Družbeni proizvod in razdelitev DRUZBENI PBOIZVOD PO VRSTAH GOSPODARSTVA (v milijarda.h draarjev) 1955 1956 1957 Industrija 661 719 808 Kmetijstvo 457 424 474 Gozdarstvo . 12 13 13 Gradbeništvo 81 67 72 * Promet 115 125 134 Trgovina 111 121 128 Gostinstvo 18 18 20 Obrt 72 82 88 Drugo 48 55 57 Skupaj 1.575 1.624 1.794 POVEČMJS DRUŽBENEGfl PR0IZV0D& Po .planu mora družbeni proizvod p-orasiti s 1.625 milijard", na kolikor ga cenijo v letu 1956, na 1.794 milijard v letu 1957. Z drugimi bescdami pov-ečanje bo znašalo 169 milijard ali nekaj nad 10°/o. To povečanje izhaja iz porasta proizvod-nje, s katerim računamo. Industrijsika pro-izvodnja se bo povečala za 13%>. Določe-n je pravtako večji obseg gradbenih del, prevoza in prometa z blagom. domnevajo pa tudi, da bo kmetijska proizvodnja pribliŽTio taka, kakršna je Oila v letu 1955. kar bo v prv: vrsti odvisno od vremenskih razmer. Delež industrije v družbeni proizvodnji* še naprej raste. V glavnih črtah se kaže to takole (primerjani sta samo leti 1955 in 1957. ker je bila lani kmetijska proizvodnja pod povprečjem): HU ISDTJSTEIJA CZ3 POLJOPEIVBEDA EZ2ZF0STALE GiUHE Gospodarska po!itika teži za tem, da bi s© v bodoče industrijska pro-izvodnja kot najboJj siigurna osnova vsega gospodarskega razvoja še v naprej staln.o povečevala. Ena izmed najvažnejših nalog pa je pravtako v tem, da obvladamo zaostajanje kraetijstva in da njegovo proizvodnjo povečamo, v pri-hodnjih letih pa bo prišlo tudi do hitrejše.ga razvoja prometa, kakor tudi drugih gosEK)-darskih področij. Porast družbenega proizvoda je temeJjni vir za povečanje sredstev, kj bodo omogo-eila večjo osebno potrošnjo in boljše izpo-polnjevaoje zalog ter ustvarjanje rezerv, s katerim: zagotavljamo izvedbo gospodarske politike, ki smo jo sprejeli za leto 1957. Razdelitev družbenih sredstev (V milijardah dinarjev) 1955 1956 1957 Osebna potrošnja 798 831 908 Investicije (skupaj s privatnimi) 459 426 457 Splošna potrošnja ' 267 287 293 Gospodarake rezerve federacije — — 60 Računske rezerve — — 20 Zaloge 99 131 102 Skupaj 1623 1675 1840 Vzporedno s porastom praizvodnje in razpoložljivih srcdstev rastejo letos veči-noroa ludl vse vrste pptrošnje, razen iz-datkov aa narodno obrambo (lci so tukaj navedcni skupaj s proračunsktmi izdalki in izdatki socialnega zavarovanja v postavki »Splošna potrošnja«). Posebej je treba pripomniti naslednjc: osebna potrošnja prebivalstva se bo. po-veča-la za nekaj več kakor 9 odstotkov. To povcčain.ie je namenjeno predvsem delav- ccm in uslužbencem, upokojencem in inva-lidom. Investicije so določene v nekaj večjem znesku kakor lani, vendiar še vedaoo ne dosežejo zneska iz lela 1955. Dejansko iz-vira povečaoje investicij predvsem iz ino-zemslcih sredstev (povečainje iz( domačih sredslcv znaša le 2,5 odstotka). Proračunsla izdatki (brez povcčanja plač uslužbencem) se bodo povečali za dkrog 5 odstatkov. Za izdatke narodne obrambe je dolo-čenih 158,5 milijiaarde dinarjev, kolškor so ti izdatki znašali tudi \wn. Tako se znaainj-šuje delež na^odne obrambe v skupnih izdatkih. Rezcrve imajo v planu poseben pamen. Predvsem morajo pomagati odpravljati nepričakovaaie težave, ki sc normaino lahko pojavijo med letom in ki bi otežile uresni-čitev plana. 3 tem je zagotovljeno, da se bosta proizvodnja in potrošnja nzvijali, kailior je določeno. Zaloge se s« naprcj povcčujejo. Ob kon-cu lcta 1956 jih conijo (v trgovini in indu-striji) na okrog 700 milijard, letos pa naj bi porasle še za olo-og 100 milijard. Osebna potrošnjja: k izhoijšaiuu življ. pogo^ev 1955 195G 1957 Skupno (v milijardah) 798 831 908 Na prebivalca (din) 43.000 46.500 50.000 Računana po cenah, kakršne so bilc, je osebna potrolaja lani porasla. ,Ce pa leto 1955 prcračuiiamo na iste cene kakor preteklo leto, bomo videli, da je po obsegu večja kakor leta 1956. Letos računajo (v primerjavi z lanskim letom) s poveča.njem 9,3 cdstotka ali za 3500 dinarjev povprečno na prebivadca. To povečanje naj bi bil korak v izbolj-šanju življenjskih pogojev delavcev in uslužbencev, izvedeno pa bo s povečanjem plač, pokojnin in invalidnin. Nadaljnji, poitopni todi trajnejši dvig živl,ienjskega standai-da bo imol eno najpomembnejših mest v perspekthTiem planu za naslednje razdobje, ki ga sedaj pripravljajo. Dosegli ga bomo preCvsem z rešitvijo sedainjih težav m. ne&orazmerij v gospodarakem razvoju in s povečanjem delovne storilnosti. Povečanje osebne potrošnje bo letos zagotovljono prodvsem z večjo proizvodnjo potrošnega blaga v industriji. Razen tega se bo povcčal tudi uvoz, izvoz kmetijskih pridelkov, pa bo zmanjšan. Hkrati bodo omogočili boljšo opr&mlienost trgovine s kmetijskimi pridclki z vozili, napravami za vskladiščenje živil in podobno, kar bo \-plivalo na boljšo preskrbo velikih potroš-niških središč.