Poštnina plačana v gotovim.	Posamezna Stev. Din
Štev« 46.	; V Ljubljani, dne 15. novembra 1928.	Leto XI.

Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
Izhaja vsak četrtek
Raročalaa m tazemjtro: četrtletno f-5» Dla, polletno II Dla, celoletM 10 Dla; u laozemstvo: četrtletno II Dla, polletno 24 Dla, celoletM 48 Dla. — Račon poštae kraallalce. položnice t Lj.bl|..U it- 10.711.
Vedno nova strašna davčna bremena
Nove oblastne davščine in povišanje dosedanjih v obeh slovenskih oblastih — Klerikalci obremenjujejo kmeta, obrtnika in trgovca kljub dejstvu, da je slovenski davkoplačevalec že itak visoko
preobložen z davki
bi imel razumevanje za sedanje kritične čase, se nam je zazdelo, ko smo slišali o novih bremenih.
Priznavamo, da so potrebe obeh sloveti-skih oblasti velike, a tudi vemo, da nam M morala spričo tolikih davkov, ki jih plačujemo državi, odstopiti država mnogo več sredstev za oblastne potrebe kakor nam flh odstopa.
Ze zadnjič smo našteli tisto dolgo vrsto novih davščin, ki se uvajajo v ljubljanski in mariborski oblasti.
Vzemimo predvsem davščine, ki naravnost zadenejo kmetovalce ali obrtnike!
Neprestano moramo zopet in zopet ponovljati staro, a vedno enako žalostno pesem o davčni preobremenitvi Slovenije. Ni ta preobremenitev samo težko znosljiva, nego je naravnost katastrofalna, ker ruje na samih temeljih našega narodnega gospodarskega življenja. Menda ga ni Sineva, ki bi ne prinesel novih dokazov našega gospodarskega propadanja. Čim bolj si pošten, čim bolj odkritosrčen napram davčnemu ob-lastvu, tem prej zapoje boben pred tvojo hišo svojo žalostno vižo in ti moraš povezati culo ter Dditi z obiteljo s trebuhom za kruhom v širni svet. Iz uradnih podatkov vidimo,
kako se kupičijo dražbe kmečkih posestev.
Naša trgovina in obrt životarita ter se Ie spričo svoje neutrudljive in nezlomljive žilavosti vzdržujeta na površju.
Naši gospodarski krogi že celo vrsto let sestavljajo resolucije, pišejo spomenice, dokazujejo s statistikami,	.
da davčno preobremenjanje nI le zlo za posameznike, nego je tudi zlo za državo samo, ki si na ta način ubija davkoplačevalce za bodočnost.
Vse te tožbe so romale leto za letom v Beograd in mislili smo, da bo ta poplava upravičenih protestov proti preobremenitvi Slovenije, odnosno zahtev za enakomerno porazdelitev davkov vendarle morala biti kronana z uspehom, ki bi kaj zalegel, a žal smo se varali. Res je sicer uveljavljen enoten davčni zakon za vso državo,
toda spričo neenakih razmer v državi ni upati tudi na enako prakso davčnega izter-javanja po vseh pokrajinah.
Ker so razmere v Sloveniji najbolj urejene, bo torej tudi davčna praksa ostala pri nas najstrožja, kakor je bila že doslej.
Spričo vseh neštevllnih pritožb gletfe davčne preobremenitve bi smeli vsaj pričakovati, da se ne bodo uvajale kakršnekoli nove davščine.
Pa tudi to naše pričakovanje se je izjalovilo. Lani smo bili deležni uvedbe novih davščin, to je oblastnih. Velike so bile te davščine in mislili smo. da se ne bodo dalje povečale, nego da se bodo dale oblastem sredstva iz državne blagajne, v katero toliko prispevamo, pa tudi te misli so nam izbili iz glave.
Činitelji v SLS, ki pač morajo poznati slovenske gospodarske razmere, so nas kljub vsem težavam osreč'15 v obeh slovenskih oblastih v novimi oblastnimi davščinami In s povečanimi starimi.
Kakor da sta oba klerikalna oblastna odbora padla z lune, se nam zdi ko tuhtamo to zadevo. Kakor da ga v klerikalnih vrstah ni čloyeka, ki
Kmetske občine, ki Imajo lovišča, hočejo klerikalci obremeniti v korist oblasti z 20 odstotki zakupnine.
Ta davek bo mučno zadel občine in se bodo zaradi tega lahko vse zadevne pogodbe razdrle. Isto velja za 20odstotno davščino na ribolove. Mariborska oblastna skupščina je ne glede na nepoznanje novega zemljiškega davka sklenila 30odstotno doklado na zemljiški davek. Veliko
razburjenje med vinogradniki povzroča uvajanje oblastne trošarine na alkoholne pijače, zakaj velik del slovenskega prebivalstva se preživlja z vinogradništvom in vsaka nova obremenitev! te kmetijske panoge mora še povečati že itak opasno krizo vinogradništva. Naj se še tako poudarja protialkoholska borba, vendar je dejstvOi
da za prebivalstvo vinorodnih krajev Slovenije ni druge eksistenčne možnosti.
V Mariboru so Izračunali, da bodo tam znašale trošarine na vino polovico nabavne cene.
Še hujše so nove in stare povišane oblastne davščine za obrt, trgovino in industrijo.
Z novimi in povečanimi oblastnimi davščinami se bodo povečale cene
in tako bodo v višjih cenah potrebščin plačevali delno tudi kmetje in drugi konsumenti te davščine.
Rekli smo že zadnjič, da sta
oba slovenska oblastna proračuna za leto
1«»29. povečana skupno za 43 milijonov
dinarjev. Samo nove oblastne davščine so
v Sloveniji preračunane na okrog 25 milijonov dinarjev.
To so za malo Slovenijo ogromne vsote, ki padejo tem težje na tehtnico, ker je pri nas davčna napetost že itak skrajna. Naši klerikalci si še niso priborili dovolj «zaslug» v Beogradu, temveč hočejo biti še doma grobokopi slovenskega gospodarskega življenja.
Obup prekmurskih klerikalnih poslancev nad vladno politiko
M
urska Sobota, v novembru.
V zadnjih «Novicah> piše poslanec Klekl o nevarnosti, ki grozi verskim šolam, oziroma njihovemu premoženju z novim šolskim zakonom,
ki ga ima vlada pripravljenega, ter poziva, naj se zavzame takoj stališče proti temu šolskemu zakonu. Da kriči o nevarnosti vladni poslanec, je samo dokaz temu, kar mi vedno trdimo, da so namreč naši klerikalci lc hlapci za velesrb-ske hegemoniste, za svoje ljudi pa ne morejo opraviti ničesar.
Žalostna je ta vloga, ki jo opravljajo v Beogradu naši klerikalni poslanci, in ubogo je ljudstvo, ki ima take poslance. Sicer pa si je ljudstvo samo krivo: zakaj pa voli take svoje zastopnike I
Na drugem mestu «Novine> tudi tožijo, da bodo morali prekmurski kmetje plačevati po novem davčnem zakonu večji zemljiški davek kakor drugi Slovenci. Pravijo pa, da so temu baje krivi naši župani, ker niso pravočasno protestirali proti določitvi čistega dohodka od prekmurske zemlje. Ta določitev da je previsoka. Župani pa da zato niso protestirali, ker so do-

Ia ANERIKA
je gosta in trpežna tkanina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. Po trikratnem pranja postane snežno bela. V zalogi pri
A. MAJritNE, LJUBLJANI)
bivali od oblastev tozadevne odloke v srbskem jeziku, ki jih niso razumeli. Ali ni bila dolžnost sedanjih vladnih poslancev, to je klerikalnih, da bi zahtevali od oblastev slovenske dopise? Ce še tega niso mogli napraviti, potem je to en dokaz več, da so za nič. In vendar je to važna stvar: saj bodo ti davki veljali za dolgo vrsto let in zaradi nesposobnosti klerikalnih poslancev bodo naši prekmurski kmetje dolga leta plače, vali preveč davka.
Politični pregled
Minuli teden na dogodkih v političnem življenju ni bil prav bogat. V Beogradu posvečajo vso pozornost
akciji Miloša Savčiča,
ki skuša na lastno roko pripraviti tla za sporazum med Beogradom in Zagrebom. Zadnje tedne je imel ponovne sestanke s predstavniki vladnih strank, od katerih ie hotel izvedeti, kako stališče zavzemajo glede razpleta notranjepolitične krize. Njegove konference so dovedle do tega, da so se režimovci odločili, da mu preko dr. Korošca podajo odgovor in sporoče pogc.ie, pod katerimi bi bili oni voljni skleniti s KDK sporazum. V to svrho se je vršil preteklo nedeljo
sestanek med dr. Korošcem in Milošem Savčičem,
Na tem sestanku je dr. Korošec v imenu četvor-oe koalicije sporočil, da je vlada za vsak sporazum. ki vodi k ojačenju države. Pristala bi tudi na razpust skupščine in razpis volitev, toda le p<*3 pogojem, če bi vodila volitve koncentracijska vlada, v kateri bi bila poleg sedanjih vladnih strank Se KDK. Glede revizije ustave vlada zaenkrat še noče ničesar slišati. Z drugimi besedami: Režimovci bi radi sklenili tak sporazum, po katerem bi lahko še nadalje ostali na krmilu; KPK bi milostno pustili malo kimati pri vladni mizi, dočim bi glavna beseda še vedno ostala r.iim. Razume se, da KDK pod takimi pogoji ne misli na sporazum, najmanj pa na sporazum s predstavniki režima 20. junija, s katerimi sploh noče imeti nobenega opravka.
Okrnjena Narodna Skupščina nadaljuje delo.
Kakšno zanimanje vlada med poslanci za skupščinsko delo, najbolj pokazuje dejsvo, da poslanci tako neredno prihajajo k sejam, da se prično tudi šele z dveurnimi zamudami. Zemljoradniškl poslanci vsak dan kritizirajo zanikarnost vlade in njene večine, a vse nič ne pomaga. Vlada je predle žila skupščini v rešitev brezpomembne zadeve, ki jih skupščinska večina mehanično rešuje. Predsednik predlaga, vladna večina pa glasuje.
Razmere v državi postajajo vsak dan slabše. Finančna kriza je na višku ne samo pri državnih blagajnah, temveč tudi pri zasebnih. Vlada je v vedno večji stiski in je sedaj najela
drago posojilo pri švedskem vžigaflčnem
trustu, za kar smo morali zastaviti vžiga-Dčtii monopol za dobo 30 let
KDK je imela tudi v minulem tednu več velikih shodov. Najlepši shod je bil
v Gospiču, kjer sta pred 10.000 ljudi govorila Svetozar Pribičevič ln dr. Maček.
Tudi ta shod je bil jasen dokaz, da vrste KDK IDd dne do dne naraščajo, ker narod sam vidi, da se bori KDK za pravično stvar in za koristi IjnJstva. Tudi v Sloveniji so imeli naši poslanci ,\eč shodov, ki so vsi dobro uspeli in pokazali, da se tudi Slovenija probuja.
12. novembra se je po vsej državi obhajala osma
obletnica žalostne rapatlske pogodbe,
s katero ic bilo priznano Primorje Italiji V Ljub-1 Tudi pri nas v dolini smo imeli zadnje dni le bolj
Ijani so dijaki priredili spominsko zborovanje. Ko so hoteli po zborovanju manifestirati po ulicah za zasužnjene brate, jih je napadla policija, ker so nosili na čelu sprevoda zastave Gorice, Trsta in Reke. To je baje izzivanje Italije in vojne. Zaradi tega je policija po nalogu notranjega ministra dr. Korošca začela dijake razganjati s
deževno jesen. Zaradi dež>a ni bilo možno spraviti pod streho zadnjih pridelkov. Upajmo, da bo odslej vreme bolj stalno in da se bo moglo izvršiti še to poslednje delo. Letina, če se ozremo nazaj, ni bila letos najslabša. Pridelalo se je tega pridelka več, drugega manj. Višje v hribih je slana večinoma uničila ajdo, kar je velika škoda.
pendreki hi golimi sablami. tako da je sedaj tudi Le sadja ni bilo, kar jc za n?še kraje velikega po ljubljanskih ulicah tekla kri kakor povodom. pomena. — Drugače gre življenje v dolini svojo ratifikacije nettunskih konvencij v Beogradu ln' pot. Cesta se je deloma popravila in dobila na
najnevarnejših krajih potrebne ograje, kar je bilo že skrajno potrebno. Promet po dolini je zopet
Zagrebu.
V zunanji politiki je važen dogodek sprememba režima v Romuniji
Tam so vladale popolnoma enake razmere kakor;
nekoliko oživel, odkar je cesta pri Fužinah popravljena in je zopet vpostavljena redna avtomobilska zveza med Skofio Loko in Žiremi. Dru-pri naš. Tudi tam ^imajo prečanske kraje, ki jih>če se Pa °paža tudi v dolini, da ni dohodkov in je liberalni hegemonistični režim, podoben na- j zaslužka, kakor je bilo to pred vojno. Kdino les šemu kleroradikalskemii, povsod zapostavljal in ie 5e- Pri katerem ljudje nekaj zaslužijo. Nekaj se
govori o železnici v dolino, a; se le govori in je najbrže še daleč do uresničenja. V dolino prihaja dokaj časopisov dnevnikov in tednikov, posebno naših. Tudi članov Vodnikove družbe je lepo število in upamo, da se bo še povečalo, ko bodo
zatiral.
Opozicija se je tam združila v kmečko demokracijo ln Je kakor pri nas KDK vodila dolgotrajno borbo proti režimu.
Lani je zapustila parlament in so njeni poslanci videli letošnje kutine. ki se bodo dobile koncem posebej zborovali in razpravljali o važnih držav- tega meseca. — Tudi nekaj radio-postaj že ima-nih in narodnih zadevah, dokler sedaj končno ni mo v dolini. Tako lahko vsak dan slišimo glasbo, prišlo do popolnega poloma hegemonističnega Petje in govore.
režima. Režim je iskal inozemsko posojilo prav j LAŠKO <Slovenec> rd 13. t m. priznava, da kakor naša vlada, ga pa ni mogel dobiti, ker ino- je imelo <Jutro> prav. ko je razkrinkalo dopis-zemstvo ne zaupa nasilnemu režimu, ki je moral nika, ki ni poročal resnice. Priznava, <!a so bili zato odstopiti. Pred par dnevi je prevzela vlado gospodje pri zaroki navzoči in prav rma. ko trdi, kmečka demokracija, tako da imajo sedaj v Ru- '. da niso prijatelji <S!ovenca». Ni pa resnica, da bi munlji režim kmečke demokracije. Zato moramo bil prvi drpis «S!ovencu> pod'akrjen, in Se vefja tudi pri nas vztrajati v borbi do konca, kajti laž je, da bi bil podpis potvorjen O vsem tem se zmaga mora priti. To nas uči romunski vzgled, j veleunmi dopisnik <Slovenca> temeljito infor-Zato pa vsi krepko na delo, da bo zmaga prišla mira. preden nasede neresničnim izgovorom. S čimprej!	|tem, da je <Slovenec> priznal prvo notico in pre-
klical drugo kot neresnično, ki je gos p doni in pacijentom SLS postala neokusna, je za »as zadeva za enkrat rešena.
LAŠKO. cSlovenec* r. dne 7. t. m poroča o neki zaroki in 8. L m. popravlja, da je to pomota ali eelo mistifikacija. Kakor pa trde. bo prva notica le resnična. Ker zaroka ni bila po volji gotovim ljudem okrog cSlovennu, so naknadno proglasili vest za pomoto. Kdo bo še v bodoče verjel <S!ovencu», ki danes ne'i a j objavlja, a jutri isto preklicuje.
POLJANSKA DOLINA. V našem Sokolskem domu se je pričelo živahno zimsko delovanje. Imeli smo že sedaj v jeseni tri prireditve. Zadnjo; ]na Martinovo nedeljo, in sicer rapallski dan z igro, deklamacijaml in drugim, kar se je vse prav ■ povoljno izvršilo. Posebno pohvalo zasluži naš( dečji naraščaj. Tudi obisk je bil dosti dober —
Soteščan:	,
Maščevanje pravice
Povest.
(Dalje.)
Po končani vežbi. ko so vojaki posedli k počitku, je bil pozvan, naj se takoj odoravi k naredniku s kovčegom in z vso opravo. Bliskoma se je moralo izvršiti, obenem pa je moral misliti, kako se bo zagovarjal.
•Kaj ste po poklicu?« je zagrmelo nared-nikovo vprašanje.
•Zidar«, mu je Mavzar mirno odgovoril.
•Kam ste navadno zahajali? Ali ste hodili v kako posebno družbo?«
•Nikamor.« Vojakovi besedi in obrazu se je poznalo, da ni bilo resnice v njegovem odgovoru.
«Zoper vas ie nekaj zapisano. Zato ste pri-bežali k vojakom ...»
•Prostovoljno sem prišel služit domovini.«
•Odprite kovčeg ter izložite predmete!«
Preiskava ni razen večje vsote denarja odkrila ničesar, kar bi bilo strogemu podčastniku vzbudilo pozornost. Strastno ie zgrabil listnico: oči so mu žarele od začudenja.
•Odkod imate denar?« je zahteval nojas-nilo, čim je preštel njegove bankovce, skrbno zravnane in zložene.
•Prislužil sem ga in prihranil«, mu je mirno odgovoril.
•Lažete!« se je razljutil. «Ta denar ni pri-služen in prihranjen: tudi ni podedovan ali darovan. Izvirati mora od nekod drugod, zato
ga bom zaplenil in oddal povelf"»ku stotnije. Daial vam ga bo v maniših zneskih — toliko, kolikor ea boste sproti nujno potrebovali.«
•Nihče nima nravice do mojih prihrankov«. se jc branil izročiti imetje.
•Tiho predrznik!» je planil predeni ter ga stresel za rame. • Tukaj je kazniva vsaka upornost, to si morate zapomniti!«
Mavzar se je moral ukloniti: vdal se je in molčal, kakor se spodobi vojaku pred predstojnikom. Žalostno je gledal za svojim bogastvom — zadnjim ostankom nepoštenega zaslužka, oblitega s krvjo umorjenke.
•Izginite, opravili ste!« ga je osorno odslovil. »Kadar boste potrebovali denar, se mi javite, da vas povedem k stotniku, kateremu morate utemeljiti potrebo. Tukaj imate manjši znesek za takojšnjo uporabo.«
Molče je spravil denar in odšel v vojašnico k tovarišem, ki so se odpravljali k počitku.
Milan se je kmalu uživel v vojaško službo. Pokazal je vsestransko marljivost in Izredno nadarjenost; predstojniki, ki so ga skrbno nadzirali, mu niso mogli ničesar očitati. S tovariši je občeval samo, kolikor je bilo potrebno; tem iskreneie pa se je v samotnih urah pogovarjal v duhu z Olgo ter ji očital I nezvestobo.
•Ubila si mi življenje*, ji Je opoiesel. vest pa mu je odgovorila: «Sam si zakrivil!«
Odločil se je ter ji napisal dolgo pismo, dobil pa ni odgovora, kar ga je vnovič po-trlo. Tolažil se je s tem, da njegovo pismo sploh ni bi'-> odnoslano, ali pa fa je n^ela teta. ki ga je uničila, zato mu Olga ni mogla odpisati.
Odkar je sprejel narednik njegov denar, sc mu je vidno izogibal: več mu ni pokazal svoje vojaške strosrosti. tudi z nadzorstvom je popuščal, dovolil mu te celo, da je smel v prostem času sam na sprehod. »Pojdi ter se nekoliko prikrivaj!« mu je naročil pred odhodom iz vojašnice.
Mavzarju je nošel denar ter je zanrosil narednika, naj ga povedo pred pove"~ika stotnije.
•Danes ne utegnem«, ga je kratko odpravil.
Drugi dan se le Mavzar ponovno oglasil. •Pokorno javim, da sem orišel m) denar*, mu je javil po običajnem pozdravu.
•Stotnik je odpotoval«, ga je zopet odslovil.
•Kdaj pa naj pridem?« te orosil pojasnila.
•Ne vem. Morda čez nekaj dnb, mu je odvrnil malomarno.
Milan je čakal ne'*""' dni. na k^r se ie zopet prijavil. Niegova potrpežljivost je pri-kipela do vrhunca. si<'enil ie. da se ne bo dal več odgnati. Naveličal se ie tudi narednik neprijetnih opominov, denarja r'tj rti mogel vrniti, ker va je pognal po grlu. moral ga je torej ustrašiti, da zadeva ne pride pred poveljnika.
•Čemu ti bo denar?« ga je nahrulil. »Tukaj si preskrbljen, privadi se varčevanju.«
•Svoje prihranke menda lahko porabim«, se mu je vojak pogumno odrezal.
•Tiho, jaz bom določil!«
•Govoriti hočem z gospodom stotnikom.«
• Ako bom jaz dovolil.«
»Pritožil se bom na višje mesto...»
SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. |
Kako bi bila srečna naša občina Sv. Krištof, ako bi ji naeeloval v bodoče Blaže, o tem je že mnogo poročala <Domovina>. Gospodje SLS v Laškem niso držali besede, sklicali so ponovni sestanek in pogruntali, da bo boljši župan neki Baron iz Kojzice, ter s tem spodnesli županski stolček Bla-žetu. Program bodočega župana po receptu SLS bo v glavnem vseboval naslednje točke: povzdigniti klerikalno hranilnico v Šmarjeti in tja prestaviti občinski urad iz Laškega; pregnati vse lisice iz Kojzice, katere delajo ogromno škodo okoliškim prebivalcem; v ta namen se je postavila že v neposredni bližini hišica, kjer bo nameščen čuvaj, ki bo preganjal zvitorepke. Zupan bo blažil Spore z najemnikom lovišča in po mnenju SLS se je izkazala potreba, da mora biti bodoči župan iz Kojzice. Kakor se čuje, bo g. Bart n izposlo\ al pri g. dr. Korošcu, da bodo imeli vsi oni železničarji znižano vožnjo po železnici, ki imajo režijske vozne listke. Kako bodo pristaši SLS v Rečici vzeli vse te najnovejše ukrepe klerikalne gospode v Laškem na znanje, se bo izkazalo v najkrajšem času.
SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Ker nekateri tukajšnji klerikalci ne morejo mirovati ter prenehati z blatenjem g. Tušaka, smo jim pri-morani odgovoriti. G. Tušak je popolnoma nepolitičen in pomaga vsakemu društvu; pomagal je z lepimi darili ob času njihove tombole ter že večkrat prej. Ko so še dopisniki cSlovenskega gospodarja* trgali hlače po šolskih klopeh, je že gosp. Tušak požrtvovalno delal v Bralnem društvu in mu mnogo daroval. Hudo Vas bode v oči dvorana, katero je dal postaviti g. Tušak; to pač zato, ker je boljša kakor Vaša ccerkvena preša>. Mnogokrat ste se izrazili, da bo vsakdo pogubljen, kdor bo šel v to napredno dvorano, a glej smolo: med 25 šivilj v fari niso mogli dobiti ene, da bi jim naredila zaveso k orlovskem odru. Morali so naprositi članico in celo igralko I. tamburaškega društva. Ne vemo, če ne bo tudi ta zavesa pogubljena ali pa celo cela dvojna. Na večer pred otvoritvijo Orlovskega doma so bili postavljeni pri vsaki drugi hiši ,krompirvahtarji' z nabasanimi revolverji. Prepričali se bomo, ali so imeli vsi orožne liste. Se pač hudo bojijo Orjunašev, zato 90 tudi drugega dne opustili politično zborovanje. Namesto govornikov je prišel konjski mesar in
kakor pravijo je naredil boljši ,kšeft' kot naši OrlL Od Sv. Benedikta in Sv. Lenarta je prišlo le par Orlov, dasi so naročili 300 obedov za goste. Po otvoritvi so cerkveni pevci zapeli «Mi vstajamo). Nekemu gospodu je ob tej pesmi zdrknila solza po licu, ker si je mislil: «Mi padamo>. Eno nedeljo prej je imelo napredno društvo svojo igro. To pot ste branili udeležbo, pa kdor drugim jamo koplje sam vanjo pade. Razen 10 gostov in nekaj domačinov ste ostali sami " dvoranL Igralci so igrali tako dobro, da so jim brki dol kapali. Za vzgled klerikalne kulture pa naj bo to: ko je bila slovesna večernica, se je mladina pretepala in s krompirjem obmetavala po njivah. Vprašamo le še to, ali ima predsednik Društva starih vojakov res pravico nositi vojaško sabljo.
NOVA CERKEV-PODLEHNIK. Nad našo faro je prisijalo po hudem političnem grmenju prijetno klerikalno solnce in začelo s svojimi žarki ogrevati tukajšnjo pokrajino. Blagostanje se je začelo širiti nad poprej zapuščenim okrajem, med in mleko se cedita. Poprej z davki obtežena kmet in obrtnik, čutita žarke klerikalnega solnca. Vi vsi širom naše domovine, ki ste z davki ter raznimi neprilikami preobremenjeni, pridite v našo občino, tukaj boste brez davka brezskrbno živeli in z rajsko naslado uživali klerikalni režim. Onemu članu občinskega odbora, ki govori okrog po vaseh, naj demokrati doma za pečjo čitamo svoje zakone, toplo priporočamo, naj se jih on sedaj v zimskem času za pečjo dobro nauči, saj je šele prvič v življenju deležen sreče, da je prilezel v občinski odbor. Če bomo imeli same take odbornike, potem ne bo treba zakono-dajalca
SV. ŠTEFAN OB ŠMARJU PRI JELŠ An. Na praznik vseh svetnikov je imela takoj po maši tukajšnja javna ljudska knjižnica svoj običajni letni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov. Uvodoma se je njen načelnik, g. Malgaj, spominjal pokojnih podpornikov, med drugimi pokojnega župnika g. Zdolške, ki je z lepim številom darovanih knjig pripomogel k ustano-
SUKNO
261
iz največjih čeških in angleSkih tovarn, zanesljivo in trpeino blago v veliki izbiri in zmernih cenah pri
A. E. SKABERNE, LJUBLJANA
i vitvi tega prepotrebnega kulturnega društva. Med ' drugim je tudi poudarjal, da je društvo potriebno za izobrazbo tukajšnje mladine. Kakšen razloček je med člani tega društva in med onimi, ki ničesar ne čitajo! Prav dobro se ločijo oni, ki čitajo, od onih, ki se vadijo karte igrati in popivati- Naš sedanji g. župnik naj bi posnemal svojega prednika in podpiral to izobraževalno društvo, i on mu z vsemi močmi nasprotuje. Dobro je, da nima pre več vpliva. Pri volitvi je bil izvoljen ponovno nam priljubljeni g. Malgaj ga načelnika, poleg njega pa stari poslovni odbor z malo spremembo, kar je dokaz, da imajo člani do upravnega odbora zaupanje. Za božične praznike se bo zopet nabavilo precejšnje število lepih knjig, katerih bo kmalu 300. Le v čitanju je naša izobrazba in šola o lepem vedenju. Mi hočemo napredovati, če je komu prav ali ne. — Član javne ljudske knjižnice pri Sv. Štefanu blizu Šmarja.
SV. TROJICA V HALOZAH. Žalostna slika se ti nudi na našem pokopališču, ko vidiš na njegovi sredini grob župnika domačina, ob katerem stoji navaden lesen križ. Ta blagi župnik je bil rodom iz ugledne hiše Širovnikove v Kozmincih. Pokojnik je kot zaveden Slovenec trpel velike krivice od strani avstrijskega oblastva. Žal, nam priljubljeni mož ni dolgo župnikoval. Bog ga je poklical k sebi v njegovih najboljših letih. Ni lepo za faro, da naš župnik rojak nima boljšega spomenika. Niti njegovi sobratje nimajo toliko čuta za svojega sobrata, da bi mu postavili primeren nagrobni spomenik, ki ga blagi pokojnik tudi zasluži.
LOPERČICE PRI ORMOŽU. Tukaj sta zdrava in še čila obhajala svojo zlato poroko Franc in Jožefina Lešničar, priljubljena in vedno delavna posestnika. Prvi ima 75, druga 83 križev. Bog naj ju ohrani še zdrava do skrajne meje človeškega življenja. Iskrene čestitke.
KRIŽEVCI (Prekmurje). Vsem je še v dobrem spominu, kako so se lani skoro vsi voditelji nas evangeličanov pri skupščinskih volitvah vrgli v boj za radikalno stranko. Premotili so nas in po večini smo res glasovali za radikale. Naš kandidat ni bil izvoljen, povzročili smo pa, da nI bil izvoljen naš evangeličanski župnik g. Godina iz ; Gornjih Petrovcev, ki je kandidiral na demokrat-ski listi. To, da ni bil izvoljen g. Godina, ki mu je I manjkalo par sto glasov, je največja nesreča nas ' evangeličanov. Za to nesrečo se imamo zahvaliti
«Kam? Poberi se, sicer te kaznujem radi upora!*
«Povedite me pred stotnika. Prosim pokorno!*
«Proč, sicer bom poklical stražo! Ti še ne veš, kaj pomeni vojaku upor in komu se mora pokoriti!*
^Pritožbe menda niso prepovedane.* «Svarim te in opominjam. Ne pozabi, da si zapisan v črni knjigi, vsaka nepremišljenost ti bo škodovala *
Narednikove grožnje so ga nekoliko opla-šile, pogum pa mu je dajala zavest, da nima nihče pravice do njegove imovine. Sicer ga že najbrž zasledujejo oblastva, vendar pa še ni dognano, kako je pridobljeno njegovo premoženje. Hotel je nekaj ugovarjati, a že pri prvi besedi ga je narednik zgrabil kakor s kleščami in pahnil iz sobe. Pred vrati na hodniku mu je še priložil krepko brco, Milan se je opotekel in zvrnil navzdol po stopnicah.
šele drugi dan se je prebudil iz težke nezavesti v vojaški bolnici, kamor so ga odnesli vojaki na nosilnici. Močno se je pretresel in udaril na glavo, več dni je bil popolnoma omamljen. Ni se mogel držati po-koncu, mogel pa tudi ni pracilno misliti in govoriti. Polagoma se mu je vračala zavest, začel je spoznavati tovariše ter se pametno razgovarjati.
Vojak, ki je ležal ob njegovi postelji, mu je povedal, kako so ga prinesli nezavestnega v zdravniško oskrbo. «Z nogami si bil že na drugem svetu*, se je pošalil. «Dobro si boš zapomnil svojo nerodnost!*
«Ali so povedali, kaj se mi je pripetilo?* «Rekli so, da ti je spodletelo na stopnicah. Zares smešno, Mavzar, pet mesecev si že vojak, pa še ne znaš hoditi.*
«Prijatelj, o tem bomo še govorili...» «Najbolje je, ako molčiš, sicer te bodo še kaznovali.*
«Kaznovan bo nekdo drugi, ki me je pahnil po stopnicah .. .*
«Kdo neki? Vidim, da bi rad zabrisal sramoto.*
«Vrgel me je narednik, ker mu ni ugajala moja prošnja. Tega, seveda, niso povedali.* «Hm, narednik? Že mogoče!* je strmel vojak in dostavil: «Ničesar mu ne moreš.* «Ovadil ga bom zaradi telesne poškodbe.* «Eh, kaj boš dosegel! Najbrž je že odrinil na bojišče.*
«Kam?» se je prestrašil in sedel na posteljo.
«V Bosno ali v Hercegovino. Vojna je nastala.*
«Hitro se je izkuhalo.* Mavzar je hipoma pozabil na bolečine, planil je iz postelje ter skakal in mahal z rokami okrog sebe.
«Ali si znorel?* se mu je rogal tovariš. «Zdrav sem. Javil se bom zdravniku in prosil, naj me nemudoma odpošlie.*
Po zdravnikovi odredbi je Mavzar zapustil bolnišnico in odšel nazaj v vojašnico. Tam že ni bilo več njegove stotnije, zaman je povpraševal po poveljniku in po krutem naredniku, domala vsi podčastniki so bili zamenjani z mlajšimi, ker so starejši nesli pozdrave čestilcem Mohamed"
Milan je javil prihod iz bolnišnice in prosil, naj ga pridelijo četi, ki je pravkar odhajala na bojišče. Prejel je bojno opravo ter se je pridružil vojakom, ki so šli osvajat Bosno in Hercegovino.
V podnožju strmega bosanskega griča so taborili vojaki, pripravljeni, da preženejo s skalnega vrha Turke, ki so zložili visoke kupe kamenja, katero jim je služilo za utrdbo, ob spopadu pa so ga valili na sovražnika.
Ozko dolinico je napolnila mučna večerna tišina. Moštvo je povečerjalo, razdrlo šotore, razvilo se je v bojno četo in čakalo povelja. Poveljniki so odposlali odposlance in množica je začela prodirati po strmem pobočju. Oprezno se je plazila navzgor med skalovjem, da iznenadi sovražnika ter ga vrže iz trdnjave.
Nad pečinami je odjeknil divji krik. Napadalci so prispeli do vrha prav do stene, za katero so se skrivali Turki. Zadoneli so prvi streli, po rebri se je vsulo kamenje, ki je od-skakovalo ob skalovju in bobnelo v dolino.
Borilci so se spretno izogibali kroglam in kamenju, nekaj pa jih je kljub temu ostalo na bojišču. Daleč naokrog je odmevalo stokanje ranjencev; reševalci so imeli obilo posla, pre-! den so jih spravili iz skalovja v dolino nai obvezovališče.
Trenutno je pnnehalo grmenje, napadalci so se potuhnil? pred utrdbo, čakajoči povelja za naskok. «Naprej! Hura!» je donelo med bojnim vriščetn in bobnenjem. Vojaki so na* skočili obzidje, vnela se je srdita bitka, tv*
tistim našim voditeljem, ki so nas gnali v boj proti našemu človeku za mariborskega advokata. To je sveta resnica, kajti če že mi kmetic nismo mogli znati, da g. Šoštarcc ne more biti izvoljen, ker nimamo časa študirati politike, bi morali znati naši voditelji, da je šel ves naš volilni boj za gospoda dr. Ravnika. Znati bi pa tudi morali, da tudi ta advokat ne more biti izvoljen na radi-kalski listi, ker ncčejo imeti ostali Slovenci v mariborski oblasti z radikali nobenega posla, mi sami pa imanio premalo glasov. Al! so naši voditelji to znali ali ne, ne bomo preiskovali. Mi srno šli za njimi in glasovali za radikale, ker so nam pravili, da pride s pomočjo radikalov za nas evangeličane zlati čas. Volitve so -minile, a od Obljub radikalov ni nobenega sledu. Vsak dan se nam hujše godi. Nesreča za nesrečo nas zadeva, narod odhaja v Ameriko, pomoči od nikoder, najmanj od radikalov. Nobene koristi nam ni prinesla naša radikaiska politika, kvečjemu nekaterim našim bogatinom gospodarske ugodnosti, narod pa je zapuščen in nima zagovornika. Hudo smo udarjeni in zdaj naši gospodje poskušajo, kako bi odvrnili krivdo od sebe na druge. Začeli so napadati Sokole prav kakor katoliški klerikalci. Gospodje, s tem ne boste preobrnili istine, da ste lani vodili slabo politiko in nam evangeli-čanorn ogromno škodovali, ker ste onemogočili Izvolitev g. Godine za poslanca. Mi smo tudi že (oliko pametni, da vidimo, da Sokol veri prav nič ne škoduje, uči pa naše fante ljubezni do svojega naroda in jim prinaša ljubo zdravje. Saj jih vidimo te naše dijake, kaki so, ko hodijo k Sokolu! Veseli, zdravi, pošteni, z vsakim človekom prijazni, vsakemu radi pomagajo. Ali je to proti veri?
MURSKA SOBOTA. V zadnjem času so se zopet začele množiti tatvine po našem srezu in je z njimi orožnišlvo precej zaposleno. K sreči se krivci v večini primerov najdejo in primerno nagradijo. Bliža se pač zima in st; hočejo ljudje na tuj račun preskrbeti z vsem potrebnim, zlasti z ebleko in živili.
MURSKA SOBOTA. Novi sreski sanitetni referent g. dr. Albin Gregorc že ordinira v Murski Soboti, in sicer v hiši g. Reicha.
DOMANJSOVCI. Dne 24. oktobra se je pri Bas pripetila huda nesreča. V mliuu Janeza Čahuka je hotel lOletni mlinarski vajenec Aleksander Ktironja prestaviti gonilni jermen na
drugo kolo. Ker pa je bil premalo previden, ga je jermen zgrabil in potegnil med kolesje, ki mu je desno roko grozno razmeearilo in jo odtrgalo do rame.
POZNANOVCI. Nedavno je našo sicer mirno občino razburila govorica, da je mali Viljem C3r umrl nasilne smrti, češ. da so ga zjutraj našli mrtvega in čisto modrega Nastala so razna ugibanja in ljudje so začeli cel šušljati, da je bil otrok zadavljen. To je dalo orožnikom povod, da so vso zadevo javili sodišču. Sodna komisija je odredila obdukcijo trupla, ki je dognala, da je otrok umrl na vnetju srčne mrene, na kar so se vaščani zrpet pomirili.
PET4NJCI. Naš vrli posestnik Josip Šiftar je i bil na jesenski kmetijski razstavi v Ljubljani za ! razstavljeno pšenico odlikovan s priznanjem. Od-likovancu čestitamo!
BELTINCI. Naša semenogojska postaja, ki jo vodi priznani strokovnjak g. inž. Mikuš, jc dobila na letošnji kmetijski razstavi v Ljubljani najvišje odlikovanje: zlato kolajno. To odlikovanje je dokaz, da se v Prekmurju tiho, a uspešno dela j na splošnem gospodarskem napredku. Hvaležni smo g. inženjerju za to njegovo delo, ki mu je prineslo visoko odlikovanje, ki služi v ponos vsemu Prekmurju.
GORNJI SLAVEČI. V nedeljo 28. oktobra smo pri nas posvetili novo evangeljsko cerkcv. Posvetitev je opravil evang. škof iz Zagreba. Na slavnost je prišlo iz vsega Prekmurja polno naroda vseh ver.
PUŽEVCL Vvkan Knbnan Iz Ptiževcev ie ! ukradel pred tednom dni pred krčmo Ludovika jSočiča kolo, ki je bilo la?t Franca Cipota iz Poljane. Prodal ga ie Francetu Horvatu v Dankovce za 350 Din, kjer so ga orožniki našli.
SKAKOVCI. Naš rojak Ludovik Vrečič je pred kratkim razstavil svoje slike v Ljubljani. Kritika «e je o razstavi pohvalno izrekla. S svo-■ jim korakom je g. Vrečič odprl svetu lepe strani 'našega Prekmurja, zato smo mu za njegov trud hva'ežni.
FOKOVCL Pri nas je nedavno zopet gorelo. V noči od 25. na 26. oktobra je pogorelo pri Danijelu in Klari Fi'o streha in ostrešje na hiši z vso slamo, senom in gospodarskim orodjem. Škode i je 13.000 Din. Pogorelca sta visoko zavarovana, >pa pada sum na nju.
TURNIŠČE. Tudi pri nas so začeli s prstom kazati na tiste, ki ne čitajo «Novin», temveč druge liste, ki so baje zato brezverski. ker nočejo hvaliti g. Kleklja. In zato jih je treba obrekovati. Ljudstvo se hoče pokazati naklonjeno novemu gospodu, uvažujočemu k tiste, ki so v Marijini družbi in ki že vedo. kaj je Orel, stori isto kakor njegov dušni pastir. Če se bo pri nas Širila klerikalna prosveta tako hitro, bo kmalu samo tisti pošten in veren kristjan, ki bo molil iz Klckljevih molitvenikov «Novin» in »Nepnjsaga*.
DOMAJINCI. Našo mirno vas je razburil strašen zločin. V noči od 22. na 23. oktobra je porodiia žensko dete Antonija Kovačeva od hiše št. 60. Otroka pa je naenkrat po porodu zmanjkalo. Mati ga je umorila in skrila v pepel pred peč. kjer ga je sodna komisija našla mrtvega.
DOKLEŽOVJE. Novi železniški most čez Muro je gotov. V dneh 29,, 30. in 3L oktobra so ga postavili na stebrišča sterega mestu, starega pa na nalašč v ta namen improvizirani leseni most. Ker je bilo delo zelo zanimiv*), je bil precejšen obisk jodovednežev. Te tri dni se je osebni promet vzdrževal s prestopanjem, za brzovozni in tovorni promet pa je bila proga Ljutomer—Hodoš v tem času ukinjena.
Kmetijski pouk
POKLADANJE REPE MOLZNIH KRAVAM.
Med važne pridelke spada po naših krajih strniščna repa. Pridelujemo jo za živež in za klajo živini. Sladka repa nam daie zdravo jed, ki je cenjena tudi za bolnike, ker je lahko prebavna. Še bolj priljubljena je pa kisla repa, ki daje v zimskem času poieg kislega zelja eno glavnih prikub na mizi kmeta kakor tudi meščana.
Še več pa porabimo sveže repe za klajo prašičem in goveji živini. Repa kot krma se odlikuje s svojo sočnostjo in svojim sladkorjem, ki ga ima povprečno 5 %. Tečnih beljakovin pa vsebuje komaj 1-2 % Tudi kot živalska k laja učinkuje ugodno, ker je slastna in lahko prebavna. Pri nas jo radi pokladamo molznim kravam v zimskem času, in sicer pomešamo med rezanico in drugo suho krmo. S svojo sočnostjo pripomore, da nam
kateri je bil sovražnik vržen iz trdnjave. Kar jih ni obležalo med kamenjem, so se razkropili po gorovju.
Med preganjalci je bil tudi Mavzar. Vso roč je premagoval napore, šele proti jutru si je privošči! nekoliko oddiha. Sedel je na ma-hovita tla pod visoko skalo, napil se je čiste studenčnicc, na kar se je naslonil in zadremal. V tistem hipu ie odjeknil v bližini stre! in za njim bolesten klic ranjenega vojaka.
Pograbi! je puško in lezel oprezno proti kraju, odkoder je prihajalo ječanje. V ozki kotlini med skalovjem je zagledal dva Tur-čina. ki sta neusmiljeno mrcvarila mladega vojaka. Ciin sta ga zapazila, sta zbežala po jazdrapani drži med pečine.
Mavzar se je sklonil k ranjencu, čigar ob-jraz je bil ves razmesarjen. Težko je hropel ter se zvijal v silnih bolečinah. Prosil ga je iza požirek vode. ki mu jo je prinesel v skodelici iz studenca. Nato ga je umit ter mu obvezal krvavečo rano.
•Ustreli me. tovariš*, ga je prosil s slabotnim glasom. «Zame ni več drugega zdra-ivila.*
' Milan se je stresel ob zvoku njegove besede. Tako znana se mu je zdela, ni pa se mogel snomniti, kedaj in kje jo je že slišal iV živlieniu.
•Ali me ne poznaš? je dihnil ranjenec komaj slišno.
•Izidor Palaron!* si je nenadoma domislil. »Ali je mogoče?*
•Morilec Justine ... Pravica se je maščevala.*
»Kletev nesrečne matere te jc dohitela. Bog jo jc uslišal...»
•Povej ji. kadar se povrneš iz boja, da obžalujem zločinsko dejanje ter jo prosim odpuščanja. Sporoči ji, da sem prejel zasluženo plačilo.*
Visoko gori za pečino je počil strel. Milan se je sklonil k tlom ter se izognil krogli, ki je siknila mimo glave.
•	Med skalovjem se potikajo Turki*, ga je ranjenec opozoril. «Ustreli me in beži, da te ne dobijo.*
•	Meni je žal... Zakaj me nisi ovadil!*
»Zaradi pohlepnosti po denarju, ki pa mi
nj prinesel blaeoslova ...»
Zopet je počila puška, priletelo je sovražna krogla in zadela ob skalo, štrlečo nad ranjencem iz grape.
•Beži, tovariš!* ga je ponovno opomnil. «Oh, kako me peče in boli; izpolni mi zadnjo željo, dai mi pištolo!*
Pod skalo je ležal tovarišev nahrbtnik in nad njim je visela nabita pištola. «Tukai io imaš!* mu jo je potisnil v roko ter se obrnil od njega.
S pečevja. odkoder se je čulo streljan ie. je radonelo dlvie tuljenje. Nizdol po strmini je skokoma drvela gruča Turčinov. dobro oborožena.
•Zbogom, tovariš!* Milan je planil po-koncu, z eno roko je zgrabil puško in z drugo samokres. Še enkrat se je ozrl na tovariša. ki je s tresočo roko nastavil v usta cev nabite pištole in izprožil. Strel mu je raz-nesel glavo, na vse strani so odleteli njeni deli. iz trupla mu je curkoma brizgnila kri.
vse telo se je grozovito skrčilo, na kar je mirno obležalo.
Mavzar se je pritisnil k skali ter si zavaroval ozadje, na puško si jc nadel bodalo in čakal na napadalce. Bližali so se mu z velikimi koraki; da bi ga tem bolj ostrašili. so zagnali divje rjovenje. Prihajali so po vrsti drug za drugim po ozki graoi; vsak. ki se mu je pokazal je padel, zadet od njegove kroele. ter se je zvrnil med skalovje.
Upiral se mu je velikan, čepeč za grobi jo kamenja, odkoder mu je neprestano pošiljal smrtne pozdrave. Ves jc bil skrit za skalovjem, samo turban na glavi se mu je včasih pokazal.
•čakaj, kmalu bova obračunala!* Mavzar je skočil od skale z nasajenim bajonetom, videč, da jc obritoglavec neha! streljati. Pognal se je proti groblji, da bi ga prehode!, takrat pa je začutil, da ga je zadaj pod ramo tnočno zaskelelo.
Poraščen divjak Je zavihtel bodalo, ki ga je pravkar potegnil iz njegovega telesa. Ob-lila ga je neprijetna mokrota, mahoma so bila krvava tla pod njegovimi nogami.
Obšla ga je neznosna bolečina, pred očmi se mu je stemnilo, z bolestnim vzdihom se je sesedel pred krvoloka. Turčin ie dvignil zakrivljen meč, da bi ga razsekal na drobne kose, preoodila pa ga je četa vojakov, ki se je pojavila v soteski.
«Ža njim! Naprej!* so kričali na vse grlo, loveči sovražnika med skalovjem.
Mlad narednik je pokleknil k ranjencu, odpel mu je nahrbtnik ter mu ga 'c položil pod zlavo.	'Dalje prih.) „
krave ob suhi klaji več molzejo. Opozoriti je pa i nato, da je ne smemo preveč pokladati, ker se v | tem primeru mleko rado navzame slabega okusa in postane tudi l>clj vodenj, zlasti če je ludi druga krma bolj prazua. Slama in lepa, oboje je premalo tečna hrana za našo goved in še posebej za molzne živali. Repe smemo na oan in glavo pokladati po 6 do 12 kg. Večjih količin ne smemo pokladati, da se mleko ne navzame nevšečnih lastnosti, ki preidejo slednjič tudi v mlečne izdelke. Pc obilni repi dobi mleko slabši okus in rado greni.
V primeri s peso in korenjem je repi manj vredna krma. Pesa se odlikuje z večjo vsebino sladkorja. Ima ga poprečno 9 %. Zaradi tega je pesa tudi bflj okusna in bolj tečna in je zlasti za molzno krave posebno dobra. Za zimsko klajo je pesa povsod cenjena in jo v ta nameu po živinorejskih in mlekarskih krajih molro pridelujejo. Tudi pr: nas jo kaže pokladati pcleg repe in v ta namon pridelovati v večji meri kakor dosihdob. To storiiiio toliko laže, ker se da pesa s presajanjem pridelovati tudi kot strniščni Fadež in ker daje bolj varne pridelke kakv-r repa, ki je pogosto izpostavljena poškodbam po bolharih in polžih. In če primerjamo repo s težnostjo korenja, moramo dati tudi korenju prednost pred repo, ker vsebuie korenja po 10 % sladkorja iu 13 % beljakovin in jjn tudi sicer prav zdravo in dobro krmilo. Po naših krajih ga pok l-i damo prašičem, ker ga ostaia sploh premalo za našo goved, dasi bi prav dobro prijal tudi tem živalim.
REJA SLABE ŽIVINE POMENI ZAPRAVLJI-VOST.
Danes mor« V3ak gospodar gledati na to, da se mu reja živine izplača. Reja krav mora dajati toliko užitka r. mlekom in s te eti, da se pokrijejo stroški reje in da dobimo gcoj po vrhu. Delovna živina nam mora poplačati rejo s svojim delom in s prirastkom na mesu itd. To velja ravno tako za razmere velikega posestnika kakor za malega.
V mnogih primerih se bomo na ta način prepričali, da nam živali ne poplačajo reje in da so slabe zt užitek. Take živali redimo v našo zgubo. Zato jih kaže polagoma nadomestiti l boljšimi. Časi, ko se je redilo zaradi potrebnega gnoja, so minuli. Danes se mora vsa reja izplačati, sicer delamo z izguba Kot mali posestniki moramo nato še posebno paziti.
Važno je za nas, da redimo po naših hlevih le dobre živali, ki nam dajejo toliko užitka, da je vsa reja dobičkaaosna. Po krajih, kjer 30 razmere manj ugodne, moramo n. pr. krave izkoriščati na vse strani. V takih razmerah kaže s kravami tudi delati, da nam vsa reja več nese. Marsikje je danes maloposestvo navezano ni rejo vprežnih krav, da si pomaga naprej.
Čo je pa živina slaba zaradi slabe in polovičarske reje in jo vzrok slabih uspehov ua naši strani, potem je ves način reje izboljšati, da pridemo do primernih uspehov. V takem primeru pa sami zapravljamo, ker prirodno dobro živino slabo redimo in ji ne dajemo tega, kar bi potrebovala za popoln užitek in za svojo hasnovitost. Slabe živali in zapravljivo rejo poznamo na tem, če nam živali pri dobri reji ne dajejo porodnega užitka. S takimi živalimi moramo tudi pri nas prenehati!
Ljubljanski ko^uliovinski sejmi
Tudi starejši ljubljanski meščan se spominja na vsak prvi ponedeljek meseca januarja po sv. Neži, ko so hodili lovci iz vseli krajev bivše Kranjske, Štajerske, Koroške. Primorja, Istre, Hrvatske in Dalmacije' po ljubljanskih ulicah z . najraznovrstnejšo kožuhov-ino in jo nudili ljub-! Ijančanom in došlim kupcem naprodaj. Zbirali 'so se po raznih ljubljanskih gostilnah, pozneje na dvorišču »Balkana* in mešetarjenja, prerekanja ter vpitia je bilo dovolj, kar je pokazovalo živahno kupčijo. Seveda je bil promet majhen,
Zato je pa potrebno, da redimo živali, ki so dobre za užitek, od katerih imamo toliko dohodkov, da se stroški reje pokrijejo in da ostane za naše delo še kaj čez. Seve ia je treba, da ugotovimo vse to s svinčnikom v roki. Taki računi nam šele pokažejo, kako stojimo z našo rejo.
A. S. Puškin — O. Strniša:
Razbojnik Dabrovski
(Dalje)
»Ah, ti.» je zakriča'a Jegorovna. »Vladimir And reje vič, kaj delaš?«
»Molči!» jo je zavrnil Dubrovski. «No. otroci, zdravstvujte! Orem, kamor me po-vede Bog. Bodite srečni s svojim novim gospodarjem!«
»Oče. ti naš krušni oče!» so zavpili. »umremo — a tebe ne zapustimo, s teboi gremo!»
Konji so bili napreženl. Dubrovski je šel v telego z Grišo. Anton ie udaril po konjih.
V tem trenutku je plamen obllznil hišo. Deske so zahreščale in se začele rušiti, goreče tramovje je pokalo, nad streho ie zakrilil rdeči petelin, začulo se ie žalostno tarnanje in klici na pomoč. Arhip se je oziral na požar z zlobnim smehom. Iskre so švigale.
«Zdai je vse dobro». je rekel Arhip. «Kako gori! Gotovo se s Pokrovskega dobro vidi.*
Ta hip je nov pojav obrnil njegovo pozornost nase. Po strehi gorečega skednja je begala mačka, ne vedoča. katn skočiti: od vseh strani so jo obdajali plameni. Z žalostnim mijavkaniem ie bedna "žival klicala r.a pomoč. Mladina se je divje smejala, ko je opazovala njen obup.
«Zakai se smejete. vraei». jih ie nahrulil kovač.» »Ali se ne bojite Boga? Božia stvar poginja. a vi se raduete kakor norci!» Prislonil je lestev k goreči strehi in zlezel nanjo.
ZENINSm NEVESTE
kaikir kupujete balo, oglejte »i bogato zalogo v<*eh Trst manafakturneg«. volnenega, svilenega, platnenega blaga pri rnsiii tvrdki
a. e. skabrrnr, ljubljana
Mačka je takoj spoznala njerovo namero in se mu z vidno hvaležnostjo obesila na rokav. Osmojetii kovač je s svojim bremenom prilezel na tla.
»No, otroci, zbogom*, jc dejal služinčadi okrog. »Tu zdaj nimam kaj delati, ostanite srečni in me ohranite v dobrem spominu!® Kovač je odšel, požar je razsajal še nekaj časa. naposled se je polecel in ogorki oglja so žare!! brez plamena. Okrog pn<rorišča so pa blodili pogorelci, stanovalci Kistenovke.
7. po?'?vje.
Drugi dan se je novica o požaru raznesla po vsej okolici. Ljudje so razpravljali o njem z različnimi slutnjami in razlagami. Nekateri so bili uverjeni. da so ljudje Dubrovskega. ki so se opijanili na pogrebnini, posestvo zažgali iz neprevidnosti. Drugi so zopet dol-žili uradnike, ki so se naoili na svojem novem selišču. Nekateri so ueenili resnico in so trdili, da je bil povzročitelj te strašne nesreče Dubrovski sam. Mnogim se ie pa zdelo verjetno, da ie pogorel sam z uradniki in slu-žinčadjo vred.
Trojekurov je prišel že drusri dan sam na lice mesta in osebno vodil preiskavo. Dognalo se je, da so prisednik okrožnega sodišča, upravnik in pisar, tako tudi Vladimir Dubrovski. dojilja Jegorovna. sluga Griša kočijaž Anton in kovač Arhip izginili nezna-nokam. Vsa služinčad je soglasno Iziavila. da so uradniki zgoreli. Ko se ie sesedla streha, so izkopali njihove obžgane kosti. Ženski Va silisa in Lukrecija sta rekli, da sta videli Dubrovskega in kovača Arhipa nekaj minut
saj je šlo pri kupčiji navadno le za posamezne komade.
Meseca januarja leta 1925. pa je ta tradicionalni sejem že pokazal resno lice. Njegovo organizacijo je prevzela v svoje roke uprava Ljubljanskega velesejma s sodelovanjem Slovenskega lovskega drušva v Ljubljani, odnosno Lovske zadruge, in prenesla tržišče v svoje razstavne prostore. Z uspešno propagando je te sejme založila z veliko množino dobrega blaga, pridobila poleg domačih tudi inozemske kupce ter tako koncentrirala ponudbo in povpraševanje na enem mestu. Vsako leto od tedaj so se tu vršili ti sejmi, včasih tudi dvakrat do trikrat v eni sezijL
Letos bo ta običajni sejem sv. Neže za kožuhovino vseh vrst na sam praznik sv. Neže, y ponedeljek 21. januarja 1929.
Tudi letos bo došlo mnogo raznih interesentov, domačih in inozemskih. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, predvsem pa članov Slovenskega lovskega društva, da pošljejo vse to leto pridobljene kože »Divji koži» (Ljubljana — velesejem), ker samo v slogi in medsebojni podpori je moč in zagotovilo čimboljšega uspeha.
Kože se sprejemajo že sedaj. Vsa pojasnila daje »Divja koža», Ljubljana.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Razpoloženje na žitnih tržiščih je bilo zadnje dni precej mlačno. Sicer so se cene po precejšnjem padcu v Ameriki in Madžarski zopet [Kipravile, vendar so še slabe. Kupuje se malo. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 13. t. m. naslednje cene: pšenica baška. nova, postavljena na slovensko postajo 297*50 do 300 Din; tur-š č i c a, postavljena na slovensko postajo 365-50 do 370 Din; ječmen, baški, nov 315'50 do 317 Din, moka «0» 430 do 435 Din za 100 kg.
ŽIVINA. Cene volom so se nekoliko dvignile na zadnjem ljubljanskem sejmu (do 23 par pri kilogramu). Za kilogram žive teže so bile naslednje cene: voli I. 9 Din, II. 8 Din, III. 6 50 Din, krave, debele 5 do 6 Din, krave klobasarice 3 do 3-50 Din, teleta 10 do 11 Din.
HMELJ. Zaloge pri hmeljarjih v Savinjski dolini so že majhne. Po boljšem blagu se precej povprašuje; plača se po 25 do 31 Din za kilogram.
pred požarom. Kovač Arhip je bil po splošnem mnenju živ in verjetno glavni, če ne edini krivec požara. Nad Dubrovskim je ležal težak sum. Kirila Petrovič je poslal gubernatorju podroben opis dogodka in nova preiskava se je pričela.
Zaradi drugih vesti so se govbrice in radovednost skoro usmerile drugam. Pojavili so se razbojniki in razširili strah po vsej okolici. Ukrepi, ki so jih proti njim podvzeli. so se izkazali pomanjkljivi. Vrstila so se opustošenja, drugo hujše od drugega. Varno ni bilo niti na cesti niti v vaseh. Mnogo trojk, z razbojniki napolnjenih, se ie pri belem dnevu vozilo po vsej guberniji. Razbojniki so ustavljali popotnike in pošte, prihajali v sela, napadali vlasteline in jim sežigali posestva. Glavar drhali se je odlikoval po svojem umu, drznosti in nekaki velikodušnosti. O njem so pripovedovali čudne stvari. Ime Dubrovskega je bilo vsem na jeziku; bili so uverjeni, da on in nihče drugi ne vodi teh roparskih pohodov. Le eni stvari so se čudili: Imetju Trojekurova so prizanašali: razbojniki niso niti ene žitnice pri njem oropali, niti enega voza odpeljali. Trojekurov, ki ie Imel navado, precenjevati se. je pripisoval to prizanašanje pred vsem strahu, ki ga ie znal vcepiti vsej guberniji. in tudi dobri policiji, ki jo ie uvedel v svojem selu. Spočetka so se sosed ie smejali domišljavosti Trojekurova: vsak je čakal trenutka, da bodo repovablieni gostje posetill pokrovsko selo. kjer bi našli vsega dovli, naposled pa so bili sami prisilieni priznati, da se ga razboiniki iz neznanega vzroka ijejo. Trojekurov je triumfiral in pri vsaki no-
NAROČNIKOM «DOMOVINE»!
Na položnice, ki smo lih priložili minuli mesec, se do danes še niso odzvali vsi naročniki. Zato prizadete ponovno prosimo, da plačajo pripadajoče zneske brez odlašanja, ker le nlačnikom moremo jamčiti, da bodo prejemali list brez prestanka. Naj ne bo zaradi tako malenkostne naročnine, kakor je naša, nobenega zamudnika!
Upravništvo «DOMOVINE».
življenskega pomena, vendar se s tem vprašanjem premalo bavimo. Vendar bi moralo prav danes, ko je predsednik vlade Slovenec, agrarne vprašanje v Sloveniji biti stavljeno na dnevni red. p^na in zasiužj upoštevanje'kakor ostalo'šol-
skupščina je v svojem prora*unu naložila 30% no oblastno doklado k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev. Ta davek nadomešča dejansko dohodnino, na katero «e nikdar niso nalagale avtonomne doklade Obrtni davek je za obrtništvo že itak previsok, ker j^ uvrščen v kategorije, v katere spadajo tudi druai. gmotno mnogo bolje stoječi sloji nego je obrtništvo. V svoji spomenici ugovarja Zveza tudi proti 30%ni oblastni dokladi na ushižbenski davek, ki je dejansko istotako le doh dnina. Ponovno je izrazila svoj protest proti ot la-tni taksi na motorni vozila in oblastni trošarini na potrošnjo orem ga. V spomenici se je zavzela tudi za obrtno nadaljevalno šolstvo zaradi nezadostne podpore od strani državne uprave, ogroženo v svojem obstoju. Obrtno nadaljevalno šolstvo je za razvoj obrt=i največjega
Tega se dobro zavedajo obstoječi agiarni odbori gtv0 Zveza ape)ira na 0Ma=tno skupš- ino, da za-
posameznih občin. Zato se je izmed predstavnikov posameznih agrarnih odborov sestavil pripravljalni odbor, ki sklicuje za nedeljo 18. t. m. ob 9. v salonu pri Mraku v Ljubljani sestanek vseh obstoječih agrarnih odborov, da se na tem sestanku stvori on tna organizacija vseh interesentov in izvoli izvršilni odbor, ki bo skrbel, da se agrarno vprašanje v Sloveuij: stavi na dnevni red in da se čimprej povoljno reši s tozadevnem za
sigura obstoj obrtnonadnljevalnih šol z redno, vsakoletno najmanj 30%uo subvencijo k celoletnemu proračunu. Pro'i oblastnim davščinam je vložil protest tudi vrhovni obrtniški svet.
* Brezobziren na?in irterjivanja zaostalih davkov- Iz severne Dalmsciie prihajajo neverjetne vesti o postopanju davčnih oblastev proti tamkajšnjemu prebivalstvu ob priliki prisTriega izterja-
konom. Pričakuje se, da se bedo tega sestanka i	zaostalih d-tvkov za pet do sest let nazaj,
udeležili predstavniki vseh agrarnih odborov ter! Izterjevalci hodijo z orozmškim. p*tral a-n, od tudi drugi agrarni interesenti, da se izbere čim ; ee'a «»Ia ter rub-jo vse. kar jim pnde pod delavnejši izvrševalni odbor in da se mu dajo' ™koNaČm, kakose.;terrvflnje vrši. jenezasli-Čim natančneiša navodila za delo v korist agrar- san" beljakom se jetrbe z-dn-e govedo iz hleva m
nih interesentov.
* Oficijelna lista SLS v Mostah razveljavljena.
Sresko poglavarstvo ljubljanske okolice je razveljavilo kand dntno listo dosedanjega župana
zadnja ovra, Če pa teh n: pi tuli edej > s p stelje. Prošnje ne založijo nič, Przori, ki se pri tem odigravajo, se ne dado popihati.
* Razmejitev med sobnima okrajema Brdo in
g. Oražma, oficijelnega predstavnika SLS v Mo-| Vransko. Minister pravde ie na podlagi zakona stah. Lista je raz e'javl ena zaradi povtorbe pod-1 o organizaciji ekrai-;b rodišč pridelil okrajnemu pis. Kakor znano, je bila pred kratkim razveljavljena tudi enotna delavska lista in bosta torej pri občinskih volitvah, ki se bodo vršile v tej veliki predmestni občini 18. t. m., tekiro ali samo dve
sodišču na Brdu rd olfrainesra sodišča na Vranskem vso katastrsko oblino Zaplanino.
* Ustanovitev Društva za zgradbo Narodnega doma v Šmartnem p-i Litiji. Te dni ie bil za
listi: napredno-trospodarska in pa tako zvana Šmartno zgodovinski dan. Ustanovilo se ie Dru-
krščansko-socij-jlna.
* Obrtništvo protestira proti oMastnemn pro-
| štvo za zgradbo Naro^n^gi doma, ki ima /e svoje zemljišče. Za predsednica odbora je bil izvoljen
računu. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je vlo-j g. France Igoršek. lesri t varnar, ki l o z ugled-žila pri predsedstvu ljubljanske oblastne skupš*i- nimi sotovariši v odboru gotovo zastav11 ves svoj , ne protest proti oblastnemu proračunu, ki zelo ob-. vpliv, da dobe šmars'>-fl n-predna društva v do-I čutno obremenjuje tudi naše obrtništvo. Oblastna ' glednem času lastno streho.
Iz Strasbourga prihajajo za tamkaj se nahajajoče transitno blago ponudbe po 22 do 34 50 Din in ljudje radi oddajajo blago po teh cenah.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo te dni v v a -lutah
1 dolar za 5630 do 56 50 Din; 13. t. m. v d e v i z a h: 1 avstrijski šiling za 7 99 do 802 Din; 1 nemška marka za 1354 do 1357 Din; 1 madžarski peng za 991 do 994 Din; 100 italijanskih lir za 29715 do 29915 Din: 1 angleški funt šterling za 275 70 do 276 50 Din; 1 dolar za 5683 do 57 03 Din; 100 češkoslovaških kron za 16837 do 16317 Din.
Sejmi
16.novembra: Poljrane.
19. novembra: Raka, Senožeti, Sv. Jurij ob južni
železnici (okolica), Podsreda. 21. novembra: Fara, Sv. Jurij ob Taboru.
23.	novembra: Št. Lovrenc pri Novem mestu, Slovenska Bistrica.
24.	novembra: Šmarjeta ob Pesnici.
Kratke vesti
= Vinska razstava v Sv. Križu pri Kostanjevici. V Sv. Križu pri Kostanjevici se bo 19 t. m. vršila vinska razstava v dvorani g. Josipa Kodri-ča. Ugodue avtomobilske zveze.
DOMAČE NOVOSTI
*	Kraljica Marija odpotovala v London. Naša kraljica Marija, ki se je nahajala s kraljem v Parizu, je te dni odpotovala v spremstvu dvorne dame gospe Hadžičeve za nekaj dni v London.
•	Agrarna reforma v Slovenji. Občinski agrarni odbor v Brezovici nam pošilja objavo, v kateri je rečeno: Agrarno vprašanje v naši državi je zopet postavljeno na dnevni red. Čeprav je v Sloveniji to vprašanje za male posestnike in kočarje
vici o novem ropu Dubrovskega se je šalil na rovaš gubernatorja, policijskih nadzornikov in orožniških komandantov, ki se jim je znal Dubrovski vedno izviti.
Med tem se je bližal 1. oktober, dan že-gnanja v selu Troiekurova. Toda preden preidemo k nadaljnjim dogodkom, moramo seznaniti čitatelje z novimi osebami in z onimi, ki smo jih imeli priliko samo omeniti v začetku naše povesti.
8. poglavje.
Čitatelj bo najbrže uganil, da je hči Kiriie Petroviča, o kateri smo že govorili, glavna junakinja naše povesti. Ta čas je imela 17 let in njena krasota je bila v polnem cvetju. Oče jo je blazno ljubi!, vendar je tudi z njo občeval z njemu lastno muhavostjo; med tem ko je hotel enkrat vsaki njeni najmanjši želji ustreči, je ravnal z njo drugič sirovo in nevljudno. O njeni hvaležnosti je bil prepričan; nikoli si pa ni mogel pridobiti njenega zaupanja. Bila je vajena, skrivati pred njim svoja čuvstva in misli, saj ni bila nikdar na jasnem o tem, kako jih bo sprejel. Ona ni imela prijateljev in je zrasla v samoti. Žene in hčerke sosedov so pač malokdaj obiskale Kirilo Petroviča, katerega zabave in razgovori so bili za moško družbo, a damam nepri-stopni. Naša krasotica se je redko javila sredi med gosti, ki so pirovali pri Kirili Petroviču. Ogromna knjižnica, obstoječa po večini iz francoskih pisateljev 18. stol., ji je bila na razpolago. njen oče ni čital nikoli ničesar drugega kakor »Dobro kuharico». da je pomagal pri izbiranju jedil, in Maša je z estetičnim
čutom prebrskala vsa dela ter obstala pri romanih. Na ta način je sama izpopolnjevala svojo vzgojo, pričeto pod vodstvom gospodične Misojeve, kateri je Kirila Petrovič kazal veliko zaupanje in jo je bil naposled prisiljen poslati na drugo posestvo, ker so postale posledice te naklonjenosti preočite. Misojeva je ostala v dokaj dobrem spominu. Bila je blaga ženska in ni nikoli zlorabljala zaupanja, ki ga je vidno imela nad Kirilo Petrovičem, pri čemer se je razlikovala od drugih lahkoživk, ki jih je Trojekurov vedno menjaval. Kakor je vse kazalo, jo jc Kirila Petrovič ljubil bolj kakor vse druge in temno-oki malček, devetletni potepenček, katerega izraz v obrazu je spominjal na južni tip Misojeve, je bi! pri njem vzgojen in pripoznal ga jc za svojega sina ne glede na to, da jc štel med svojad tropo otrok, ki so sc podili pod njegovim oknom in so bili Kirili Petroviču podobni kakor kaplia kaplji. Za svojega malega Sašo je pisal Kirila Petrovič v Moskvo j po učitelja Francoza, ki je prebiva! na Po-krovski v času, do katerega smo dospeli z našo povestio.
Ta učitelj ie Kirili Petroviču ugajal zaradi svoje prijetne zunanjosti kakor zaradi svojega svobodnega kretanja. Predložil je Kirili Petroviču izpričevala in pismo nekega Tro.iekurovega rojaka, pri katerem je živel štiri leta kot domači učitelj. Kirila ie vse pregledal in je bil edino z mladostjo svojega Francoza nezadovoljen, ne da bi menil, da mladosti manjkata potrpežljivost in mir. ki spadata k težavnemu poklicu domačega učitelja, nego je imel druge pomisleke, ki mu jih
je hotel pojasniti. Kiri'a Petrovič ni govoril francosko in za tolmača mu je služila Maša, katero ie pustil tedni poklicati. «Poidi sem. Maša. povej temu gospodu, da ga snreimem, amnak samo pod edi"im pogojem. dt ne bo lazil za dekleti v moii hiši. sicer... Prestavi mu to!» Maša je zardela in k učiteMu obrnjena povedala po francosko, da se oče nadeja od njega pametnega in dostojnega ob-našania. Francoz se ie priklonil in odgovoril, da sc bo ravnal po tem in da upa, pridobiti si njegovo spoštovanje.
Maša je besedo za be"sedo prevela njegov odgovor.
«Dohro, dobro«, is odgovoril Kirih Petrovič. «Ne potrebujem niti spoštovaria niti naklonjenosti. njegovo c'e'o je. da uči malega Sašo matematike in geografije. Preloži mu to!»
Marija Kirilovna je v svojem prevodu omilila sirove očetove izraze in Kirila Petrovič je odnustil Francoza: ta je odšel na krilo, kjer mu je bila odkazana soba.
Maša ni Dokazala nikakega zam^anja za Francoza. Vzgojena v aristokratskih predsodkih je smatrala učitelia za neke vrste slugo ali rokodelca, in učitelji ali profesorji se ji niso zdeli možje. Tudi ni opazila vtisa, ki ga je napravila na Deforža. niti njegove zadrege in trepeta ter spremenjenega glasu. Nekaj dni potem ga je često srečala, ne da bi mu posvetila posebno pozornost. Na nepričakovan način pa je dobila o njem popolnoma drugo mnenje.	4
'Dalje prih.l J
*	V soboto bj izšla prav zanimiva številka <Skovirja>, na katero že sedaj opozarjamo. NaroČite se na <Skovirja> ali pa ga kupujte v trafikah. Četrtletno stane «Skovir> samo neznatnih 15 Din ter se naroča na upravo v Rožn, dolini pri Ljubljani. Izredno napet detektivski roman angleškega pisatelja VVallacea. <Skovir> nudi najprijetnejše razvedrile.
*	Družina s 24 otroki. Na neki litijski urad je naslovil kmet iz litijske okolice prošnjo za podporo Mož je namreč oče dveh ducatov otrok, 12 fantov in 12 punčk, pa bi po.treboval kakšne pare. Na podlagi ponovnih informacij pa se je ugotovilo, da ima mož tudi posestvo, ki je primerno njegovi veliki družini, in 10 glav živine. Od letnega pridelka mu ostane še toliko, da nekaj lahko spravi v denar. Zdaj bo moral oče s svojo dvoducatno družino živeti kar ob svojem.
*	Iligijenski zavod kraljevine SIIS. v Ljubljani je podaljšal natečaj za najbolje izvedeno higijensko ureditev v kmetski hiši, oziroma okolici (kuhinja, jedilna shramba, spalna soba, vodnjak. stranišče z greznico, gnojišče itd.) končno-veljavno do 1. decembra 1928 Najboljše tri ureditve, oziroma asanacije se nagradijo s higijen-skimi potrebščinami v vrednosti po 3000, 2000 in 1000 Din ter z diplomo. Prijave sprejema higi-jenski zavod v Ljubljani do 1. decembra 1928. Po tem roku si bo strokovna komisija ogledala higijenske ureditve tekmovalcev in najvzornejše nagradila z razpisanimi nagradami.
*	Prekmurski sezijski delavci se vračajo. Se-zijski delavci so se že pričeli vračati na svoje domove Prekn.urja. Za vzgled, kako malo se je znala ! uveljaviti tekom devetih let osvobojenja naša dr- J žava med tukajšnjim ljudstvom, zopet poučen zgled: poljski de'avci, ki so S3 vozili z državnega posestva Belje skozi Soboto domov, so imeli vagone okrašene z — madžarskimi zastavicami. To niso bili Madžari, vsi brez izjeme so govorili med seboj slovenski, le p tujejo in zabavajo se še vedno pod madžarsko barvo!
*	Slabo zgrajena železnica. Pred dobrim mesecem je bila otvoijena nova železniška proga Beograd—Obrenovac. Nova proga veže prestolnico po najkrajši poti s Sarajevom in zatem z Jadranskim morjem. 2e po prvih dneh so prihajale v javnost vesti, da je piuga slabo zgrajena. Vedno znova so se pojavljale železniške nesreče, zlasti iztirjenja vlakov ali posameznih vagouov. Da pre-iščeta vzrok teh nesreč, sta se te dni pomočnik prometnega ministrstva in načelnik za gradbo železnic odšla na inšpekcijsko potovanje po progi. Pri tem sta se poslnžda navadne drezine, ki je še najbolj varna. Sedaj se doznava. da se je tudi ta komisija ponesie*ila in da se je drezina iztirila. Pomočnik prometnega ministra je zadobil pri tem tako hude notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v Beograd. Načelnik za gradbo novih železnic pa si je pri padcu zlomil ključno kost in troje reber.
*	Najdba kipa iz Dioklecijanove dobe. Ob priliki prekopavanja na židovskem pokopališču v Beogradu so izkopali te dni zanimiv kip iz rimske dobe. visok tri metre. Poškodovan je samo gornji del kipa. Kip iz belega marmorja je iz dobe cesarja Dioklecijana, t j rej približno iz leta 300. po Kristovem rojstvu, kar je razvidno iz napisa na kipu. Pričakujejo, da bodo pri nadaljnjem prekopavanju našli še več zanimivih izkopin.
*	Naša emigraeja v avgustu 1928. Po statistiki izseljeniškega komisarij ita v Zagrebu se je meseca avgusta izselilo v prekmorske dežele 1923 oseb. 180 več kakor meseca avgusta. Tudi skupno število izseljencev, ki znaša 14.389 v razdobju od 1. januarja do konca avgusta letos, je za 645 oseb večje od skupnega števila izseljencev v istem razdobju lani. Izselilo se je največ naših ljudi iz Hrvatske in Slavonije (1065), iz Slovenije (293), iz Vojvodine (251). iz Dalmacije (140), iz Srbije (86), iz Besne in Hercegovine (75), in iz Črne gore (13). Največ jih je šlo v Kanado (834). Zedinjene države Severne Amerike (589). Argentino (347), Brazilijo (55) in Uruguay (49). Vrnilo se je meseca avgusta letos v staro domovino 414 izseljencev, v razdobju od 1. januarja do konca avgusta letos pa 3398, v istem razdobju lani pa le 2881.
Slivovko, pelinovec, brinjevec, mm in hruševec
si lahko napravite z našimi esencami. Steklenica za napravo 4 do 5 litrov žganja stane samo 20 Din, po pošti 30 Din. — Točno navodilo priloženo.
Drogerlja A. KANC sinova, Ljubljana
Židovska ulica Stev. 1.	265
*	Dragi potni listi. V Renčah je služboval kot občinski podtajnik Lah Vincenzo Faconti. Pri izstavljanju listin za potne liste je zahteval od občanov visoke pristojbine in je tako osleparil ljudi za velike zneske. Sodišče v Gorici ga je obsodilo na pet mesecev in 25 dni zapora. Oškodovanih strank je nad sto.
*	Kmečki voz pod vlakom. Te dni se je zgodila nesreča na železniškem tiru pri Sežani. Kmečka delavca Josip Kocjančič in Fnjn Lakač, uslužbena na posestvu dr. Cominottija, sta se odpeljala v Koper. Na železniškem tiru je zajel voz vlak, ker je bil prehod prost in niso bile spuščene zatvor-nice. Kocjančič je obležal mrtev, njegova hči, 61etna Lidija in Lukač sta bila težko ranjena. Oba so takoj prepeljali v tržaško bolnico. Pravijo, da je kriv nesreče železniški čuvaj Josip Metljak, ki ni spustil zatvornice, dasi mu je bil signaliziran prihod vlaka. Metljaka so zaprli.
*	Rojaki v Julijski Krajini se selijo v Ameriko. Iz Vipolž v Brdih je odšlo v Ameriko že nad 30 ljudi. Nekdaj prijazna vasica je sedaj prazna in pusta. Hudo je tudi to, da si morajo starši večinoma izposoditi denar, da spravijo svoje otroke izpod domačega krova v tuji svet. Tako pa se kopičijo na kmečka posestva dolgovi
* Velik požar pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V sredo 7. t. m. se je vršila pri Kapunovih v Vidmu gostija. Ponoči okoli pol desetih, ko so bili gostje v najboljšem razpoloženju, je v hlevu nenadoma nastal požar ter hipoma objel leseno s slamo krito gospodarsko poslopje, ki ga je popolnoma vpe-pelil. Mogli so rešiti le živino. Ko so godci še svi-rali veselo koračnico, je istočasno že švigal plamen visoko proti nebu. V kratkem času so prihitela na pomoč domača in sosedna gar-ilna društva ter z naglo akcijo preprečila širjenje požara na poslopja sosedov. Proti jutru so izpod gorečih ruševin izvlekli popolnoma ožgano truplo po vsej okolici znanega Štefana, ki je zvečer zaspal na hlevu ter našel smrt v plamenih. Tudi materialna škoda je velika, ker je zgorela vsa krma za živino ter vozovi in drugo kmetijsko orodje. Tudi je bilo poslopje nezadostno zavarovano. Kako je nastal požar, še ni pojasnjeno.
*	Nenadna smrt. Pri stavbni tvrdki <Slograd> na Jesenicah je umrl nenadne smrti marljivi delavec Matija Gumilar, pristojen v Gornjo Lendavo v Prekmurju. Zadela ga je srčna kap.
*	Smrtna nesreča rodbinskega očeta. Na novomeškem kolodvoru se je v ponedeljek pripetil dogodek, ki je povzročil zlasti med železničarji mnogo razburjenja. Pri premikanju vagonov zvečer je namreč prišel pod kolesa premikač Filip Schemerl. Pretresljiv krik ponesrečenca je opozoril njegove tovariše na strašno nesrečo. Strojevodja je hitro ustavil lokomotivo, dočim je železniško osebje hitelo na kraj, odkoder je bilo čuti smrtno hropenje ponesrečenega Schemerla. Ko so ga za silo obvezali, so ga neutegoma prenesli v kandijsko bolnico, kjer pa je zaradi prevelike izgube krvi podlegel poškodbam. Premikač Schemerl zapušča vdovo ter dva nepreskrbljena otroka. Pokojnik je bil star 41 let ter je imel 22 let službe pri železnici. Bil je vesten in marljiv uslužbenec ter prijeten družabnik. Pokojniku blag spomin, a hudo prizadeti rodbini naše iskreno so-žalje!

«e neprestano sutc okrog solnca.
Ravnotako mimo mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima
*Schkht<
ikrpentsm
Milo"™
Inotfmi
Dr. F. Kolterer
zdraviliški zdravnik, ordinira tudi v zimskem času
v Rogaški Slatini (Ljubljanski dom). Ordinacije in pregledi na rontgenove žarke (pregledi na elektriko) dnevno od 9. do 12. ure razen ob nedeljah in praznikih,	281
*	Grozna smrt Žagarja. V žagi na Bregu pri Ribnici je bil kot Žagar zaposlen 191elni Jože Šmalc iz Dolenjih Lazov. Ko je Jože v petek dopoldne odprl žago, je šel kakor navadno na hodnik, ki vodi nad jezom v mlin Ko se je kmalu nato žaga ustavila, je slučajno navzoči gospodar žage šel pogledat, kaj je temu vzrok- S strahom je opazil, da leži Šmalc mrtev pod kolesjem, ki mu je popolnoma strlo prsni koš. Kakor je dognala preiskava, je Šmalc najbrže slonel na ograji. Ker je bil hodnik zaradi deževja poizek, mu je spodrsnilo, pri čemer je izgubil ravnotežje in padel v vodo.
*	Samomor ženske in nesrečne rodbine. Te dni so našli na podstrešju hiše na K roški cesti št. 75 v Mariboru 441etno vdovo Llizabeio Mlakarjevo obešeno. Prejšnji večer je bila samomorilka v družbi z nekim železničarjem v gostilni ter je bila videti prav zadovoljna- N hče ni slutil, da se pripravlja na smrt. Naslednje jutro pa je že bila mrtva. Njeni znanci in .prijatelji so izpovedati, da je pokojnica večkrat omenila v družbi, da ve prav dobro, kakšna sfiirt jo čaka. Izjivila je, da njeno rodbino zalezuje zla usoda, tako da si morajo člani te rodbine vzeti sami življenje. Kes se je pred kratkim obesil oče in takoj za njim tudi njen bratranec.
*	Smrtna nesreča. V hotelu cUniom v Ljubljani se je pripetila te dni huda nesreča. 31 letni hotelski sluga Matija Osterman je čakal v 3. nadstropju hotela, da naloži na lit nekaj peciva, ki ga je nameraval poslati v kuhinjo. Pri tem se je neprevidno nagnil čez ograjo. Tisti hip pa ga je že pritisnil na tilnik in brado stol, ki je prihajal od zgoraj. Osterman je strahovito zakričal ter s tem opozoril na svoj grobni položaj v bližini se mudeče hotelske uslužbence. Trajalo je precej časa, preden so mogli uslužbenci oprostiti Oster-mana strahovitega pritiska ter ga režiti. Potegnili so ga izpod stola vsega krvavega in nezavestnega., O hudi nesreči je bil takoj obveščen slučajno spodaj v kavarni se mudeči zdravnik dr. Zajč, ki je nesrečniku nudil prvo pomoč. Medtem je prispel pred hotel bidi že rešilni vez z moštvom. Uslužbenci rešilne postaje ?o se trudili dobre pol ure, preden so nezavestnega Ostermana potom umetnega dihanja spravili zoret k življenju. Nesrečnika so nato nemudoma odpravili v splošno bolnico, kjer je nesrečnik podlegel težkim poškodbam.
*	Karamhol dveh avtomobilov. Te dni se je
v Mariboru pripetil nevH-®n karambol dveh zasebnih avtomobilov. Avto ! ila sta trčila skupaj na ovinku Ptujske ceste blizu gostilne <Marin>»
r
!iV euem avtomobilu je bil trgovski potnik ljubljanske tvrdke <Alko> s šoferjem, drugi avto pa je last nekega mariborskega podjebiika. Avtomobil tvrdke cAlko* je popolnoma razbit, drugi avtomobil ima pa polomljeno karoserijo, (iove-čkili Žrtev ni bilo.
^ * Nesreča pri Gsrnjem Dupleku. Preko Drave
linom zaradi nepravične albansko-grške meje. Motivi pa so bili v resnici popolnoma drugačni. Polakomnila sta se denarja, ki ga je nosila komisija s seboj in katerega sta si pri napadu prisvojila. Poleg tega zločina sta izvršila še neki rop, ki ju zelo obremenjuje. Uplenila sta veliko skrinjo denarja, namenjenega za grško državno
pri Gornjem Dupleku \ozi brud. Zaradi živahnega j t anko. Ob tej priliki sta odnesla za 15 milijonov prometa na tem kraju bi bil potreben primeren j drahem. Pri napadu so poginili vsi vojaki, ki so inohtiček, kar bi preprečilo številne nesreče, ki se spremljali pošto.
tu zgode. Nedavno se je pozno zvečer ponesrečil blapec trgovca TopovSka od Sv. Barbare v Slovenjih Goricah. Z dvovprežnim, močno naloženim voaom je Intel na eno stran Drave. Prepeieli bred ;pa se je med vožnjo zrušil in Drava jo odnesla »voz z blagom in hlaprem vred. Hlapca so rešili, Ikonja iu voz pa je odnesla Drava. Pri reševanju •se je posebno izkazal dupliški brodar. )* * Smrt r divji strugi Vlntgarja. Ki se je vračal 30. p. m. zvečer Ignacij Soklič, posestnik na [Lazih pri Gorjah, z nekega pogreba proti domu, [«nu je sredi poti spodrsnilo in je padel na tl:t ter !si pri teiii onesnažil roke in obleko. Z namenom, 'da se očisti, je šel 6Sletni mož k visoko narastli i,vodi. Pri vasi Grabče je stopil ob vodi na neki kamen ter si pričel bmivati roko in obleko. Pri tem pa je nesrečnik izjubil ravnotežje in j adol v drveči hudournik, ki ga je odnesel v divjo strugo kVintgurja. Tu ga je videl neki deček, a namesto, Ida bi o nesreči obvestil najbližje sosedo, jo ts-ikel na dom na oddaljene Laze obvestit svojce nesrečnega SofcHča. Preden so ti prihiteli na kraj nesreče, seveda ni bilo za Sokličein nobenega sledu ve*. Ko sta se te dni zjutraj napotila cer-jkovnik .Tanez Svetina in kovaški vajenec Kos, oba [iz Blejske Dobrave, po opravičili v strugo Radov-ne, sta oparila ▼ nekoliko upadli vodi nekaj črnega. Podala stn se na lice mesta in našla nesrečnega Sok lica mrtvega in vsega razbitega. Nesrečnika je tre9ka'a besn^n reka ob skale ter ga ivrgla preko več slap v. Truplo pokojnika je bilo prepeljano v mrtvašnico na Blejsko Dobravo ter je bilo kasneje p repe'j. no v njegovo domačo oblino Gorja.
| • Vlak povozil dvanajst svinj. Na železniškem
• Sirova pretepača. Te dni ponoči so našli ljudje na oglu Dunajske ceste iu Linhartove ulice v Ljubljani zabodenega z nožem SOletuega delavca Antona Zorela in Prekope pri Vranskem. Fantu je kri vrela iz ramo in vralu. Stražniki so ukrenili vs8 potrebno, da je bil ranjenec v največji naglici prepeljan z rešilnim vozom v splošno bolnico, kjor so ugotovili, da ima ranjena tudi pl juča. Straža se je takoj po odpravi ranjenca v bolnico pričela zanimati, kako je prišlo do žalostnega dogodka. Zbrala je informacije, da s« je na Dunajski cesti okrog polnoči vnel med nekimi d* Lav<ri zaradi malenkosti prepir, v katerem sta dva delavca Zoreta o';la!a z noži. Stražniki, ki so menili, da se unpadslca ne m reia nahajati daleč, so šli v bližnjo Pajkov« gostiino v Linhartovi ulici, kjer so zvedeli, da se skrivata v stanovanju neke Majcen.»ve zidarska delavca Ar trn Trebuc in Ivan Zagorc. Stražniki so ju prijeli, vendar
kmalu zapletel z domačimi v pogovor. Ker je bilo pri hiši še dela in jela za enega, se je Hribar brea dolgega pomišljanja ponudil v službo, kar je bilo gospodarju po volji. Mladenič je pridno pomagal pri trgatvi. Ko pa je bilo grozdje obrano, je povedal, da je izučen urar in zlatar ter da naj mu kar prinesejo ure in druge predmete, ki potrebujejo spretne urarske roke. Domačini si tega niso dali dvakrat reči in kmalu sa je nabral cel kup raznih ur, verižic, prstanov in drugih dragoienosii. Z vso vnemo se je lotil dela. dokler ga niso domači pustili samega in odšli po svojih opravkih. Ko pa je bil sam, je vse zaupane mu predmete pobasal v svoj žep in izginil brez sledu med prijaznimi goricami. Prepozno so se zavedli ziupljivi ljudje, da so nasedli navadnemu sleparju. Prijavili so za-dovo orožnikom, ki so ugotovili, da ja potepin odnesel 3 nikljaste ure, 1 srebrno uro, 2 srebrni verižici, 1 zlato naprsno iglo in zlat poročni prstan ter 35 Din gotovine. Skupna škoda znaša 1335 dinarjev.
• Ukradena prasivka. Te dni je obiskal celjski živinski sejem tudi Miroslav Roter, posesUiik in pekovski moji ter iz št. Ruperta pri Gomilskem, da bi kupil dva pripravna prašička. Njeg iva namera se mu je kmalu posrečila in pra ; dobro je kupil dva mlada prašička za 360 Din. Ker pa ni imel lastnega voza, jo naprosil neznanega, kmečko oblečenega fanta, ki so je pravkar mislil od-
pre!azil med Slovensko Bistrico in Poljčauami se! zaradi tega prosila policijo za stalno spremstvo je primerila te dni nesreča. Dunajski brzovlnk je pregazil voz, na katerem se je nnhajalo 12 svinj, namenjenih ra neko marib rsko tovarno mesnih izdelkov. Pred železniške zapornice je voznik prišel malo pi^ed pribrdom dunajskega brzovlaka. Mislil je, da bo še dovolj časa, da prepelje voz prelco proge. Čuvaj res še ni spustil zapornic in voznik je pognal konje, ki pa so se na tiru ustavili in nikakor niso hoteli naprej, čeprav so dotlej dovolj vztrajno vlekli težki voz. Čuvaj in vozuik sta poganjala konje, toda zaman. V tem hipu je pridrvel brzovlak. Čuvaj je razburjeno dajal znamenja. naj se u?tavL S'rojevodja pa signala gotovo ni opazil. Lokomotiva je treščila ob voz. ga zdrobila v trske ter r:>zn>e<arila tudi vse svinre. Konja pa sta se Se pravočasno odtrgala in zl>ožala y bližnji gozd.
? * Največja balkanska tolovaja. V Varni na Bolgarskem sta že nekaj časa pod ključem dva razbojnika, ki jn smatrajo za največja roparja Balkana. Brata Renzos, kakor se pišeta, sta lani pomladi napadla in ubila predsednika mednarodne komisije za ureditev meje, generala Telina. Ko so ju oblastva prijela, sta iziavi:a, da sta izvršila umor iz političnih nagibov. V podkrepitev trditve sta še dodala da sta se maševala nad Te-
dolgo časa nista hotela priznati napada na Zore- jpeljati s sejmišča, naj bo tako dober iu prijazen ta. Slednjič sta se pod težo dokazov le vdala. Zagorc je priznal, da je prišel v kouflikt z Zore-tom najprej Trebuc, ki je udaril nasprotnika s pestjo po glavi š tako silo, da je ta padel ni t'.a. Nato sta priskočila oba k njemu ter ga obdelala še z nožem. Oba sirova napadalca so stražniki seveda takoj aretirali ter ju odvedli v policijske zapore.
• Napad na tovorni vlak. Železniška proga Prage rsko—Ptuj je zadnje čase stalno ogražaua od nevarne vlomilske in napadalske tolpe, ki so jo železniški uslužbenci že večkrat opazovali.. Ti sumljivi elementi so poskusili že uekolikokrat napasti tovora« vlake in jih oplenlti, ka^ pa se jim je doslej vedno izjalovilo. Železniška uprava je
v vHgonih na tej progi. Zlikovci pa se tudi tega nadzorstva niso ustrašili in so te dni ponovno napadli tovorni vlak. Napad so izvršili pri postaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Bilo je okrog 10 napadalcev, ki pa so pobeguiii, ko so zaslišali streljanje policijskih organov, ki so napadalce pravočasno opazili.
•	Tafvina kolesa. Štefan Podlesnik iz Zele/ne pri Sv. Štefanu se je pripeljal v ponedeljek dopoldne s kolesom v Celje. Preden je odšel za nekaj minut po opravkih, je prislonil kolo v veži neke hiše na Dečkovem trgu. Ko se je kmalu nato vrnil, je skrajno presenečen opazil, da je kolo med tem časom brez sledu izginilo. Dasi-ravno je zadevo takoj prijavil policiji, so ostale vse poizvedbe za predrznim kolesarjem brez uspeha. Kolo je znamke eKosmos* in še skoraj novo, črno pleskano, z blatnikoma, oba držaja nazaj in nekoliko navzgor zakrivljena, gonilno kolo izrezljano in ima pritrjeno zračno sesaljko ter rjavo torbico za orodje.
*	Tatinski potepin. Mimo hiše posestnika Konrada Lesjaka v Frnmu pri Mariboru je nekega oktobrskega dne pripeljala usoda brezposelnega urarskega pomočnika Avgusta Hribarja, rojenega v Ljubljani. Hribar se je pred hišo ustavil in se
nervoznim, kateri se hitro utrudijo in postarajo-
'Kalefluid' D. Kaleničenka ga približuje zdravilnim zborom celega sveta že nad 28 let na milijone bolnikov, in to: zaradi jačanja in povrnitve moči za časa in po bolezni, odvrača hitro utrujenost, čisti kri od strupov narušene razmene materije (mokračna kislina, urati. toksini itd.), ker ekstrakt od životvorne žleze (Kalefluid) povraeuje bolniku moč. prisili vsako bolezen, da
Brezplačno pošljemo vsakemu podrobno literaturo s poizkušnjaml profesorjev in zdravnikov pri bolnikih. Obrnite se na naslov: Beograd, šumadijska br. 33, Miloš Markovič.
Zahtevajte samo pravi «KaIeflii'd» D. Kaleničenka, pazite na etiketo, na kateri so označene nagrade (Krand prix, velike zlate kolajne), ki jih ie »Kalefluid
ter naj mu prepelje živalci do gosliine Skoberne, kjer naj počaka, di bo prišel po prašička on ali pa njegova žena. Fant je vljudni prošnji očitno zelo rad ustregel in naložil kruleča fetveronožca. Kako pa e bil z iruden mojster R ter, ko je kmalu nato prikorakal s svojo ženo v Skobernetovo gostilno, pa ni tam našel ne voznika ne svojih prašičkov. Ko pa je po dolgotrajnem brezuspešnem čakanju spnznal, da je nasedel p.emetenemu tatu, je zadevo prijavil policij, ki je uvedla vsestranska zasledovanje za nepoštenim voznikom.
•	Tatovi na deželi. Varnostna oblastva zasledujejo neko Ivanko Reboljevo, pristojno na Vrhniko, ki je pred nekaj dnevi ukradla nekemu posestniku iz mariborske okolice 5000 dinarjev. Reboljeva, ki je stara okrog 23 let in govori nemški ter slovenski, so druži z bivšim pekovskim pomočnikom Antonom B., doma iz Murske Sobote. — Posestnik Jakob Pogačar iz Sp. Otoka je pred dnevi srečal na cesti proti Otoku ne'<ega Ivana Rebernika, doma baje iz Beljal.a. Med p govorom je Rebernik iznenuda segel Pogačarju v žep ter nui odvzel listnico s 14.000 Din, uakar |e |x>begnil v gozd. Navedeni Rebernip se že del j časa potepa po Gorenjskem ter se izdaja tudi pod lažnimi imeni.
•	Rešitev za gospodinjo je Rad i on. Pranje perila ji ne vzame preveč časa in ima torej priliko, da se briga za ostale hišne posle. Z Radionom se nudi vsakomur pralno sredstvo, s katerim se pere brez vsakega truda in s tem perilo ne poškoduje.
s. Sokolski odsek pri Sv. Jurija ob ščavniei
javlja vseniu članstvu, da njegova knjižnica zopet posluje. V knjižnici je mnogo novih najmodernejših in drugih prii>ovednih knjig, lzposojeva-njo se vrši vsako nedeljo od 9. do 10. ure na običajnem mestu. Ker postajajo noči daljše, si iščite zabave v knjigi! — 1. decembra bomo praznovali lOletnico našega osvobojenja. Naša dolžnost je, da tudi mi ta dan dostojno proslavimo. Zato je odbor v svoji seji 11. t. m. sklenil, da se bo vršilo v ta namen predavanje o zgodovini našega naroda do danes s posebnim ozirom na Sokolstvo. Cas in kraj predavanja bosta pravočasno naznanjena. Udeležba je za vse članstvo obvezua. Kar se tiče prireditev pri Sv. Juriju, je odbor sklenil,
preneha sama od sebe. To ie neke vrste uzda. kateri dobil na razstavah v Parizu, Londonu, Bruslju, Rimu; da gre k sv. maši deputacija. Pri vsaki drugi prireditvi pa deluje lahko vsak član kot poedinec. Organizacija se torej ne bo udeležila nobenih drugih prireditev.
odvrača človeške korake od starosti in sinrti (prof. Ouze, Pari«.)
Gg. zdravnikom »o^Hjimo in franko zaradi poizkušenj.
«,Kalefluid»
in drugod.
«Kalefluid» D. Kaleničenka (kapljice in ampule za brezplačno vbrizgavanje) se dobe v boljših lekarnah in drogerijah .vsega sveta; pošiljamo tudi po povzetju.
Izbruh Vezuva leta 79. po Kristusu po pismih očividca
Ko čitamo vprav sedaj o bljuvajočem ognjeniku Etni, ki zaliva s tekočo lavo polja in vasi in povzroča ogromno škodo prebivalcem, ki so naseljeni po ondotnih rodovitnih krajih, ne bo nezanimivo, Če spregovorimo na kratko o izbruhu ognjenika Vezuva leta 79. op Kristusu. To je ena največjih katastrof, povzročenih po vulkanih, kar se piše zgodovina.
Pred omenjenim usodnim letom ta gora v bližini Neapolja ni nikogar vznemirjala. Ce je kdo pripovedoval, da je pred davnim časom švigal iz nje ogenj, je malokdo to verjel. Gora je bila od vznožja do vrha pokrita z lepimi gozdi, vinogradi in sadnim drevjem, njena okolica pa je bila, kakor je tudi danes, tako rodovitna iu zato tako gosto obljudena, kakor težko da kaka druga pokrajina v prostrani rimski državi; tam, kjer puhti zdaj iz žrela gost dim, so se mirno pasle črede. Strašne naravne sile so mirnj spale v globokem gorskem dnu, tako da je pastir mirno pasel čredo nad nekdanjim zasutim žrelom.
V	tej krasni pokrajini so rimski plemenitaši in bogataši postavljali vile ob divnem Neapolskem morskem zalivu; vse morsko obrežje ob tem zalivu je bilo okrašeno z vencem cvetočih trgovskih mest in mirnih letovišč; zlnsti je bila bližja okolica Vezuva zaradi krasne lege in še vetje rodovitnosti tako močno obljudena, da bi aiogel težko reči, kje ueha ta naselbina in kje se začne drugn.
Največje in najvažnejše naselbine v okolici Vezuva 6o bile Pompeji, Herkuianum in Stabije.
Mesto Pompeji je ležalo južno ob Vezuvu. Steio je približno 30.000 prebivalcev. Poleg trgovine je cvetelo v mestu slasti obrtništvo.
Srečni in bogati uaseljeniki te blagoslovljene pokrajine so nnrno živeli, ko nastane 5. februarja leta 63. po Kristu v grozo, strah in trepet vseh prebivalcev strašen potres. Porušil je v obližju Vezuva skoro polovico hiš. A dasi so skrivnostne sile v globinah gore tako grozno zapretile, je lahkomiselni južnjak hitro na tc pozabil in iiiše na novo popravil in živel mirno dalje-
Dne 24 avgusta leta 79. po Kristu, šestnajst let po onem potresu, je nastal z.iani izbruh, ki je z mrtvaško odejo pokril vso od narave tako bogato obdarovano okolico, vse naselbine, mesta, trge in vasi, zelene gozde, rodovitno polje, lepe 6adne vrtove in krasne vinograde, pa tudi dokaj ljudi, ki niso mogli vteči strašni usodi.
V	tej grozni nesreči je bila /a ljudi še sreča, da izbruh ni nastal nepričakovano. 2e nekaj dni pred 24. avgustom je potres, ki se je širil iz središča Vezuva, pretresal neprenehoma, zdaj z večjo, zdaj z manjšo silo, vso okolico, zaradi tega so že tedaj ljudje zapuščali svoja bivališča; kajti radi močnih zemeljskih sunkov so se višja poslopja že začela podirati. Tako so se pred glavno uimo mogli ljudje pr. večini rešiti, ker jih je narava pravočasno s potresom opozorila. Nekateri so našli smrt samo radi tega, ker vkljub preteči nevarnosti niso pravočasno bežali, čeprav bi bili lahko; drugi zcppt radi onemoglosti niso mogli zbcžati ali niso smeli, kakor n. pr. ujetniki.
O poteku izbruha smo prav dobro poučeni po dveh pismih, ki jih je pisal mlajši Pliuij rimskemu zgodovinarju Korneliju Taciju, ki ga je bil kot svojega prijatelja naprosil, naj mu opiše lastne doživljaje ob izbruhu ognjenika.
Katastrofa se je začela s silnimi potresi, da so se hiše majale. Iz Vezuva se je dvigal gost dim, da je nebo temnelo. Ognjenik je bruhal iz sebe pepel ter večje in manjše kose kamenja; vse to je padalo kot dež na zemljo. Ko je drugod svetil dan, je vladala v okolici Vezuva noč, temnejša in bolj Črna kakor vse noči. Pokazali so se plameni; razširjal se je žvepleni duh, ki je moril ljudi rahlejšega zdravja.
Ljudje so bežali in prestajali mnoeo strahu. Vozovi, ki so jih potegnili na prosto, so se pogali na polju, četudi je bilo ravno in niso ostali na
Ml TRDIMO SAMO 0X0, K A R MOREMO TUDI DOKAZATI.
i"' ? : .V*'*' v.
MM
k-.- . * •: >
kadar kupuje ie milo, ne dovou7e. da se VAM da
navidez najboljše milo. zahtevajte lzrecho
ALBUS MILO se izdeluje iz NA/-
boljših m asi i, i/ar je perilo in o a absolutno se kvari. do sedaj ga nj niti eno milo nadkriulo
mestu, Čeprav so jih podložili s kamenjem. <Sli-šati je bilo kričanje žensk>, tako pripoveduje Plini j, <ječanje otrok, klicanje mož; nekateri so svoje starše, ti svoje otroke, drugi zopet svoje žene klicaje iskali ter jih skušali spoznati po glasu; ta je oplakoval svojo usodo oni usodo svojcev; mnogi so sklepali roke proti nebesom, večina pa je trdila, da nikjer ni več bogov in da je napočila večna in zadnja noč na svetu. Zelo velika množica zblaznelih ljudi je s strašnim prerokovanjem uganjala šalo z lastno in tujo nesrečo.>
Tako pripoveduje Plinij, ki je bil sicer očividec teh dogodkov, a vendar že precej oddaljen od Vezuva. Kolik strah so morali prestati šele ljudje v najbližji okolici, kakor na primer meščani v Pompejih ali v Herkulaneju, ne le tisti, ki so v ognjeni reki deroče lave pod padnjočim vročim kamenjem strašno umirali, rrnpak tudi ona velika množica, ki je tej grozi srečno utekla.
Ko je bruhanje po treh dneh ponehalo in je solnce zopet posijalo, je bila vsa okolica Ve/.uva pokrita s plastjo iz gore izmetane tvarine do 30 metrov visoko; smrtna tišina je vladala povsod in plalio se je človek izogibal mesta strašne katastrofe. Toda sčasom je lahkoživi južni 1 talec zopet pozabil na ono nesrečo in nad zasutimi mesti so nastale nove naselbine. Tam so leta 1711. pri kopanju nekega studenca slučajno prišli na staro, zasuto herkulanejsko gledališče in tako na mesto samo.
Nega zob in ust
Čiščenje zob je potrebno ne samo zaradi zob samih, ampak zaradi zdravja sploh. Kavnotako j izpiranje ust.
Izpiraj usta vsako jutro, ko vstaneš, in zvečer, ! preden ležeš spat. Zobe pa 6i vsaj vsak večer s ščetko dobro očistiti. Najboljši je za to zobni prašek in tudi najbolj poceni. Dobiš ga v vsaki lekarni in drogeriji za par dinarjev. Tudi razne ustne vode niso drage in s steklenico ustne vode
laliko dolgo izhajaš, kor zadostuje na upiranje ust in zob nekoliko kapljic na vodL
Z zobno ščetko pa treb* pravilno ravnati, fcčet-ko zmočiš v kozarcu mlačne vode (za izpiranje ust uporabljaj v edno le mlačno vodo in ne mrzle), jo malo otreses, da ni preinokrs, nakar daš malo praška na ščetko. Ko po zobje očiščeni, si izperi usta z mlačno vodo, ravno tako pa dobro izperi tudi ščetko, ker ščetka mora biti vedno či6ta. Ščetko spravi tako, da se lahko če* dan posuši, sicer ji začno kmalu izpadati flčetme.
Na zobe naši ljudje vse premalo pazijo. Siromak, kdor ima slabe zobe, in neiepi zobje tudi niso nobena dika, zlasti pri ženski ne. Matere naj svoje otroke že v rani mladosti navajajo k rednemu čiščenju zob. Otroci jim bodo za to vse življenje hvaležni.
Če zob zboli, če se pojavi luknjica v zobu, treba takoj k zobozdravniku. Ne čakaj, da ti zob strohui, ker tako zob okužuje še druge zobe.
Ce se prično zobje mniati, je znamenje, da so dlesni (čeljusti) bolni. Pomaga, če izpiraš usta trikrat na dan s sledečim čajem: Skuhaj žajbelj na vinskem jesihu ali pa gomiličen Čaj, kateremu si dodala malo galuna. To utrdi zopet čeljusti in s tem tudi zobe, da se več ne majejn. Zlasti starejši ljudje bi si morali usta vedno izpirati z žaj-beljnom ali goiniticami
Sirnati kolački. Daj na desko 15 dek domačega sira (skute), 18 dek moke, 12 de« sirovega masla, en rumenjak in pol kavine flice soli. Iz tega naredi testo, ki ga najprej r. nožem bi potem še z roko dobro urnesi. Zvaljaj ga za nožni rob debelo in zreži z obodcem ali s čašic« poljubne oblike, a lahko tudi s kolescem rar.režeš. Kolačke naloži na pomazano pekačo, pomaži z raztepenim jajcem in peci v precej vroči pečici približno pol ure, da porumenijo. Zelo pripraval so ti kolački ■ za Miklavža.
Makaroui s »ulsim meloni. Nnlomi v skledo makarone, na dva prsta dolge koščke, in jib polij z vročo vodo. Nato jili odcedi in kuhaj v slanem kropu 20 minut. nakar iih stresi na rešeto in polii
Žrebanje drž. razr. loterije
t
Dne 10. t. m. so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
Din 40 J '— je zadela srečka štev. 123.954. Po Din 2000'— so zadele štev. 14.114, 10.851 in 99 746.
S Po 500 Din so zadele srečke: 40.519, 40.527, 66.608, 91.736, 91.759, 10.981, 34.603, 34.612, 34.713, 34.753, 34.748, 58.202, 58.395, 58.348, 84.557, 99.890, 109.706, 109.775, 109.735, 109.848,109.882, 109.868, 120.194, 120.244, 120.208, 120299, 123.893, 123.873, 123.882,123.971, 123.903, 124.000, ,30.988, 30.912, 53.496, 53.422, 53.471, 103.176,103,167, 103.109, 7.578, ) 7.696, 7.681, 20v085, 20.095, 20.132, 20.114, 46.068, 46.093, 46.009, 46.118, 46.169, 70.214, 70.258, 70.387, 97.348, 97.444, 97.499, 97.442, 108.260, 108.238, 108.286.
Onim. ki so jim bile srečke izžrebane za mali dobitek, bomo na željo nei/.žrebane, tako da bodo mogli igranje nadaljevati na visoke dobitke, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago.
ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z v Ljubljani, Sv. Petra o. 19.
115.612, 10.854, 10.838, 58.330, 58.361, 58.386, 120.169, 120.137, 120.148, 100.713, 30.963, 30.903, 7.527, 7.691, 7.629, 46.035, 46.078, 46.033, 97.412, 108.143, 108.172,
srečke zamenjali za še Seveda le toliko časa,
7, mrzlo vodo. V kozo deni žlico masti in košček čebule. Ko čebula zarumeni, jo vzemi ven, na mast pa deni dve žlice drobno zrezanega kuhanega svinjskega mesa ali pa klobase; nekoliko premešaj in stresi noter odcejene makarone. Vse skupaj duši (tenstaj) še par minut in pri tem večkrat premešaj. Makarone postavi na mizo kot samostojno jed 8 solato.
Goveje meso ? gobji omaki. Skuhaj kakor navadno pol kile govejega mesa v juhi. Posebej pa kuhaj nekaj minut pest suhih gob, kuhane odcedi in otisni, nakar jih drobno sesekljaj. V kozo deni žlico masti, male čebule in zelenega zrezanega peteršilja. Ko se je čebula nekoliko zarumenila, dodaj zrezane gobe in jih duši četrt ure, nakar jih potresi s pol žlice moke, še malo mešaj, da se moka porumeni, in zalij s približno četrt litra juhe ali pa vode. Ko je še pai minut vrelo, dodaj ščep popra in žlico kisle smetai e. Nato vzemi iz juhe meso, ga zreži na poljubne kose in jih daj v gobjo omako, da tam meso prevre. Meso daj potem z omako vred v sklede ia ga obloži s krompirjem ali praženim rižem. » Krompirjeva torta. Tri četrt kile krompirja skuhaj in ga pusti en dan stati. Drugi dan ga olupi in pretlači skozi sito. V skledi mešaj pol ure 5 dek sirovega masla, dva rumenjaka in 20 dek sladkorja, nato dodaj pol kile skozi sito pre-tlačenega sira (skute), stresi noter pretlačeni krompir, malo vanilijinega sladkorja, en pecilni prašek in pa še stolčeni sneg dveh beljaKOV. Vse lepo nalahko premešaj in deni peč v dobro po-mazan modeL Peče naj se približno tri četrt do ene ure, da lepo zlato porumeni. Taka torta je najboljša po okusu, ko je dva dni stara.
Zeljnata mlečna juha. Drobno, na rezance zre-zano zelinato glavo polij s kropom, jo ožmi, deni v lonec in zalij s poldrugim litrom goveje juhe (od prekuhanih kosti). Ko je zelje kuhano, ga osoli, dodaj ščep popra, četrt litra mrzlega mleka in za oreh sirovega masla ali masti. Ko je vse še enkrat prevrelo, zlij juho v skledo na opečene krušne rezine.
Golaž iz svinjskega mesa. Mastno svinjsko meso (približno pol kile) zreži na kosce in jih stresi v kozo, v kateri si razgrela eno žlico masti in v njej zarumenila eno zrezano čebulo. Dodaj ščep paprike in kumine in duši, da se nekoliko porumeni. Ce je meso starega prašiča, mu pri-livaj med dušenjem nekoliko vode, da se zmehča. Ko je meso zarumenilo, ga potresi z žlico moke, mešaj, da se tudi moka porumeni, nato zalij z vodo in duši (tenstaj) pokrito še četrt ure.
Lava ognjenika Etne na Siciliji pokončala obsežno ozemlje
? Strašna nesreča je zadela te dni del Sicilije. Nenadoma je začela bruhati Etna, ki je najvišji ognjenik Evrope, velike množine lave, ki je pokončala že celo .vrsto naselbin in še vedno tok
lave ograža nadaljnja selišča. Največja katastrofa v dosedanjem razdejanju Etne je uničenje Mascalija. Desettisoč ljudi je brez strehe in imetja in sto hektarjev zemlje je pokončane morda za vedno. Lava je pokrila zemljo, ki je veljala za najrodovitnejši kraj Sicilije in Italije sploh. Ta-mošnje ljudstvo je živelo v velikem blagostanju. Sedaj je vse to opustošeno, uničeno, pokrito z 10 do 20 m debelo skorjo lave, ki sc je sicer ohladila na vrhu, v sredi pa še vedno žari. Lava je vzela smer proti Stradi, ki jo je moralo prebivalstvo izprazniti. Pravijo, da se je bljuvanje Etne šele pričelo in da se bo iz žrel zlilo še dvakrat toliko goreče snovi kakor doslej.
Najstrašnejšo sliko nudi goreča lava tedaj, ko se premika dalje. Povsod prihaja do votlih eksplozij, katere povzročajo vodnjaki v vrtovih, kjer hranijo kmetje vodo za zalivanje južnega sadja in povrtnine. Kadar doseže lava poslopja, jih omaja in vzdigne, potem pa vrže v zrak in zdrobi. Doslej je ognjenik izbljuval že nad milijon kubičnih metrov lave.
V Annunziati, ki je blizu pogube, se je zateklo prebivalstvo po pomoč k Materi božji. Izpostavilo je podobo, da bi ustavila lavo. Pomagalo ni nič. Goreča lava se je valila naprej in bi bila ugonobila kip, da ga niso ženice prej odnesle. Položaj postaja slabši tudi v smeri proti Ripostu, kamor so se zatekli dosedanji begunci.
Ogroženo prebivalstvo odnaša s seboj vse, kar je mogoče. Poleg živine in pohištva jemlje s seboj vrata in okna svojih hiš, ruje iz zemlje kole in droge ter odvaža cclo ograje. Vojaštvo koplje jarke in prestavlja električne vode in druge prenosljive naprave. Tudi tračnice železnice, ki je vozila proti vulkanu, so odstranjene. Nad jx>krajino se dviga dim kakor po velikem požaru. Pregnanci molče prenašajo svojo usodo. Nihče ne joče, a nihče tudi ne govori. Kmetje, ki vidijo, da se bliža konec njihovemu blagostanju, hite obirati zadnje citrone in drugo južno sadje.
Severovzhodno od hriba Frumenta se je odprlo novo žrelo. Naenkrat je švignil proti nebu ognjen jezik, čuli so se lahni potresni sunki, potem pa je začela kipeti lava. Po zadnjih vesteh je lava zalila kraj Carrabo ter resno ograža nekatere vasi in mesteca.
Spričo grozne nesreče, ki je zadela prebivalstvo okrog bruhajočega vulkana Etne v Italiji bo čitatelje gotovo zanimalo, če izvedo kaj več o vulkanih: o njihovem nastanku, delovanju in o katastrofah, ki jih povzročajo.
Postanek vulkanov so si naravoslovci različno razlagali. Tako so opazili, da leži veliko vulkanov na prelomih zemeljske skorje, o katerih smo na tem mestu že govorili. Ko se je namreč zemlja ohlajala, je postala trda skorja na njej preohlapna, zato se je vdala, prelomila in razpočila, kakor se vda, prelomi in razpoči ledena skorja na za-mrzli reki, če upade pod njo voda. Mislili so, da so segli taki prelomi prav do žarečega jedra zemeljske oble in da je ob njih prikipela na površje ognjena lava in da se je tako naredil ognjenik ali vulkan.
To mnenje pa se ni moglo vzdržati, ker ni verjetno, da bi mogli segati taki prelomi prav do ognjenega zemeljskega jedra. Poleg tega imamo dovolj vulkanov, ki ne leže na prelomnicah zemeljske skorje. Zato se danes splošno sodi, da ne prihaja ognjena lava naravnost iz zemeljskega središča, temveč da se nahajajo v trdi skorji zemeljske oble ognjišča tekoče lave, ki je ostala tako rekoč kot ostanek pri izhlajevanju v trdi skorji. Če pride voda v dotiko s to žareče tekočo gmoto, ali če se ta preveč raztegne, pride do eksplozije in na dan prikipi tekoča lava.
Kakor znano, imamo na naši zemlji več delujočih vulkanov. Med najbolj znanimi je Vezuv v Italiji. Jako znan ognjenik pa je tudi Etna, ki prav te dni dela ogromno škedo, ker uničuje s tekočo lavo mesta, vasi in rodovitna polja.
Oglejmo si, kako deluje tak ognjenik! Mate-rijal, ki ga meče iz sebe ognjenik, je jako različen; najprej imamo velikanske množine pepela in kamenitih bomb. Obenem s tem suhim kameni-tim materijalom prihajajo iz ognjenega žrela ve-likanske množine sopare, ki se v zraku zgoste ter padajo na tla kot močni nalivi. Ti nalivi spremene izbruhani pepel in kamene drobce v mogočne blatne reke, ki so vale v dolino in zasujejo vse, kar jim je na poti.
Vse to pa je šele uvod ognjenikovega delovanja. S pepelom in kamenjem se je ognjeniku žrelo šele izčistilo in se tako napravila pot ognjeno-tekoči lavi. Navadno pa lava ne doseže robu kraterja (vulkanskega žrela), temveč si napravi izhod skozi goro, preden pride na vrh. Zato se tudi ne more vedeti, kje bo prodrla ognjena reka na dan in katero pot si bo izbrala v dolino. Lava je najprej tenkotekoča in drvi z veliko brzino po bregu navzdol, a se kmalu ohladi in se more le počasi pomikati v dolino. Ob sedanjem izbruhu Etne v Italiji smo čitali, da se pomika lava s hitrostjo 4 m na minuto. Vsa ta masa ima silno visoko temperaturo. S svojo težo in toploto seveda pokonča na poti, koder se vali, vsako človeško delo. Drevje se podira kot travnate bilke in zgori v belem plamenu. Železni mostovi zažare in ni jih več. Kjer se je pred dvema urama razprostiralo rodovitno polje, je puščava. To je silen udarec za ondi naseljene kmete. Kraji, ki jih uničuje sedanje bruhanje Etne, so znani kot silno rodovitni, kot so sploh rodovitna vulkanska tla. Pa je že tako v naravi, da vzklije iz smrti novo življenje. Tam, kjer je zdaj vse pokončano, bo nekoč rodovitna zemlja, dokler ne bo ponovno izbruhnila podobna katastrofa.
Iz popisa delovanja vulkanov je obenem raz-v:dno, kako so nastale vulkanske gore, kot sta na primer Etna in Vezuv. Vulkan sestoji iz materi-jala, ki je prikipel iz zemlje. Je to, kot smo zgoraj popisali pepel, večji in manjši kosi kamenja in lava. Tako se vulkan z vsakim ponovnim izbruhom nekoliko poveča.
Nastane vprašanje, kako dolgo lahko ognjenik deluje. Odgovor na to vprašanje je lahko prav kratek: dokler niso zaloge žareče mase, iz katerih črpa svojo moč, popolnoma porabljene. Tako bodo tudi vulkani, ki sedaj delujejo, nekoč ugasnili in le kamenje, ki je tam nagromadeno in se bo še nagromadilo. bo pričalo o nekdanji njihovi živahni delavnosti. Takih ugaslih vulkanov imamo na naši zemlji vse polno. Tudi pri nas so; o njih smo na tem mestu že govorili. Teh se nam ni treba bati, ugasnili so za vedno, mrtveci se ne probude.
X Porotniki oboroženi z revolverji. Kakor
znano, je bil nedavno umorjen mehiški predsednik Obregon. Morilca Toral in Treho sta bila aretirana in sta se morala te dni zagovarjati pred poroto. Zadnji dan razprave proti morilcu je bil zelo dramatičen. Porota v San Angelu, kjer se je vršila obravnava in je bila izrečena sodba, je imela dosti opravka, da je v redu končala svojol dolžnost. Ko so vodili morilca Leona Torala v dvorano, ga je hotela množica napasti in ubitL Samo močna straža je zabranila, da ni prišlo do prelivanja krvi. Podobno ogorčenje kakor proti Toralu se je manfestiralo tudi proti nuni, ki je Drav za prav zavedla Torala v zločin. Oba ob-
toženca, Toral in Treho, sta mirno poslušala razsodbo, potem pa sta potom svojih odvetnikov vložila pritožbo na prizivno sodišče. Istočasne so se odigravali pred sodnim poslopjem kaj razburljivi prizori. Na ulici so se zbrali pristaši morilcev in obregonisti. Grozili so drugi drugim z napadom, tako da so se morali vsi odvetniki in porotniki oborožiti z revolverji, ko so stopili na ulico, vendar se ie policiji posrečilo razgnati demonstrante, ne da bi prišlo do prelivanja krvi.
X Beg bogatinov iz Kitaiske. V mestu Dairen v južni Mandžuriji sc zatekajo bogati Kitajci, ki se boje večnih nemirov, zaradi katerih je njihovo premoženje stalno v nevarnosti. V kratkem se jc mesto Dairen zelo razširilo, za kar sc ima zahvaliti izključno bogatim Kitajcem. Bogati Kitajci se ne čutijo varni niti v inozemskih okrajih kitajskih mest. kajti tudi tu jih razjarjene množice napadajo. Zato so začeli bežati v japonsko Mandžurijo. Naciionalistična Kitajska je z Japonsko skoro v vojnem staniu, toda to bogatih Kitajcev prav nič ne moti. Naprej pošiljajo svoj denar in svoje rodbine, potem se pa izselijo še sami in v Dairenu kupujejo najlepše hiše, v katerih se Jim ni treba bati posledic državljanske vojne. Toda kitaicka oblastva niso zadovoljna, da bogatini beže in da se kapital seli iz Kitajske. Zlasti v Pekingu so oblastva odločno nastopila proti izseljevanju bogatinov, ki zelo škoduje gospodarskemu razvoju glavnega mesta. Toda bosratini si znajo vedno pomagati in tako se nemoteno izseliuiejo. Med izseljenci so tudi vi«r>ki državni uradniki, za katerimi »e izdala nankinška vlada tiralice. V mihovih hišah stanujejo sedaj uradniki nove vlade. Bogati Kitajci v Dairenu pravijo, da mesta ne zapuste, ker na Kitajskem nikoli ne bo reda.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Na policiji-
•Gospodična, pri Vašem osebnem popisu sem žal, napravil pogreško, Napisal sem. da imate Črne lase, a kakor vidim, imate svetle.®
«To je nerodno 1 Ali boste napako popravili Vi aH jo moram jaz?»
Pijančevo štetje.
•Zdravnik mi je dovolil dnevno četrtinko vina, a moja žena dve četrtinki. To so torej tri.*
Lahko uganiti.
Dečko: »Ubil sem štiri muhe, dve ženskega ' in dve moškega spola.a
Stric: «Kako pa veš tako natančno za spol?« Dečko: «To je lahko: oni dve muhi, ki sta sedeli na ogledalu, sta bili gotovo ženskega, s ni na vinski steklenici moškega spola...»
Propaganda ia tujski promet. Sedim v gostilni nekega letovišča in poslušam, kako se gostje prepirajo.
<Ti presneti tujci,» zabavlja neki možak, <ti sedijo pri boljših mizah, jedo najboljši kruh in najboljše meao.>
<Kdo pa je oni mož, ki tako zabavlja?? vprašam gostilničarja.
<To je predsednik društva za tujski promet !>
Opravičen strah.
Žena (Američanka): «Ah, kako se bojim, da bi imela še petega otroka!> Mož: «Zakaj?»
Žena: *Kaj nisi čital v časopisih, da je vsak peti Američan žid.»
Saj je vseeno.
Gost: ^Prinesite mi gosja jetra.> Gostilničar odide, prinese in postavi pred gosta.
Gost: «Za vraga, to vendar niso gosja jetra!» Gostilničar: <Seveda niso, saj tudi madžarski gulaž ni iz Madžarske.)
Za lase mn je žal.
Mož: <Strašno so mi začeti izpadati lasje.> Žena: <Kaj ti je tako žal zanje?> Mož: cSeveda, saj jih imam od svoje pokojne mamice.>.
»Srečna zaročenka sem"
pravi razumna Mica. »Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in
varuje perilo!"
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. 2enftnl oglasi, dopisovanja in trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek je priložili narojiiu. Oglasni oddelek »DOMOVINE«, Ljubljana, Prešernova ulica št 4.	Telefon št. 3492.
Posestvo z vinogradom
kupim v (marskem okraja. — Ponucbe je poslati na naslov: Jože Plevnik, Praprotno, p. Hrastnik..
Žimnice (modroce)
vrhnje In spodnje, otomane. razne divane. žimo. afrik. cvilh in vse potrebščine prodaia naiceneie tapetnik Rudolf Sever. Ljubljana. Marijin trg št. 2.
Arondirano kmečko oosestvo
34 oralov, pri Brežicah, oddaljeno 13 km od mesta in postaje ter 20 minut od farne cerkve In šole. se proda iz proste roke zaradi starosti lastnika. Na posestvu je zidana, z opeko krita enonadstropna hiša s 6 sobami kuhinjo, shrambo in kietio. Gospodarsko poslonje, svinjaki in mlin na dva tečaja ob stalni vodi. Posestvo obstoii iz 8 prvovrstnih njiv. 8 travnikov, petih
paš likov, 4 gozdov in 2 vinogradov. Poleg posestva se proda tudi obširni mrtvi inventar. Cena 125-000 Dim — Naslov pove oglasni oddelek »Domovine.. 282
Kupim ali pa vzamem v najem
za več let malo posestvo z okoli 4 orali dobre, rodo. vitne zemlje (s sadni.n vrtom, malim vinograd(jr.i, hosto, njivami in travnikom). Hiša naj bo zJljma (s 3 sobami, kuhinjo, kietio In shrambo), gospodarska poslopje v dobrem stanju. Zraven fanie ccrkve in šole. Primerno naj bi bilo za malo gostimo ter trgovino in na lepem, soinčnem ter prliaznem kraju blizu železnice na Spodnjem Štajerskem. Cena nai bo okoli 30.000 do 35.000 Din. Ce je kaka hinoteka aH drugo posojilo, naj se javi Prav tako. kolika najemnina se žalitev a (naiveč za 6 let). — Vprašanja na upravo »Domovine?	.
/*	Mnogo denarja
lahko zaslužite, ako prodajate pri privatnih strankah naš povsod iskani predmet. Za vzorec kakor navodila je vposlati 10 Din. — Rozman, Maribor, poštni predal št. 2.	283
/)	Mizarskega pomočnika
'dobro izurjenega v strojnem delu, sprejmem tako) v stalno službo za stavbno in pohištveno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Resman, strojno mizarstvo, ,Vrbnje-Radovljica, Gorenjsko.	41723
h	Mlad Slovenec
;(v Kanadi, dobro služeč, želi znanja s Slovenko v starosti od 18 do 24 let, v svrho poznejše ženitve. Dopise ,«a oglasni oddelek »Domovine* pod šifro »Jouth*. 41093
(i	Krojači In šivilje!
Kroje po najnovejši modi razpošilja za dame In gospode Alojzij Knafelj, strokovni učitelj, Ljubljana, Kri-
ževniška ulica 2.	41164
f\
Krmsko peso
Y vagon, tudi v manjših množinah proda tvrdka Lenarčič, Verd pri Vrhniki. Cena po dogovoru. 41491
f\	Za pletenje košar
Itagon bičevja in vej odda posestniška uprava Linden-hof, Zgornja Sv. Kungota.	35249
/*<	Kleparskega pomočnika
Hobro Izvežbanega v stavbnih delih, po možnosti tudi iv vodovodnih inštalacijah, sprejme takoj Fran Dolžan y Celju.	41659
/) Dobro idočo gostilno In majhno posestvo
Sredi Savinjske doline, na zelo prometnem kraju, pol lire od železniške postaje, dam s 1. januarjem v najem. Na posestvu je 3000 sadežev hmelja. Le resni reflek-tanti s kavcijo naj se obrnejo na naslov: Srečko Pečar, $t. Pavel pri Preboldu.	36212
; '	Lepo posestvo
S 25 orali, pri južni železnici in glavni cesti prodam za 80.000 Din. Naslov: Pekarna Vivod, Laško. 36067
^ Veleposestvo ■ali večje posestvo vzamem pod ugodnimi pogoji v najem za dobo 5 do 10 let. Ponudbe na oglasni oddelek i»Domovine» pod šifro «RV». 86246 s.---
/
Žago
Ha vodni pogon, v bližini kolodvora v Sloveniji, z dobrim gozdnim zaledjem, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro «2aga».	S58'54
|| 1	Učenca
2 2 razredi srednje šole ali z meščansko šolo. krepkega in poštenih staršev sprejme takoj Stanko Lenarčič, trg. z mešanim blagom, Nova vas pri Rakeku. 41715
ll	Hišo s trgovino in gostilno
dobro idočo, kupim v ceni do 400.000 Din. Ponudbe s točnimi pojasnili na oglasni oddelek »Domovine* pod •Takoj plačam*.	S®181
^	Polk rito kočijo
lahko, enovprežno v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na oglas- oddelek »Domovine* pod šifro »Kočija«. 36201
Izurjen žagovodja
želi službo s 15. decembrom ali 1. januarjem. Naslov v Oglasnem oddelku »Domovine*.
41611
f	2 čevljarska pomočnika
fca boljša dela in vajenca sprejme takoj v stalno službo Jožko Keber, čevljar Dorfarje, pošta Škofja Loka. 41678
jfcf	Trgovskega vajenca
S primerno izobrazbo sprejmem takoj v manufakturno trgovino. Predstaviti se )e pri »Tekstilbazar*, Krekov trg 10.	41690
I
Učenca
z boljše kmečke hiše, ki Ima veselje do trgovine, močnega in poštenega sprejme takoj v trgovino Ivan Gruber, Šoštanj. Fant iz Gcnje Savinjske doline ima prednost. Priložnost, da tako) prične obiskovati dvoraz-redno trg šolo.	41333
Ovčarske psičke
štiri mesece stare, čistokrvne, prodam komad po 150 Din, psice po 100 Din. Naslov: Franc Knes, Videm ob Savi.
289
Hrastove prage (švelerje)
in stoječe hraste kupujemo proti takojšnjemu plačilu po najvišjih cenah. Brata Batič, Celje.	288
Razglas.
Posestvo, ležeče ob državni cesti pri kolodvoru, blizu Rogaške Slatine, poslopje prikladno za gostilno in trgovino — na prometnem kraju ležeče, poleg vrt, sadonosnik, travniki in gozd, naprodaj. — Dopise na oglasni oddelek «Domovine» pod šifro »Ugodna cena*.
86096
jt	Pridno dekle
Sprejmem proti dobri plači kot gospodinjo. Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*.	41694
Novo hišo
5 sob, 2 kuhinji, veranda, balkon in vrt, prodam za 130.000 Din. Vknjiženo 60.000 Din. Hiša donaša mesečno 1200 Din in je 15 let davka prosta. Pojasnila daje Godina, Maribor, Slovenska ulica 2.	36220
M Mariboru
si nabavite razno manufakturno blago po zelo nizki ceni pri tvrdki
FRANJO MAJER
na Glavnem trgu št. 9.
Tam dobite n. pr.: Cajgaste odeje že od 100 Din naprej, klot-odeje od 150 Din naprej. Belo platno za rjuhe, 150 cm, po 21 Din itd. Molines (žolto platno), 156 cm, po 22 Din itd. Hlaievina, 120 cm. po 27 Din itd. Sevi-jot hlačevina, 124 cm, po 42 Din. Moiko sukno, 140 cm, po 58, 70, 90 Din itd. Barhenti od 9 Din naprej. Flv m le po 9 Din 50 p itd.	266
Javna zahvala.
Podpisani sem imel zavarovana svoja poslopja, ki so mi 6. oktobra 1928. pogorela, pri zavarovalni banki »Slaviji*.
Zahvaljujem se omenjeni zavarovalnici, ker mi je škodo izplačala zelo kulantno in v najkrajšem času, ter jo vsakomur najtopleje priporočam!
Š u I i n c i, 3. novembra 1928.
Štefan Perš m. p. posestnik v Šulincih št. 46.
Priporočajte in širite »Domovino"!
Neprijeten duh ust
je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni uporabi krasno osvežujoče Chlorodont - paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri uporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej malo tubo. Chlorodont-ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modrozelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. - Leo-Werke A. G., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslavijo: Tvornice Zlatorog, Maribor.
Otvoritev trgovine!
Naznanjam, da sem na Sv. Petra cesti št. 6 otvoril
trooviDo z vrvarskimi izdelki lastnega izdelka
kakor: motvoz, štrange, vrvi, uzde, mreže itd.
Izdelujem tudi po naročilu! Cene konkurenčne!
Se priporočam	284
ANTON ALBREHT, vrv&r Sv. Petra cesta it. 6.
Izšla je
Blasnikova
VELIKA PRATIKA
za navadno leto 1929., ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtaa. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. »VELIKA PRATIKA* je najboljši in najcenejši družinski koledar. Dobi se t vseh trgovinah po Sloveniji in stane $ Din. Kjer bi se je ne dobilo, naj se naroči po dopisnici pri:
J. BLASNIKA NASL.
tiskarna In litografičnl zavod
. LJUBLJANA, BREG ŠT. 12.
Veliki ilustrovaui
CENIK
dobite zastonj! Zahteva,te ga od skladišča
MEINEL IN HEH0LD
tovarna glasbil, gramofonov In harmonik
R.Lorger, Maribor št. 104
Violine od 95 Din. Ročne harmonike od 85 Din. Tamburice od M8 Din. Gram foni od 345 Din dal e 251
75
za modroce, najboljša in najcenejša, pri
M. Mastepl, tovarna žime, Stražišče pri Kranju.
Zahtevajte P B IU I	8 1000
brezplačni ^	1 «V slikami
Roskopf ura 49 Din.
Ista original patent preciz. Roškoof ura na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristopno prahu tekoče vse v rubinih, posebno točna, 6 letno jamstvo
98 Din.
Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod.
Budilka. 64 Din
z 2 zvoncema in 3 let. jamstvom 69 Din.
1. Kifimanfl, Maribor it ti/k
specialist samo za boljše ure.
«76
1 kg sivega opuljenega perja Din 70-—, napol belo Diu 90-—, belo 100-—, boljše Din 125-— iu Din 150-—, mehko kot puh Din 200"— in Din 225 —, boljša vrsta Din 275 —. Pošiljatve carine proste, proti povzetju, od Din 300*— naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj, Blago se tudi zamenja io ueugajajoče vzame uazaj. — .Naročila nasloviti samo na
BENEDIKT SACHSEL, Lobez 14 v Plznu (Češkoslovaška).
Poštne pošiljke potrebujejo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.
249
1*1»u KotuorcJj aiovuifc» AdoIt Sibmkar.
Urejuje Eiilp Omladit
L* aaruauo mjuuao t tu 4.**aci*M