. Tega ni treba. — Krajni odbori so tudi že na delu. Izvrševalnemu odboru je predloženih že več želj in nasvetov. Le pridno na delo toliko pri krajnih kot pri okrajnih odborih. Po tej poti se zasnuje pravo pozitivno delo za ljudstvo.
Pravilnik za krajne in okrajne odbore bo natisnjen v posebni brošuri, katero izda izvr-ševalni odbor; tam bo obsežen program ter vsa organizacija strmke, pa tudi novi državno-zborski volilni red. brošura izide v kratkem.
Umrl jO gospod V. Š ti ligo j, dolgoletni odbornik, zastavonoša in poverjenik tukajšnjega slov. bralnega in podpornega društva. Pogreb je bil danes popoludne.
Odbor možkega In ženskega zbora »Pevskega
In glasbenega društva V SorlCl" naznanja, da nameravani izlet v nedeljo 17. t. m. v Kanal odpade. — Na željo pevcev smo preložili ta izlet na spomlad.
»Narodna   prOSVeta"   V   6oriGi   naznanja, da bode imela svoj redni občni zbor dne 23. februarja 1907. ob 8. uri zvečer v stranski sobi j hotela   „pri zlatem jelenu"   s sledečim dnevnim   redom:   1.   Čitanje   zapisnika zadnjega občnega zbora, 2, poročilo odborovo, 3. poro- I čilo preglednikov,  4.  volitev odbora in preglednikov, 5. sprememba pravil, 6. slučajnosti. I Ker je treba za sklepanje o točki 5. (sprememba društvenih  pravil)  navzočnosti   vsaj polovice članov, vabljeni so vsi društveniki, da se po možnosti vsak udeleži občnega zbora.
Naš nadškof in knei je izdal za sveti postni čas pastirski list, v katerem je ostal zvest svojemu bojnemu klicu. Povdarja bojujoč o se cerkev. Potem pa so v pastirskem listu: volitve, volilna reforma, razporoka, ločitev cerkve od države itd. Cel boj — glavni namen je političen: agitacija za državno-zborske volitve. Pastirski list je naperjen tudi proti „Soči" in nPrimorcu". Sicer govori previdno ie o »slabih časnikih", ali nunci na deželi razlagajo, da je mislil škof „Sočo" in »Primorca". Ta pastirski list si ogledamo še podrobneje. - Če bi bil živ še nadškof Jordan, bi bil izšel iz nadškofijske palače pastirski Ust, primeren postnemu času, brez političnega hujskanja!
Umri jI v Trstu višji stavbeni svetnik g. Josip Wili'an.
Koliko so vredne bombe v »Gorici", katere zajema iz kamniškega »Našega Lista", se vidi v tem, da po eni strani prepisuje „Gorica" iz kamniškega lističa to, kar jej dopade proti naprednjakom na Goriškem, v drugi notici pa pripoveduje, da ta listič hira za jetiko, ker nima naročnikov. — N6, in pri takem zma-šilcu išče »Gorica" zaslombe. Seveda, vredna sta lističa drug drugega. — Tudi glede volitev so poučeni, da imamo že 1O.G0O (kron ali goldinarjev?) na razpolago. Sapraboltl Potem bodo klerikalci gotovo poraženi, pa če zabijejo v politične borbe tudi ves šolski in zadružni denar!
Novačenje bo letos v Gorici (mesto) 8. in I 9. marca, za okolico 17., 18., 19., 20., 22. in
23. aprila; v Ajdovščini 10. in 11. aprila; v Kanalu lil in 15. aprila, v Tolminu Ki/j,. 18. marca, v Cerknem 11. maica, v Koba. ridu 13. marca, v Bovcu 14. marca, v Komnu 2. in 3. aprila, v Sežani 5. in G. aprila v Gradišču 6. in 7. marca, v Krminu 2. jr/4 marca. —
Gospod Anton Orzan nam piše, da ni res da bi bil njegov sin navzoč pri napadih na Slovence na pustni torek popoldne. Pravi, ^ nijeden njegovih sinov ni bil imenovani dan popoludne na ulici. — Na to omenjamo, t\& se ni trdilo v »Soči" pozitivno, da je bil v gonji proti Slovencem tudi Orzanov sin, &%. pak reklo se je „kakor nam poročajo« Torej je kdo zamenjal koga drugega z Or^.' novim sinom. Ker nočemo delati mkia^ krivice, radi popravljamo našo vest v ^ pisma g. Orzana, da se njegov sin ni d?^ napadov na Slovence 12. t. m.
Še ne dajo miril. — Skrunilci spomina pesnika Gregorčiča še ne dajo miru. Sedaj ^ sestavili neko izjavo, katero so dali v pod^ bratu; v tej se namenoma spravlja znano no tico v »Soči" v tako zvezo s pesnikom fo bratovim dolgom, kakoršne notica ni imela -da se le more udrihati po Gabrščeku in BSoCis. Izmislili so si frazo, da obrekuje »Soča" mrtvo
—  v istini pa izprjjenci sami skrunijo pesni- I kov spomin, hote"  tako delati  zase političen j kapital. Samo taki  nameni jih vodijo na poti | skrunjenja pesnikovega spomina. — Tudi kar pišejo glede njegove sestre, je res le to, kar je bilo povedano v „Soči"!
Bralnemu in pevskemu društvu „lpava" v mu
so darovali na plesni venček dne 20. jao. tega leta gg. Andrej Jakil, Kupa, )5 K, Lokar Ivan, Miren, 2 K; Pavlerič Josip, Miren, 2 K; Faganeli Anton, Miren, 2 K; Urbančič Alojzij, Miren, 2 K; Ferletič Vinko, Miren, 2 K; 7m dar društvu se je prijelo 5 K 10 vin. ; Ernest Ferletič, Miren, 1 .K; Vesela družba mladeničev so darovali na pustni ples 20 K. — Srčna hvala!
Občni zbor Soške podružnice slov. planin, drušln
V Tolminu se je. izvršil v četrtek ob prav obili udeležbi. Društvo ima sedaj 280 članov in sicer 5G iz Tolmina, 53 iz Gorice, 20 iz Kobarida, 14 iz Sv. Lucije, 12 iz Bovca. 8 iz Kanala i. t. d. V minulem letu je naprtilo društvo z velikimi žrtvami pot k izviru Hoče, postavilo okoli 100 kažipotnih tabel in markiralo mnogo potov. Neprenehoma mora stati na straži proti vsiljivemu tujcu, ki bi se rad polastil naših lepih gora in jim pačil njih narodni značaj. S previdnim postopanjem se je odvrnila že marsikatera nevarnost. — IJlagij-nikovo poročilo je pokazalo, da se je podružnica skoraj povsem rešila morečih dolgov iz prejšnjih let ter bo mogla odslej obračati vse prispevke v planinske naprave. Akad. krožku Češke podružnice se je dovolilo 200 K podpore za kočo v Koritnici pod Mangartom. Uredništva listov „Soče", »Gorice" in »Planin. Vestnika" se naprosijo, da priobčijo tajnikovo poročilo o društvenem delovanju. Načelnik goriškega odseka g. dr. Turna je poslal zef« lepo in zanimivo poročilo o svojem delovanju; prečitalo se je pri obč. zboru. Žal, da izraznih vzrokov ne more več sprejeti odborniSM in zaupništva za Gorico. Izrekla se mu f topla zahvala za vstrajno delovanje v feorist društvu. V odbor so bili izvoljeni prejšnji odborniki, le mesto gg.. dr. Turne in Iv. Itonaft. ki sta izjavila, da ne moreta več sprejeC ndborništva, sta bila izvoljena gg. Jak. Zupančič, c. kr. real. prof. v Gorici, io ?m Gatej, urar v Tolminu. V najkrajšem času se preskrbe reklamne slike za kolodvore, a l gradnjo krnske koče se počaka, dokler si društvo ne opomore, ker dolgov  ne mara dels"
—  Iskreno želimo, da bi društvo tudi f «*** čem letu vstrajno napredovalo.
Y Brdlh se razpravlja povsodi leosploSu* zahtevi Bricev, to je o Železnici, ki I,aJ pomagala zapuščenim Brdom dto boljših pr metnih zvez ter bi omogočala hitrejše razp^ čavanje raznih pridelkov. Kakor že nazn njeno, bo jutri 17. t. m. shod v Šma^ na katerem bo širnega govora o bris?a niči. Ta dan postane lahko zgodovinske mena za Brda.
Reorganizaciji narodno-napredoe stranke jfP*
vila klerikalce ob ?so pamet. V današnji« ^ ricia kričijo nad  Gabrščekom, češ, da te vlada v narodno-napredni stranki, da ^« komandira, vse drugo ni nič. Smešni p) Narodno-napredna stranka je tako. orga vana, da sloni njeno delo le na vzajemn j? na skupnem delu središča z deželo poton vrševalnega odbora, okrajnih in krajnitt rov. Vsako komandiranje ene osebe je >
;aP*
9
o že a priori. — Komanda je doma le pri )n     "ki ukazuje po  svojem glasilu
^orici" svojim backom. Kaša stranka je ljud-n stranU; vsi so jednaki v njej. Pri kle-kalcih ukaže le nune, volilec sme samo ubo-lti; besede nima nobene.
Brdt so postala v zadnjih dveh letih ši-jboznana, odkar imamo vefi vojaštva v deželi r odkar se je Avstrija zaCe^*a*Z'Vfi^pti«c»^ ostj0 zanimati za mejo proti Italiji v naši Ljeii. Od takrat je bilo v Brdih že polno Ujljj častnikov, zlasti so posečali Sv. Gen-Jrto kjer se ima zgraditi trdnjava, ki bo J«i strategi&ie važnosti. Dandanašnji m pa tudi predava o Brdih pri raznih polkih, ^o da so Brda zaslovela ne le po svojih pri-j. ikih posebne dobre kakovosti, ampak tudi L vojaško posebna važna obmejna krajina. Tudi to okolnost treba izkoristiti!
Topnlčarskemu polku v Gorici bo dodeljen s
i marcem t. 1. oddelek s strojnimi puškami. 0 kandidaturah za Sorico se že mnogo go-. on {jhi pa so nekam tihi, imajo pač navado, L ^ poiš-ejo šele zadnje trenotke kandidata. fcjjft liberalci" bodo imeli najbrže dosti Epravila s klerikalci, ki se organizujejo ne le bo Furlaniji, marveč tudi v goriškem mestu. Kaj mislijo Slovenci, je še tajno — socijalni Beniolcratje pa raznašajo vest, da bo njihov luididat Milost.
0 briški Železnici  smo  dobili  v zadnjem la>:ii dva dopisa, ki oba povdarjata vsestransko potrebo te železnice. Drugi dopis je pisan -recej ostro ter obsega podatke, glede katerih > g. dopisnik najbrže kaj moti. Ker smo na »snem s prostorom, žal, ne   moremo  vstreči objavljanjem,  dasi bi  bili  radi to   storili; Lslimo pa, da odslej tudi ni treba več toliko ^razpravljati, ko smo glede" potrebe vsi na čistem ter ko se začne jutri glavna akcija za to že-llezoko, kateri želimo vsi dobrega vspeha.
S Krasa nam pišejo, da so pričakovali :ežko otvoritve goriškega, deželnega zbora; [kajti Krasu še vedno manjka pitne vode. Naznanjeno pa je bilo po listih, da se bo de* iJelni zbor bavil v predstoječem zasedanju s preskrbitvijo vode za Kras, kakor se je o ilem razpravljalo že v zadnjem deželnozbor-ikera zasedanju. Pričakujemo, da se to res jporeSe vprašanje, ki je za Kras najvitalnej-'^ega pomena, reši ugodno v bližnjem dežei-'iio/Atorskem zasedanju.
Iz VipaiSki doline nam poročajo, da se vse zgraža nad divjaštvom, katero so zakrivili v Dornbergu „katoliškitt tolovaji, pristaši tam-iajšnjega župnika Lovreta ToČobrana. Kleri-|kalcem res sledi za petami hudodelstvo. Pri-4eli so bili v Mirnu, iu po tistem zgledu, kjer le morejo, kažejo svojo „katoliško" ljubezen do bližnjega s pestjo, kamenjem, orož-Ijem. Kakor so naučeni, tako delajo.
Pradftvanja »  BOriCi.   —   Pišejo   nam  iz jtiesta: Žoleti bi pač bilo, da se otvorijo javna 'redavanja v  Gorici.  Med  nami Slovenci je s? nebroj jako sposobnih moči, ki bi predaje o znanstvu, potovanju,  vzgoji, socijalnih iproblemih itd. V Ljubljani se zavzema za pre-pvanja posebno ženstvo in tudi goriške Slovnice binmogobrojnoposečale taka predavanja. ['To num ^pričujejo lanska predavanja prof. O. »Čitalnici.) Samo začeti je treba. Na delo 1 Sedež dolinskega župani je sedaj v davčni ;«*'«u Medjevasi. Pri zadnjih volitvah je bil •"oljen Josip Pahor. O tem nam pišejo: Do ^a) je bil Pahor nekak  voditelj   narodne 'tanke v Medjivasi in  Štivanu,   in  nam je ZB*no. da je bil mož vedno navdušen Siove-u^ h je stalen ud društva »Ladja8   v  De-VUw»<Hi njegovega ustanovljenja pa do danes *&> so po njegovem prizadevanju pristopili . fim?tvu *udi drugi občinaiji iz Medjevasi in jj '"M.A.iža se je sedaj preveč napačno so-™- L parno, da bode novi župan Josip Pahor ^ značaj moža, kakor je bil do danes, da (JJJte ? vsemi močmi na roko Slovencem in ijjtfm korporacijam v Devinu in da bode po *7ačar,i dobi županovanja lahko  vsakemu I™ brez strahu v obraz, da je bil delaven r-0* na mestu in je storil  kolikor je mogel. I      /j »godnega stališča pa poživljamo na-L-    VOditelJe in druge  Slovence v Devinu, lied P°trile t0 trilefcno dobo- Župan ima sedaj vm v Medjevasi,  a to naj  Vam ne dela
k! v kgubili ne bodete vsled te8a ™te" Lit    k0tiSt Dar°da  ** ie' d*   ste   ®dinl in
hm tudi nadalje z združenimi močmi Vam
Lg |a' žuPan Pahor, polagamo na srce, da Lj t m*> da nastane v občini zopet mir in MtranU D0Qeha VS&ka Mpetost z ene iQ dru8e
broznani kobariški Korel Perinčič, kateri je hotel imeti župana celo v Jamljah in on taj-nikovati. Ta bi bila pa res lepa!
Proslava Garibildlja. — v tukajšnji „Gin-
nastici" so proslavljali, kakor smo izvedeli, pretekli teden na nekem plesu Garibaldija. Ni manjkalo klicev „viva Garibaldi, viva Gorizia italiana" — kričali pa so tudi..,Bfora i l^fi^^^^^sicer^ne briga, kaj delajo Lahi, skrbno zavarovani, v svojlicfHištvih,ali zdi se nam, da stoji ta ples v zvezi z napadom na Slovence na pustni torek. Saj so se odlikovali prav tisti „giovani% ki so steber ^jGinnastice", in za vse Slovence bodi povedano, da je večina teh vrlih fantov uslužbo nihvlaški h botegak!
U gor nam poročajo, da pričakujejo od reorganizovane narodno-napredne stranke, ki je prava ljudska stranka, uspehov, in sicer takih uspehov, ki bodo delali čast imenu ljudske stranke. Krajni odbori se snujejo, pričakuje se pa intenzivnega delovanja zlasti od strani okrajnih odborov. Kanal, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Bovec morajo prednjačiti v organizaciji naše ljudske stranke, da se popri-memo resnega in vstrajnega dela za naše kmečko prebivalstvo.
Poročajo nam tudi, da v Kobaridu in Breginju pričakujejo na spomlad vojaštva, ki se tam nastani.
Ukradino kOlO. — G. Ernestu Erneli je bilo dne 14. t. m. ob 6. uri zvečer ukradeno kolo in sicer v ulici Dogana. Kolo ima štev. 18020 „PuehM. Isti dan je imenovani izgubil 160 K vreden prstan z diamantom od ulice Dogana do kavarne Sclnvarz in nazaj.
Mrtvega SO našli v mestnem vrtu v Gorici zvečer 59 letnega bivšega pisarja Al. Sassi iz Gorice.
V goriški Okolici se razpravlja dan na dan živahno o boljšem razpečevanju pridelkov, zlasti se bavijo z eksportno zadrugo, od katere pričakujejo boljših časov. Vlada podpira zadružništvo; zato pa bi morala iti na roko zlasti takim deželam kot je naša, ki je v glavnem gledi5 pridelkov navezana na izvoz. Tega urediti tako, da bo imel od svojih pridelkov pravi dobiček kmetovalec, tu je dosti širokega dela za vse faktorje, ki hočejo kmetu res dobro!
Iz Mfldane nam pišejo, da se tam čudijo, kako to, da še vedno ni dovoljenja za pevsko in bralno društvo, katero se je osnovalo že pred časom. Sodijo, da je tu vmes neka ovira od strani Jjudij, ki vidijo ljudstvo najrajše v temi in nevednosti 1 Ali premagani bodo tudi v Medani tlačitelji ljudstva!
Predavanje o alkoholizmu. — Društvo ljudski oder" v Trstu priredi dne 20. t. m. pre-danje in sicer o temi: „Alkoholizem veliko s ocij al no zlo". Predavatelj g. dr. Just Pertofc.
Veliki ples bralnega In pevskega društva »Lidija«
V DevIllU, ki se je vršil 10. t. m., se je spo-nesel prav dobro. Udeležilo se je plesa okoli 300 oseb. Velika nova dvorana g. Plesa je bila po načrt-.. -;. Bevčiča krasno odičena. — Odbor društva „Ladija" se zahvaljuje lepo vsem, ki so pripomogli, da je vspel društveni ples tako sijajno; posebej še se zahvaljuje g. Bevčiču za veiik trud pri  okinčanju dvorane.
O poštni nablralnlcl v Srednjem smo priobčili
že več pritožeb, ali vse ne pomaga nič. 6. t. m. je bila iz Gorice poslana dopisnica na omenjeno pošto, ali naslovljena oseba dopisnice ni dobila še 8. t. m. Dopisnica je ležala na pošti v Srednj^n in neka oseba jo je či-tala ; dasi je opozarjala, naj se dopisnica takoj izroči, se vendar ni zgodilo. Kje je dopisnica ? Poštno ravnateljstvo naj vendar enkrat napravi red na tej pošti!
Na Sokolovi maskeridi se je našla zlata broša s kamni in srebrn privesek. Oboje se hrani pri blagajniku „Sokola" g. Gilčvertu.
Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni.
Pono6«a služili v lekarnah, — v času od 17.
do 24. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Pontoni.
Ustnica. — Nekaterim gg. dopisnikom: Prihodnjič.
Do&nali
smo, da je temu razkolu v De-do-
hinu k *             '      J      mu razK01u v
nv ve*moma duhovnik v Jamljah,
članov z 104 deleži, izstopil ni noben član. —- Deleži so po 20 K, in vsak zadružnik jamči s štirikratnim zneskom, torej s 100 K za vsaki delež. - Mošta in vina se je kupilo 450 hI 40 1, prodalo se ga je 340 hI 02 1 in ostalo v zalogi 93 hI 81 1. — Denarni promet je znaSal 42.092 K 52 vin. Zguba se kaže 528 K 44 vin., katera se pokrije po sklepu občnega zbora iz tekočih računov. Zadruga ni pri nobeni revizijski zvezi, zatorej je podvržena reviziji c. kr. okrož. sodišča v Gorici.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva
»Merkur" V Ljubljani. — V službo se sprejme: 1 poslovodja špecerijske stroke, 1 knjigovodja in korespondent, 1 potnik, 4 pomočniki mešane strone, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik mauufakturne stroke, L pomočnik železniiiarske stroke, 1 blagajničarka, vešča laščine, 5 učencev. — Službo iščejo: 1 poslovodja, 3 knjigovodje in korespondent, 2 kontorista, 12 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki ma-nufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 10 kontoristinj, 4 blagajničarke, 4 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Davna zahvala.
..Slovenska Čitalnica" v Gorici izreka veseličnemu odseku, osobito častitim gg. trgovcem, najlepšo zahvalo za okrašenje društvenih prostorov, katere so gg. tako krasno olepšali, in to na svoje stroške, o priliki velikega plesa dne 10. t. m. Krasno izbrane dekoracije so vzbudile največjo priznanje in zadovoljnost, bodisi glede finega okusa, kakor tndi glede tako primerno zbrane ideje. Zahvala vsem, ki so tako mnogobrojno posetili ples, da je prišel do tolikega sijaja in zadovoljnosti.
ODBOR.
Trgovsko • obrtne in gospodarske vesti.
n6orlŠkO Vinarsko društvo", registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. -~ Ka-čunski zaključek za I. upravno dobo 1905.—-1906. nam pravi: Zadruga ima v prvi vjsti namen posredovati prodajo, naravnih vin svojih članov. — K zadrugi je pristopilo 98
Socijolne vesti.
Žrtve dela v Ameriki. - statistika podaja,
žalostne številke o ponesrečnih delavcih v raznih industrijalnih podjetjih v Zjedinjenih državah v Ameriki. Pri delu ponesrečenih delavcev ni nič manj nego 550.000. V Zjed. državah je zaposlenih 29,000.000 oseb. Naj delajo s peresom aH motiko, poznati so vsi pod imenom delavec, ker jedni duševno delajo, a,drugi fizičro. Od teh 29,000.000 se jih vsako leto ponesreči preko pol miljona, a preteklo leto je zahtevalo pol miljona in 50 tisoč Oimveč železnic gradi Amerika, temveč žrtev, čimbolj napreduje rudarska industrija, tem višje se dviga število žrtev. Čimbolj napreduje poljedelstvo, industrija itd. temveč »    žrtev.
Kopičijo se miljoni, množijo žrtve. V ameriških tovarnah železa in v livarnicah se ponesreči vsako leto 225.000 ljudij, kateri so deloma takoj mrtvi, ali pa za vse življenje pohabUeni. Na ameriških železnicah znaša število žrtev 94.000; v ameriških rudnikih pade vsako leto 12.000 žrtev: v poljedelstvu in industriji drv znaša število žrtev 9000, dočim pri zgradbi hiš, kanalov, prekopov, tunelov in jednakih zgradb nanese ogromno število na 235.000, od ponesrečenih je 15% na mestu ubitih, drugi pa so za vedno nesposobni za delo ter so izročeni milosti drugih. In ta industrijalni obrat ima v ameriškem življenju globoke rane. Žrtve se množijo dan na dan, število žrtev ogromno narašča od leta do leta in žrtve so izročene dobrodelnim društvom ali državi. — Robert Hunter je na temelju statistike dolgo časa to proučeval in trdi, da je dandanes v Zjed. državah 10,000.000 za delo nesposobnih ljudij. Vzemimo povprečno 50,000.000; že to število govori, da v Zjed. oržavah je vsaki 16 človek — žrtev dela. Kuor ni videl Amerike, kdor ne pozna njenega življenja, temu se zde objavljene številke pretirane. Kdor je bil v Ameriki, osobito v državah New-York, Pensvlvaniji, IHnios itd., katere so centrum ameriške industrije, ta je globoko overjen, da so resnične žalostno visoke Številke. Tam se srečuje na tisoče prosjakov brez roke, noge, itd. to dokazujejo napblneni ubožni zavodi, kamorkoli kreneš, srečuješ žrtve dela. Največ takih nesrečnežev je pač v nižjih slojih, ali tudi v krogih bogatih trgovcev, uradnikov, vseučiliščnikov, profesorjev itd. najdeš žrtve — brez roke, noge itd.
Zveza finančnih stražnikov prepovedana. — Mi-nisterstvo za notranje stvari je prepovedalo
ustanovitev centralne zveze avstr. finančnih stražnikov; ministerstvo podpira prepoved s tem, da bi zveza poslabšala disciplino, ter bi bilo baje celo nevarna državi. Zveza je ulbžila pritožbo, a ta je bila zavrnjena.
Razgled po suetu.
Volilna dolžnost. — Cesar je potrdil zakon nižjeavstrijskega dež. zbora, s katerim je uvedena volilna dolžnost.
Gališkl dež. zbor. — Dne 14. t. m. je bil
otvorjen dež. zbor; dež. maršal grof Badeni je naznanil, da predloži dež. zbor v smislu sklepa lanskega zborovanja predlogo reforme deželno-zborskih volitev. JNa ta način se število mestnih poslancev pomnoži na 8 in ustanovi se kurija z desetimi mandati, v kateri bi volili oni, kateri nimajo sedaj volilne pravice.
. Izpred porotne sodnije v Trstu, — Porotnisko
zasedanje se je otvorilo z razpravo radi zločina tatvine. Štirje delavci proste luke so prosili pri društvu „Societa cooperativa fra braccianti", predujem. Vodja društva niustrer gel zahtevi. Ko se je za par hipov odstranil, so vzeli delavci vrečico s 1000 K, kakor se j« glaBila obtožba. Prvi je bil oproščen, drugi obsojen na 18 mesecev ječe, poostrene s postom vsake tri mesece, tretji 10 mesecev s postom vsaki mesec, četrti 8 mesecev z jed-nim postom na mesec.
Nenadoma oslepel, — L. 1905. je odpotoval
pletar Aleksander Večernik, star 48 let, iz Reke v Aachen in tam iskal dela. Pred tremi meseci je zjutraj ostal ob običajni uri, ali videl ni več. Posredovanjem avstro • ogrskega konzulata so ga ukrcali r parnik društva Adrije „Andrassy" in tako je dospel, te dni v domovino.
Na prodaj hiša z vrtom
lepa in zračna lega.
Natančna pojasnila se 1zy<S v ulici Monteeuceo S t. 5.
Mlad gospod
želi učitelja za slovenski in italijanski jezik. - -Podnk vsak <kneio uro, — več po dogovoru. — Začetek takoj. - Ponudbe sprejema iz prijaznosti npravništvo „Soče" snb: -— „UČITEH E" ^—.
Havre-New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske  prekomorske  družbe.
Edina najkrajša črta Čez
Baze!, Pariz in Havre v Ameriko.
• Veljavne vozne listke in  brezplačna  pojasnila  daje  samo
Cd. Šmarda,
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši  »Kmetske posojilnice",  nasproti -    znane gostilne pri ,„Figovcu".
Samo 6 dni
SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRANCA
BRATOV   BRANCA  V   MILANA
jedini lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna gre   ČlCa sveta i
Neizogibno potrebno v vsaki družini!               *""
Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavar'
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
Zaloga u Gorici na Komu šteo. 13.
Proj sem prala, se trudila, se jezila in potila,, zdaj pa smejem se veselo izpod rok gre hitro -  delo, rabim Schichtovo le milo, truda mi še ni storilo.______
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Pozor!
Kdor hofie dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi 6ex Havre t Ameriko, naj pifie pred odhodom ad doma za pojasnila na naio
¦                                        najstarejšo firmo                                        ¦
Zwilchenbart, Basel (Švica) Cntralkakiplatz S.
Za dobro in hitro ekspedlcljo se garantira.
Poskusite
in priporočite = izdelke =
TgdroDe tooarne hranil
d Pragi VIII.
Šivalni stroji
za usakoršnokoli rabo
SINGER
se vdobe izključno le pri nas; isti ne služijo samo v obrtniške svrhe, pač pa za vsako ======     domače šivanje.     =========
Pazi   naj  se,  da  se
vKispuje le v  naših  trgovinah.
Vse naše trgovine je
spoznati po tem-le znamenju.
«= Družba Singer Anonimno društvo šivalnih strojev =—
v Gorici na Travniku štev. 5.
Postavno zavarovano !
AIleinechferBalsam
tis ite Scfiutzefl5el-Aplihilte
tli A.Thierry in Pregrada
iti aohlt'.cli-SaiH>f wm.
+ Julij Reddersen +
Telefon štv. 831
Via del Torrente štv. 25.
-=== v Trstu. =====
Kirurgidni predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, orgije, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprave aparati za umetno dihanje.
5$alo$a priprav* za obveze, vmU\\{o\}  iz  gutnija   it)   nepFttnočlji^ega  stilna.
Vsako  posnemanje  se  kaznuje! fdino pristen je samo
Thierry-jev balzam
¦/.  z«'!fiid  nuno.   12  tnalih  ali  <>
<l\(.jriittili  steklenic  ali   1   velika
spi-eijiilim  Hteklenieii   s   [>;tt<;tit<i-
vaiiim /unraskojii  K 5'-- .
Thierry-jevo Centifolijno mazilo
proti   vsem,   še  tako   zastarelim ranam,   vnetjem,   itd.   2   lončka K.  3 60  pošilja le  proti  predplačilu zneska ali povzetju.
Obe domači sredstvi sti naj o ji, povsod znani in starodavni.
Naročila naj .se naslovi; Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Zaloga skoro   v  vseli   lekarnah. 'Brošure,  s   tisočerim, originalnimi zahvaluin:' pismi zastonj in poštnine prostio
Božidar Božič
pek in sladftičar
Sv, Lucija_ ob  Soči
Priporoča   različne   fine   likerje,   vino v steklenicah itd. itd.
Dr. Ernest Oereani
praktičen   zdravnik jn
specijalist za oči, uho, nos  in grlo --- zdraui—
t Gorici, Stolni trs fin. L nadstropje.
Mlin na vodo,
žaga, ali  drugo vodno  mod a vžsokin slapom  želi  vkupiti proti gotovini a| s ¦&% obresti.
Ponudbe naj se blagovolijo našlo viti na :
Ante Pirnat, kancelisi,
— TRST —
Veliki Trg. - Hotel Garni
1
Zaščitna znamk«: „Sliiro"
Liniment. C* p si c i eomp.llž
Nadomestek z«                      ¦¦¦¦
Anker-Pain-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blaŽUJOČe mazilo in so dobro uporablja
pri prehlajenjenih; cena 80 vin., K 140
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „3 ID BO" potem seje — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICETER JEVA 1EIARNA J k „zlatem leva" v Praai     Irr-T^
Elisabethgasso  Štev. ¦¦¦ Dnemo razpošiljanje.
Ekspert
** Mizarska zadruga
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevntni obratom na parno in yo«ln«» silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogov
-¦" ~..............-- ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. :------~zf~~
Podružnica v Trstu Via di PJazza vkopala 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo -   Irljani j
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Se dobiva v vseh lekarnah.
Nsyboljše zdravilo proti
8e dobiva v vseh «<*J
.arnah«
— REVMATIZMU in PROTINU -
ifi   lifcer   Gnitina   i2!61"1 v Tr!tu v lekanH& H«laal flodliia, lokarna „Aila Madonna darila Salnta*  pri Sv. Jakobu; Josip Godlna, >*   '™BI    ouu",»   lakaraa „AH< laaa", vi« dal Faraa*o 4.                                                                                  9
------------------------------      ceni ittkifafet K 141. la Trita aa ¦* rtvtiolilji ppnj nego i itoklioioa proti povaat]« ali napraj poilanlm naikom IT-  proito poltnint,
Eksport