Proletarci vseh oežel,združite sei DELAVSKA ENOTNOST p6. SEPTEMBRA ŠT. 36, LETO XXVH j POTA INTEGRACIJE VODJJO LJUBLJANSKI SLOVENIJALES K BOLJŠIM POSLOVNIM REZULTATOM ZAVAROVALNICA SAVA S KOPRIVNICA, Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE. ČAKOVEC, JESENICE. KOPER, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ, MURSKA SOBOTA. NOVA GORICA, NOVO MESTO. POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka 15. SEPTEMBRA REFERENDUM SLOVENSKIH ŽELEZARJEV Pohod v enotno proizvodno tvornost Združeno podjetje pomeni večjo varnost za zaposlitev, rast zaslužka, modernizacijo proizvodnih naprav in izboljšanje življenjske ravni železarjev Z močjo argumentov je neslužbeni parlament železarn Jesenice, Ravne in Štore, sestavljen iz predstavnikov samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstvenih delavcev, ki se je sestal na Ravnah 23. 8., podprl zasnovo o ustanovitvi Združenega podjetja slovenske železarne. V slogi je moč, je sestavina, ki so jo zasledili v vseh določilih predlogov pogodbe in statuta od predvidene integralno usklajene proizvodnje ter razvoja, koordiniranih raziskav, enotne komercialne, finančne in kadrovske politike, do skupnih nastopov pred oblastjo, asociacijami in denarnimi zavodi. Smo v težko prehodnem ostenju gospodarske reforme. Zakaj bi se vsak zase zaganjali preko zahtevnih previsov, kjer so sodobna tehnika, moderna oprema, spretnost in kondicija pogoj napredovanja? Povežimo se v skupno navezo, da bi laže, ob boljšem izkoriščanju opreme, predvsem pa varneje in zagotovo prispeli na cilj višje podjetniške dejavnosti, je bil enoten sklep prisotnih na sestanku, ki ga hočejo uveljaviti s prepričanjem sodelavcev, da ustanovitev združenega podjetja pomeni večjo varnost za zaposlitev, rast zaslužka, modernizacijo proizvodnih naprav in izboljšanje življenjske ravni železarjev. NA RELACIJI PROIZVODNJA - TRGOVINA ANTON PETKOVŠEK, GENERALNI DIREKTOR SLOVENIJALESA: »S tem, da smo že spravili na Moge pet doslej združenih tovarn, ki so sposobne Proizvajati izdelke za svetovni trg, smo hoteli dokazati, kaj se da narediti z dobrim proizvodnim Programom in s premišljenimi investicijami v najsodobnejšo opremo. Naj mimogrede omenim, da smo v vseh petih tovarnah v razmeroma kratkem času po združitvi podvojili proizvodnjo, podvojili Pjihove sklade in skoraj še enkrat povečali njihove osebne dohodke...« Še zmeraj se je izkazalo, da je dobra, premišljena In ekonomsko utemeljena združitev dveh ali več podjetij sorodne stroke v enotno, močno podjetje obrodila zelo lepe sadove. Samo v naši ožji domovini bi lahko našteli mnogo primerov uspelih integracij, ki danes dajejo naravnost fan-*8stične rezultate. Za primer lahko omenimo ljubljanski živilski kombinat Žito, ki je prav na osnovi dobro začrtane integracijske poti združil številna podjetja živilske industrije ^irom po Sloveniji, tudi taka, ki so prej životarila, in s tern Uredil nesluten gospodarski vzpon. Lahko rečemo, da v Slo-vsniii že skoraj ni podjetja, ali skupine podjetij sorodne stroge, ki ne bi razmišljala o združevanju svojih sil, sposobno-s*i, znanja in ekonomske moči. Prepričevanja, ali je takšno Združevanje potrebno ali ne, skoraj nikjer ni več. Vprašanje i® skoraj povsod le, kdaj bo prišlo do združitve in v kakšni «bliki. . Podobno kot mnoga podjet-je pota integracije ubralo mdi znano ljubljansko zunanje-pgovinsko podjetje »Slovenija-les«. prvj poslovni rezultati ^Slovenijalesa«, potem ko je ‘družil že pet proizvajalcev po-dištvg in drugih lesnih izdel-fe°v> so tako ugodni, da to tr-(Nadaljevanje na 7. strani) Železarne Jesenice, Ravne in Store zajemajo 14 % osnovnih sredstev, 7 c/o realizacije in 5 % zaposlenih vsega slovenskega gospodarstva. Le s skupno ustanovitvijo združeno podjetje lahko za ta podjetja pomeni tvorno moč sorazmerno velikosti bazične industrijske veje, ki ji pripadajo. Na integracijo so se slovenske železarne dolgo pripravlja- Gregor Klančnik, glavni direktor Železarne Ravne na Koroškem le. Iskale so stične točke in najboljšo pot zbliževanja. Resolucija IX. kongresa ZKJ, ki pravi, da morajo integracijska povezovanja biti stalna naloga vseh faktorejev, je z usmeritvijo, da mora združevanje potekati tako, da se akumulacija ne odtuji od tistega, ki jo pridobi, dala najbolj realno osnovo tudi našemu združevanju. Potem ko je po zaključku leta 1968 zaradi različnega ekonomskega položaja posameznih železarn postalo jasno, da zlivanje vseh treh železarn v eno podjetje ni ostvarljivo, smo spremenili smer svojega integracijskega povezovanja in si zastavili za cilj ustanovitev združenega podjetja, v katerem naj bi vsaka od železarn obdr-žftU svojo firmo, samostojnost pravne osebe z lastnim žiro računom ter samostojnim oblikovanjem in delitvijo dohodka. Na tej osnovi je bil pripravljen osnutek pogodbe za ustanovitev združenega podjetja in za podpis te naj bi na referendumu 15. septembra 1969 delavci dali svoj glas. SAMOSTOJNOST ZAJAMČENA Prevzem ustanoviteljskih pravic in dolžnosti v Združenem podjetju slovenskih železarn ne bo tveganje za nobeho podjetje. Tudi po podpisu ustanovne pogodbe bo vsaka od železarn samostojno ' sklepala kupno prodajne, kreditne in druge pogodbe, sama odgovarjala za stare in novo nastale obveznosti ter samostojno razpolagala s plodovi svojega dela. Integracija vse^ treh podjetij slovenske črne metalurgije bo pomenila le usklajevanje ciljev in sredstev za dosego višje podjetniške donosnosti. Z ustanovitvijo združenega podjetja bodo vse POSEBNA IZDAJA DE PRED REFERENDUMOM ZA ŽELEZARJE JESENIC, RAVEN IN ŠT0R Stran 8 in 9 korak dalje K ZBLIŽEVANJU VELIKE DRUŽINE SLOVENSKIH ŽELEZARJEV Stran 10 železarne z integralno usklajenim razvojem, specializacijo proizvodnje in enotnim nastopom le obogatile svojo poslovno dejavnost in povečale dohodek. Prognoza, izdelana po rezultatih poslovanja v prvem polletju, kaže, da bodo že v letošnjem letu slovenske železarne imele okrog 1280 milijonov dinarjev skupne realizacije, železarna Jesenice bo dosegla 790 milijonov din, železarna Ravne 345 milijonov din in železarna Štore 142 milijonov din. Sredi letošnjega leta pa so železarne imele 11.900 zaposlenih, od tega: Jesenice 6300, Ravne 3400 in Štore 2200. (Nadlajevanje na 8. strani) ; V' e dober teden dni in dvanajst tisoč železarjev na Jeseni-W cah, na Ravnah in v Štorah bo povedalo si/ojo besedo o Združenem podjetju slovenskih železarn. Prepričani smo, da bo ta beseda izzvenela v enotno, mogočno podporo skupni poti v bodočnost slovenskega železarstva, v kateri bo med posameznimi železarnami vse manj plotov in vse več tistega, kar združuje vse tri železarske centre v enoten, usklajen ritem dela in snovanj. Prepričani smo, da bo petnajstega septembra zelo malo glasov proti združitvi slovenskih železarn in da bodo to samo glasovi tistih redkih posameznikov, ki zaradi svojih ozkih, sebičnih in kratkovidnih interesov nočejo videti in priznati, da integriranje ciljev in sredstev slovenskih železarjev ni stvar političnega posiljevanja, temveč stvar ekonomske nuje, stvar spoznanja o zakonitostih razvoja slovenskega železarstva. Naših železarjev ni treba učiti, kaj je industrijsko delo in ni jim treba pripovedovati, kaj je delavska enotnost. Nasprotno: s svojim, delom in svojo zavednostjo zaslužijo, da jih imenujemo učitelje dela v industriji in vzornike delavske enotnosti. V tem Enotnost železarjev se lahko pohvalijo s tradicijo, ki jim jo marsikje zavidajo: na Jesenicah so pred kratkim praznovali 100-letnico svoje prve integracije — integracije starih gorenjskih fužin w Kranjsko industrijsko družbo; štorski železarji bodo stoletnico svojega dela pruaznovali čez tri leta, na Ravnah pa bodo drugo leto praznovali 350-letnico, odkar so v Mežiški dolini začeli taliti jeklo. Te tradicije so vredne spoštovanja, vendar pa same po sebi še ne zagotavljajo tudi zanesljive sedanjosti, še manj pa zanesljive bodočnosti. Kaže jih negovati in utrjevati, hkrati pa mislifi tudi o tem, kako postaviti trdne temelje za današnji in jutrišnji dan železarstva in železarjev. Naš nekdanji smučarski as in dolgoletni direktor ravenske železarne Gregor Klančnik je te dni s tem v zvezi dejal, da je tradicija slovenskega železarstva sicer res trdna, kar pa ne moremo reči tudi za njegovo trenutno kondicijo. O tem — o trenutni kondiciji slovenskega železarstva — ni treba izgubljati besed, saj je javnosti dobro znana, še najmanj pa je treba o tem pripovedovati železarjem samim, Ki to kondicijo in njene konkretne posledice občutijo po svojih plačilnih kuvertah m še po marsičem drugem. Zato se tudi zavedajo nuje, da se železarstvu zagotovi drugačen, trdnejši položaj v našem gospodarstvu, da se mu zagotovi tisto mesto v našem družbenogospodarskem življenju, ki mu po vsej pravici pripada. In zato jim je tudi blizu misel, da razdvojeni in nepovezani nimajo kaj prida upanja, da bi jih družba obravnavala kot dejavnik, s katerim je treba najresneje računati. Zato tudi vedo, da je njihova moč samo v enotnosti, v složnem, skupnem delu, v skupnem razvojnem programu slovenskih železarn, ki jim bo zagotovil dohajanje tehnološkega razvoja v svetu in s specializacijo dela dvig produktivnosti in kvalitete tako na Jesenicah, kakor na Ravnah in v Štorah. Slovenski železarji vedo, da bo njihova integracija zares uspela le tedaj, če bo zagotovila napredek vseh treh železarn. Zato so to v treznem, natančnem načrtovanju svojih prizadevanj za združitev tudi upoštevali od vsega začetka. Vsem tistim, ki so ta prizadevanja planirali, načrtovali in usklajevali, gre samo hvala: svoje delo so opravili tako, da so lahko nanj ponosni. Opravili so ga tako, da ciljev in namena integracije slovenskih železarn ne pozna samo tisti, ki je pred tem delom namenoma zatiskal oči in ušesa. Ogromna večina slovenskih železarjev pa je to delo spremljala in v njem tudi aktivno sodelovala z odprtimi očmi in ušesi, pa tudi z odprtim srcem. Prav zato tudi ne dvomim-, da se bodo petnajstega septembra postavili v enotno fronto ljudi, ki se zavedajo svoje moči in pom,ena, kadar jih vodi delavska solidarnost na poti skupnih interesov, ki so tudi interesi vseh slovenskih delovnih ljudi. MILAN POGAČNIK 7 dni v sindikatih REZERVIRANI STOLPEC Alojz Pajnič direktor DE Šumi, živilskega kombinata Žito Ljubljana: • V Šumiju ste prevzeli delovno mesto direktorja v času, ko je ta delovna organizacija preživljala svoje najtežje gospodarsko obdobje. S kakšnimi problemi ste se in se še ubadate? Največje težave so za nami. S 1. julijem smo se pripojili k Živilskemu kombinatu Žito, ki je s polnim razumevanjem pomagal razreševati vse finančne in organizacijsko kadrovske težave. Ze pred pripojitvijo smo skupaj izdelali program bodoče organizacije DE Šumi. Po tem programu, ki kaže v praksi pozitivne učinke, smo zmanjšali število zaposlenih v upravi več kot za dve tretjini, vendar razen dveh primerov ni zato nihče dobil odpovedi v okviru celotnega kombinata. DE Šumi se postopoma ekonomsko in organizacijsko utrjuje. To dokazujejo tudi polletni poslovni uspehi, ki so v primerjavi z minulimi leti znatno boljši. S tem ne mislim reči, da ne obstaja v DE Šumi vrsta proizvodnih in tehnoloških problemov. Rešujemo jih postopoma. Osnovno vprašanje za nas pa je izgradnja nove tovarne, ki jo ima kombinat Žito že v programu. Naš kolektiv je večkrat razpravljal o tem, da bi v prihodnje morali skupno z razvojno službo kombinata Žito bolj intenzivno proučevati možnosti za uvedbo novih izdelkov za trg. K temu nas sili tudi hiter razvoj tovrstne industrije pri konkurenčnih podjetjih. Zato smo že za zagrebški velesejem pripravili pet novih izdelkov. Po Vsem tem lahke zaključimo, da za DE Sumi problemov ni konec. Skušamo jih kvalitetno in hitreje razreševati z vodstvenim kadrom kombinata Žito, zlasti z njegovo razvojno, tehnično in komercialno službo. Trenutno nas najbolj skrbi dobava surovin in ustrezne embalaže. Te težave izvirajo še iz minulih odnosov med nekdanjim Šumijem in tovarno viskoze Ložnica. Tone Gornik direktor trgovsko gostinskega podjetja »Škocjan« Rakek: 0 S čim se kot direktor podjetja trenutno največ ukvarjate? Ja, s ■ čim pa bi se z drugim, kot s tem,. kako uresničiti program »Rakov Škocjan«. Izdelali smo si dokaj obširen program izgradnje gostinsko turističnih objektov v Rakovem Škocjanu, ki med drugim predvideva nove hotelske, zmogljivosti z 200 ležišči in vsemi ustreznimi restavracijskimi prostori, Ureditev zelo zanimivih Želških jam, izgradnjo mini golf igrišča ter drugih športnih igrišč, asfaltiranje ceste Unec—Rakov Škocjan in še marsikaj. Pri tem načrtovanju pa sem se doslej kot direktor srečal z mnogimi težavami. Ne boste verjeli, da smo se skoraj pol leta pregovarjali z republiškim Zavodom za spomeniško varstvo, kje bomo v Rakovem Škocjanu postavili nove objekte. Kajti Rakov Škocjan je zaščiten nacionalni park. No, tudi z Zavodom za spomeniško varstvo smo le našli skupni jezik in načrte, ki jih imamo že izdelane, bomo začeli kar se da hitro uresničevati. Ves projekt bo v prvi fazi veljal nekaj nad 2 milijardi starih dinarjev. Sami vsega denarja nimamo. Toda lahko vam povem, da smo navezali stike s številnimi partnerji, od bank do raznih podjetij, ki so pripravljeni kreditirati gradnjo novih gostinsko turističnih objektov v Rakovem Škocjanu. POPRAVEK V zadnji, 35. številki DE je v rubriki »Rezervirani stolpec« nastala ob razporeditvi fotografij tehnična napaka. Zamenjani sta bili fotografiji tovarišev MILOŠA POPOVIČA, predsednika osnovne organizacije sindikata v tovarni elektromateriala Elma Črnuče in JAKOBA KONICA, predsednika sindikalne organizacije OTK Železarne Ravne na Koroškem. Bralcem in tovarišema se za to neljubo pomoto opravičujemo. Uredništvo Miličnikov vsakdan tokrat x druge strani _______Pred nedavnim smo objavili v našem časopisu razgovor s predsednikom osnovne sindikalne organizacije postaje milice v Ptuju tovarišem Ivanom Mramorjem, lovariš Mramor nam je pripovedoval o neurejenih življenjskih in delovnih razmerah svojih poklicnih tovarišev. ________________________________________________________ Te dni so nas na RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti opozorili na ob-sežno delo svojega pododbora za državno upravo in pravosodje, ki je pripravil 23 raz* govorov z mnogimi člani sindikata javne varnosti in milice. Pododbor je zbral obilico podatkov o življenjskih in delovnih razmerah delavcev javne uprave in milice. O ugotovitvah in predlogih pododbora je že spomladi letos razpravljalo predsedstvo Republi-skega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti in sprejelo posebno spomenico 0 delovnih in življenjskih razmerah delavcev v organih za notranje zadeve. _________________ . Pristojni republiški in mnogi občinski organi so si v zadnjih letih prizadevali, da bi se modernizirala služba organov za notranje zadeve, uredil materialni položaj delavcev, izboljšala njihova strokovnost in druge življenjske ter delovne, razmere. Kljub temu pa ta prizadevanja niso bila zadostna in vedno tudi ne pravočasna. Zato so življenjske in delovne razmere zlasti delavcev milice še vedno zelo slabe. ZGOVORNI PODATKI Pododbor za .državno upravo in pravosodje Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je ugotovil, da je eden izmed osnovnih vzrokov za težke razmere, v katerih opravljajo svo- je nalofee delavci javne varnosti ih milice, pomanjkanje kadra. V SR Sloveniji manjka več kot 20 % miličnikov glede na sistemizirana delovna mesta. Zato večina teh delavcev opravi mesečno od 20 do 40 % nadurnega dela, ne da bi dobili za to denarno nadomestilo. Znano je, da opravijo miličniki mesečno več kot 250 nadur, ne glede na nedelje in praznike. Druga težava, ki pesti delovanje uprave javne varnosti in milice, je pomanjkanje tehnične opreme. Veliko število oddelkov postaj milice je še brez avtomobilov, ali pa imajo en avto in nekaj mopedov. Eno in drugo, zlasti preobremenjenost delavcev, ima za posledico velik odstotek obolelosti, zlasti še starejših delavcev in borcev NOB. V minulem letu na primer, je bilo prek 36.000 izostankov z dela ali 4,12 % delovnih dni. Zaradi takih razmer bi pričakovali, da dobijo delavci milice ustrezno materialno stimulacijo. Temu pa ni tako. Za nagrajevanje prekomernega dela ni finančnih sredstev. Te probleme so deloma ublažili s tako imenovanim terenskim dodatkom za delo izvepi'postaje milice. Nadomestila pa so pičla: za uro ob delavnikih dobijo 5 novih dinarjev, za terensko uro ponoči 7,50 N-din, za terensko uro ob praznikih 10 N-din. Do teh denarnih dodatkov pa imajo pravico le za ure, ki štejejo nad 182 ur na mesec. Znano je tudi, da zaostajajo osebni dohodki delavcev milice za drugimi delavci s področja družbenega dela. Poprečni osebni dohodki miličnikov so bili v minulem letu 960 N-din, vodje okoliša 1098 novih dinarjev, komandirja postaje milice 1440 N-din itd. Naslednje boleče vprašanje v milici je stanovanjsko vprašanje. Skupno primanjkuje za te In slednjič delavce v milici zelo prizadevajo premalo učinkoviti napo-i za uveljavljanje take vsebine in oblik samoupravljanja, ki bo ustrezalo naravi in organizaciji dela na tem področju. REPUBLIŠKI ODBOR PREDLAGA SANACIJO Predsedstvo Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije se zaveda, da so se problemi na področju delovnih in življenjskih razmer delavcev v javni upravi in milici kopičili več let in da jih ni mogoče odpraviti naenkrat. Meni pa, da se je takoj potrebno lotiti načrtne akcije za izboljšanje položaja, kar sta ugotovila že na skupni seji izvršni svet skupščine SR Slove- nije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije oktobr 1968 in kar je tudi zapisano resoluciji skupščine SR Slove' nije o družbeno ekonomskih iZ' hodiščih za oblikovanje dohod' ka in kritje potreb splošne P°' rabe v letu 1969. Zategadelj predlaga predsedstvo repubU' škega odbora delavcev družbe^ nih dejavnosti, da bi republiški sekretariat za notranje zadev pripravil osnutek sanacijske? načrta za ureditev življenjskih in delovnih razmer delavcev svojih služb in ga najpoznej^ v oktobru letos predložil skup ščini SR Slovenije in izvršnemu svetu z utemeljenim predlogom za sprejem. Sanacijski načrt naJ bi vseboval ukrepe za rešite, vseh omenjenih problemov> hkrati z investicijskim načrtomj finančnimi viri, roki in nosil® posameznih nalog. PredsedsW sodi. da je potrebno osebne do' hodke in sredstva skladov Z» skupno porabo uskladiti z g®' spodarstvom že leta 1970, med' tnr.ovsKO podjetje \ "k-- ZARJA V SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH PODJETJA ZARJA NA JESENICAH ZARJA V KRANJSKI GORI • MODNA OBLAČILA-ZA VSAKO LETNO DOBO, % KREDITNE UGODNOSTI, « DOSTAVA NA DOM, KAKOVOSTNO PREHRAMBENO BLAGO, • SODOBNA 'STANOVANJSKA OPREMA • SREDSTVA ZA VAŠO NEGO, e ZANESLJIVO SOLIDNE CENE. S RAČE K 70 TOMOS CITROEN SPAČEK 70 tem ko bi morali roke za sa* nacijo drugih problemov pril3' goditi možnostim, vendar takOj da v nobenem primeru ne b bili daljši od treh let. Predsed' stvo republiškega odbora sindi' kata delavcev družbenih dejaV' nosti si bo po svojih možnostih prizadevalo za uresničitev n3' log, ki jih vsebuje sanacijski načrt. Pričakuje pa, da bod3 skupščina SR Slovenije, izvršn* svet in občinske skupščine ra' zumeli nujnost hitrih ukrepov in utemeljenost predloga *a sprejem sanacijskega načrta m da bodo storili vse potrebno * okviru svojih pristojnosti. Enotna organizacija služb® organov za notranje zadeve Pa narekuje tudi ustrezno organi' zacijsko povezavo Vseh osnoV' nih organizacij sindikata. Za*° so se sindikati odločili za novitev konference sindikalnih organizacij s področja notranjih zadev, ki bi kot stalni orgah obravnavala vsa bistvena vPrj” sanja skupnega pomena. P°d' odbor republiškega odbora ?3 državno upravo in pravosodJ® bo imenoval iniciativni odbor, k> naj pripravi izvedbo tega pred' loga. Prav tako predsedstvo re' publiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavno«* pričakuje od osnovnih sindika*' nih organizacij, da bodo neposredno sodelovale pri urejanj3 teh problemov in problemov 5 področja življenjskih in delovnih razmer svojih članov. I. VRHOVCA# Priljubljeni osebni avtomobil spaček je od- letošnjega septembra dalje spet v prodaji. Novi model tega vozila -spaček 70 - je ohranil vse tiste lastnosti, ki so proslavile že njegove prednike, vendar Je ša Izpopolnjen z novimi izboljšavami in dognanji. Njegov motor Je dvovaljnl,- 425 ccm, zračno hlajen, Ima 18 KM po SAE, največjp hitrost 95 km/h, porabo goriva 5,51 na 100 km, pogon na prednja kolesa , prek polosi s homokinetlčnimi • kardanskimi zglobi, rezervno kolo je pod pokrovom motorja. Spaček 70 je na prodaj za dinarje.all za devize. Dinarska cena: 17,949>- din* Devizna cena: 1:293,- USA $ ali ustrežhl Znesek v kateri drugi konvertibilni valuti (5.172.- DM, 33.618.- Asch,. 808.125.- Lit itd.) Vse cene so fco Koper z vračunanim 17,5 odst. prometnim davkom, pri devizni deni pa z že obračunanim 10 odst. nopustom, ''obavni rok je 90 dni od prispetja akontacije v znesku - • ?00.r din na tekoči račun Tomosd oziroma 30 dni od petja fleviznega zneska na devizni račun Tomosa al! trgovskega zastopnika. Za akontacije, ki prispejo do 30. 8. 1969,-. se dobavni rok računa od 1. 9. 1969 dajje. Dobava vozil je zagotovljena po vrstnem redu vplačil. Spaček 70 lahko kupite v Tomosovih prodajalnah v Kopru, Ljubljani iri Beogradu ter pri'trgovskih zastopnikih: Auto-bačka Sombor, Autohrvatska' - filiala Split,' Auto kuča šumadija Beograd, Automakedonija Skopje, Autopromet ■Niš, Autoslavonija Osijek, Autovojvodina Novi Sad, Merkur Maribor, Metalia comrnerce Zagreb in Slovenija avto Ljubljana;. Iz tujine pa lahko v»ši sorodniki in prijatelji vplačaj« spačka 70 tudi pri firmi MjJLTIHGLD S.a.r.l.,‘Pariš Se, Rue Faubourg, St. Honore. Dobro organizirana servisna služba in rezervni deli so na voljo v vseh večjih krajih v državi. Vsa druga pojasnila lahko dobite v Tomosovih prodajalnah in pri Tomosovih trgovskih zastopnikih. r« TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER — _______________J 7 dni v sindikatiK VELEBLAGOVNICA nama. BS 9 priporoma potrošnikom hiter, sodoben In cenen naknp vseh potrebščin, za sebe. za drnžino, za dom in za gospodinjstvo: O potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; # za tuje kupce Je v hiši menjalnica. LJUBLJANA v Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah! TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wo!fova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a PRAVOČASNA GRADNJA STANOVANJ Zadnje dni avgusta je predsedstvo centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije razpravljalo na svoji seji v stanovanjski izgradnji in problematiki stanovanjskih vprašanj delavcev. Za sejo je centralni odbor pripravil obširno dokumentacijo. Podatki so zbrali z anketo v 75 delovnih organizacijah industrije m rudarstva. Zbrani podatki so potrdiU, da je stanovanjska izgradnja prepočasna. Razen tega zadnje čase zaradi podražitve gradenj predvsem delavci v nizko akumulativnih podjetjih vse teže dobe stanovanja. V razpravi na centralnem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva so uneu tudi mnogo pripomb na poslovanje stanovanjskih podjetij, politiko Dank Z OBClNSKIHi SINDIKALNIH SVETOV • DRAVOGRAD Občinski sindikalni svet v Dravogradu bo v naslednjih Mesecih analiziral položaj vajencev v dravograjskih delov-1,'h organizacijah. Izvedeti že-. Jo. koliko vajencev zaposlujejo delovne organizacije, kak-5en je njihov položaj oziroma Možnosti za strokovno usposobitev, kakšne so nagrade, pa ‘O^ii kako je tudi sicer poskrbljeno za tiste, ki so se odtočili za uk. (vš) ® KRŠKO Občinski sindikalni svet Kr-slto je sklenil, da bo v začetku s?Ptembra omogočil starejšim ?llidikalnini delavcem in revo-tocionarjem 7-dnevno brez-ptočnq letovanje v domu potniške skupnosti v Materadi br* Poreču. 2. septembra je tpotovalo na oddih 15 sindi-Jtolnih aktivistov iz 12 delov-n*b organizacij krške komune. P. KRISTIJAN • KOPER Po sklepu komisije za de-trne pomoči pri Obalnem Radikalnem svetu Koper ih ''.sporazumu z osnovnimi sin-tokalnimi organizacijami je Pred nedavnim odpotovalo na tovaško 10 zaslužnih gindikal-‘b^ delavcev iz obalnega ob-toočja. Gre predvsem za sta-,pjše delavce, ki so vrsto let .ui ali so še aktivni v delu 'ndikalne organizacije. Biva-t,.,)e na Slovaškem bodo izko-za okrevanje v toplicah J,‘03nice, kajti okrevanja so tu-j1 ** zdravstvenih razlogov po-ebni. To je prva tovrstna iz-s,enjava med delavci Primorce in delavci slovaške pre-°govnika Handlova. Nasledek.leto naj bi se ti stiki med -asnnj in slovaškimi delavci f.e bolj okrepili, tako da bi pri-0 do številnejših izmenjav. (kc) i hMMŽJEST _ POHIŠTVO Kot gost CO sindikata storitvenih dejavnosti je obiskala našo državo delegacija CO sindikata delavcev državne trgovine in potrošniških zadrug Romunije. Obisk sodi v okvire redne izmenjave izkušenj med obema sindikalnima organizacijama. Med bivanjem v Sloveniji so romunski gostje, ki jih vodi sekretar omenjenega sindikata Štefan Olteanu. med drugim obiskali RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, Obalni sindikalni svet v Kopru, podjetje Slovenija les v Ljubljani ter še nekatere trgovske in gostinske kolektive na Gorenjskem in ob naši obali. — Foto služba DE NA PODROČJU OBALNEGA SINDIKALNEGA SVETA KOPER SO ISKALI ODGOVOR NA VPRAŠANJE: ______________ Komu najbolj zaupajo delavci? Delavci — člani sindikata, se večkrat obrnejo po pomoč na pravno posvetovalnico pri Obalnem sindikalnem svetu Koper. Na vprašanje, ali so s svojim problemom že seznanili sindikalno organizacijo ali samoupravne organe, odgovore, da ti organi niso opravičili njihovega zaupanja in da so raje prišli po nasvet na OSS. Res so to bolj redki primeri, vendar pa kljub temu zahtevajo pozornost sindikalnih organizacij. V anketi, ki jo je Obalni sindikalni svet nedavno tega izvedel v delovnih organizacijah, so člane sindikata tudi vprašali, na koga bi se obrnili, če bi se jim v delovni organizaciji zgodila krivica. Odgovori so bili različni, in sicer je 32 % vprašanih odgovorilo, da bi se zatekli po pomoč, po nasvet ali posredovanje na- samoupravne organe v p ujetju, 31 % jih je odgovorilo, da bi se obrnili na prvega predpostavljenega, 10 % na sindikalno organizacijo in 4 % na organ izven delovne organizacije. Zaporedje nam zelo nazorno khže, kako delavci vrednotijo posamezne odločujoče dejavnike v delovnih organizacijah in zunaj njih takrat, kadar iščejo varstvo svojih pravic aii obrambo svojih koristi. Dobra desetina anketiranih bi se obrnila torej na sindikat, če bi se jim zgodila krivica. Takšno stališče delavcev, da dajejo prednost pri zaščiti svojih pravic predvsem normalni poti preko samoupravnih organov, ki je tudi najhitrejša, je povsem pravilno in 1 razumljivo. Osnovna naloga sindikata je prizadevanje za uveljavljanje samoupravljanja in za dosledno izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih odločitev. Kljub temu pa se mora sindikat posvetiti obravnavi vseh primerov, kadar so ogrožene pravice delavcev. Sindikat si mora zagotoviti, da bodo njegove pobude in stališča ob vsakem problemu sprejeta na osnovi demokratičnega boja mnenj čim večjega števila članov sindikata in da bodo njegova utemeljena stališča pravočasno posredovana na pravo mesto. Pri tem pa je še kako pomembno informiranje delavcev, kajti le na ta način jih bomo zaintere- sirali in pritegnili k reševanju problemov, ki se dnevno pojavljajo v delovni organizaciji. kc Glasila repudliSkega sveta Z5 za Slovenijo* Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List je ustanovljen 20. novembra 1942, Ureja ga uredniški odbor. GlavnJ in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313'VL telefon uredništva 316-672, 316-695. 312-402 in 310-033. uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-^2000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par —• 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din - 650 S-din - polletna 13 N-din - 1300 S-din in letna 26 N-din *• 2600 S-dtn - Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini - Tisk in klišeji CZP »Ljudska oravica« T.jubllana Pravna posvetovalfiiica »E POLITIČNI AKCIJSKI PROGRAMI Bos n a i n Hercegovina Na konferenci Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine, ki »o Ji prisostvovali tudi predstavniki občinskih sindikalnih svetov s sarajevskega področja, so razpravljali o problemih nelikvidnosti delovnih organizacij. Poudarili so, da nelikvidnost gospodarstva, izgube m nepravočasna izplačila osebnih dohodkov v posameznih delovnih kolektivni zahtevajo pojačano aktivnost sindikalnega aktiva. V razpravi so poudarili, da se politični dialog o teh problemih ne sme zredicirati samo na finančne podatke in da teh problemov sindikat ne sme obravnavati samo s stališča dolžnik—upnik, temveč da mora predvsem gledati na odnose med ljudmi in na položaj delovnega človeka. Ker so v razpravi opozorili na konkretne primere v posameznin delovnih organizacijah, so se na konferenci dogovorili, da bo v naslednjih mesecih skupina sindikalnih .aktivistov in funkcionarjev konference Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine obiskala vse delovne kolektive sarajevskega območja, se spoznala s problemi in težavami ter pomagala pri izdelavi operativno političnih akcijskih programov. »PO INFORMACIJE PRIDITE K NAM« Pred letom in pol je občinski sindikalni svet Zrenjanin organiziral svojo analitično informativno službo. Diplomirani psiholog in dva pravnika, ki delajo v tej službi, se ukvarjajo z analizami nekaterih družbeniii pojavov v delovnih organizacijah. Razen tega pa skrbe za informiranje. To pa je tudi najtrši oreh njihove dejavnosti, kajti delovne organizacije niso kdove kako pripravljene posredovati informacije. Za dogodke v , sindikalnih organizacijah zvedo od delavcev, ki prihajajo na občinski sindikalni svet, od predsednikov izvršnih odborov sindikalnih organizacij, od funkcionarjev in članov posebnih forumov. Vse to pa je dostikrat nenačrtno. Kajti ponavadi se zgodi, da občinski sindikalni svet ni informiran pravočasno o problemih, ki se porajajo v delovnih organizacijah. Dogaja se tudi, da občinski sindikalni svet cb opozorilu sindikalni organizaciji, da morajo njeni predstavniki le sproti obveščati svet o problemih v delovni organizaciji, odgovor: »Pridite k nam, pa boste zvedeli«. SREDSTVA ZA NOVA DELOVNA MESTA IZ POVIŠANIH CARIN Na plenumu mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Skopju so med drugim predlagali tudi, naj bi merodajni forumi s predpisom omejili priliv prebivalstva v mesta. Razen tega so predlagali, naj bi kvalifikacijo in prekvalifikacijo opravljal izavodi za zaposlovanja in delovne organizacije, da pa bi prioriteto pri zaposlovanju imeli tisti, ki .čakajo že dalj časa na delo ali pa so edini hranilci družin. Predlagali so tudi, naj bi se povišala carina na uvoz luksusnih predmetov in da bi ta sredstva namenili za odpiranje novih delovnih mest. Komunalno obrtno | podjetje j | Trebnje s SE PRIDRUŽUJE \ \ ČESTITKAM \ j / ZA OBČINSKI PRAZNIK! j I I * 2 ® VPRAŠANJE: Kadrovska komisija je dne 30. 4. 1968 ob-v»avala predlog vodje projektivnega oddelka o razporeditvi 'u§ega delavca O. Ž. na višje delovno mesto samostojnega °jektanta. Komisija je pri tem ugotovila, da zahteva to delovno mesto 'bolno samostojnost pri projektiranju in da zaradi tega lahko •Jolavec zasede to mesto, ko bo opravil strokovni izpit. Dne 2i. 5. iggs je delovna skupnost sprejela sistemizacijo ■'ovnih mest. s katero je predvideno, da se za to delovno e^° zahteva poleg strokovnega izpita tudi 5 let prakse. Delavec O. Ž. je v mesecu maju 1969 opravil strokovni izpit, la Pa, seveda, pet let prakse. : je pravilno mnenje kadrovske komisije, da bi glede na to'0 stališče z dne 30. 4. 1968, moral biti delavec O. Ž. sedaj p°rejen na delovno mesto samostojnega projektanta? N. K. — KRŠKO • ODGOVOR: Iz gornjih podatkov, ki ste nam jih v svojem T}1 Posredovali, izhaja, da delavec O. 2. do danes ni raz-eien na delovno mesto, samostojnega projektanta: o tem tudi KJana pismena odločba. Na drugi strani so pogoji za to de-n° mesto z novo sistemizacijo iz meseca maja 1968 spredeni tako, da ta delavec ne izpolnjuje vseh pogojev.^ o Povedanem je delovno mesto samostojnega projektanta °s.to; Če sklene delovna skupnost, da ga zasede, mora z jav-j 1 informacijskimi sredstvi objaviti, da je prosto in kateri §eji se zahtevajo. Np to objavo se lahko priglasi tudi delavec V primeiki, da je to delovno mesto s statutom določeno kot W0. btfidat se mora javno razpisati. Na razpis se lahko javi tudi oz. delavec O. 2. Če se na razpis ne prijavijo kan-, . ali se prijavijo kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev ■"Piša, lahko organ, ki je določen za izbiro kandidata, sklene, da se razpis ponovi ali da bo na tb delovno mesto začasno sprejel delavca O. 2. (ali drugega, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisane objave). V takem primeru razp‘oredi oziroma sprejme delovna skupnost takega delavca za določen čas, dokier ne sprejme drugega po razpisu, vendar najdalj za eno leto. Iz vaših navedb in predloženih dokumentacij je zaključiti, da je kadrovska komisija le obravnavala vprašanje možnosti razporeditve delavca O. 2. na višje delovno mesto v bodoče. Komisija ni odločila in tudi ni mogla odločiti, ker za to ni pristojna, da bi delavec zasedel določeno delovno mesto po preteku enega leta, ko bo izpolnil še določen pogoj. Komisija le sodeluje (kakor je to določeno na seji dne 5. 2. 1968) pri razporeditvah. Razporeditev se pa opravi z izdajo pismenega sklepa po pristojnem organu upravljanja, ki se vroči delavcu V primeru, ki ga opisujete, to ni bjlo storjeno in je šteti, da delavec ni razporejen na to delovno mesto. Glede na dejstvo, da je to delovno mesto prosto, je treba ravnati v skladu z določili 18., 19. in 23. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki sem jih v kratkem navedel. JORDAN TRAJCEV Izobraževanje in kultura ■■■■■ SODELOVANJE DELOVNIH ORGANIZACIJ IN IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV V ŠALEŠKI DOLINI: GOSPODARSTVO pomaga Šolstvu dogovori Predstavnikov delovnih organizacij in izobraževalnih zavodov BODO V VELENJU POSTALI V PRIHODNJE STALNA PRAKSA ® PRVI USPEHI SKUPNEGA DOGOVARJANJA SO ŽE VIDNI ■ ■■■■■■■■■i Novo mesto TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV — Mirna na Dolenjskem Kolektiv čestita vsem delovnim ljudem za praznik občine Trebnje '■■■■■i ■■■■■i \ Predsedstvo Občinske skupščine Velenje je sklicalo pred potlretjim mesecem sestanek direktorjev delovnih organizacij in ravnateljev izobraževalnih zavodov iz šaleške do^ line.. Spregovorili so o nu|nosti sodelovanja gospodarstva In šolstva in se dogovorili tudi za več akcij. Zaključke posvetovanja lahko strnemo v naslednjih nekaj stavkov: Napredek na področju vzgoje ih izobraževanja v Šaleški dolini brez pomoči oz. sodelovanja delovnih organizacij me bo v prihodnje, mogoč. Prav tako gospodarstvo ne bo zadovoljivo hapredoValo, če ne bo imelo zadosti usposobljenega kadra za delo. Zato je potrebno sodelovanje gospodarstva in šolstva. ; Predstavniki delovnih organizacij so na sestanku obljubili vso pomoč šolstvu, zavzeli pa so se tudi za ustanovitev občinskega sklada za štipendiranje. NAPREDEK PRI STEPENDIRANJU Prve zamisli pogovora predstavnikov gospodarstva in šolstva že kažejo rezultate. Ugotavljati je mogoče, da so delovne. organizacije iz šaleške doline'razpisale letos precej več štipendij kot prejšnja leta. S pomočjo delovnih organizacij pa je tudi Temeljna izobraževalna skupnost Velenje podelila za novo šolsko leto kar 47 štipendij. Razumevanje so pri tem pokazali doslej zlasti še Rudnik lignita Velenje. Tovarna plasti-, ke Polypex Šoštanj, Šaleško-sa-vinjski zdravstveni dom Velenje, Projektivni biro Velenje. Trgovsko podjetje ERA Velenje in SGP Vegrad Velenje, računajo pa še na pomoč Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in šoštanjske Termoelektrarne. Hkrati, kt si v Velenju prizadevajo, da bi omogočili kar največ mladim, da bi nadaljevali šolanje oz. študij na srednjih ter višjih in visokih' šolah, pa ugotavljajo nekatere slabosti, s katerimi se bo kazalo v prihodnje kar najodločneje spoprijeti. Vse več je mladih iz Šaleške doline, ki se odločajo za študij, za katerega je izredno težko zagotoviti štipendijo, na drugi strani pa ni odziva na razpise za štipendije. Med željami mladih in možnostmi za šolanje oz. zaposlitev je precejšen korak, ki pa ga bo treba s sodelovanjem tako šolskih zavodov kot službe za poklicno svetovanje čimprej omejiti, saj ga v celoti odpraviti verjetno ne bo mogoče. DRAGO, O PREDRAGO i Dobili smo verodostojno poročilo o tem, s kakšnimi sredstvi so lani razpolagale temeljne izobraževalne skupnosti in kako so z njimi gospodarile. V letu 1968 so temeljne izobraževalne skupnosti razpolagale s 61,7 % vseh kredstev za izobraževanje v Sloveniji oziroma s 391,594.000 din. Presenetljiva pa je številka, da so temeljne Izobraževalne skupnosti za svoje poslovanje porabile kar 2,354.032 din, izraženo v starih din (zanje imamo še vedno boljšo predstavo), je to skoraj četrt milijarde. Iz podatkov je namreč tudi razvidno, da so temeljne izobraževalne skupnosti komaj nekaj več, točno 2,690.284 din, namenile za osnovno dejavnost delavskih univerz (za izobraževanje odraslih) in da so za štipendije študentom in dijakom namenile 2,732.000 din (k temu dodatno pa še 183.000 din za posojila). Za delo samoupravnih organov so temeljne izobraževalne skupnosti na račun poslovnih stroškov resda porabile le 281.239 din, tbda za delo strokovnih služb in bančno manipulativne stroške še dodatnih 2,072.739 din. Ne glede na to. da skupna vsota za poslovanje temeljnih izo-braževalftih skupnosti pomeni le 0,4 % vseh sredstev, ki so jih lani imele temeljne izobraževalne skupnosti, pa v številkah izražena ta vsota ni majhna in je zlasti velika, če jo primerjamo z vsotami, ki so jih lahko temeljne izobraževalne skupnosti namenile delavskim univerzam oziroma štipendiranju študentov in dijakov. Vsekakor pa kaže zdaj, ko točne stroške poslovanja temeljnih izobraževalnih skupnosti poznamo iz poročila, ki ga je pripravila strokovna služba republiške izobraževalne skupnosti, proučimo vprašanje, ali to poslovanje le ni drago, predrago ... O tem je bilo namreč že govora takrat, ko točnih številk še nismo poznaii. S. G. DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 2ft vpisuje vsak dan, razen ob sobotah, od 8. do 12. ure in popol dan od 17. do 19. ure: 0 v osnovno šolo za odrasle od 5. do 8. razreda; • v pripravljalne tečaje za vpis na višje in visoke šole iz matematike, fizike, kemije in logike; O v tečaje tujih jezikov: angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine, ruščine, španščine, švedščine ter angleške, nemške in italijanske poslovne korespondence; • v tečaje za tajnice, za tehniško risanje, skladiščnike, ' električarje, kovinarje, devizne referente, carinske de-klarante, vodje delovnih skupin, knjigovodstvo, varstvo pri delu, enot civilne zaščite; 6 in druge izobraževalne oblike za odrasle. Prijave sprejemamo do 15. septembra. POMOČ GOSPODARSTVA PRI GRADNJI NOVE III. OSNOVE SOLE V VELENJU Nedavno tega je svet za prosveto in kulturo skupščine občine Velenje sprejel program za izgradnjo nove 111. osnovne šole v Velenju. Na osnovnih šo-. lah Miha Pintar-Toledo ih .Gustav Šilih manjka že zdaj prostor za 20 oddelkov, sicer pa imajo na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo že četrto leto pouk v 3 izmenah. Da bi odi ravili probleme v zvezi s pomanjkanjem šolskih prostorov j_ treba v Velenju zgraditi novo šolsko zgradbo za okrog 830 učencev. Potreba po izgradnje nove III. osnovne šole je bila v Velenju že dalj časa prisotna, letos pa je bilo treba pristopiti k akciji. Svet za prosveto in kulturo se je ,za začetek izragnje nove III. osnovne šole odločil toliko laže. ker so predstavniki delovnih organizacij iz Šaleške doline obljubili šolstvu vso pomoč, tudi pri novih investicijah. Po programu, ki so ga izdelali v velenjskem Projektivnem biroju, bo imela.nova III. osnovna šola. 20 učilnic, od tega 12, za kabinetni pouk, klubske, prostore .s knjižnico, zbornico, strokovno knjižnico, telovadnico ter več drugih prostorov. Skupna površina vseh prostorov bo Znašala okrog 4000 kv. metrov, zgrajena pa bi morala biti nova šola najpozneje do začetka šolskega leta 1971-72. Po prvih izračunih bi veljala gradnja šole okrog 7 do 8 milijonov N-din. Niti temeljna izobraževalna skupnost/ niti velenjska občinska Skupščina denarja za to investicijo nimata. Zato bo potrebna tudi pomoč velenjskega gospodarstva, da se uspešno izvede akcija za postavitev' noče III. osnovne šole. Pomoč gospodarstva je nedvomno utemeljena, saj brez usposobljenega kadra navzlic najsodobnejši tehnologiji napredek gospodarstva ne bo mogoč. V Velenju pričakujejo, da se bo pri izgradnji nove III. osnovne šole že drugič v kratkem času tudi dejansko' manifestirala pripravljenost gospodarstva, da pomaga šolstvu! MARIJAN LIPOVŠEK • LENDAVA: KAJ JE NAROBE Z DVO-JEZIČNIM ŠOLSTVOM Kali razdora V lendavski občini, kjer živi dobra tretjina prebivalcev madžarske narodnosti, so po slabih izkušnjah ločenih slovenskih in madžarskih oddelkov v osnovnih šolah že pred desetimi leti uvedli dvojezične šole. Tu je za otroke obeh narodnosti enakopravno v veljavi slovenski in madžarski jezik, kar je pri nas doslej edinstven primer. Veliko staršev se s takim sistemom šolanja svojih. otrok ne strinja, čeprav so z modernizacijo dvojezičnih šol in z majhnim številom v oddelkih dosegli ti zavodi v zadnjih treh, štirih letih vsaj take uspehe kot na slovenskih šolah v Pomurju. To je pokazalo tudi zadnje testiranje, ki so sa nepristansko opravili strokovnjaki .republiških institucij. , : Kljub temu negodovanje staršev ni popustilo in niso redki primeri, da tudi strokovnjaki s to motivacijo zapuščajo lendavsko občino. ® Zaradi dokaj pavšalnih ocen, ki prevladujejo v javnosti o dvojezičnem šolstvu, prosvetni delavci v Prekmurju žc dalj časa prosijo pristojne republiške forume in institucije, naj slednjič strokovno preučijo sistem dvojezičnega šolstva, ki vsebuje sedaj namesto elementov zbliževanja za kar najboljše sožitje med obema narodno-stima, kali razdora in medsebojnih očitkov. O Tudi komunisti Lendave in okolice so na nedavnem skupnem sestanku obnovili to zahtevo, ki tudi v interesu širše skupnosti postavlja pred odgovorne republiške dejavnike neodložljivo nalogo strokovne preučitve sistema dvojezičnega šolstva, njegovih prednosti in slabosti, ki jih bodo morali čim prej odpraviti. BORO BOROVIC I I/ republiške izobraževalne skupnos Pred dnevi se je sestal izvršni odbor Izobraževal# nosti SRS. Seje se je udeležila večina članov, medtem k» je P*jf nesklepčnost pred 'dvema, tremi meseci tudi v tem samoup*«*" nem organu že kar problematična. Na seji so obravnavali izhodišča za Izračun sredstev «* financiranje vzgoje in izobraževanja v SRS v letu 1970, o čem« bomo obširneje poročali prihodnjič. Za danes se ustavimo oo drugi najpomembnejši razpravi na tej seji, razpravi ob poročil p delovanju izobraževalnih skupnosti in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS v letu 1968. Ugotavljali so, da je v paro-Čilu zlasti obsežno obravnavana finančna problematika izobraževalnih skupnosti. Preden pa bo poročilo obravnavala skupščina RISK, ga bo treba dopolniti tudi z odgovori na osnovno vprašanje, a to je: ali so samoupravne skupnosti upravičile svoj obstoj v tem smislu, da so se lotile osnovnih vsebinskih vprašanj izobraževanja in temu primerno oblikovanje tudi svojo finančno politiko. ____. O poročilu in pripombah izvršnega odbora bodo izrekli svoj* mnenje na regionalnih posvetih tudi predstavniki TIS. Poročilo naj bi dopolnila tudi razprava v družbeno političnih organizacijah', ki so zainteresirane za razvoj samouprave, pa tudi nekar . tere znanstvene institucije. Na kaj je razprava V izvršnem odboru konkretno opozorila” ® Vsekakor so izobraževalne skupnosti v tem kratkem času mm rvn#-. vvmi crnimrol m Ir tiroianiil rtrnKl P»>m,rvV ivnHrPŽPVPTlirL Čeoržlv Dosedanje ocene izpopolniti je res, da so vsaj v začetku bila v ospredju zgolj materialna vprašanja. Doseženi razvoj izobraževalnih skupnosti bi morali zato obravnavati strpno in z razumevanjem. Očitno pa še vedno kaže opozarjati ha to, da naloga izobraževalnih skupnosti ni le delitev sredstev, pač pa oblikovanje celotne izobraževalne politike. (Končno smo tudi ha zadnji skupščini RISK slišali kritiko, da tudi ;ta skupščina dlje od razprave o denarju ne pride!) O Podatki govore o tem, da se je večina skupščin TIS sestale v letu 1968 dva do trikrat, na Ravnah celo 12-krat, skupščine TIS Cerknica, Koper, Logatec, Ptuj in Šentjur pa niti enkrat Drug'podatek pa pove, da se je medtem na primer izvršni odbor TIS Logatec sestal kar 18-krat. Na to metodo dela kaže vsekakor opozoriti, ne glede na to, ali se je delo zapiralo v izvršne odbore TIS ali v upravne službe. Je tudi odprto vprašanje, kako so se v samoupravnih skupnostih uveljavili enakopravni odnosi vseh za izobraževanje zainteresiranih. Ce s6 namreč nekatere skupščine TIS v tem letu sploh niso sestale, očitno tudi občinske skupščine niso bile pozorne na to, kdo oblikuje politiko na področju izobraževanja, ® Naslednja konkretna stvar, na katero je razprava opozorila, je dejstvo, da je v skupščinah TIS med predstavniki izobraževalnih zavodov (a teh je 41,1 %), kar 17,7% ravnateljev. Prevladuje mnenje, da so dogovori z ravnatelji o posameznin vprašanjih izobraževanja vedno možni in da ni potrebno, da j| njihovo število med predstavniki izobraževalnih zavodov v TIS tolikšno. 9 Končno gre 52 za.podatek, da je RISK v letu 1968 na podlagi posebnih meril dodelila posebna dopolnilna sredstva kat 38 temeljnim izobraževalnim skupnostim. Ta podatek ponovno utemeljuje že izraženo zahtevo, da ustrezni republiški organ* proučijo ekonomsko moč občin in ugotove ali je tak sistetn dopolnjevanja sredstev za izobraževanje še ustrezen. Ob tem S® zastavlja tudi vprašanje smotrnosti želo Velike razdrobljenost* mreže temeljnih izobraževalnih skupnosti. SONJA GAŠPERŠIČ ! ! i \ NAŠIH KULTURNIH SKUPIN • IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KULTURNIH SKUPIN • IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KULTURNIH SKUPIN # IZ 21 VABILO Uspeh folkloristov Emone Le malokomu je bilo doslej Če so nastopi doma in v zamej-znano, da deluje v Ljubljani stvu merilo za uspeh, potem uspešno že drugo leto nova fol- lahko nanizamo vse kraje, kjer klorna skupina »Emona«. Njeno je folklorna skupina »Emona« ime je slišati vse bolj pogosto, že gostovala. V kratkem času zato je tudi naša dolžnost, da obstoja so si ogledali njihov predstavimo javnosti uspehe spored v Ljubljani, Bukovici, tega kolektiva. Ni naključje, da Rašici, Bovcu, Rogaški Slatini, je prišlo do ustanovitve [ te fol- Bledu, Beogradu, Novem Beo-klorne skupine v Šiški, -saj ve- gradu, Nišu, izven meja pa v mo, da se tamkajšnji občinski Gorici, Celovcu, Lienzu, . Mera-svet za kulturo in prosveto že nu, Ortiseiu, Bolzanu, Tarcentu, nekaj časa sistematično trudi Lignanu, Goji, Foletto Umbertu dvigniti raven različnih kultur- in Auronzu. Še posebej so po-nih dejavnosti. Omenimo naj la nosni na letošnji nastop v Bre-šentviški harmonikarski orke- menu, kjer si je njihova izva-ster in draveljske lutkarje, h janja na treh prireditvah ogle-katerima se je s svojo kvaliteto dalo preko 22.000 gledalcev, postavila tudi šišenska folklor- Ustrezno laskava, so bila tudi na skupina »Emona«. Sredstva, priznanja organizatorjev in ki jih je občinska skupščina do- tiska. delila za folklorno skupino Strinjamo se z umetniškim »Emona«, gotovo ne bodo .mrtva vodjem ing. Ravnikarjem, ki investicija, ampak se bodo več- nam je v pogovoru omenil, dg kratno obrestovala. ; nizanje krajev, kjer je skupina Seveda sama sredstva, še ne nastopala, še ne more biti rr>e-zagotavljajo uspeha. Potrebno je rilo za kvaliteto neke folklorne tudi dobro strokovno Vodstvo, skupine. Po njegovem mnenju Tudi v tem pogledu so Šiškarji je pojem kvalitete folklorne zadovoljni, saj; jim je uspelo skupine precej nejasen. Neka-pritegniti k sodelovanju znane- lere skupine želijo iz ljudskih ga folklornega delavca ing. Bru- plesov napraviti pravcate spek-na Ravnikarja. Sadovi njegove- takle, pri čemer tolikanj potvo-ga dela so bili že kmalu vidni, rijo ljudsko izročilo, da tak spored ne zasluži označbe folklore. To je še zlasti očitno pri skupinah iz naših bratskih republik. . Spektakel, naj bi imel namen čim bolj »užgati« pri občinstvu in sprožiti aplavze, ki so za mnoge skupine neutemeljeno merilo za uspeh. »Mi po teh stopinjah ne bomo šli,« je nadaljeval »in se bomo posvetili prvobitnim oblikam, ki so nam še dostopne. Folkloro je treba na odru podajati v obliki, ki je čim bliže nepotvorjeni obliki na vasi. Občinstvo naj ima občutek, da je na vaški veselici, ali ob praznovanju tradi-cinalnega vaškega praznika. Vsakomur to seveda ne ugaja in lahko očita primitivizem. Nekdo se je celo v časopisju obregnil ob ta koncept. Vsem tako nikdar ni mogoče ustre\' Za naš je pomembno le to, da se s svojim sporedom čimbolj približamo ravno tisti primitivni ljudski kulturi, od katere druge folklorne skupine bežijo. Le to je in bo ostala prava folklora, skupini, ki bo zasledovala te cilje, pa se ne bo treba bati i Iz teh besed smo spozna^’, da veje pri folklorni skupin svež veter. Skupina ima trdn° začrtano programsko politi^’^ ki hoče zreducirati vsako stih' zacijo na minimum. Morda 11 nazadnje tudi zaradi tega, ^ daje novi zvezni zakon o avtoV skih pravicah ustreznim akaae^ mijam vse pravice v zvezi z ščito ljudske materialne in hovne kulture. To pa je še P°, sebno važno za folklorne skuP , ne, ki nemalokrat maličijo staT^ ljudske plese in jih izvajajo | zelo spremenjenih oblikah, takšnim delovnim koncept0 bo mlada folklorna skupij1 »Emona« gotovo uspešno vala tudi še v bodoče. V rnese,ll. septembru nameravajo P07n „ diti svoje vrste in že vabijo n ^ vince k sodelovanju. JVjd*0 . akcija pa ni omejena samo ^ sprejem novih plesalcev, amPa_ vabijo novince tudi v svoj buraški orkester, orkester st rih in novih ljudskih inštrum0^ tov, še posebej pa vabijo Pel’--. narodnih pesmi. Spored je redno pester in v Domu Svo0 de na Vodnikovi 143 se vrstil" niti za svojo kvaliteto, niti za na vajah različne skupine, svoj obstoj!« O. Iz naše družbe Na 10 c i cer o ® RAVNE NA KOROŠKEM S sredstvi komunalnega sklada Pri skupščini občine Ravne na •koroškem so letos začeli urejati cesto do Kotelj. Računajo, da bodo ^etos opravili vsa potrebna zemeljska dela, seveda če bo za to za-aosti denarja, treba pa bo zgraditi »e dva mostova. Prihodnje leto pa j?aj bi cesto Ravne na Koroškem— K°tlje tudi asfaltirali. (vš) OB PRIPRAVAH OSNUTKOV NOVIH STATUTOV ZASAVSKIH PODJETIJ PONEKOD tehtne novosti DOPISNIKI POROČAJO • SLATINA RADENCI Športne igre elektrogospodarstva Slinuli teden so bile zaključene v Slatini Radenci XIV. letne športoe igre delavcev slovenskega elektrogospodarstva. Na igrah je nastopilo 594 tekmovalcev iz 17 elektrogospodarskih organizacij. Posamezna srečanja so bila v Radencih, Radgoni, Murski Soboti in ob Blaguškem Iczpru Pri organizaciji tradicionalnega srečanja delavcev elektrogospodarstva so uspešno pomagali prirediteljem, to je Elektri in Eelektrogospo-darstvu Maribor, športni funkcionarji iz Murske Sobote. Prehodni pokal časopisa Elektrogospodarstvo je osvojila ekipa Eelektrogospodarstva Maribor, ki je zbrala 33 točk. Slede: Elektro Ljubljana — 21 točk, Elektro Gorica in Elektro Maribor — 20 točk, Elektro Celje — 19 točk, Soške elektrarne — 16 točk, itd, E- Ružle ® LENDAVA Na minuli seji obeh zborov skupščine občine Lendava so raz-Pravljali predvsem o gospodarjenju v prvi polovici letošnjega leta. Ugotavljali so, da se gospodarske nrganizacije v lendavski občini sorazmerno dobro prilagajajo no-.razmeram gospodarjenja, tare P.f splošno znan problem: nelikvidnost. Na priporočilo sveta za gospodarstvo so odborniki sprejeli tudi sklep o prisilni upravi gostinskega Podjetja »Park« v Lendavi, in sicer zaradi izgube v prvem polletju J višini 38.385 din. Svet za gospodarstvo namreč meni, da izguba ni posledica trenutnih težav, am-Pak izvira iz dokaj neurejenega Poslovanja. -se • SLOVENSKE KONJICE Gospodarski organizaciji »KONUS« in »KOSTROJ« v Slovenskih Konjicah precej skrbita za omilje-nje stanovanjske stiske v tem J^aju. Od konjiške kmetijske za-n^Uge je podjetje »KONUS« odku-Pilo zemljišče za 25 gradbenih Parcel, podjetje »KOSTROJ« pa za J gradbenih parcel. Na teh zemljiščih ki sta jih podjetji oddali Svojim delavcem, bo v nekaj letih Zrastlo novo stanovanjsko naselje s Preko 100 stanovalci. Seveda bo-8ta obe delovni organizaciji graditeljem pomagali tudi s posojili in drugimi primernimi oblikami med Nadnjo. V. L. • HOLMEC Na delu cestnega odseka med niednarodnim mejnim prehodom na Holmcu in Poljano bodo te dni Položili prvi asfaltni trak. Pred-vidoma bo rekonstrukcija in asfal-^anje 4 kilometre ceste končano konec maja prihodnjega leta. Z Ffkonstrukcijo omenjene ceste bo Koroška dobila še en moderen Jhodnarodni mejni prehod in pričakovati je, da bo k nam na tem Področju prišlo še več gostov. V. R. • SLOVENJ GRADEC V pni polovici tega meseca se no sešel na samostojno sejo zbor ^■jnufnih skupnosti slovenjegraške občinske skupščine. Na seji, na katero bodo povabili tudi predstavnike samoupravnih organov in Jodstev delovnih organizacij iz Mislinjske doline, bodo razprav-‘Jali o gibanju gospodarstva, pred-'sem še o problemih, s katerimi srečujejo v posameznih delovnih organizacijah. Računajo, da bi na seji zbora Jelovnih skupnosti skupščine občine Slovenj Gradec sprejeli priporočila za oživitev aktivnosti slo-Venjegraškega gospodarstva. (vš) $ VELENJE . Občinska zveza društev prijate-JjCv mladine Velenje in taborniški °*ired pustega gradu iz Šoštanja tudi letos pripravila dnevna Jaborjenja otrok. Skozi tri tedne v avgustu so se zbirali malčki dan dnevom pod vilo »Široko« v Šoštanju. Onevni prispevek staršev je Jhašal za malčke 6 din, in sicer ^silo in 2 malici, prevoz iz Velenja do tabornega prostora in 'stopnica za kopališče. Delovne jCganizacije, predvsem še Rudnik J&nita Velenje in Termoelektrarna ^Pštanj, pa so prispevale denar kritje stroškov organizacije Cevnih taborjenj. (vš) V nekaterih zasavskih delovnih organizacijah so šele začeli razmišljati o prilagajanju samoupravljanja 15. amandmaju zvezne ustve, drugod pa imajo že izdelane nove »snutke statutov in drugih samoupravnih aktov podjetij in se že pripravljajo na javne tazprave v kolektivih. To velja predvsem za tista podjetja, kjer niso kdove koliko odlašali z začetnimi pripravami in zlasti za vse tiste delovne organizacije, kjer so se teh priprav lotili organizirano in v sodelovanju s tovarniškimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikatov. Med,delovnimi organizacija- . mi, kjer bodo že septembra prvič spregovorili o aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja samoupravljanja in obravnavali osnutke posameznih samoupravnih aktov, zlasti statutov, je med drugimi tudi Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku. V tem podjetju se namreč niso zanašali na jesensko obdobje, marveč so žt pozno pomladi organizirano začeli pripravljati vse potrebno za dopolnjevanje svojega statuta in drugih samoupravnih aktov. Poglejmo nekaj značilnosti osnutka novega statuta. V njem je med drugim predlog za delno razširitev oziroma povečanja števila članov delavskega sveta. Namesto dosedanjih komisij so predlagali ustanovitev posebnih odborov, ki naj bi imeli bistveno širše pristojnosti kot doslej komisije. Osnutek novega statuta ima podrobna poglavja v pomenu obveščanja kolektiva o vseh važnejših zadevah v zvezi s poslovanjem in gospodarjenjem v podjetju. Značilno je, da so v zvezi s tem v tem poglavju podrobno določili dolžnosti odgovornih ljudi oziroma vodstvenih delavcev za seznanjanje članov kolektiva o teh vprašanjih. Opuščanje informiranja kolektiva o vseh pomembnejših sklepih 'in odločitvah :e po predlogu novega statuta šteje za kršitev delovnih dolžnosti, kar v sedanjem statutu ni bil primer. Direktor podjetja naj bi imel na tem področju še dolžnost enkrat na mesec odgovarjati na vprašanja članov kolektiva. V Tovarni kemičnih izdelkov so v novem statutu sprejeli vrsto določil v zvezi z odgovornostjo strokovnih služb in njenih nosilcev. Odgovornost je podrobneje določena tako za vodstvene ljudi podjetja, kot za ostale člane kolektiva. Inteftzivno in zelo skrbno pripravljajo osnutke novih samoupravnih aktov tudi v Zasavskih premogovnikih. Sicer so v tem podjetju pred dnevi že sprejeli izpopolnjen pravilnik o delovnih razmerjih, vendar velja zdaj poglavitna pozornost izdelavi osnutka novega statuta in v zvezi s tem posebej razmišljanjem o novi organizaciji samoupravljanja. Ker gre za podjetje, ki deluje na območju vseh treh občin, je razumljivo, da želijo ubrati takšno pot razvoja samoupravljanja, ki bi omogočila kar največjemu številu članov kolektiva sodelovati neposredno ali posredno pri soodločanju o pomembnejših vprašanjih gospodarjenja in sploh poslovanja. Čeprav še niso pri teh opravilih tako daleč kot v hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov, smo vendarle iz razgovorov utegnili ugotoviti, da naj bi imeli razen osrednjega delavskega sveta in samoupravnih organov po delovnih enotah posebne oddelke, ki bi jim dali vrsto pristojnosti in ki bi na svojih področjih samostojno delovali in odločali. O vsem tem in nekaterih drugih dilemah, s katerimi se srečujejo pri izdelavi nove organizacijske pa tudi vsebinske sheme samoupravljanja, bo v zasavskih premogovnikih še vrsta posvetovanj in razgovorov, šele potem pa se bodo lotili izdelave prvega osnutka. M. V. V OBČINI SLOVENSKE KONJICE DELOVNE ORGANIZACIJE IN ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE: Z ROKO V BOKI Dobro pripravljeni programi za strokovno usposabljanje mladih delavcev V podjetju za proizvodnjo usnjarskih in čevljarskih strojev »KOSTROJ« Slov. Konjice so že nekaj časa ugotavljali, da jim za redno delo na obdelovalnih strojih, zlasti na stružnicah, primanjkuje strokovno sposobnih delavcev. Na razpise in druge oblike objavljanja prostih delovnih mest se je priglasilo zelo malo kandidatov. Po sklepih organov upravljanja so se odločili za drugačno pot pridobivanja novih delavcev. Skupaj z zavodom za zaposlovanje so zbrali 15 kandidatov, večinoma mlajših delavcev, ki niso nikjer zaposleni, in pripravili zanje poseben tečaj za strokovno usposabljanje v«, strugarski stroki. Program, ki so ga skupno z vodstvom podjetja pripravili strokovni sodelavci domače delavske univerze, vsebuje okoli 670 ur izobraževanja. Od tega števila ur odpade nekaj nad polovico za praktično delo v priučevanju, ostali del pa za teoretična predavanja. Glede stroškov tečaja je bil sklenjen dogovor, po katerem bodo trije financerji. Precejšen delež, in sicer okoli 15.000 dinarjev, bo prispevalo podjetje »KOSTROJ«, razen tega pa bo dalo na razpolago tudi svoje učne prostore, delavnice, stroje, material in podobno. Kakih 7000 do R000 dinarjev bodo prispevali 'šatelji iz mesečnih nagrad oa praktičnega dela, ki jih bo plačevalo podjetje »KOSTROJ«. Končno pa bo' svoj delež prispeval še zavod za zaposlovanje, in sicer za kritje teoretičnih predavanj ter zdravstveno zavarovanje v času praktičnega dela. Sicer pa to na konjiškem območju ni prva tovrstna oblika izobraževanja in strokovnega usposabljanja mladih delavcev. Domača delavska univerza je v zadnjih letih pripravila že več tovrstnih tečajev predvsem za kovinsko stroko, na ta način usposobljeni delavci po programu za konkretno delovno mesto pa so se dokaj dobro obnesli v neposreanem delu. Vsi tisti, ki imajo končano osnovno šolo, pa se lahko še naprej izobražujejo ter tako dosežejo tudi naziv kvalificiranega delavca. V. L. • MEDVODE Prijetno razvedrilo Zbiljsko jezero samo v deževnik dneh sameva. Ob lepem vremenu pa je včasih kar premalo čolnov za vse, ki bi si jih radi izposodiii in zaveslali po jezeru. R“ • CELJE Celjski Tehnomercator gradi veleblagovnico Na prostoru bivšega parkirališča pred restavracijo Koper v Celju že od spomladi gradi celjsko trgovsko podjetje najmodernejšo veleblagovnico. Veleblagovnica, ki bi morala biti izročena namenau že junija prihodnjega leta, bo imela pet nadstropij in tri mednadstropja. Vsega skupaj bo imela 6000 kvadratnih metrov površin. V njej bo 48 blagovnih in uslužnostnih objektov, ki bodo med sabo povezani z najmodernejšimi premičnimi stopnicami, dvigali in klasičnimi stopnicami. V drugem delu načrta izgradnje bodo blagovnico povezali še z prodajalno Želez-ninar v Stanetovi ulici, tako bodo pridobili še 3000 kv. metrov prodajnih prostorov. Delavci gradbenega podjetja GRADIS sedaj delajo noč in dan, saj mora del veleblagovnice biti končan že do novembra, ko bo v njej prva jugoslovanska razstava trgovinske opreme »JUTRO«. mb • VELENJE Opuščena, za zmeraj? Po železniški progi med Velenjem in Slovenj Gradcem je peljal zadnji tovorni vlak 30. aprila letos (potniki pa so se zadnjič peljali zadnjega junija lani). Med pragovi na tej železniški progi se na velenjskem odseku vse bolj razrašča plevel. Mnogi se vprašujejo, če bo po tej progi sploh še kdaj vozil vlak? Ce ne bo, bi bilo verjetno najbolj prav, da bi »izginil« spomin na dobre, stare čase, ko so iz Velenja proti Mislinji dan na dan sopihale lokomotive in vlekle tovor ter prevažale potnike. (vš) • APAČE Nova šola / Minula nedelja je bila za prebivalce Apaške doline pravi praznik. V Apačah so odprli novo, sodobno šolsko poslopje, v katerem je 11 učilnic, pet kabinetov in drugi potrebni prostori. Za gradnjo so porabili 2 milijona 300 tisoč N-din, od tega so prebivalci tega področja zbrali nad 90 tisoč N-dinarjev. H Solo v Apačah bo obiskovalo 408 učencev, nosi pa ime partizanskega H pesnika Karla Destovnika-Kajuha. Ob svečani otvoritvi, na kateri se je H zbralo nad tisoč domačinov in okoličanov, je republiški sekretar za H prosveto in kulturo. Slavko Bohanc dejal: »Slovenci smo s šolo. ki jo §§ odpiramo, vgradili nov kamenček v mozaik kulture. S tem se približu-p jemo geslu: ob stoti obletnici osnovnega šolstva v Sloveniji, sto novih H šol.« -se roOS _____ TOMOS CITROEN Osebni avtomobil, ki je na letošnjem beograjskem avtomobilskem salonu vzbudil največ zanimanja, bo od oktobra dalje na voljo tudi vam, AMI-8 je novi član družine Citroenovih osebnih vozil. V njem so združene vse dobre lastnosti njegovega prednika z novimi dosežki na področju oblikovanja in materialov. To je avtomobil z videzom in udobnostjo velikega, toda z zahtevnostjo malega vozila. Njegov motor je dvovaljnl, 602 ccm, zračno hlajen, ima 35 KM po SAE. največjo hitrost 123 km/h, porabo goriva 6,41 na 100 km, pogon na prednja kolesa, stabilizator, alternator 12 V, novo karoserijo in notranjo opremo. AMI-8 je na prodaj za dinarje ali za devize. Dinarska cena: 24.499.- din Devizna cena: 1.764,- USA $ ali ustrezni znesek v kateri drugi konvertibilni valuti (7.056.- DM, 45.864.- Asch, 1.102.500,- Lit itd.) Vse cene so fco Koper z vračunanim 17,5 odst. prometnim davkom, pri devizni ceni pa še z obračunanim 10 odst. popustom. Jobavni rok je 150 dni od prispetja akontacije v znesku 13.000 din na tekoči račun Tomosa oziroma 30 dni od prispetja deviznega zneska na devizni račun Tomosa ali trgovskega zastopnika. Za akontacije, ki prispejo do 30. 9. 1969, se dobavni rok računa od 1. 10. 1969 dalje. Dobava vozil je zagotovljena po vrstnem redu vplačil. AMI-8 lahko kupite v Tomosovih prodajalnah v Kopru, Ljubljani in Beogradu ter pri trgovskih zastopnikih: Auto-bačka Sombor, Autohrvatska - filiala Split, Auto kuča Šu-madija Beograd. Automakedonija Skopje, Autopromet Niš. Autoslavonija .Osijek, Autovojvodina Novi Sad, Merkur Maribor, Metalia Commerce Zagreb in Slovenija avto Ljubljana. Iz tujine pa lahko vaši sorodniki in prijatelji vplačajo AMI-8 tudi pri firmi: MULTIHOLD S.a.r.1. Pariš 8e, 9 Rue Faubourg St. Honore. Dobro organizirana servisna služba in rezervni deli so na voljo v vseh večjih krajih v državi. Vsa druga pojasnila lahko dobite v Tomosovih prodajalnah in pri Tomosovih trgovskih zastopnikih. TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER EiHittt DELITEV DELA LTH, Prima, Gorenje in IGO ustanavljajo konzorcij Med proizvajalci hladilne opreme vlada velika konkurenca. Loške tovarne hladilnikov imajo v konkurenčnih spopadih majhno prednost: zelo dobro so razvili razvojno službo, ki proizvodni program stalno dopolnjuje z novostmi. Med te novosti sodi med drugim nov tipski pult z zaprtim sistemom hlajenja s tipsko industrijsko pomivalno mizo, za potrebe gostinstva. Po nomenklaturi proizvajajo v LTH 134 vrst finalnih izdelkov. Tolikšnemu številu proizvodov se, kot kaže, ne da ogniti, ker zahtevajo kupci od proizvajalca kompletno opremo. Delitve dela med proizvajalci hladilne opreme torej ni mogoče opraviti, ne le iz omenjenih razlogov, ampak predvsem zato, ker se proizvajalci niti ne skušajo prav sporazumeti o razdelitvi proizvodnega programa. LTH so se zato povezale z nekaterimi inozemskimi partnerji. Poleg direktnega izvoza na nekatera zunanja tržišča so nedolgo tega sklenile kooperacijsko pogodbo z neko švedsko firmo in si z njo razdelile del proizvodnega programa. Gre za vitrine za opremo trgovin. Vsah partner izdela polovico sestavnih delov in jih med seboj izmenja. Se starejšega datuma pa je sodelovanje z dansko firmo DANFOSS. Ze pet let LTH odlivajo danski firmi odlitke iz sive litine, Danci pa jim dobavljajo kompresorje in krmilno avtomatiko za hladilstvo. Ker gre za kompenzacijske posle, seveda nimajo težav pri devizno-finančnem poslovanju. Manjše kooperacijske posle sklepajo tudi z neko avstrijsko firmo. Zadnja novost iz poslovnega življenja LTH pa je ustanovitev konzorcija. Ze v kratkem bodo podjetja Primat, Gorenje, IGO in LTH sklenila pogodbo o sodelovanju. Na prvi stopnji sodelovanja bi skupno raziskali tržišče, nabavljali reprodukcijski material m organizirali servisno službo. V naslednjem obdobju, to sodelovanje obeta veliko perspektivo za vsa štiri podjetja, bi se dogovorili o delitvi proizvodnje in se s čvrsto povezavo strokovnih služb tudi usposobili za celotno prodajo, nač tovanje, proizvodnjo in vzdrževanje velike gostinske opreme. Uspehi in težave Ob polletnem obračunu ljubljanske »Avtomontaže« V prvem polletju letošnjega leta so v ljubljanski tovarni karoserij »Avtomontaža« izdelali za skoraj 5 milijard S-dinarjev avtobusov, specialnih vozil, JUGOWEBASTO grelcev in drugih izdelkov. Tako so proizvodnjo po obsegu in po vrednosti, v primerjavi z enakim obdobjem minulega leta, povečali za skoraj 20 %. Tak rezultat je dosegel 738-članski kolektiv, medtem ko so lani zaposlovali 24 delavcev več. Zgolj navedeni podatki zelo zgovorno pričajo o nagli rasti produktivnosti, na katero sicer predvsem vpliva vse bolj velikoserijska proizvodnja avtobusov kot njihovega najvažnejšega in tudi »najmočnejšega« izdelka. Zal pa so se tudi njim občutno podražili nekateri osnovni materiali. Tako jim navzlic povečani proizvodnji za sklade ostaja petina manj sredstev kot lani ob tem času. Ostanek dohodka za razdelitev sicer še vedno zadovoljuje. Nedvomno pa bi bil rezultat še slabši, če se omenjenim gibanjem na trgu ne bi uprli s povečano produktivnostjo in s specializacijo proizvodnje. V nedogled to seveda ne bi bilo mogoče, pa čeprav kot kaže <— trenutno to pomeni edino možnost, ki jo še imajo, če naj dosegajo še zadovoljiv delež ostanka dohodka. Prav zato v »Avto-montaži« z ene strani računajo, da bo s predvidenimi sistemskimi ukrepi dosežena večja stabilnost cen osnovnih surovin in materialov. Z druge strani pa »Avtomontaža«, ki je pred kratkim poslala na tržišče že tisoči avtobus na karoseriji tipa JANEZ, v svoj proizvodni program vključuje nove, donosnejše izdelke. Mednje vsekakor sodi »novi« avtobus JANEZ, proizvodnja containerjev za prevoz razsutega tovora, ter, slednjič, tudi kooperacija z. nekaterimi sorodnimi tovarnami v Nemški zvezni republiki. Ob vsem tem je zanimivo, da tovarni karoserij AVTOMONTAZA niti ne manjka naročil, ampak jih komaj zmaguje. Z drugimi besedami: treba bo misliti na razširitev zmogljivosti. Na kakšen način to doseči, je seveda še vprašanje. Kakršna koli pa že bo rešitev, je povsem nesporno, da je predvsem od nje odvisno, ali bo kolektiv Avtomontaže dosegal tudi proizvodnim rezultatom bolj primerne poslovne uspehe. -mG MILIJARDA IZ KAMENJA - Kresniška industrija apna bo letos prvič presegla proizvodnjo 50.000 ton apna, trgu pa ponudila tudi že pripravljeno malto Prizadevanja za modernizacijo proizvodnje in konjunktura v : gradbeništvu sta pripomogla, da Kresniška industrija apna tudi le- S tos povečuje obseg proizvodnje. Prvič v svoji zgodovini bo 180- : članski kolektiv v letu dni izdelal več kot 50.000 ton apna ter zanj iztržil več kot staro milijardo dinarjev dohodka. : Vse kaže, da se kolektiv Kresniške industrije apna ob teh do- • sežkih ne bo zaustavil, marveč mu bodo šele omogočili še večji | razmah. Prav zdaj se namreč pripravljajo na uvedbo plinskega j kurjenja, ki je sicer dražje od premoga, zato pa omogoča boljšo kvaliteto izdelkov in tudi specializacijo na proizvodnjo metalurške- : ga apna. Izgradnja novega obrata za proizvodnjo titanovega dioksida v celjski Cinkarni bo tudi povečala potrošnjo apna. Slednjič se ; apno vse bolj, pravzaprav vnovič, uporablja tudi pri izgradnji in ; modernizaciji cest. Tako njihove kapacitete — letošnja proizvodnja pa je za tretjino j večja od predlanske — postajajo enostavno premajhne. Kupcev se- ; veda ne smejo izgubiti. Zato so prisluhnili pobudi skupščine obči- j ne Grosuplje, da bi priključili Apnenico Dobrepolje. Ker ta delovna organizacija razpolaga s približno enakimi zmogljivostmi kot Kresniška industrija apna, manjka pa ji strokovnega kadra, njene zmogljivosti še zdaleč niso polno izkoriščene. Kresniškim apneničarjem pa kadrov ne manjka in bi zatorej Apnenico v Dobrepolju lahko usposobili za optimalni obseg proizvodnje. To pa bi bilo v obojestransko korist. Prav zavoljo tega sta se oba kolektiva na referendumu že izrekla za združitev. Podjetje naj bi v novem sestavu zaživelo z novim letom. To pa še ni vse! Prilagajanje potrebam tržišča se namreč ne zaključuje ob stalnem izboljševanju kvalitete in izbire vrst apna, ampak tudi v njegovi nadaljnji predelavi. Prav zato ob sodelovanju z gradbenim podjetjem Bežigrad v Črnučah pri Ljubljani urejajo maltamo. Le-ta naj bi Ljubljani in širšemu mestnemu zaledju nudila sprva običajno, kasneje pa tudi teraco in suho malto. -mG OBISK V MARIBORSKEM ŠPEDTRANSU Zavidljiva prelomnica Vse do letos, ko so skoraj v celoti, razen vodje komercialno prometne službe, zamenjali vodilni kader, je mariborski kolektiv prometnega podjetja Špedtrans bolj ali manj životaril. Skaljeni odnosi, zlasti med vodilnimi delavci v podjetju, so naredili svoje. Ce pa k temu dodamo še slabo strokovnost posameznih vodilnih delavcev, potem je razumljivo, da se je podjetje stalno otepalo izgub in poslovalo tako, da bi prej ali slej moralo zapreti vrata. Od aprila sem pa tudi v tem mariborskem delovnem kolektivu veje nov veter. gimi jugoslovanskimi prevozniki, podjetje Špedtrans dokaj dobro obvlada domače tržišče. Vse to je podjetju Špedtrans iz Maribora omogočilo, da so realizacijo na domačem trgu v prvem polletju letos, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečali kar za 30 odstotkov, v mednarodnem prometu pa celo za 250 do 300 odstotkov. tudi v prihodnje držali znaibl'* TAM, pri težjih vozilih pa še nismo odločili za vrsto tip zacije vozil. Ponudb od r.a^n v ' domačih in tujih proizvajale < tovrstnih vozil imamo veliko^-Skratka, po vsem, kar je j povedal direktor Špedtrans j resda za zdaj več v osebno > j formacijo, kot za javnost s ( dimo, da so načrti tega niaj J borskega prometnega Pocl:|e| zares obetavni. Kaj več pa bo • o njih spregovorili kdaj dru| ' j M. j se : OBETAVNI NAČRTI Emil Tomažič, novi direktor podjetja, je z ostalimi tudi povsem novimi delavci v pičlih nekaj mesecih, ob sodelovanju celotnega kolektiva dosegel, da se razmere, tako na področju medsebojnih odnosov kot na področju gospodarjenja boljšajo Zlasti na področju gospodarjenja je kolektiv Špedtransa zabeležil lepe uspehe. Blizu 37 milijonov starih dinarjev izgube, s katero je podjetje začelo poslovno leto, so ob polletju popolnoma pokrili, oziroma celo prigospodarili nekaj sredstev za sklade podjetja. »Izboljšane razmere na področju medsebojnih odnosov in vse večja zavest skoraj slehernega zaposlenega v našem kolektivu, da s svojim delom prispeva kar največ za napredek, so prav gotovo pripomogle k takšnim rezultatom. Solidno začrtano gospodarjenje se že odraža tudi pri osebnih dohodkih zaposlenih,« je pripomnil direktor Emil Tomažič. »Novi pravilnik o nagrajevanju po delu, ki smo ga pred nedavnim sprejeli, namreč že omogoča zaposlenim 15 do 20 odstotkov večje osebne dohodke, kot pa so jih imeli prej.« obvladati zahodnonemško tržišče in povsem razumljivo tudi trg po ostalih deželah Zahodne Evrope. Mislim, da smo edino prevozniško podjetje, ki ima takšno poslovalnico v tujini . ..« Razen tega, da ima mariborski Špedtrans novo poslovalnico v Miinchnu v Zahodni Nemčiji, moramo dodati, da si je to podjetje že doslej organiziralo lepo, mrežo podobnih poslovalnic tudi po vsej Jugoslaviji. Kajti prav preko teh poslovalnic in preko najrazličnejših dogovorov z dru- Mnogo podatkov o načrtih mariborskega Špedtransa je ostalo v beležnici s pripombo direktorja, da niso še za ob-javo. »To . pa le zapišite,« je dejal, »da zdaj študiramo in pripravljamo novo organizacijo dela ter še izpopolnjujemo sistem nagrajevanja, ki bo res Slehernemu zaposlenemu omogočil zaslužke glede na njegove delovne rezultate. Razen- tega bomo v bližnji prihodnosti tudi tipizirali naš vozni park. S tem v zvezi smo že prodali 30 starih vozil in kupili 40 pettonskih, novih vozil znamke TAM. Pri tako imenovanih lažjih vozilih se bomo . KOMENTATORJEV STOLPEC • TyT a sestankih, pa tudi ^ < |\l vsakdanjem pogovoru, X a ___________ vse pogosteje zastavi) mo vprašanje: kaj je z Te{0^, mo? Optimisti odgovarjajo) Se kar gre! Zakaj toliko ',G( pa, če se kje zatakne?! smemo upoštevati samo oCe.lt ■ ki govorijo o količinski ^ vrednostni rasti proizvodu zmogljivosti ali narodnega a j hodka, življenjske ravni, * . poštenosti itd., temveč tudi r tiste družbene procese, ki 0 likujejo samoupravljalsko vest delovnih ljudi. Kot zelo ! ugodne smo dolžni ocenjev zlasti tiste vidike dosedanjo« razvoja, ki pomenijo novo * kovost gospodarjenja. V 0 ; spodarstvu je čutiti vet «L ; slavnosti in upoštevanja tev trga, večji posluh za Pl * trebe in želje kupcev, vtVy | učinkovitost investicijskih P" [ ložb ter več tkrbi za mod1' : isti »Kemooprema« Trebnje > S O H < h Z H S o NA DELU PO VSEJ EVROPI Vozila prometnega podjetja Špedtrans iz Maribora, ki mimogrede povedano zdaj skupaj štejejo 1350'ton skupne nosilnosti, prevažajo najrazličnejše blago po vsej Evropi, največ pa po Franciji, Zvezni republiki in Demokratični republiki Nemčiji, Danski, Švedski. Sovjetski zvezi in tja do Turčije. »Pred nedavnim smo v Miin-chenu odprli celo lastno poslovalnico.« je nadaljeval direktor podjetja Emil Tomažič. »S pomočjo poslovalnice v metropoli Bavarske bomo skušali še bolj ČESTITA Prevec injekcij i VSEM OBČANOM OB PRAZNIKU OBČINE 1 nizacijo industrije in vpelfif!, 0 sodobne tehnologije v V10,,. suauune ivnnviuyijv i/ y vadnji. Čutiti je moč tudi "j. ja* po strokovnjakih, 8. SEPTEMBRU! devanja za izboljšanje kva. fikacijske strukture zapo> e nih. Razen tega je začete delovne kolektive zelo naO. i prodirati spoznanje, da je % hov položaj odvisen predv* od lastnega dela, ne pa od r moči sposobnejših, od živ11,; ----- -j-------- -- Lfi n ja na tuj račun. Izkušnje uresničevanju reforme tudi potrjevale, da je mol bistvene probleme naše dr be in njenega razvoja kovito razreševati po upravni poti — če je le )f. bc na vseh ravneh dobro ^ ganizirana. Tudi republike v, samoupravna oblika orgo”^. ranja naroda dobiva vse ' membnejšo vlogo. pr Jezik pesimistov pa n' v zadnjih dveh stlan z rožicami: — stvo je - ______________ prejelo preveč administr0 nih injekcij, kar našemu voju bolj škodi kot koristh primerjamo npr. razdobje nuar—marec 1969 z istim ^ dobjem lani, se je količinB ^ nar ja v obtoku povečate 27 odstotkov, krediti flf’ -■ darstvu odsto- pa za 16 oas v,- Taka kreditno-monetarna ^ litika je seveda pripeljete tega, da so se vse oblike lolektiv podjetja KOVINAR na Jesenicah bo v kratkem k proizvodom, ki jih izdeluje že sedaj, iriključil še nove, v glavnem za potrebe gradbeništva. Na Jeseniškem travniku pripravljajo nove troje za predelavo čim večjih količin proizvodov, ki so jih dotlej delali le tu pa tam na obrtniški, rag način. Na sliki: nov obrat podjetja KOVINAR, kjer izdelujejo filtrirne mrežice in armirano-ictonske mreže. B- V trošnje povečale preko ^ nih okvirov, kar je nujno „ rušilo tržno ravnovesje. jje. vzročilo zviševanjen cen, G ji povečalo deficit v PiaCel»jl Delovna skupnost bilanci, ker se je hitro uvoz, predvsem pa uvo* p, produkcijskega mate* uvoz, ki močno presega Skratka, prišli smo v P°te p ko je resno ogrožena vešenost gospodarstva, s T LWXi Mercator čestita veletrgovine Mercator pa na c /tivoi, yuajLsuu,ui obisucz « eden poglavitnih steo te- ,,u katerih sloni zamisoj :ji forme. Z naraščajočo tudi izgubljajo svoj smisel p-teriji gospodarjenja, ker se .p ko rekoč vsak dan znova meni merilo za merjenj* zultatov. ✓ Kaj je resnica? Vse ve^ 11 menj priča, da je je pesimistično obarvanih oc pi uresničevanja reforme vsem občanom občine Trebnje ob občinskem prazniku in hkrati vabi potrošnike v svoje prodajalne v izrazih navdušenja gospodarskih uspehih. v*eljl> je namreč treba, da sfrt0,^se®, eC proizvodnjo dosegli Prj„hte‘ s krediti, ki smo jih o n.i rvt o //tu ji'/* - vali brez doslednega ‘ nja tem II........... orez aosieanegu * ekonomskih kriterij p-pa smo zelo omaje^jil' lette- vnvrirn RT.ATNl^ melje, na katerih smo reformo v prvih dveh / !># vsepovsod .................... .. i STANE UHAN: • LENDAVA Obrat tovarne Elma iz Črnuč v i^ndavi Je prectložil lendavski ob-program razširitve obrata. V hu« avi ki naj zgradili obrat za rtKelitno stiskanje, oziroma obrat izdelavo okovja. Predstavniki ovarne iz Črnuč menijo, da bi J*rtj lendavska občina skušala izposlovati kredite v višini 240 milijonov S-din. Vsekakor je predlog reden premisleka, saj je gospo-rtKrsko-industrijska razvitost len-"Bvske občine prešibka. -se • VELENJE . Stanovanjska enota Rudnika .Jtbita Velenje je naročila izde-.jVo načrtov za garažno hišo, ki .} Jf> gradili na prostoru med Par-^“Jttsko in Prešernovo ulico v 'elenju in v kateri bi bilo 110 |ai'ažnih boksov. Po prvih predlo-I1*1 naj bi gradnjo sofinancirala ^ddnik lignita Velenje in Tovarna j°spodinjske opreme Gorenje Ve-Tako bi prenekaterega last- a. osrbnega avtomobila rešili ^rto, kam z avtomobilom, saj je 'ftano, da je v Velenju veliko po-' Praš e vanj e po garažah. (vš) G SLOVENSKE KONJICE Nekateri podatki o letošnjem e«emmesečnem poslovanju v ko-.p?kl industrij Zreče kažejo, da j® to podjetje na dobri in uspešni J'oti sanacije. Medtem ko so bili Jred dobrim letom v silnih teža-. ak, pa so letos do konca julija jj&tvarili celo nekaj presežka do-j*°dka ob povprečnih osebnih do-JPdkih 930.— din mesečno na zapo-J^-hega delavca. Močno so povedk proizvodnost, izboljšali orga-rtUacljo dela in tako ustvarili po-f°je za uspešnejše poslovanje, ^.‘iub temu, da se je število zapo-.t^hih zmanjšalo za okoli 90 dedcev, pa imajo sedaj količinsko Ve£jo proizvodnjo. Sicer pa v tej gospodarski Prganizaciji ugotavljajo, da bodo rt^hčni poslovni rezultati letošnje-jp leta še boljši. Naročil imajo ?0v°lj, proizvodnjo plužnih delov so celo opustili ter jo je predlo obrtno podjetje »KOVINAR« J Vitanju. Računajo tudi na ne-*8tere nove proizvode ter postop-J*0 uvajanje posameznih novih "‘rojev. Krepitev te delovne orga-“**Kcije je za konjiško občino zelo Pomembno, saj je po številu zapornih delavcev na drugem mestu v komuni. V. L. m zobna krema n Signal TRAJNO VAltUJE VAŠE ZOBE 1 f 1 Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGN AL« | svetovni izdelek.. Vsebuje med drugim HEKSAKL0R0FE!N in fosfate. | Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiM POTA INTEGRACIJE VODIJO LJUBLJANSKI SLOVENIJALES K BOLJŠIM POSLOVNIM REZULTATOM___________________■ ______________ NA RELACIJI PROIZVODNJA - TRGOVINA • MEDVODE . Tovarna Color je letos namenila “O.ooo din kot posojilo za gradnjo stanovanj skih hiš svojim delav-rem, to posojilo so razdelili med 27 članov delovnega kolektiva. & DRAVOGRAD .Gradbeno podjetje Dravograd ?° do konca naslednjega leta na j^Kfiborski cesti v Dravogradu gradilo novo polstolpnico, kjer bo tržišče na razpolago 20 stano-^8nj različne površine, v pritličju bodo začasno uredili tudi otro-vrtec, ki je sedaj v neprimer-PJk prostorih. Stanovanja v pol-.tblpnici bodo zvečine kupile de-Qvpe organizacije v občini za v°je sodelavce. V. R. • LJUTOMER i. V ljutomerskem obratu mari-"brske Tekstilne tovarne bodo letos ‘2aelali 4 milijone metrov blaga, f^edvsem raznih flanelastih rjuh. ?lota in drugih tkanin. Polletni jjtoUvodni podatki kažejo, da bo-letni plan presegli za deset odmikov. Težja kot tkanje pa je M°aaja blaga. Obrat je praznoval 1. septembra , Petletnico obstoja, v njem pa v, žaposlenih 360 delavcev, pred-at?Id žena iz okoliških vasi. ® OTIŠKI VRH K, Jbdustrijsko montažno podjetje .*>nont« bo .tu do začetka decem-č" zgradilo veliko proizvodno lia-Doslej so vsa dela opravljali ^ ba prostem in so pozimi imeli i rlvn sezona. Vsa dela bodo ve-J:,la nad milijon dinarjev. I. P. krat povečali osebne dohodke zaposlenim.« PRILAGAJANJE TRGU Pogovor se je nato zasukal na proizvodne programe vseh združenih tovarn. Kot že rečeno, so le-ti zelo jasno začrtani. Sicer prisluhnimo spet generalnemu direktorju »Slovenijalesa« : »Proizvodni programi v vseh petih tovarnah so do kraja prilagojeni zahtevam zunanjega pa tudi domačega tržišča. Potem ko naše strokovne službe analizirajo neko zunanje tržišč*, prilagodimo proizvodni program v tej ali oni naši tovarni na takšne izdelke, ki jih to tržišče z vsemi najmanjšimi specifičnostmi zahteva ...« »Se pravi, da potem teh izdelkov ni težko prodati...?« »Pravzaprav res ne. Saj, kot sem že omenil, je svetovni trg za tovrstnč izdelke tako velik, da tudi mi na njem najdemo svoj življenjski prostor. Toda samo pod pogojem, da naša komercialna služba, ali komercialna služba kateregakoli proizvajalca lesnih izdelkov zna ob pravem času in na pravilen način prisluhniti temu trgu. Tega se seveda ne da vedno doseči čez noč. V analiziranje tržišča je treba vedno vložiti največ, teko sredstev kot tudi znanstveno raziskovalnega dela. To pa mi lahko nudimo vsem petim našim tovarnam.,Razen tega poslovno sodelujemo tudi z drugimi jugoslovanskimi in slovenskimi proizvajalci lesnih izdelkov. Preko našega podjetja prodajajo namreč svoje izdelke na tujem trgu tudi take tovarne, kot so cerkniški Brest, kamniški Stol, mariborski Marles in še mnoge druge« SAMOSTOJNOST POSAMEZNIH TOVARN V integracijskih procesih ljubljanskega zunanjetrgovinskega podjetja »Slovenijales«, je prav gotovo, še posebej za-"pSSSm.SSS Omivo. kakšen polofc) knajo • ju Mar1’ posamezne združene tovarne vseh petih tovarnah v razmero- upravnih odnosov ma kratkem času po združitvi »Stališče (Nadaljevanje s 1. strani) govsko podjetje samo spodbujajo k novim integracijam. V tem primeru zelo zanimivim integracijam, ne samo med proizvodnjo, marveč tudi med proizvodnjo in trgovino. SMISEL ZA INTEGRACIJE O res zelo uspelih integracijah »Slovenijalesa« smo se to pot pogovarjali z njegovim generalnim direktorjem Antonom PETKOVŠKOM: »Naše podjetje je po vsem svetu razširilo mrežo številnih zastopstev do takšne meje, da smo preko njih dokaj dobro spoznali svetovno tržišče z les-, nimi izdnelki,« je povedal Anton Petkovšek. »Ta trg, zlasti zahodni, se nam je pokazal v tekih razsežnostih, da imamo ob njem še zmeraj zelo skromno proizvodnjo najrazličnejših lesnoindustrijskih izdelkov. Ce pa se hočemo uspešno vključevati v ta trg, potem je nujno, da moramo tudi mi imeti velike tovarne, ki so sposobne proizva-, jati izdelke na mednarodni ravni. Proizvajati izdelke v velikih serijah in na osnovi najsodobnejše tehnologije ter z najmodernejšimi stroji« \ Prav zaradi tega, da bi »Slovenijales« zadovoljil lastne razvojne možnosti s prodajo lesnoindustrijskih izdelkov. na svetovnem trgu, je na osnovi ekonomske računice že združil pet proizvodnih podjetij, štiri iz Slovenije in eno iz druge republike. »Zaradi tega, da nam ne bi očitali, da se združujemo z močniki in znanimi lesnoindustrijskimi podjetji,« je nadaljeval Anton Petkovšek, »smo se raje odločili Za povezovanje s tovarnami s slabšo tehnično opremljenostjo in slabšimi ekonomskimi razmerami. S tem, da smo že spravili na noge.všeh pet doslej združenih tovarn, ki so sposobne proizvajati izdelke za svetovni trg, smo hoteli dokazati, kaj se da narediti z dobrim proizvodnim programom podvojili proizvodnjo, podvojili nj;hove sklade In skoraj še en- itd. Slovenijalesa položaja posameznih tovarn, ki se združijo z njim, je vseskozi: popolna samostojnost tovarn, tako glede delitve dohodka kot tudi samoupravnih odnosov. Se pravi, da naše podjetje v nobenem primeru ne participira na ustvarjenem dohodku katerekoli združene tovarne z nami,« je pojasnil Anton Petkovšek. »Samostojno delitev dohodka smo vsaki naši tovarni prepustili zaradi tega, ker mi, kot nosilci teh integracijskih procesov, na osnovi večje proizvodnje v naših tovarnah, iščemo svoj zaslužek pri učinkovitejši prodaji izdelkov teh tovarn. Lahko vam povem, da se nam to splača ... Vsaka združena tovarna v Slovenijalesu ima lasten delavski svet z vsemi pristojnostmi. Edino k izvolitvi vodilnih delavcev v posameznih tovarnah mora dati soglasje še centralni delavski svet Slovenijalesa. Ob tem bi vam rad povedal, da je sestav centralnega delavskega sveta zelo posrečen. V rijem so se namreč zhašli trgovci in proizvajalci, ki so enakovredno zastopani. To in pa samostojnost vsake tovarne pri delitvi dohodka zagotavlja v prvi vrsti zelo dobre medsebojne odnose in predvsem čiste račune.« SE NAČRTI... Ljubljansko zunanjetrgovinsko podjetje »Slovenijales« je s 120 milijardami starih dinarjev letnega prometa že nekaj časa vodilno trgovsko podjetje z lesnoindustrijskimi izdelki v Jugoslaviji. Podjetje se namerava v naslednjih letih še občutno razširiti. »Ne samo, da bomo še razširili poslovno sodelovanje z več kot 30 jugoslovanskimi proizvajalci lesnoindustrijskih izdelkov,« je spet povzel besedo generalni direktor Slovenijalesa, »marveč nameravamo v kratkem zgraditi še tri ali štiri velike tovarne za proizvodnjo raznih lesnih izdelkov. Te tovarne bomo zgradili v Kopru, v Na-zarjih, kjer bo zmogljivost tovarne 50.000 ton iveric, v Slovenjem Gradcu prav tako z letno zmogljivostjo 50.000 specialnih plošč itd. V načrtu pa imamo še številne integracije, o katerih zdaj še ne bi želel podrobno govoriti...« MILAN ZIVKOVIČ DANA TOVARNA RASTIN5K1H SPECIALITET IN DESTILACIJA MIRNA na Dolenjskem se priporoča cenjenim kupcem in jim čestita za pražnik občine Trebnje! <■ m 5 «■ ■■ = s ■a M ■■ m m M m m ? ? Z S I I ! i! i! ______________________________________________________________________1 M......................................................................... Zakaj je propadlo gradbeno podjetje Tehnograd? (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Pred dobrim letom (maja 1968) je o!5 prvi resnejši prekinitvi dela mestni odbor sindikate gradbenih delavcev imenoval svojo komisijo, ki je pregledala samoupravne akte in notranje odnose v kolektivu. KOMISIJA JE UGOTOVILA PRECEJ NEPRAVILNOSTI Po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov so bile komisije za nagrajevanje sestavljene iz vodilnih delavcev in ne iz voljenih članov kolektiva. Tako je bil na primer predsednik teke komisije na gradbišču vodja gradbišča, direktor pa je bil predsednik komisije za nagrajevanje strokovnega m administrativnega kadra. Preglasni nejevoljneži v podjetju so dobro občutili teko postavljeno politiko nagrajevanja v podjetju. Tehnograd je imel med ljubljanskimi gradbenimi podjetji že nekaj časa najnižje osebne dohodke. Skupni osebni prejemiu pa so bili kljub temu zadovoljivi, ker je znašal terenski dodatek za vse dodatnih 25 To, Poleg tega pa so dobivali delavci na oddaljenih gradbiščih še 5 do 20 % pravega terenskega,dodatka. Ta dodatek ni osebni dohodek, ker se pokriva iz materialnih stroškov. Dodatka za . ločeno življenje nekvalificirani in polkva-lificirani delavci niso dobivali. Nekatere ugotovitve komisije so v Tehnogradu upoštevali in jih odpravili, v glavnem pa so le obljubili, da bodo zadevo uredili. Se večje težave je imela občinska komisija za družbeni nadzor. Na vztrajen pritisk sindikata je namreč občina Vič poslala v podjetje svojo komisijo, da hkrati s komisijo sindikate pregleda ekonomski položaj podjetja. Podjetje, v tem primeru direktor, je zavrnil komisijo s trditvijo, da že prisotnost občinske komisije (družbene kontrole) v hiši preveč škoduje komercialni dejavnosti podjetja. Komisija mestnega odbora sindikate je pri analiziranju odnosov spoznala tudi samoupravne odnose v podjetju. Delavski svet in upravni odbor ste bila sicer delavna, vendar premalo vztrajna in dosledna. Sklepov samoupravnih organov, žal, odgovorni delavci niso vedno in v celoti izvajali. To je bilo usodno, ko je Tehnograd prevzel največje delo — izgradnjo 625 stanovanj v Beogradu za 65 milijonov N-dinarjev. To delo' je bilo prevzeto jeseni lete 1967 po 1440 N-din ža m2 stanovanjske površine, vključno z vso komunalno ureditvijo naselja »Juhno brdo«. Po uradno nepreverjenih trditvah tamkaj zaposlenih . delavcev Tehnograda, investitor v Beogradu, stanovanjska zadruga »Betonjerka«, prodaja kupcem ta stanovanja po 2000 do 22004^-din m2. Realna cena stanovanj je bila v Beogradu takrat 1700 do 1800 N-din za m2. Kako so najodgovornejši delavci Tehnograda, skupaj s strokovnjaki ljubljanskega poslovnega združenja IMOS, »izračunali« tako nizko ceno, ko ma ni bil gotov niti glavni načrt niti. predračun projektanta? Na osnovi makete!!! in to za 65 milijonov ; N-din posla! Treznega človeka, tudi takega, ki o gospodarstvu ne ve dosti, kar strese ob misli na dejstvo, kako neodgovorno se lahko ne-1 kateri igrajo z usodo tisoččlanskega kolektiva. Podjetje je imelo komisijo za sklepanje pogodb. Člani komisije so dobili obstoječe gradivo na vpogled za nekaj ur, da bi presodili, ali naj podjetje delo prevzame ali ne. Po mnenju nekaterih članov komisije, bi imelo podjetje najmanj 10 milijonov N-din izgube s prevzemom teh del. (Prisilna uprava je 26. VII. 1969, slabi dve leti potem, ugotovila, da je na tem gradbišču Izgube že za 7 milijonov N-din in da se predvideva do konca gradnje še izguba v višini 5 milijonov N-din). Vendar se vodstvo podjetja takrat ni oziralo na komisijo. Eden izmed članov komisije je nato odstopil, nakar je upravni odbor komisijo v celoti razrešil. Predsednik delavskega sveta pa je na pritisk direktorja podpisal Izjavo za prevzem, del, kar je na seji DS potem zanikal. Letos je upravni odbor -'ztrajat pri svojem sklepu, da se imenuje komisija, ki bo izdelala sanacijski program za izboljšanje položaja podjetja. Zal pa je potek dogodkov in pomanjkanje obratnih sredstev prehitel in onemogočil koristno, toda zapoznelo akcijo samoupravnih organov podjetja. S tem je bil zapoznel tudi sklep, da je treba občutno skrčili obseg del podjetja in vnaprej onemogočiti direktorju in nekaterim vodilnim delavcem megalomanske načrte ekstenzivnega širjenja podjetja. Podjetje se je širilo brez ustreznega vzporednega veganja delovnih priprav, predvsem pa^ brez^ denarja. Stare zapadle obveznosti je reševalo z novimi še #čjimi krediti. Pri tem pa podjetje ni imelo niti Jptnih gospodarskih načrtov niti programa razvoja oziroma širjenja. Iz povedanega ne bi mogli zaključiti, da so bili samoupravni organi povsem nesposobni, ampak prej pritrditi tistim,, ki pravijo, da so premalo vztrajali pri vodstvu in še posebej pri direktorju. da dosledno izvajajo njihove nemalokrat pozitivne sklepe. Očitno pa je bil DS nezrel, ko je ob lanski reelikciji ponovno potrdil kandidaturo direktorja Rada Jarca. Ko je viška občina najavila predlog za stečajni postopek, je sindikat poskrbel — zlasti za ročne delavce, da bi jih na čimmanj buleč način zaposlili v drugih gradbenih podjetjih. V tem je, v sporazumu z nekaterimi ljubljanskimi gradbenimi podjetji, sindikat tudi dokaj uspel. Se vedno pa šteje kolektiv 260 ljudi, ki v glavnem čakajo na odločitev sodišča, medtem pa prejemajo minimalne osebne dohodke. Delavci hodijo na mestni odbor sindikate po družbeno pomoč, po denar, da bi lahko preživeli sebe in družine v času, ko prejemajo samo minimalne osebne dohodke. INVESTITORJI IZSILJUJEJO 1 Veliko ljudi, ki poznajo trenutne razmere v našem gospodarstvu, bo začudeno vprašalo: »Kako je mogoče, da propade teko velik kolektiv z osemdesetmilijonsko letno realizacijo, ko pa je vendar konjunktura v gradbeništvu?« Eden od razlogov je vsekakor tudi v tem, da investitorji izsiljujejo zase ugodnosti od gradbeništva. To jim v veliki meri tudi uspeva, zaradi' podobnega ravnanja, kot smo ga prikazali v tem sestavku. Zal, pade skoraj vedno celotno breme na pleča gradbenega delavca. Tehnograd je v Umagu in v Beogradu prevzel dela po ceni, ki je bila, po ugotovitvi ekspertov v času prisilne uprave, za 20 do 30 % nižja od realnih cen. To pa je ravno toliko, kot znese delež bruto osebnih dohodkov v ceni! Paradoks današnje investicijske ekspanzije predstavlja tudi dejstvo, da nizkoakumulativno gradbeništvo v več kot 50 % primerih kreditira investitorje, se razume iz naslova dragih kratkoročnih kreditov, ki jih najema gradbeništvo v pehanju za dela in za svojo ekspanzijo, podobno, kot jo delalo in tudi zato propadlo gradbeno podjetje Tehnograd. BODOČNOST ŽELEZARJEV JE V ZDRUŽENEM PODJETJU # BODOČNOST ŽECEZARJi^JE V ZDRUŽENEM PODJETJU Pohod v enotno proizvodno tvornost (Nadaljevanje s 1. strani) Tako po številu zaposlenih Sot po obsegu proizvodnje in realizacije bo Združeno podjet-le slovenskih železarn eno naj-nočnejših proizvodnih organiza-:ij - na Slovenskem. Ze s tem Sodo postale dejavnik, ki bo da-lal ton pri razvoju gospodar-itva, predvsem pa industrijskega potenciala v SRS. »V slovenskem gospodarstvu,« je rekel na sestanku na Ravnah član izvršnega sveta inž. Ivan Zupan, »moramo oblikoviti nekaj trdnih stebrov bodočega gospodarskega razvoja naše republike, eden izmed njih naj bi bilo združeno slovensko železarstvo. Le združeno železarstvo bo pomenilo pravi temelj razvoja slovenske kovinske industrije, ki zaposluje okrog 36.000 ljudi.« ENOTEN NASTOP — NUJNOST Kljub visoki proizvodnji In obsežnemu vloženemu delu sedanji ekonomski položaj v železarnah ni ugoden. Ob poznanem gibanju cen v gospodarski reformi, ki je najbolj prizadelo tiste industrijske izdelke, katerih cene so pod kontrolo, je razumljivo, da je od treh slovenskih železarn najbolj prizadeto tisto podjetje, ki pretežno oskrbuje trg z reprodukcijskim materialom, to je železarna Jesenice. Poslovno .leto 1963 so sjcer vse tri železarne sklenile z izgubo, v prvem polletju 1969 pa železarna Ravne zaradi obsežne proizvodnje 117. panoge ter svojega specializiranega programa plemenitih jekel ponovno izkazuje presežek dohodka. Železarni Jesenice, kljub temu da v primerjavi z lanskim letom letos za 17 % povečuje realizacijo, in to ob 5-odstotnem znižanju zaposlenih, v prvem polletju letos ni uspelo iz dohodka pokriti bruto izplačanih osebnih dohodkov. Iz tega dejstva se jasno lahko zaključi, da tudi idealna požrtvovalnost delovne skupnosti ne more železarne Jesenice privesti do takega ekonomskega položaja, ki bi ji vrnil potrebno kreditno sposobnost in lastno možnost vodenja razširjene reprodukcije. Regulacija cen In odobritev raznih olajšav so zato razumljiva zahteva proizvajalcev jekla. Sklep zveznega Izvršnega sveta za delno odobritev predloga združenja jugoslovanskih železarn, da se cene valjanim in vlečenim izdelkom od 25. 7. 1969 dalje povišajo za 5 %, bo ugodno vplival na finančni rezultat železarne Jesenice in drugi dve slovenski železarni, še bolje pa, če bo na upravičeno zahtevo zveznega zavoda za cene s 1. oktobrom letošnjega leta zvezni izvršni svet odobril dodatno povišanje cen jeklu. K temu naj bi svoj delež že prispevala tudi enotnost slovenskih železarn. Ekonomski položaj se torej v vseh treh železarnah — na Jesenicah, na Ravnah in v Štorah popravlja. Da bi lahko slovenske železarne ponovno samostojno odigrale svojo proizvodno vlogo,.in z lastno akumulacijo vodile politiko razširjene reprodukcije, bo potrebna realizacija integralno usklajenega razvojnega programa in ureditev predvsem tistih cen Izdelkov slovenskih železarn, ki niso v sorazmerju s cenami surovin, pomožnega materiala in energije. Le na ta način bo v posameznih železarnah možno pokrivati; že nastale obveznosti in oblikovati tak dohodek, da bodo osebni dohodki primerni vloženemu družbeno koristnemu delu in v poprečju sorazmerni z drugo industrijsko in negospodarsko dejavnostjo. Prisotnost družbe bo torej pogoj uspešnega delovanja in krepitve predvidene ustanovitve združenega podjetja slovenskih železarn. NAJBISTVENEJSI DOKUMENT ZDRUŽENEGA PODJETJA Načrt integralno usklajenega razvoja proizvodnje, modernizacije ter izpopolnitve proizvodnih zmogljivosti in izboljšanja tehnološkega postopka, ki so ga že obravnavali delavski sveti vseh treh železarn, bo najvažnejši dokument združenega podjetja. Ta pomeni: O višjo organizacijsko obliko proizvodnje in oredelave jekla v Sloveniji, (0 gospodarnosti potrebno delitev proizvodnega programa, 9 učinkovitejšo delitev intelektualnega in strokovnega dela ter s tem boljše obvladanje tehnološkega postopka, 9 večjo ekonomičnost proizvodnje in s tem hitrejšo dinamiko rasti dohodka, 9 večjo produktivnost dela in s tem primernejšo rast osebnih dohodkov, 9 povečanje stopnje predelave jekla znotraj združenega podjetja, 9 povečanje proizvodnje gotovega blaga in s tem razširitev baze za razvoj kovinsko predelovalne industrije na Slovenskem. Realizacija tega načrta, ki predvideva postopno izboljšanje finančnega položaja ter stalno rast obsega proizvodnje, je odvisna od: 9 prizadevnosti organizatorjev proizvodnje in celotnih . delovnih skupnosti posameznih železarn, 9 posredovanja dodatnega dolgoročnega kredita za osnovna in obratna sredstva, 9 zboljšanja pogojev pri vračanju že najetih kreditov. Največji delež bodo morale prispevati delovne skupnosti same z boljšim obvladanjem tehnološkega postopka, z znižanjem neuspele proizvodnje in zvišanjem izplena, znižanjem materialnih stroškov poslovanja, boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa ter s strukturalno. spremembo proizvodnje in izboljšanjem kvalitete izdelkov. Specializacija proizvodnje, enoten program raziskav in usklajena poslovna prizadevnost bodo pri tem morali odigrati važno vlogo. Za dosego drugega pogoja so železarne že v pripravljalnem obdobju za ustanovitev združenega podjetja Kreditni banki in hranilnici Ljubljana predložile vlogo za odobritev kredita v višini 135,4 milijona din, namenjenega za osnovna sredstva, in 229/ milijona din, namenjenega za trajna obratna sredstva. To naj bi 'omogočilo postopno rast proizvodnje in 1. 1975 blizu 2 milijardi din realizacije. Minili so časi, ko so nekateri zanesenjaki mislili, da so železarne le naše breme, brez katerega bi bolje živeli. Prva konjunktura je pokazala, da je črna metalurgija osnova, brez katere se ne more razvijati kovinsko predelovalna Industrija. To spoznavajo celo nerazvite novo osvobojene države. Letošnji visoki zunanjetrgovinski deficit, ki ga med drugimi povzročajo tiste atraktivne tovarne, ki na račun uvoženih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov mlatijo visoke dohodke, bo še bolj spreobrnil misel, da bi bilo za Slovenijo najbolje, če bi vse jeklo uvažali. Vzdušje za razvoj slovenskih železarn se torej izboljšuje. 'Predstavniški organi in predvsem izvršni svet SRS so že oblikovali predloge, ki bodo ugodno vplivali na realizacijo integralno usklajenega razvojnega programa. Z enotnimi načrti usmerjene železarne bodo zagotovilo usklajenega razvoja, zato upravičeno pričakujemo posredovanje sredstev, ki bodo omogočila povečanje proizvodnje in dosego potrebne rentabilnosti vseh treh slovenskih železarn. Črna metalurgija res zaradi maksimiranih cen ni in tudi ne bo visoko akumulativna industrijska veja, ima pa vsaj v amortizaciji dobro materialno osnovo. V letošnjem letu je bodo vse tri železarne oblikovale 90,6 milijona din, in sicer: Jesenice 65 milijonov, Ravne 18.8 milijona in Store 6,8 milijona, kar bo v naslednjih letih važen prispevek železarn, pri izvrševanju integralno usklajenega razvojnega programa. Pred nami je zahtevna In odgovorna naloga zadnje faze priprav za ustanovitev združenega podjetja slovenskih železarn. V njo bodo morali biti vključeni vsi v samoupravne organe izvoljeni delavci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vsi vodilni delavci. Od prizadevnosti tega sestava, ki neposredno odgovarja za usodo in napredek posameznih tovarn, bo odvisen izid referenduma. Prepričan sem, da bodo delavci pravočasno spoznali prednosti in koristi zasnovane integracije in na referendumu to potrdili. Že vnaprej si zato vsi želimo uspešno in učinkovito delo združenega podjetja in s tem napredka Jesenic, Raven in Štor. 15. september naj bi pomenil manifestacijo sloge in pohod v enotno proizvodno tvornost slovenskega jeklarstva. GREGOR KLANČNIK Železarna in novi stanovanjski del Jesenic O AKTIVNOST! KOMUNISTOV PRED REFERENDUMOM GOVORI TONE VARL, SEKRETAR 00 ZK V ŽELEZARNI JESENICE Dobro izbrana pot do uspeha Tudi komunisti jeseniške železarne se sprva niso mogli zediniti v prepričanju, katera naj bi bila tista pot, ki bi pospešila potek priprav na -integracijo slovenskih železarn. Čeprav je večina izmed njih zagovarjala integracijo v obliki združenega podjetja, vendarle ni bilo tako bene skupnosti in tudi nas žele-doseči končni cilj: enotno podjetje. »V letošnjem letu so se pojmi zbistrili!« je poudaril Tone Varl, sekretar OO ZK v Železarni Jesenice. »Če naj namreč komunisti delujemo v dobro naše družbene skupnosti iri tudi naš žele-zarjev, si pač moramo prizadevati za tisto, kar je v danih razmerah uresničljivo in kar lahko vpliva na izboljšanje razmer, v katerih delamo in živimo. Ob takih razpravah smo komunisti železarne Jesenice prišli do enotnega prepričanja, da moramo podpreti priprave na integracijo v združeno podjetje. Na številnih sestankih komunistov, ki so se zvrstili v zadnjem obdobju, zdaj- torej ni več vprašanje, za kakšno obliko združevanja čme metalurgije naj bi se zavzeli, ampak, kako naj vplivamo na ugoden rezultat referenduma. Ob sodelovanju s samoupravnimi organi, vodstvom podjetja in ostalimi političnimi organizacijami je bil izdelan program, kako bi prednosti združevanja najbolje razjasnili tudi kolektivu. Ker smo z letošnjim letom pri nas reorganizirali notranji sistem samouprave, v zvezi s tem zdaj — poleg vsega drugega — naše delo gradimo predvsem na vlogi in vplivu delovnih skupin. Na zborih delovnih skupin, ki se že vrstijo, komunisti: aktivno posegajo v razprave in tako ljudem, tudi s svoje strani, pomagajo razjasnjevati dileme in pomisleke, ki še obstajajo pri nekaterih posameznikih. Ne glede na izid namreč mora uresničevati tudi svoj razvojni in sanacijski pro- gram. Le-ta med drugim predvideva opustitev nekaterih nerentabilnih dejavnosti. Prizadeti delavci dobijo, drugo delo. tako da nikomur ni treba biti v skrbeh za kruh. Vsemu navkljub pa izvajanje našega razvojnega in sanacijskega programa nekateri posamezniki povezujejo z nameravano integracijo. Iz tega izhajajo tudi napačna tolmačenja. Mislim, da je dolžnost ko- 9 Kako bo organizirano samoupravno odločanje v novem združenem podjetju? Na to vprašanje nam je tov. Dante Jasnič, vodja delovne skupine za pripravo samoupravnih predpisov združenega podjetja slovenskih železarjev takole odgovoril: »Uvodoma bi poudaril, da v našem gradivu ne odstopamo od splošno znanih oblik organizacije samouprave. To pomeni, da bo združeno podjetje imelo svoj delavski svet in svoj odbor za poslovno politiko. Delavski svet združenega podjetja naj bi na primer sprejemal zlasti vse vrste dolgoročnih in razvojnih načrtov, odločal pa o temeljnih vprašanjih poslovne politike združenega podjetja. To sta najvažnejši pristojnosti, ki ju zaradi skupnih interesov — delavski sveti naših treh železarn prenašajo na delavski svet združenega podjetja. Za nasprotje temu, torej glede odločanja o dolgoročno pomembnih zadevah, naj bi odbor za poslovno politiko razpravljal in odločal predvsem o zadevah kratkoročnega pomena. Gledano s stališča zdru- munistov, da ljudem te stvari pravilno raztolmačijo. Sodeč po razpravah na dosedanjih sestankih delovnih skupin, so člani naše organizacije to svojo nalogo dobro opravili. Zato sem prepričan, da bo rezultat referenduma ugoden tudi v tistih obratih, kjer bo zaradi izvajanja sanacijskega in razvojnega programa železarne v prihodnje prišlo do največjih sprememb.« Ženih kolektivov gre pri tem predvsem za kratkoročne načrte razširjene reprodukcije ter za tiste zadeve, ki terjajo hitro odločitev in niso v izključni pristojnosti delavskega sveta združenega podjetja. Kakor lahko vidite, predvidene organizacije samoupravljanja v združenem podjetju ne predstavlja ničesar, kar bi lahko označili kot novo, revolucionarno. V sedanjih razmerah nekaj takega tudi ne bi bilo mogoče. Dejstvo namreč je, da se združujejo trije sorodni kolektivi. ki pa v novo podjetje vnašajo vsak svoje specifičnosti. Zato je predvideno, da železarne Jesenice, Ravne in Store do na-dalnjega obdržijo tiste oblike samouprave, ki so se v njihovih razmerah že uveljavile. Seveda pa bo obstoj združenega podjetja sam po sebi vplival na to, da bodo pozitivne izkušnje pri razvoju samouprave lažje kot doslej našle pot iz tovarne v tovarno. Primerjava teh izkušenj bo sčasoma prav gotovo vplivala na oblikovanje novih, enotnejših, za vse tri kolektive sprejemljivih rešitev.« DANTE JASNIČ, VODJA DELOVNE SKUPINE ZA PRIPRAVO OSNOVNIH SAMOUPRAVNIH PREDPISOV ZDRUŽENEGA PODJETJA SLOVENSKIH ŽELEZARJEV Iz prakse za prakso TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV IZ MARIBORA KOT NAJVEČJI KUPEC PROIZVODOV ŽELEZARN: POGOJ ZA DOLGOROČNE POGODBE JE V ZDRUŽENIH MOČEH Tovarna avtomobilov in' mo-rjev iz Maribora, ki je največji kupec proizvodov naših železarn, povsem podpira integracijo Jesenic, Raven in Štor. komercialni direktor tovarne Tone Jurejevčič je dejal, da bo po integraciji tudi zanje veliko laže. Zaradi specializacije proizvodnje bodo lahko kupovali določene izdelke samo na enem mestu. S tem se bodo povečale tudi serije, zaradi česar v Mariboru pričakujejo, da ne bodo imeli, več težav z nabavo posameznih. surovin. Mariborska tovarna avtomobilov je že pred integracijo sklenila s slovenskimi železarnami dolgoročno pogodbo, ki predvideva vse večjo povezanost tovarne z našimi železarskimi kolektivi. Tone Jurejevčič je. zatrdil, da zaradi integracije ne bo prišlo do nobenih sprememb. V pogodbi so se slovenske železarne zavezale, da bodo še naprej redno oskrbovale TAM z vsemi potrebni"'/ surovinami in da bo imelo podjetje pri tem celo določeno prednost. S pogodbo je zagotovljena tudi kolektivna odgovornost vseh treh železarn zaradi morebitnih težav, ki bi ’ nastale pri oskrbovanju te slovenske avtomobilske tovarne s potrebnimi surovinami. Ze tu je dokaz, da je mogoče doseči tako dolgoročne aranžmaje le z enotnim nastopom, nikakor pa ne z ločenimi nastopi posameznih delovnih kolektivov. TAM je za hitrejši razvoj železarn, ki je seveda mogoč samo v skupni organizaciji, zelo zainteresirana. V Maribc^u ne skrivajo, da jih že sedaj, ko znaša letna proizvodnja 'samo sedem tisoč vozil, oskrbujejo ta podjetja s 15 do 20 tisoč tonami osnovnih surovin. Če k temu dodamo še razne polproizvode, ki jih naša avtomobilska industrija enostavno vgrajuje v svoja vozila, je ta številka še veliko večja. Vendar v Mariboru ne računajo samo s tem. Dej- stvo je, da je bil razvoj te naše tovarne doslej veliko hitrejši, kot podjetij črne metalurgije, in da bodo samo v tem mestu morda čez dve ali tri leta znova znatno povečali proizvodnjo avtomobilov. To pa pomeni, da bodo še bolj odvisni od železarn, ki bodo v prihodnjih letih morale — če bodo hotele zadostiti tudi te potrebe — hitreje osvajati posamezne proizvode. D. M. POSEBNO IZDAJO SO PRIPRAVILI? IVANKA VRHOVČAK, MILAN ŽIVKOVIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN LIPOVŠEK.^ UREDILA NENA LUZAR Pov edali so nan • JESENICE MAVBO LENARDIČ, delovodb v valjarni tanke pločevine: slovna morala pri železarnah^ J zdaj, po domače, rečeno, na psu! se bomo integrirali in če si po nepotrebnem vsaj ne bi konJ5.10 rirali med seboj, bi že to pomena velikanski uspeh. Prepričan J sem, da bi lahko dosegli še velik > veliko več.« .. e ZVONKO HOSVAT, peti topn® na plavžu: »Iz lastnih izkušenj da je v glavnem resnica vse do česar so prišli tisti, ki so 'P*:, pravili elaborate za integracijo. ^ slim, da od nje lahko pričakuješ* ne le hitrejši razvoj železarn, pak tudi naglejše izboljševanje J* Ijenjskih razmer nas železarj6’* Ker naj bi torej dosegli nekaj šega, bom glasoval za‘ integracij®' INŽ. IVO ARZENŠEK, direkt® sektorja za ekonomiko.: »Kolekti^ ki ga vodim, najbrž ni treba Pr^ pričevati o prednostih in koristb sti integracije. Ko prisostvuj^ raznim sestankom zborov delovn* skupin, tudi tamkaj ugotavlja®” da ljudje zastavljajo res utemeUe*,j vprašanja, da zrelo razmišljajo. ^ bi si lahko želeli še kaj več?« JOŽA BIZJAK, vratar pri gl* nem vhodu v valjarno Javorih * »Mislim, da predvidena zdruzn lahko prinese marsikaj -j novega. Na slabše pa se po ne bi niti moglo, kai šele sip6' obrniti!« 0 ŠTORE JOŽE RENČELJ, asistent za ževanje v jeklarni: »Priprave združitev treh slovenskih železa* so rodile uspeh, pa čeprav so P®.« kale dve leti. Kajti uskladiti fh® , nja različnih ljudi in prepričati a lektiv za takšno odločitev, se reS ^ da čez noč. Od združitve vseh slovenskih železarn pa osebn° .pu, čakujem pravičnejšo, delitev ®etj, se pravi, da bo vsak proizvajal , sto, z? kar je najbolj usposoblj®- VINKO ŠELIGA, glavni delovo®^ v valjarni: »Sam in moj 350-Član delovni kolektiv valjarne pričakuj mo, da bomo po združitvi treh ^ lezarn dobili bofyj tipiziran progr t proizvodnje. Kajti zdaj se dog**, da v vse tri železarne prihaja e® , in isti naročnik in sprašuje po a kem blagu. Vsi pa prav gotovo blaga nismo sposobni proizv® enako kvalitetnega. Zaradi tega moramo razdeliti delo . . .« INŽ. PETER KNEZ, obratovo®^ elektroplavža: »Priprave za z^r,e[0 tev treh slovenskih železarn s spoznal na osnovi obširnega ?rafla' va, ki je bilo pripravljeno v ta*, men. Iz tega gradiva je razviu* da se slovenski železar.ii mor%e-odločiti za združitev. Toda ne s , mo ostati le pri tem. Takoj mo začeti razmišljati o, še višji liki sodelovanja med tremi ±e e 0, nami. Ce tega ne bomo storili- ^ „ tem je tudi ta integracija zaiu*' RAVNE NA KOROŠKEM DTK' enega Slovenske železarne, o čemer b.o FRANC LESKOŠEK, združenega podi ^ »Ustanovitev glasovali 15. septembra, je sprcJ r0 Ijiva, posebej še v obliki, za k* ^ smo se odločili, to je, da vsaka železarna tudi še v prib® svojo samostojnost. 0d' Z ustanovitvijo združenega P^« Jetja Slovenske železarne n}1*13, ■£& rej noben železarski kolektiv sar izgubiti, vsi lahko samo P* ^ bijo, tudi s skupnim nastopom*^ trgu, s solidno organizirano za raziskavo tržišča, ter s nastopom oz. akcijami pred ha p« mi in družbeno političnimi 5 nostmi.« MIHA OŠLAK, KOVAČI« r »Znan mi je razvoj drugod P® vav. tu. Perspektiva delovnih kolek* vsaj železarskih, je nedvomno ' ši koncentraciji proizvodnih s®e.^ejšJ in delitvi tržišča. Brez tega hi razvoj v prihodnje ne bo Menim pa, da bi morali v ^ ,jii' ki nam preostanejo do re*er*Lri^ mu. zaposlenim še bolj P°UCfi*' pomen integracije, pravzaprav men in potrebe ustanovitve z sil na tri železarske delovne ko- i^aljnji enoten koncept razvo-investicijske dejavnosti. Pred-lžern se moramo v prihodnje Ogniti takšnim pojavom, da so Primer vse tri železarne investirale v razvoj ena-Proizvodnje, od česar pa no-železarna ni imela poseb-jg koristi. In ker so investici-s tesno povezane s finančnimi Zdr - Vi’ komo morali v okviru tj. Rženega podjetja izdelati Ksen investicijski program, sti1'.0^3 takšno zaporedje inve-ki bodo najhitreje in naj- ec vračale.« zirali upravni odbor ali njemu podoben organ, kot to narekujejo tudi ustavne spremembe glede interne zakonodaje. Sicer pa bomo imeli v Ljubljani, kjer bo sedež združenega podjetja Slovenske železarne, centralni delavski svet, v katerem bo iz vsake železarne zastopano enako število članov. To se mi zdi najbolj pravično. Vsi skupaj pa se bomo morali potruditi, da lektive nam je iz dneva v dan ji bomo na volitvah v samouprav-bolj škodilo. Petnajst let pre- ~J pozno smo se odločili za združitev slovenske črne metalurgije,-« je povedal predsednik upravnega odbora. »Ali bi lahko na kratko pojasnili, kako boste organizirali samoupravljanje v združenem podjetju?« »Kaj bomo naredili z upravnim odborom združenega podjetja, še ni povsem jasno. Zaradi tega se bomo morali vsi trije kolektivi med seboj sporazumeti, v kakšni obliki bomo organi- ne organe združenega podjetja izbrali take ljudi, ki bodo sposobni razumeti skupne želje in skupne interese združenega podjetja.« »Kako pa boste organizirali samoupravljanje v vaši tovarni?« »Tudi v štorski železarni bomo reorganizirali samoupravljanje, in sicer v tem smislu, da bomo število obratnih delavskih svetov zmanjšali iz 17 na 4. ŽIVLJENJSKI INTERES VSEMA GOSPODARSTVA Anton Preinfalk, dipl. pravnik, vodja službe industrijskih svetov in Edvard Slaček, dipl. inž., tajnik sveta za črno in barvno metalurgijo ter sveta za nekovine pri Gospodarski zbornici SRS: »Najučinkovitejšo pot za racionalno poslovanje vidijo povsod v svetu v združevanju železarn v kar največje enote.« Organi in strokovne službe Gospodarske zbornice so vsa leta spremljali prizadevanja za združitev vseh treh slovenskih železarn. Pri tem pa smo se zavedali, da počasnijo te procese poleg subjektivnih, težki ekonomski in tehnični razlogi. Med njimi bi poudarili zlasti zelo počasno uresničevanje rekonstrukcije vseh železarn, predvsem zaradi neenakomernega dotoka kreditnih sredstev, različnost proizvodnih programov in pogojev proizvodnje tn neurejene cene za surovine in končne izdelke, kar ima za posledico različne startne osnove jugoslovanskih železarn. Ob vsem tem pa velja poudariti do nedavnega nerazvito zakonodajo s področja integracijskih procesov. Novelirani zakon o podjetjih je omogočil izbiro najustreznejše oblike integracije, ki bo zagotavljala ureditev notranjih odnosov, kakršni bodo po volji vsem trem železarskim kolektivom. . Jasni proizvodni in razvojni programi bodo rešili zlasti tiste ekonomske pomanjkljivosti, ki izvirajo iz premajhnih zmogljivosti. Združeno podjetje bo lahko zagotovilo večje proizvodne serije, kar je eden izmed najosnovnejših pogojev za večje ekonomično poslovanje. Pomembno je, da bodo lahko v združenem podjetju razvijali enotne službe. Takšen napredek in perspektiva slovenskih železarn ni samo življenjski interes železarjev, ampak tudi celotnega našega gospodarstva, torej tudi Gospodarske zbornice kot splošne samoupravne asociacije proizvajalcev Slovenije. to v metalurški delovni enoti, kovinski delovni enoti, v vzdrževalnih obratih in v delovni enoti ostalih služb. To reorganizacijo pravzaprav že izvajamo in upamo, da bo uspešno prestala preizkušnjo.« »Samoupravljanje je lahko uspešno, če je dobro organizirano tudi informiranje zaposlenih. Kako si vi predstavljate informiranje v okviru združenega podjetja?« »Nujno bomo morali imeti tovarniški časopis' združenega podjetja, ki naj bi ga prejemali vsi zaposleni. Preko tega časopisa se bo lahko sleherni seznanil, kaj se dogaja v lastnem kolektivu in kaj v ostalih dveh železarskih ; kolektivih. Razen tega bomo v naši železarni še naprej obdržali zelo priljubljeno obliko informiranja o vseh pomembnih rečeh v okviru ciklo- DIPL. INŽ. MET. ALOJZ PREŠERN, DIREKTOR METALURŠKEGA INŠTITUTA:_____ PRIPRAVLJENI ZA SODELOVANJE V zadnjih petnajstih letih je porast svetovne proizvodnje jekla za 26,3 odstotka večji kot v preteklih osmih desetletjih. Tehnološko tehnične spremembe so pričele menjati klasično fiziognomijo metalurške proizvodnje, pri čemer vse bolj raste vloga strokovno znanstvenega razvojnega dete. Osnovni pogoji, ki v svetu omogočajo tako izredno hiter razvoj, so predvsem naslednji: uvajanje skupinskega dela, koncentracija velikega števila strokovnjakov pri reševanju problemov iz ožjega področja, izredno hitro in učinkovito koriščenje vseh izvorov informacij in obsežne naložbe industrije in države v znanstveno strokovno delo. Pojlej bomo imeli obratne de- stiranega časopisa trikrat na lavske svete v štirih enotah, in mesec.« Železarna Štore — Valjarna v gradnji Tri slovenske železarne imajo močan strokovni kader v svojih razvojnih oddelkih.' Področje dela teh oddelkov usmerjajo interni akcijski programi. Sporazumno med tehničnimi direktorji železarn, njihovimi šefi razvoja in vodstvom Metalurškega instituta se je leta 1965 tudi naša strokovno znanstvena ustanova vključila v reševanje žive problematike, ki jo vsebujejo akcijski programi. Iz leta v leto je obseg skupinskega dela med razvojnimi oddelki v železarnah in institutom rasel in pomeni danes že 60 % celptne dejavnosti Metalurškega instituta. Učinkovito koriščenje posameznih rešitev tehnološke problematike v treh železarnah, usklajevanje tehnologije za posamezne kvalitete za vse proizvodne agregate nujno zahteva združevanje vseh razpoložljivih strokovno znanstvenih zmogljivosti. Povezava razvojnih in raziskovalnih oddelkov med posameznimi železarnami in Metalurškim institutom pa mora te-teljiti: na vključevanju Metalurškega instituta v raziskovalno delo združene jeklarne in koncentraciji raziskovalnega dela razvojnih oddelkov treh slovenskih železarn. Metalurški institut naj bo eden izmed raziskovalnih oddelkov združene jeklarne, kar pa ne bi vplivalo na spremembo dosedanjega profila dejavnosti instituta. Konkretno bi bila njegova dejavnost za integrirano jeklarno v naslednjem: / • Metalurški Institut prevzame celotne raziskave v zvezi z rudo, koksom, grodljem in ognjestalnim materialom; • razvoj metalurgije bi spodbujal tako, da bi zasledoval dogajanja v svetu na področju novih kvalitet, proizvodnih postopkov, raziskovalnih metod itd. Dajal bi pobudo posameznim podjetjem glede razvoja, moral pa bi sodelovati tudi iki uvajanju novih postopkov; • Metalurški institut bi morali opremiti z modernimi napravami za raziskovalno dejavnost, ki jih posamezni razvojni laboratoriji v združeni jeklarni še nimajo, so pa skupnega pomena; • še nadalje bi razvijal in izpopolnjeval specialne analize: mikroanalize vključkov, karbidov, analize plinov, razvijal nove analitske metode v metalurgiji, • delal bi na intenzifikaciji postopkov izdelave jekla v raznih proizvodnih agregatih; • obdeloval bi ekonomiko proizvodnje in bi naj bil center, ki bi se ukvarjal z energetskim gospodarstvom in toplotno ekonomijo; • ukvarjal bi se tudi s problematiko čiščenja industrijske atmosfere in industrijskih voda ter odplak. Prepričan sem, da je ob dobri volji in odkriti pripravljenosti sodelovanja možno doseči na področju raziskovalnega dela v okviru združene jeklarne vsestransko soglasje in zadovoljivo medsebojno sodelovanje na vseh področjih. JESENICE SO BILE PRIZORIŠČE LETOŠNJIH ŠPORTNIH IGER SLOVENSKA H ŽELEZARJEV Korak dalje k zbliževanju velike družine slovenskih železarjev Tradicionalne le-tne športne Igre slovenskih železarjev bi letos morale biti v Štorah. Vendar so jih štorski železarji »odstopili-« jeseniškim kolegom, ki letos praznujejo stoletnico svoje železarne. Tako se je minulo soboto in nedeljo na igriščih pod MežaMjo zbralo več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih železarn, da bi se med seboj pomerili v plavanju, streljanju, namiznem tenisu, rokometu, atletiki, nogometu In odbojki. Kakor so z ene Strani organizatorji tekmovanja poskrbeli za brezhibno organizacijo, so se z druge plati tudi tekmovalci v boju za prestiž in Športno zmago potrudili, da so bila tekmovanja do konca napeta, izidi pa negotovi. Jeseniško občinstvo, ki je znano kot športna publika, pri tem ni skoparilo z bodrenjem in ploskanjem. Prostor nam ne dovoljuje, da bi podrobneje pisali o vseh bojih v posameznih disciplinah. Lahko pa spregovorimo nekaj več . o ^ najbolj zanimivih, dramatičnih ali pa tudi nesrečnih trenutkih posameznih ekip in njihovih tekmovalcev. ___takšnih dogodkov je na primer predstavljala tekma veteranov _ odbojkarjev Jesenic in Raven. Nekateri izmed njih se bodo vsak čas srečali z Abrahamom in zato niso bili Rezultati 1. PLAVANJE: na 50 m prsno in crawl je zmagal Niko Brejc z Jesenic, v štafeti 3X50 metrov crawl pa ekipa Jesenic. V skupni razvrstitvi so bili prvi Jeseničani, za njimi Ravenčani, tretja pa je bila ekipa železarne Store. 2. STRELJANJE: med posamezniki je bil najboljši Edi Dobravc z Jesenic, med tekmovalkami pa Majda Kralj, prav tako z Jesenic. Med mo^ škimi ekipami so bili najboljši domačini, pred Ravenčani in ekipo iz Štor. Pri ženskih ekipah so se najbolje odrezale tekmovalke iz Štor, pred kolegicami iz Raven in ekipo Jesenic. 3. NAMIZNI TENIS: domačinom je v tej disciplini pripadlo še dvoje prvih mest v ženski in moški konkurenci. Drugo mesto v obeh kategorijah so zasedli Ravenčani, tretje pa ekipa Železarne Store. 4. ROKOMET: ekipa Žele- zarne Jesenice je premagala oba tekmeca in tako zmagala. Druge so bile Ravne, tretje pa Store. 5. ATLETIKA: v teku na 100 m je zmagal Jani Jelovšek z Jesenic, v tekih na 400 m 1500 m pa Anton Prašiček iz Štor. Balkansko štafeto (šOO x 400 X 200 X 100) so najbolje tekli Ravenčani. V metu krogle je bil najbolj uspešen Franc Škorjanc iz Štor, najdlje v daljino je skočil Jože Ceban-šek z Jesenic, v višino pa Drago Horjak, z Raven. V skupni uvrstitvi v vseh atletskih disciplinah je bila najboljša domača ekipa. Drugi so bili Ravenčani, tretje p^a moštvo iz Štor. 7.. NOGOMET: Jeseničani so uspeli premagati oba tek In e ca in tako zmagati tudi v končni uvrstitvi. Moštvo Ravenčanov je zasedlo drugo, -ekipa Štor pa tretje mesto. 8. ODBOJKA: Železarna Store ni‘ prijavila svoje ekipe. Tako so se med seboj pomerili samo Ravenčani in domačini. Ekipa Jesenic je bila boljša in zmagala s 3:1. Z enakim rezultatom se je končalo tudi srečanje veteranov, ki pa so nastopili izven konkurence. Končni vrstni red: Pri moških je bi’a najboljša Železarna Jesenice z ?1 točkami. Na drugem mestu je Železarna Ravne s 14. na trenem pa Železarna Store s 6 točkami. Med ženskami so — že po tradiciji — zmagale tekmovalke iz Železarne Favne. Zbrale so 4 točke, kolikor si jih je — proti pričakovanjem — izborila tudi ekipa Železarne Jesenice, v medsebojnih srečanjih pa so bile domačinke slabše in jim je tako pripadlo drugo me«to. Na tretjem, s tremi točkami, je pristala ekipa Železarne Store. V skupni uvrstitvi t moški in ženske) pa so bili naiboliši Jeseničani s ?3 točkami. Za pet točk je zaostala ekipa z Raven, medtem ko je frofje-plasirano moštvo Žele/arne Store osvojilo, vsega 9 točk. preveč giboni. Toda vsi po vrsti so se trudili za zmago svoje ekipe. Lovili so »izgubljene« žoge, »zabijali« na mreži ali še raje — vanjo, servirali pa tako, kot v svojih najboljših časih. Med gledalci so bili skoraj vsi „ „ OKNA in les vrata B ^POLKNA PRODAJA NA ribnica KREDIT prepričani v zmago domače ekipe, za katero je igral tudi direktor železarne, magister inž. Peter Kunc. Tako se je tudi zgodilo. čeprav direktor ni mogel preprečiti, da domačini prvega niza ne bi gladko izgubili. Bitka za prestiž, za sloves lastnega kolektiva, je seveda najbolj spodbujala vse tekmovalce. Najbolj nesrečen med njimi pa je pač bil Ivan Šorn, livar iz Štor, ki je na Jesenice prišel kot rezerva. V zadnjem trenutku so ga namreč določili za tek na 400 metrov v balkanski štafeti. »Trema se me je polotila,« nam je zaupal, »zapravil sem zmago naše ekipe. Če bi namreč naša štafeta zmagala, bi moštvo Štor vsaj v atletiki doseglo prvo mesto v skupni razvrstitvi. Tako pa smo bili spet zadnji...« No, kakorkoli je že bilo, je Ivan Sorn za tak izid še najmanj kriv. Če pa so Štorani TRIKON TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE KOČEVJE 9 moške hlače @ moške suknjiče $ damska krila % pletenine vseh vrst ^ posteljno perilo • NAJNOVEJŠI MODELI, UGODNE CENE vendarle nejevoljni, naj se povprašajo, zakaj se je vodstvo njihove ekipe odločilo, da najtežjo nalogo zaupa nepripravljenemu in neizkušenemu tekmovalcu. Prav ima namreč Ivan Som, ko pravi, da bi mu že prejšnji večer lahko povedali, da bo nastopil. Za to pa je zvedel šele pol ure pred tekmovanjem. Nikoli1 ni dobro, če se uspavaš ob lovorikah! To grenko resnico so na lastni koži najbolj občutili rokometaši iz Štor. Pred leti so namreč nastopali v ligaškem tekmovanju in so bili prepričani, da so njihove izkušnje tolikšne, da bodo tudi brez treninga lahko premagali tekmece iz jeseniške in ravenske železarne. Mrežo obeh nasprotnikov pa so zadeli samo enajstkrat, da bi za to njihov vratar kar 39-krat nejevoljno posegel .po žogi za svojim hrbtom. Temu nasprotje pa so Jeseničani, ki šele začenjajo z rokometom, resno vzeli svojo nalogo. Tako jim je uspelo, da so premagali — poleg ekipe Štor — tudi favorizirano moštvo železarne Ravne. Edini resnejši spor, skorajda že incident, pa se je zgodil pri tekmovanju nogometašev. Pri rezultatu 1:1 v tekmi med ekipama Jesenic in Raven je sodnik dosodil kazenski strel v korist Jeseničanov. Ravenčani so tedaj, na zahtevo svojega trenerja, zapustili igrišče. Po posvetu z vodjem ekipe so se sicer vrnili na igrišče in tekmo nadaljevali. Čeprav je bil s tem incident izglajen, je vendarle zapustil neprijetno senco. Ni namreč športno, če kdorkoli na tak način želi izsiliti drugačno sodnikovo odločitev. Vseeno, če je sodnik slab, kot je bil na tej tekmi. No, izkazalo se je, da je vratar Ravenčanov »popravil« sodnikovo odločitev. Kazenski strel je namreč ubranil! Ob zaključku današnjega zapisa samo še tole: letošnje športne igre slovenskih železarjev so bile zadnje pred integracijo . v združeno podjetje. Zaradi tega jih ne nameravajo opustiti, ampak samo še razširiti in, obogatiti. Nastopajoči niso samo tekmovali. Precej časa so izkoristili tudi za pomenke o bodočem sodelovanju v okviru združenega podjetja. Ker so med seboj zvečine dobro poznajo, oziroma so si vsaj dobri znanci, so se lažje odkrito pogovorili o vsem, kar jih zanima; tudi o tistem, kar jim je kakorkoli nerazumljivo ali nejasno. Tako so tudi letošnje športne igre slovenskih železarjev na Jesenicah pomenile korak dlje k zbliževanju in boljšemu spoznavanju velike, IŽ.OOO-članske družine slovenskih železarjev. M. G. Igre spodbuja|o Vselej, ko govorimo oziroma pregledujemo uspehe na področju športne rekreacije zaposlenih v Sloveniji, uvrščamo v sam vrh lestvice najbolj prizadevnih kolektivov na tem področju prav železarne. Z Jesenic, Raven, Štor ... Zanimivo namreč je, ih 'temu bi bržčas težko oporekali, da predstavljajo slovenske 'železarne na svojih območjih središče vsega športnega življenja oziroma tisto gonilno kolo na tem področju oddiha in razvedrila zaposlenih, brez katerega bi o tej dejavnosti le stežka govorili. Dejstvo je tudi, da prav na Jesenicah, Ravnah in v Štorah že vrsto let skrbijo samoupravni organi in vodstva podjetij za to, da imajo delavci kar najširše možnosti razvedrila in športnega udejstvovanja. Tako železarnam tudi ni bilo žal sredstev za potrebnega človeka — strokovnjaka na področju organizacije rekreacije, ki skrbi za to, da je prosti čas zaposlenih kar . najpametneje izkoriščen. Mimogrede naj ob tem omenimo, d!a kljub izkušnjam doma, posebno pa v svetu, številne delovne organizacije pri nas še vedno menijo, da predstavlja profesionalni referent za rekreacijo za kolektiv le izgubo denarja. Tudi velike delovne organizacije, ki ne žive ravno od danes na. jutri, še vedno vidijo v referentu za rekreacijo le dodatnega človeka na plačilnem spisku. Kaj utegne napraviti dobrega tak referent za delovno organizacijo, za večjo storilnost in boljšo delovno zmogljivost celotnega kolektiva sploh... na to pa očitno redkokdo pomisli. Naj bo kakorkoli že: razveseljivo je, da so danes in že vrsto let na področju organizacije prostega časa zaposlenih oziroma na področju skrbi za oddih in razvedrilo delavcev še vedno v ospredju prav slovenski železarji, za katere zares ne moremo trditi, da jim je posejano z rožicami. To dokazujejo iz dneva v dan, to potrjujejo iz leta v leto s svojimi letnimi in zimskimi športnimi igrami, ki združujejo in povezujejo tako posamezne kolektive kot vse slovenske železarne skupaj. Pa ne samo to: z organizacijo tako rekreativnega športa kot tekmovanj poživljajo slovenski železarji telesno kulturno življenje v svojih krajih, v marsikaterem primeru pa so tudi glavni nosilci temeljev kvalitetnega tekmovalnega športa. Iz delavskih vrst železarjev na Jesenicah, Ravnah in v Štorah namreč že vrsto let izhajajo mladi talentirani tekmovalci, ki v številnih primerih prav uspešno zastopajo barve svoje domovine v zahtevni mednarodni areni. Skratka, koristi, ki jih prinašajo vložena sredstva v skrb za organizacijo prostega časa železarjev se vsestransko obrestujejo. Delavci niso v zadregi, ko se je treba odločiti, kako preživeti prosto popoldne ali konec tedna. Primerov nepremišljenega veseljačenja, ki posamezniku in družbi le škoduje, je tako vse manj. Rekreacija ob vodi, na igrišču, v gozdu ali na smučeh je namreč tako pri.jetna, da se ji vsakdo, ki jo je že okusil, le stežka odpove. In prav športne igre spodbujajo k tej vrsti dejavnosti in vabijo v vrste športnikov nove in nove ljudi. Illiimillll« KOLEKTIV MIZARSKE DELAVNICE TREBNJE SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA OBČINSKI PRAZNIK l|||||IU!l!llll!llllll!llllllllllll!!lllllllllilll!!l>lllillll!!!illl!llill!!!ip!!llllll!l!!!!!!!!!!lllll!!llll!llli!!l!l!!!! Kaj menijo udeleženci? Med železarji-športniki smo napravili manjšo anketo, da bi izvedeli: # Kaj zanje pomenijo srečanja, kakršna predstavljajo vsakokratne športne igre? # Kaj predlagajo, da bi bila udeležba v prihodnje še boljša, športna aktivnost med kolektivi pa na splošno še bolj razgibana? Dobili smo naslednje odgovore: Anica Hrovatič, uslužbenka v železarni Ravne, ki je tekmovala med strelci: »Zaradi bolezni na srcu sem morala opustiti kegljanje. Zato zdaj streljam, ker to ni nap.orno in ker športa nasploh ne želim opustiti. Za v prihodnje pa bi želela, da bi organizatorji tako izbrali čas nastopov, da nam sonce ne bi udarjalo naravnost v oči. V takem primeru je končni rezultat bolj podoben loteriji, kot pa je izraz dejanskega znanja. Zame se je sicer vse dobro končalo, ampak ...« Magister inž. Peter Kunc, direktor železarne Jesenice; »Nastopil sem pri odbojkarjih-vete-ranih; old boysih, kot nam pravijo. Tak nastop je zame predvsem oblika' popolne sprostitve od skrbi, zaradi katerih se potim bolj, kot sem se na tej tekmi!« Ivan Gostenčnik, ključavničar v železarni Ravne, mladinski državni reprezentant v odbojki; v tej disciplini je branil tudi barve svoje tovarne: »V naši tovarni in v klubu so podani vsi pogoji za redno vadbo odbojke, za rekreacijo med de- lovnim časom. Pravega zanimanja pa ni. Zakaj ne, ne vem! Zadovoljen sem, če lahko branim barve svojega kolektiva. Mislim pa, da bi bilo bolj prav, če bi na srečanjih delovnih kolektivov nastopili predvsem tisti, ki se s športom ukvarjajo predvsem za rekreacijo.« Jože Golob, delovodja v tehnični kontroli železarne Štore, kapetan njenega nogometnega moštva: »Od 1965. leta sodelujem na vseh tekmah, ki se jih udeležuje moštvo našega podjetja. Star postajam, ampak odnehati še ne mislim. Zame pomenijo taki trenutki predvsem sprostitev, srečanje s poklicnimi kolegi in spoznavamo se, zbližujemol« Slavko Beriisk, referent za zavarovanje osnovnih sredstev v železarni Jesenice, nastopil je med odbojkarji-veterani, na vprašanje pa odgovarja kot predsednik organizacijskega odbora za športne prireditve v okviru železarne: »Mislim, da bi v prihodnje morali razvijati predvsem srečanja in tekmovanja neregistriranih športnikov; med njimi tudi nas veteranov. Ostali, ,resni1 športniki naj bi tekmovali posebej. Potem bodo tekme enakopravne in si bo vsak kolektiv pošteno odrezal svoj delež športnega prestiža. Razen tega bi se morali potruditi, da bi bilo na razpolago tudi nekaj več časa. Program je zdaj namreč tako natrpan, da nam skoraj ves čas poberejo tekmovanja. Za drugi, tudi bistveno važen del srečanj, mislim za temeljitejše spoznavanje in zbliževanje, pa potem primati)' kuje časa, ker se vsem nu1® domov.« . Inž. Dušan Prešeren, asisteI^ v HŽV železarne Jesenice, ua' stopil je med odbojkarji-vet®' rani: »Ugotavljam, da so * predvsem zaradi delavsko šport” nih iger na Jesenicah začeli n novo razvijati ali pa vsaj ^ mrtvila vstajati razni športi, katerih še pred nedavnim J®5®, ničani nismo dosti pomenu • Mislim na atletiko, plavanj rokomet in še nekatere druž^ športe. Drugič pa tovrstna Čanja predstavljajo zame nto2' nost, da se na lastne oči Pte pričam, koliko železarji veljah1^ na športnem področju. Za PrI^ hodnje bi želel, da bi med n®' stopajočimi bilo več neposredj nih proizvazalcev; šele potem D igre resnično dobile množic1^ obeležje. To, da vsak tretji Je seniški' železar vsaj enkrat !et' no nastopi na nekem športn®1 tekmovanju, zame namreč še P dovolj!« Gregor Klančnik, direld0^ železarne Ravne: »Grešimo tem, da dovoljujemo nastop di tistim, ki trenirajo za skelfiber1 šele zadnjih štiri na! ^ dni pred tekmovanjem. Ce z slehernega posameznika nast°P na tekmah pomeni priznan! ’ potem je treba ljudem vnapr®' povedati, da v zadnjem trenu , ku nihče ne bo .padel1 v ekip^ da bodo tekmovali tisti, ki ^ skozi vse leto po malem ukva: jajo s športom in tako nabiral kondicijo. To pa je dobro zanje osebno kakor za produ tivnost v tovarni.« ‘ EMO 5 sobna peč na olje 5ooo kcal/h. z AET prižigalcem EMO 8 sobna peč na olje 75oo kcal/h z AET prižigalcem KAMIN EMO 5 sobna peč na premog 5ooo kcal/h T.nagrada RENAULT16TS 2.-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI,, EMO’'• Žrebanje meseca decembra v Beogradu DELAVSKA ENOTNOST — St. 36 6. septembra 1969 l