- Andersenove pravljici'' za mladino. Izbral in poslovenil Fran Nedeljko. V Ljubljani, 1896. Založil J. GIONTINI. — Tisek R. MILIČ-eve tiskarne. v J 111446 sidrn (SK^l }^Q)Qe^$£<$, (©c^ ^Ce)(§c^ }^Q) i ■■■iiiimV. ~^V///S' Starec Peskar. §i ga na svetu človeka, ki bi pripove¬ doval tako mične pravljice, kakor jih zna starec Peskar. Zvečer, kadar otroci lepo mirno sede za mizo, pride starec po hodniku, tiho odpre vrata ter otrokom naglo vrže v oči silno drobnega peska, tako da jih morajo zapreti. Seveda ga otroci takrat ne vidijo. Tedaj pa brzo švigne za njih ledja, pa jim tako nežno piha za vrat, in nato se jim glavica stezi, toda ne boli jih. Ta starec ima namreč jako rad otroke, ne stori jim nič žalega, nego samo hoče, da se umire in da si odpočinejo. To pa se zgodi najbolje tedaj, kadar so v postelji. Ko otroci zaspe, sede starec kraj njih na posteljo, pa jim pripoveduje vsakojake pravljice. Oblečen je neizrečno lepo. Obleka mu je svilena ter se sveti v vsakeršnih bar¬ vah. Zmiraj nosi s seboj po dva dežnika ; na jednem so naslikane raznovrstne slike, in kadar ga razprostre nad dobrimi otroki, 4 tedaj se jim zasanja o najlepših rečeh; na drugem ni nobene slike, in tega odpira le nad porednimi otroci, katerim se potem po cele noči nič ne sanja. Cujmo tedaj, kako je starec Peskar ves teden vsakega večera prišel k malemu dečku Hjalmarju in kaj mu je pripovedoval. Vsega skupaj je sedem takih pravljic, ker ima teden sedem dnij. Ponedeljek. ,,Pokazati ti hočem zdaj ves svoj blišč!“ rekel je stari Peskar Hjalmarju zvečer, ko je bil že deček v postelji. In v tem hipu se izpremene vse cvetlice po cvetličnjakih v ve¬ lika drevesa, ki iztezajo vejevje po stenah in stropu, tako da je soba kakor najlepša hladnica. Vsaka veja je bila polna cvetja, a vsak cvet je bil lepši kot najlepše rože ter je vonjal liki balzam, a človek ga je tudi lahko jedel, zakaj bil je slajši od medu. Sadje se je svetilo kakor zlato, a lepe bele potičice so bile polne grozdjičja. Vse je bilo tako lepo, da si lepše ne moremo misliti. Hipoma se zasliši iz miznice, v kateri so bile shranjene Hjalmarjeve knjige, grozen vrišč. ,,Kaj je to?“ vpraša Peskar in odpre miznico. Bila je ondu računska tablica, in 5 na nji se je razgrajalo. V računsko nalogo se je ukradla napačna številka, in zbok tega so se uprle ostale številke in so hotele zbe¬ žati. Pisalce, ki je bilo privezano na tablo, pa je skakalo kakor psiček ter je hotelo sko¬ čiti številkam na pomoč, ali bilo je zastonj. Pa tudi v Hjalmarjevi pisanki je bil tak ne¬ mir in krik, da je bilo strašno. Na vsaki strani je bila po jedna vrsta lepih pismenk, in to je bil predpis. Zraven teh pismenk so stale druge, katere je zapisala Hjalmar- jeva roka. Zdelo se je sicer, da so te pis¬ menke podobne onim v predpisu, samo da se niso držale tako ravno, nego so se na¬ gibale ta sem, a druga tja. ,,Grlejte, tako se vam je treba držati!“ reče predpis. Treba je, da stojite nekoliko postrani, a vender krepko in lahno!“ — ,,Rade bi se držale, kakor je treba,“ odgo¬ vore Hjalmarjeve pismenke; ,,ali ne moremo se, ker smo tako slabe in nevedne!“ „No, tedaj pa vam damo nekoliko leka!“ reče stari Peskar. „Oj ne!“ vzkliknejo Hjalmarjeve pismenke, pa se precej vzrav¬ najo kakor sveče, tako da jih je veselje gledati. „Zdaj jih pa malo povežbam!“ de Pe¬ skar in jih začne vežbati. ,,Jeden, dva — jeden, dva!“ In stale so ravno kakor one 6 v predpisu. Toda ko se je zjutraj Hjalmar vzbudil in je pogledal v pisanko, bile so pismenke prav tako slabe in grde kakor prej. Torek. Ko je Hjalmar zadremal v postelji, precej je stari Peskar s čarobno brizgalnico pokropil vse stvari v sobi, in takoj so se oživele ter se pogovarjale o marsičem. Nad Hjalmarjevo posteljo je visela velika slika v lepo pozlačenem okviru. Kazala je lepo okolico. Ko je Peskar pokropil to sliko, oživela se je tudi ona. Ptice na nji so za¬ pele, veje na drevji so se zagibale, kakor bi jih zamajal veter, in oblaki so se podili po zraku tako naravno, da se je videla njih senca na tistem kraji, čez katerega so pluli. Stari Peskar vzdigne zdaj malega Hjal- marja, tako da stoji deček v okviru, in to ravno v travi, naslikani na podobi. Solnce je sijalo nanj skozi vejevje, in deček je ste¬ kel k vodi in sedel v čolnič, ki je bil ondu pripravljen. Čolnič je bil pobarvan z rdečo, belo in modro barvo, a jadra na njem so se svetila kakor srebro. V tem priplavata k čolniču dva krasna laboda, bela kakor sneg, vprežeta se pred čolnič ter ga vo¬ zita ob bregovih, na katerih zeleni prijazen gozdič. Kraj čolniča pa so plavale najlepše 7 srebrne in zlate ribice, a v dveh dolgih vrstah so za njim letele vsakovrstne ptice. Mušice so se igrale po zraku, in brneči hrošči so se vsak hip zaletavali v čolnič. Vse, vse je hotelo spremljati Hjalmarja, in vsak mu je vedel povedati kako pravljico. To je hila vožnja, kakeršne si človek komaj more želeti. Gozdič na obali je bil zdaj gost in teman, zdaj lepo urejen kakor sadni vrt z različnim cvetjem ter obsijan s solnčnimi žarki. Tu in tam je stal dvorec od stekla in marmorja, a na njegovih hodni¬ kih so stale samo krasno oblečene cesari¬ čine, kraljičine in kneginje. In vse te so bile tiste deklice, katere je Hjalmar poznal in s katerimi se je večkrat igral. Pred vsa¬ kim dvorcem so stražili cesarjeviči, kralje¬ viči in knežiči; imeli so pripasane zlate meče ter so sipali zgolj grozdje in kositerne vojake. Zdaj je Hjalmar hodil po gozdu, zdaj po prekrasnih dvoranah, zdaj po velikih, lepih gradovih. Prišel je tudi v grad, kjer je stanovala nekdanja njegova pestunja, ki ga je imela toli rada, ko je bil še majhen in ni mogel hoditi. Videl jo je, kako ga je milo pozdrav¬ ljala, in slišal, kako mu je pela 'pesenco, ka¬ tero je nekoč poslušal toli rad. In vse pti- 8 čice so pevale ž njo, cvetlice so plesale, in drevje je veselo kimalo, kakor bi stari Pe¬ skar tudi njemu pravil prekrasne svoje prav¬ ljice. Sreda. Oh, kako je deževalo! Hjalmar je slišal celo v spanji, kako je pluskalo, in ko je stari Peskar odprl okno, razprostiralo se je pred hišo veliko jezero in krasna ladja je stala pripravljena za odhod. ,,Ako se hočeš peljati z menoj na ladji, Hjalmar, lahko nocoj prepotuješ razne kraje in zjutraj boš že zopet doma.“ In mahoma stoji Hjalmar v praznični obleki na krasni ladji. V tem se razvedri, a ladja splava po ulicah, obide cerkev, pa izide na polje, iz- premenjeno v veliko jezero. Jadrali so, do¬ kler naposled ni bilo več videti suhe zemlje. Spotoma zapazijo jato štorkelj, ki so takisto ostavile dom ter se napotile v toplejše kraje. Letele^ so druga za drugo. Jedna iz¬ med njih je bila že tako upehana, da ni mogla več dalje. Ostala je za drugimi, pa¬ dala niže in niže, trepnila še nekoliko- krat s perutimi, ali zastonj. Zdajci je padla na krov one ladje, na kateri se je vozil Hjalmar. 9 Pograbi jo mornar, pa jo zapre v kur- nik med kokoši, race in pure. Uboga štorklja je stala čisto preplašena med njimi. ,,Grlejte no, kdo je to ?“ zarepenčijo se kokoši. Puran se oholo napihne in jo po¬ gleda po strani; race se rinejo navzad ter gagajo druga drugi: ,,Hitimo, hitimo!“ Štorklja je pripovedovala o topli Afriki, o visokih piramidah in o noji, ki kakor divji konj dirja čez pustinjo. Toda race o vsem tem niso razumele ničesar, zato so se spogleda- vale in šepetale: ,,Kako je vender ta ptica neumna!“ ,,Kajpada neumna!“ reče puran in za- žlobudra svoj: ,,Bur, bur, bur.“ Štorklja umolkne in se zamisli v svojo Afriko. Ali mali Hjalmar stopi h kurniku, odpre vrata in pokliče štorkljo, ki vesela odskače za njim na krov. Tu se odpočije, in videti je, kakor bi prijazno kimala Hjalmarju ter ga zahvaljevala za izkazano dobroto. Nato raz¬ prostre krila ter zleti v toplejše kraje. Kokoši pa zakokodakajo, race zagagajo, in puran se našopiri ter se zardi od jeze. ,,Le počakajte, jutri vas skuhamo na juhi!“ izpregovori Hjalmar in nato se vzbudi, ležeč na postelji. 10 četrtek. ,,Nikar se ne boj, Hjalmar!" reče stari Peskar. ,,Glej, tu imam drobno miško!“ Iz- govorivši mu pomoli roko, na kateri sedi drobna živalca. ,,Ta miška te je prišla vabit v svate. Tu sta dve miški, ki se nocoj poro¬ čita. Stanujeta namreč pod tlakom jedilne shrambe tvoje mamice/ 1 ,,Ali kako naj pridem skozi mišjo luknjo v njiju stanovanje pod tlakom?" vpraša Hjal¬ mar začuden. ,,To je moja skrb!“ odgovori stari Peskar in pokropi Hjalmarja s čarobno brizgalnico. Deček se zmanjša, da ni večji od palca. ,,Zdaj pa si lahko od kositernega vo¬ jaka izposodiš obleko; prav se ti bo prile¬ gala, saj je tudi lepo, če človek v vojaški opravi pride v družbo," reče Peskar. ,,Kajpada!" meni Hjalmar in zdajci je že v opravi jednega svojih kositernih vojakov. ,,Ali ne bi hoteli, dragi gospodič, sesti v naprstnik svoje mamice, da vas odvedem na naš dom?" reče miška, ki ga je prišla vabit na svatbo. Hjalmar sede v naprstnik, a miš ga potegne v svojo luknjo. Najprej dospo v dolg hodnik pod tlakom, toli ozek, da se komaj prerijejo skozenj ; ves hodnik je razsvetljen s trohnečim lesom. 11 ,,Ali ne diši tukaj prijazno ?“ vpraša Hjalmarja miška, ki ga je vodila. „Ves hod¬ nik je namazan z najokusnejšo slanino.“ Zdaj pa pridejo že tudi v veliko dvo¬ rano. Tu so na desni strani stale same miške pa so šepetale in šepetale, kakor bi se druga šalila z drugo; na levi pa so stali sami mišjaki ter si s šapicami gladili častite brade. Na sredi sta bila zaročenca, stoječa v skorji izdolbenega sira. Več in več je prihajalo povabljenih misij, in naposled se jih je dvorana napolnila tako, da nisi mogel ni iz nje ni vanjo. Tudi dvo¬ rana je bila vsa namazana z dišečo slanino. In to je bila vsa postrežba! D4, in za ve¬ čerjo so prinesli še jeden grah, v kateri je mladi raišjak, rojak mlade zaročnice, z zobmi zarezal začetne črke zaročencev. To je vsem zelo ugajalo. V obče so bili vsi gostje jako zadovoljni; govorilo se je celo, da že davno ni bilo take svatbe in take zabave. Ko se gosti končajo in se gostje raz¬ idejo, napoti se tudi Hjalmar domov. Res da je bil v odlični družbi, toda moral se je ponižati, plaziti ter se obleči v tujo opravo. 12 Petek. „S cim se bova bavila nocoj ?“ vpraša Hjalmar starega Peskarja. „Ako hočeš, lahko greva tudi danes v svate. Seveda bo to vse drugačno gostovanje, nego je bilo včerajš¬ nje. Danes se oženita punici tvoje sestre. Ženin bo ona punica, katero imenuje sestra Habek, in katera je oblečena moški, nevesta pa tista, ki jo imenuje Spelico v in ki ima žensko opravo. In danes je tudi Špeličin god, in dobila bo dosti darov. Le poglej!“ Izgovorivši pokaže Peskar na mizo, kjer stoji hišica od lepenke z razsvetljenimi okni. Pred vrati so stali kositerni vojaki na straži. Zaročenca sta sedela v dvorani ob mizi in bila vsa zamišljena. Nato stopi k njima stari Peskar v praznični obleki in opravi poroko. Ko je bilo to končano, zapelo je vse po¬ hištvo prigodno pesenco, in potem so se za¬ ročencema razdelili razni darovi, samo na iz¬ rečno njiju željo se niso darovale jedi. ,,Ali ostaneva sedaj na kmetih ali poj- deva na potovanje?" vpraša ženin. Svetu naprosita lastavico, katera je prepotovala že toliko dežel, in staro kokljo, ki je že petkrat izvalila piščance. Lastavica je pri¬ povedovala o lepih in toplih deželah, kjer rasto smokve in pomaranče in kjer je tako prijetno toplo, nebo pa dosti lepše in svet¬ lejše nego pri nas. 13 ,,'Ali ondu ni marsičesa, kar imamo mi tukaj!“ seže ji koklja v besedo. ,,Prve svoje piščance sem izvalila na kmetih, pa vem, kakšno je tam življenje. Imeli smo veliko jamo peska in tu smo smeli po svoji volji grebsti, a tudi vrt nam je bil odprt, in ondu je bilo zelenjave na izbiro. Ne morem si mis¬ liti kaj lepšega, nego je življenje na kmetih!“ ,,Ali zelenjad je povsod jednaka!“ reče lastavica. ,,Razven tega je tukaj ostra zima!“ ,,Kaj zima! Zime smo se že privadili," zavrne jo stara koklja. ,,Pa vender škodi marsikomu, in mnogo jih je že umrlo zbok ostre zime!“ reče zopet lastavica. „Tudi pri nas je dostikrat toplo. Pred štirimi leti je bila taka vročina, da smo komaj dihali. Zato pa pri nas tudi ni stru¬ penih kač in grabljivih zverij, kakor so v toplih deželah! Le izprij eneč obrekuj e krasno našo domovino, in kdor to stori, ni vreden, da bi užival njene blagodari ter bival v nji!“ Poslednje besede izgovori koklja ječe, in v oči ji sto¬ pijo solze. ,,Tudi jaz sem nekoč v kurniku prepotovala dvanajst milj daleč!“ doda koklja. ,,Toda potovanje ni ravno največja slast na svetu. Meni najbolj ugaja življenje na kmetih!" 14 ,,Dh, naša koklja je izkušena in pa¬ metna, ona trdi prav!“ reče pirnica. ,,Tudi meni ni všeč potovanje, sosebno če mora človek laziti po gorovji. Toliko da pripleza na vrh hriba, že mora zopet nizdolu. Ne, rajši ostaniva na kmetih!“ In ostalo je tako! Sobota. „Ali mi danes poveš kako pravljico ?“ vpraša mali Hjalmar Peskarja, ko se spravi k pokoju. ,,Nocoj ne utegneva,“ de stari Peskar in razprostre nad Hjalmarjem krasni svoj dežnik. ,,Oglej si male te Kitajce!“ reče mu dalje. Ves dežnik namreč je bil kakor velika kitajska skleda, poln modrega drevja, šiljastih mostov in majhnih Kitajcev, ki so kimali z glavo in se klanjali. ,,Do jutri mo¬ rava očistiti ves svet, ker jutri je nedelja !“ reče Peskar. ,,Najprej pojdem na cerkveni stolp pogledat, so li mali cerkveni duhovi očistili zvonove, da bi jutri jasneje peli. Za¬ tem se mi je lotiti zelo težkega opravila. Posneti moram vse zvezde, da jih lepo obru¬ sim. Toda najprej moram vsako zvezdo in tudi vsako luknjo, v kateri stoji, zazna- menovati s številko, drugače ne bi prišle 15 na pravo mesto ter ne bi stale dosti trdno, pa bi preveč padale in se utrinjale." „Ej, starec!" izpregovori ta hip slika, viseča na steni ravno nad Hjalmarjevo glavo. ,,Jako mi je ljubo, da mi kratkočasite pra¬ vnuka s pravljicami, samo prosim vas, da mu ne zmedete pojmov. Zvezde se ne mo¬ rejo snemati ter čistiti kakor posoda. Zvezde so nebeška telesa, kakeršno je naša zemlja, in čisto prav je, da se ne morejo snemati; zakaj inače bi jim radovedneži ne dali miru." ,,Hvala ti lepa, častiti praded!“ zavrne » ga Peskar. ,,Res je, ti si glava, in sicer najstarejša glava te rodovine. Ali jaz sem starejši od tebe! Jaz sem ti star pagan. G-rki in Rimljani so me imenovali boga spanja. Prihajal sem v najodličnejše hiše in še pri¬ hajam, in rad me ima siromak in bogataš! Zdaj pa ti lahko svojemu vnuku pripovedu¬ ješ pravljice!" Po teh besedah vzame starec dežnik ter odide. „No, zdaj še človek na svojem domu ne sme več povedati svojega mnenja!“ reče stara slika. In v tem se vzbudi Hjalmar. 16 Nedelja. ,,Dober večer!“ pozdravi Peskar Hjal- marja. Deček mu lepo odzdravi in hitro obrne pradeda na steni, da bi ju ne zmotil v razgovoru kakor minulo noč. ,,Zdaj mi vender povej pravljice: o petih zelenih grahih, ki so stanovali v jedni lu¬ ščim, potem o šilu, ki je mislilo, da je ši¬ vanka, in o račici, ki je prebila toliko nad¬ log, naposled pa bila venderle srečna, in še več drugih. Kajneda?" ,,Tudi najboljša reč zamrzi človeku, ako je dobiva preveč!" odgovori Peskar. ,,Danes ti ne bom pravil pravljic, toda pokažem ti nekaj, o čemer si gotovo že slišal, česar pa še nisi videl. Pokažem ti svojo sestro; tudi ona zahaja k ljudem kakor jaz, pride pa le jedenkrat in potem nikoli več. Kadar pride k človeku, vzame ga s seboj, dene ga na belca, pa mu pove pravljico. No, ona zna pripovedovati samo dve pravljici. Jedna je krasna, da ne more biti krasnejša, druga pa je strašno grozna." Nato vzdigne Peskar Hjalmarja in ga postavi na okno, rekši: ,,Glej ondu mojo sestro! Imenuje se smrt. Njena dolenja halja je dolga ter s srebrom vezena. Ima velik plašč od črnega žameta, ki ji vihra po zraku. Glej, kako.naglo jaše svojega belca!“ 17 In Hjalmar ugleda smrt, kako se drevi po zemlji ter devlje mlado in staro na belca. Nekatere posaja spredi, a nekatere zadi na konja, toda vsakega vpraša po izprieevalu o vedenji. In one, kateri imajo dobro izpri¬ čevalo, devlje predse in jim pravi krasno pravljico, one s slabim izpričevalom pa po¬ saja za seboj in jim pripoveduje grozno prav¬ ljico. Ti se jočejo in tresejo od strahu, pa hočejo poskakati raz konja, toda ne morejo, zakaj na konji sede kakor prirasli. ,,Jaz pa se nič ne bojim tvoje sestre!“ reče Hjalmar. „Tako je prav !“ odgovori stari Peskar. ,,Samo pazi, da ji boš mogel pokazati dobro izpričevalo o vedenji, kadar pride k tebi!“ ,,No, to je vsaj poučno!“ zamrmra podoba starega pradeda. ,,Kako vender po¬ maga, če človek pove svoje mnenje!“ Glej! In to je bila zadnja povest o starem Peskarji. Zvečer pa naj ti še sam pove katero. 2 ! q)( s' Palčica. je nekoč žena, katera si je silno dela majhnega deteta, ali ni vedela, „je bi ga dobila. Zato se je odpra¬ vila k stari čarovnici ter ji rekla: „Ne mo¬ rem ti dopovedati, kako srčno si želim majh¬ nega deteta; ali ne bi mi hotela povedati, kje ga dobim ?“ ,,0, kajpada!“ odgovori čarovnica. ,,Tu imaš ječmenovo zrno; takšno ne rase na polji ter se tudi ne daje kokošim za hrano; vsadi ga v cvetnjak in doživela boš čudež!“ „Hvala ti!“ reče žena in da čarovnici dvanajst krajcarjev, potem pa odhiti domov ter vsadi ječmenovo zrno. Takoj je vzrasel krasen cvet, podoben tulpi, in njega cvetni lističi so bili zaprti, kakor da so še popek. ,,Krasna cvetica!“ reče žena ter jo po¬ ljublja na rdeče in rumene lističe; ali v tem trenutku poči cvet in se razcvete. Bila je prava tulpa, to se je dobro videlo; ali znot- 19 raj sredi cveta je na zelenem stolčku se¬ dela punčica, neizrečno mila in nežna, ko¬ maj pol palca visoka, in zato so jo imeno¬ vali Palčico. Iz pozlačene orehove lupine so ji na¬ pravili zibelko, modro vijolčino cvetje ji je bilo za pernico, rozin list pa za odejo. Tu je spala ponoči; podnevi se je igrala na mizi, kamor je bila žena postavila okrožnik, obložen , s cvetočimi potočnicami, katerih stebelca so stala v vodi. Na vodi v okrož- niku pa je plaval velik tulpin list, na njem je sedela Palčica ter veslala od kraja v kraj, a za vesla je imela dvoje belih konj¬ skih dlak. Kako je bilo to nežno in milo! Toda pela je tudi, in sicer tako prijetno in nežno, kakor ni slišal še nikdo. Neke noči, ravno ko je spala v svoji krasni posteljci, se je doplazila stara in grda krapavica skozi okno, na katerem je bilo ubito steklo, in je skočila na mizo, kjer je Palčica ležala ter spala pod rožnim listom. ,,To bi bila krasna ženica za mojega sina!“ reče žaba. Zdajci vzame orehovo* lu¬ pino, v kateri je spala Palčica, in odskače ž njo na okno, odtod pa na vrt. Tod je tekel velik, širok potok; no, obale so mu bile blatne in močvirnate; tu je prebivala žaba s svojim sinom. Tudi on je bil grd kakor njegova mati. ,,Kvak, kvak, 2 * 20 brekekek!“je bilo vse, kar je izpregovoril, ko je ugledal lepo, nežno punčico. „Ne kriči tako, sicer jo prebudiš!“ veli mu stara žaba. ,,Utegnila bi nama uiti; zakaj lahka je kakor labodje pero. Položiva jo na perunikin list; zanjo bo pravi otočič, ker je tako majhna in lahka. Od ondot nama ne more uiti; dotlej pa pripraviva doli v barji gosposko sobo za vajino stanovanje.“ Ob potoku je raslo mnogo perunik s širokim zelenim listjem, katero je bilo vi¬ deti, kakor da plava po vodi. List, ki je ležal najdlje od cvetlice, je bil tudi največji. K njemu splava stara žaba ter položi nanj orehovo lupino s Palčico vred. Ubožica se prebudi na vse zgodaj in ko vidi, kje je, bridko zajoka. Povsod okolo širokega zelenega lista je bila voda, in Pal¬ čica ni mogla na suho zemljo. Stara žaba je sedela doli v barji in je kitila svojo sobo z rogozom in rumenimi li¬ lijami, da bi bila čim lepša za mlado sneho, potem pa se je z grdim svojim sinom vzpela do lista, na katerem je sedela Palčica. Stara žaba se ji globoko prikloni, rekoč: ,,Grlej mojega sina; tvoj mož bode, in krasno bo¬ deta prebivala doli v barji!“ ,,Kvak, kvak, brekekek!“ je bilo vse, kar je izpregovoril sin. 21 Nato vzameta posteljico ter odplavata. Palčica pa je ostala sama, sedeča na zele¬ nem listu, in se je jokala. Ni se ji ljubilo sta¬ novati pri grdi žabi in se poročiti z njenim sinom. Ribice, ki so plavale doli v vodi, so videle žabo in slišale, kaj je govorila. Zato so pomolele glave iz vode, da bi tudi sa¬ me videle nežno punčico. Ko jo ugledajo, kako je nežna, tedaj se jim zasmili, da bi ostala pri grdi krapavici. Ne, to nikakor ne sme biti! Zbero se doli pod vodo okolo peclja, na ka¬ terem se drži list s Palčico ter ga odgri- zujejo z zobmi. List se gane in odplava s Palčico daleč daleč, kjer je žaba ni mogla več dohiteti. Palčica je tako plavala mimo mnogih mest, in drobne ptičice so sedele v grmovji, videle jo in pevale: ,,Kako je to majhna punčica!“ List je plaval dalje in dalje, in tako je Palčica odplula v drugo zemljo. Droben pisan metuljček jo je obletaval vjednomer ter naposled sedel k nji na list; Palčica se mu je zasmijala, in prijetno ji je bilo. Zdaj je žaba ne dohiti več! In tako je krasno, koder jadra; solnce se žari na vodi, voda se lesketa kakor najčistejše zlato. Odveže si pas, priveže jeden konec na me¬ tulja, drugega za list; zdaj zaplava list še hitreje in ona ž njim. 22 V tem iznenada prileti hrošč. Zapazi Palčico, zagrabi jo s kremplji ter zleti na drevo. Zeleni list pa je plul dalje in metulj ž njim, ker je bil privezan za list, a se ni mogel rešiti. Kako se je pač ustrašila sirota Pal¬ čica, ko je hrošč ž njo poletel proti dre¬ vesu ! Ali najbolj je bila žalostna zaradi le¬ pega pisanega metuljčka, katerega je bila privezala za list; ako se ne reši kakorkoli, umre siromak od lakote. Za vse to se je hrošč menil kaj malo! Sedel je na največji list in ji dal cvetnega medu, rekši, da je lepa, ali da hrošču vender ni vrstnica. Malo kesneje pridejo k njemu v vas drugi hrošči. Ko ugledajo Palčico, reko tovarišu: ,,Pa nima več kot dve nogi; to je čudno!“ •— ,,Ni rožička nima!“ deje spet drugi. ,,Kako je vitka okolo pasu; pi, prav kakor človek! Poberi se, spaka!“ oglase se vsi, ali vender je bila Palčica nežno bitje. To je vedel tudi hrošč, kateri jo je ugrabil. No, ko vsi trdijo, daje grda, pa je naposled prepričan še on ter je neče več imeti; naj ide, kamor ji drago. Rekši zleti ž njo z drevesa, pa jo položi na marjetico. Tu se je ubožica jokala, češ, da je tako spačena, da je še hrošči ne marajo. Ali vender si ne moreš misliti milejše stvari od nje: bila je nežna kot najlepši rožni listič. Leto dnij je sirota Palčiča sama prebila v velikem gozdu. Od trave si je spletla po¬ steljico, obesila jo pod deteljico ter se tako umeknila dežju; cvetni med ji je bil za hrano, pila pa je roso, katera je vsako jutro padala na listje. Tako je minilo po¬ letje, minila je jesen, in prišla je zima, dolga, mrzla zima. Vse ptice, katere so ji bile do zdaj popevale tako lepo, so nekam odletele, a z drevja in cvetic je popadalo listje, in de¬ teljica, pod katero se je bila nastanila, se je skrčila popolnoma, ostal je samo suh koren. Strašno je zeblo ubogo Palčico; zakaj obleka se ji je bila raztrgala, a ona je bila tako majhna in nežna. Začelo je snežiti, in vsaka kepica snega ji je dela toliko, kadar je padla nanjo, kakor ee bi nas kdo posipal z lopato, zakaj mi smo veliki, ona pa je bila samo palec visoka. Ogrnila se je torej s suhim listom, ali list je ni ogrel; tresla se je vsa od mraza. Tik pred gozdom, iz katerega je stopila zdaj, razprostiralo . se je žitno polje; no, žito je bilo že davno pospravljeno; samo golo, suho strnišče je štrlelo iz zmrzle zemlje. Tod hoditi je bilo za njo tako, kakor če hodimo mi skozi gozd —in, oj, kako jo je zeblo! Zdajci dospe pred vrata poljske miši. Tu je stanovala miš toplo in ugodno; imela je polno sobo žita, krasno kuhinjo in shrambo 24 jedil. Sirota Palčiča se stisne k vratom ka¬ kor beračica ter naprosi ječmenovega zrnca, ker že dva dni ni zaužila ničesar. „Uboga stvarca ti!“ vzdihne poljska miš, zakaj resnično je bila dobra stara miš, ,,le stopi v toplo mojo sobo, pa obeduj z mano.“ Ker ji je Palčica ugajala, rekla ji je miš: ,,Ako ti je prav, lahko ostaneš črez zimo pri meni, samo čistiti moraš sobo ter mi pripovedovati pravljice, katere poslušam toli rada.“ In Palčica je storila vse, kar je zahtevala dobra, stara miš, in zato je ži¬ vela prav dobro. • „V kratkem času dobiva gosta!“ reče poljska miš; ,,moj sosed prihaja vsak teden po jedenkrat k meni v vas; dosti je boga¬ tejši od mene; ima prostrane dvorane ter nosi črn, žametast kožuh. Ce bi ga ti do¬ bila za moža, pa bi bila dobro preskrbena. Ali on ne vidi. Moraš mu pripovedovati naj¬ lepše pravljice, kar jih veš.“ Ali Palčica se ni menila za vse to, ni marala za soseda. Tia sosed je bil krt. In res pride k njima v črnem žametastem kožuhu. ,,Grozno je bogat in silno učen,“ pripovedovala je poljska miš. Njegovo sta¬ novanje je bilo dvajsetkrat večje nego mi- šino, in učen je bil kakor učenjak, samo da ni trpel ni solnca ni cvetic; o njih je govoril nejasno, ker jih ni bil nikoli videl. 25 Nedavno je bil krt pod zemljo od svo¬ jega pa do njijinega stanovanja izkopal hod¬ nik. Palčici in poljski miši je dovolil, da se izprehajata tukaj, kolikor jima je drago. Naprosil ji je ob jednem, naj se ne ustra¬ šita mrtve ptice, katera je ležala v hodniku. Bila je to cela ptica s perjem in kljunom, katera je bržčas nedavno umrla ter našla grob v hodniku, katerega je bil izkopal krt. Krt vzame v gobec košček trhlega lesa, ker se tak les v temi sveti, gre prvi in jima sveti po dolgem, mračnem hodniku. Ko dospo tja, kjer je ležala mrtva ptica, upre krt široki gobec ob strop in prerije zemljo. Tako je nastala velika luknja, skozi katero je prihajala luč v hodnik. Na tleh je ležala mrtva lastavica; lepe peruti je bila trdo zgrnila ob sebi ter pod nje zarila nožiče in glavo; gotovo je bila uboga ptičica umrla od mraza. To je grozno bolelo Palčico; ljubila je vse ptičice, saj so ji bile pa tudi letos toliko pele in cvrčale! No, krt sune ptičico s kratko svojo nogo, rekoč: ,,Ta ne bode več žvrgolela! Žalostno, kdor se porodi kot ptič! Hvala Bogu, da ni jeden mojih mladičev ne bode kaj takega; takšen ptič nima ničesar razven tega, da poje svoj ,kvi- vit‘ in da od gladu pogine pozimi. “ ,,Da, vi ste pameten mož,“ odgovori poljska miš. ,,Kaj koristijo ptici vsi njeni 26 ,kviviti‘, kadar prikima zima! Stradati mora in zmrzovati, da se Bogu smili! In to, pra¬ vijo, da je gosposki!“ Palčica ni zinila ni besedice; no, ko sta se onadva obrnila od ptice, nagnila se je, potisnila peresa, ki so ptici pokrivala glavo, z očij ter poljubila lastovko na zaprte oči. ,,Morebiti mi je prav ona prepevala tako lepo! In kako me je veselila!“ rekla je sama v sebi. Krt je zopet zagrnil luknjo, skozi ka¬ tero je prihajala svetloba, in spremil Pal¬ čico in poljsko miš domov. No, Palčica to noč ni mogla zaspati; vstala je iz postelje, spletla iz sena veliko, lepo odejo, odnesla jo tja ter pogrnila ž njo mrtvo ptico. Da bi bilo ptici še topleje, položila je pod njo bombaž, katerega je bila našla v mišini sobi, ,,Z Bogom, lepa, draga ptičica!“ reče Palčica. ,,Z Bogom in hvala ti za krasno petje poleti, ko so zelenela vsa stebla in je solnce gorko sijalo na nas!“ In nato po¬ loži glavo ptici na srce. In glej čudo! Ptica ni bila mrtva; bila je samo odrevenela, a zdaj se je ogrela in življenje se ji je vrnilo. Jeseni se vse lastovke odpravljajo v tople kraje; dogodi se, da se katera zakesni, ta pa ozebe ter se zgrudi kakor mrtva in obleži, dokler je ne zakrije hladni sneg. 27 Palčica se vsa strese od strahu; zakaj ptica je bila proti nji od sile velika. No, ohrabri se in še bolj zavije ubogo lastovko v bombaž, prinese še svojo odejo ter jo po¬ krije ptici črez glavo. Ponoči zatem se zopet priplazi k nji. Ptica je živela, no, bila je še zelo slaba; samo za trenutek je odprla očesca in po¬ gledala Palčico, katera je stala tu pred njo s trhlim lesom v roči, z jedino svetilnico, ki jo je imela. ,,Hvala ti, drago detece!“ reče ji bolna lastovka. ,,Kako mi je lepo toplo! Skoro se mi vrne moč, in lahko bom letala po top¬ lem solnci!“ ,,Oj !“ reče Palčica; ,,zunaj je mrzlo; sneži še in zmrzuje! Le ostani v topli po¬ stelji, ti bom že stregla. 11 Potem prinese lastovki v cvetni čaši vode. Ptica se napije ter pripoveduje, kako si je perutnico ranila na trnu, da zbok tega ni mogla tako brzo leteti kot druge lastovke, katere so sfrčale daleč v druge dežele. Tako je naposled padla na zemljo, več pa se ne more spominjati, pa tudi ne ve, kako je do¬ spela semkaj. Ostala je vso zimo doli, in Palčica je skrbela zanjo na vso moč. Ni krt ni miš nista ničesar vedela o tem; saj pa tudi si¬ rote lastovke nista mogla žive videti! Ko nastopi pomlad in solnce ogreje zemljo, reče lastovka Palčici: ,,Z Bogom“. Palčica odpre luknjo, katero je bil zagrnil krt. Solnce je krasno sijalo nanjo, in la¬ stovka je vprašala Palčico, ne bi li hotela ž njo; sede ji lahko na hrbet, in zleteli bi obedve daleč v zeleni gozd. No, Palčica je vedela, kako bi užalila staro miš, če bi tako šla od nje. ,,Ne, ne morem ! 11 odgovori lastovki. „Z Bogom, z Bogom, ti dobj;a, mila punčica!“ de lastovka ter zleti na gorko solnce. Palčica gleda za njo in solze jo ob- lijo, ker je tako srčno ljubila lastovko. ,,Kvivit, kvivit!“ zacvrči ptica in od¬ leti v zeleni gozd. Palčica je bila tožna in žalostna, zakaj nji ni bilo smeti hoditi na solnčui sij. Žito, posejano nad dvorcem poljske miši, je vzrastlo visoko v zrak, velikanski gozd za ubogo punčico, samo palec visoko. ,,Zdaj si zaročnica, Palčica!” pove ji poljska miš, ker jo je dolgočasni sosed na¬ prosil za njo. ,,Zdaj si lahko priskrbiš ob¬ leko volneno in laneno; kot krtova soproga ne smeš pogrešati ničesar!” Palčica začne presti, miš pa najame če- tvorico pajkov, kateri noč in dan tko opravo za Palčico. Krt je prihajal vsak večer v vas ter je zmiraj govoril o tem, kako bo 29 solnce sijalo dosti slabše, ko mine leto ter da ne bo več speklo zemlje trdo kot kamen. Da, samo leto naj mine, in potem se oženi s Palčico. Pa to vse je nikakor ni veselilo; ni mogla trpeti nadležnega krta. Vsako jutro, ko je solnce vzhajalo, in vsak večer, ko je zahajalo, se je prikradla Palčica ven pred luknjo, in kadar je veter razpihal žitno klasje in je opazila modro nebo, mislila si je, kako je tukaj zunaj svetlo in lepo ter je želela iz dna svoje duše, da bi ji Bog dal zopet videti lastavico. No, lastavica se ni vrnila; bržčas je bila odletela daleč, daleč v zeleni gozd. Prišla je jesen, in Palčica je zvršila svatovsko obleko. ,,V štirih tednih, bo poroka!“ reče ji poljska miš. Palčica se razjoče in dč, da ne mara nadležnega krta. ,,Bodi pametna!” odgovori ji miš. ,,Ako nečeš slušati, ugriznem te z belimi zobmi! To je vender brhek mož, ki ga dobiš! Se kraljica vseh mišij nima takega črnega ža¬ metastega kožuha! Pri njem so polne ku¬ hinje v in kleti; vesela bodi, da te hoče!“ Že je bila poroka pred vrati. Krt je že prišel, da vzame Palčico s seboj ; morala bi zmiraj prebivati pri njem globoko doli v zemlji, da, nikdar več ne bi videla ni solnca ni meseca; zakaj teh dveh krt ni trpel. 30 Uboga punčica! Od žalosti ji je liotelo po¬ čiti srce; zakaj posloviti se bo morala od solnca, katero je pri miši gledala vsaj iz¬ pred vrat. ,,Z Bogom, svetlo solnce!“ reče Pal¬ čica, iztegne roke ter stopi nekoliko na polje pred mišino kočo ; zakaj žito so bili že poželi, ostalo jele še suho strnišče. ,,Z Bogom, z Bogom!“ zajoče ter se oberoč oklene majh¬ nega rdečega cveta, kateri je še tu cvetel. ,,Pozdravi mi malo lastovko, ako jo kdaj vidiš!“ ,,Kvivit, kvivit!“ razlegne se iznenada nad njeno glavo; ona povzdigne oči — bila je to mala lastovka, ki je potovala tod mimo. Zapazivši Palčico, se zelo razveseli, Pal¬ čica pa ji razloži, kako ji je težko vzeti grdega krta, da bo morala stanovati globoko pod zemljo ter da nikdar več ne bo videla solnca. In ni se mogla premagati, da ne bi bila zajokala iz nova. ,,Zdaj, ko spet nastopi huda zima,“ pravi lastovka, ,,odletim odtod v tople de¬ žele ; ali ne bi šla tudi ti z mano ? Lahko mi sedeš na hrbet, in prenesem te od ostud¬ nega krta in njegovega mračnega stanova¬ nja daleč preko gora in dolin v tople kraje, kjer sije solnce lepše nego tukaj, kjer je vedno poletje in kjer cveto prekrasne cve¬ tice. Zleti z mano, draga Palčica, ki si mi 31 otela življenje, ko sem odrevenela ležala v mračnem hodniku!“ „Da, s tabo pojdem,“ reče Palčica, vzpne se lastovki na hrbet, upre noge ob nje razširjene peruti ter priveže svoj pas za najmočnejše njeno pero. Zdaj vzleti la¬ stovka visoko pod oblake, črez gozd in je¬ zero, visoko črez silne gore, pokrite z več¬ nim snegom. In palčico je zeblo v mrzlem zraku; ali tedaj se je zarila lastovki v toplo perje, samo glavo je držala izpod perja, da bi se do sita nagledala vseh onih lepot doli pod seboj. Naposled dospeta v toplejše kraje; — Ondu sije solnce dosti svetleje nego tu; nebo je še jedenkrat tako visoko, a povsod po ploteh rodi naj lepše zeleno in modro grozdje; po gozdih vise limone in naranče, po potih in ulicah pa tekajo krasni otročiči, kateri se igrajo z velikimi metulji. No, la¬ stovka je letela dalje, ustavila se ni nikjer in čim dalje je letela, tem lepše je bilo vse. Sredi med zelenim drevjem se je vzdigoval ob modrem jezeru prebel grad od marmorja, sezidan v davnih časih. Okolo visokih soh se je ovijala trta; gori pa je bilo zgrajenih mnogo lastavičjih gnezd, v jednem izmed njih je bilo stanovanje lastovke, katera je nosila Palčico. 32 ,,Tu je moj dom!“ reče lastovka. ,,Ali ne spodobi se, da bi ti stanovala v njem; pri meni ni vse tako urejeno, da bi bila zadovoljna. Izvoli si sama katerokoli naj- krasnejšo cvetico, katere cveto ondu doli, in položim te vanjo. Godilo se ti bo dobro, kakor si le želiš.“ ,,Kako je to krasno! 11 vzklikne Palčica ter ploskne z ročicami. Tu je ležala velika bela soha od mar¬ morja, ki je bila padla na tla ter se raz¬ počila na tri dele; med temi kosi pa so rasle najkrasnejše, velike cvetice. Lastovka zleti s Palčico doli ter jo položi na širok list. Ali kako se začudi! Tu na sredi cvetu sedi droben možiček, tako bel in prezoren, kakor da je od stekla; najnežnejšo krono od zlata nosi na glavi, na ramah pa ima prezorna krilca; nič višji in večji ni od Pal¬ čice. To je bil cvetičin angelj. V vsakem cvetu stanuje po jeden takov človeček ali po jedna ženica; no, prav ta je bil kralj vseh. „Oj, kako je vender lep !“ zašepeče Palčica lastovki. Mali kraljevič se je hudo prestrašil lastovke; zakaj proti njemu je bila to velikanska ptica. No, zapazivši Pal¬ čico, se jako vzradosti; tako krasne punčice še ni videl. Zato si vzame zlato krono z glave, pa jo položi na njeno ter jo vpraša po njenem imeni in ali ne bi hotela biti 33 njegova žena; potem bi bila kraljica vseh cvetic. Palčica odgovori kraljeviču, da hoče. Iz vsakega cveta pride zdaj po jeden go¬ spodič ali po jedna gospa ; vsi so tako nežni, da jih je veselje gledati; vsak prinese Palčici po jeden darek, a izmed vseh najlepši dar sta dve beli krilci, kateri pričvrste Palčici za rame, da bi letala od cvetu do cvetu. Radosti ni bilo ne konca ne kraja, a gori v gnezdu je sedela drobna lastovka in pre¬ pevala svatbeno pesem, a pevala jo je, kakor jo je najlepše znala; v srci pa je bila vender žalostna, zakaj ljubila je Palčico in nikoli se ne bi bila rada ločila od nje. „Od zdaj se ne boš več imenovala Pal¬ čica, “ deje ji angelj cvetic. ,,To je čudno ime, ti si zanje prelepa. Imenovali te bodemo Maj a.“ ,,Z Bogom, z Bogom!“ reče mala la¬ stovka s tožnim glasom ter zopet zleti iz toplih dežel daleč, jako daleč v naše kraje. Tu si je postavila gnezdece nad oknom, kjer je prebival mož, ki umeje pripovedovati prav¬ ljice. Njemu je zapela: ,,Kvivit, kvivit!“ in odtod nam je znana vsa ta pravljica. W 3 Kraljičina na grahu. f il je nekoč kraljevič, ki se je hotel oženiti s kraljičino, no, morala bi biti prava kraljičina. 1)& bi jo kje našel, potoval je po vsem svetu, toda zmiraj mu je nekaj nagajalo. Kraljičin je bilo pač do¬ volj, toda, ali so bile prave kraljičine, o tem se ni mogel prepričati; zmiraj je bilo kaj, kar mu ni ugajalo. Tako se je zopet vrnil domov in je bil hudo žalosten, zakaj tako rad bi bil dobil pravo kraljičino ! Nekega večera je nastala grozna ne¬ vihta; bliskalo se je in grmelo in deževalo, da je bilo strah. V tem je nekdo potrkal na grajska vrata, in stari kralj je šel od¬ pirat. Bila je kraljičina, ki je stala pred njim na pragu. Toda, kakšna je bila od dežja in naliva! Voda ji je kar curkoma tekla z las in obleke v nje črevljičke; no, trdila je, da je prava kraljičina. ,,0 tem se prepričamo kaj lahko,“ mis¬ lila je stara kraljica, pa ni povedala ni¬ česar, nego je šla v spalnico, razpravila vse ssmm . . ' i 35 postelje ter položila grah v jedno postelj išče. Na grah je položila dvajset žimnic in na¬ nje dvajset pernic. Tu naj bi spala kralji¬ čina. Drugega jutra jo vprašajo, kako je spala. „Oj, grozno slabo!“ vzdihne kraljičina, „skoro vso ubogo noč nisem zatisnila očesa. Bog ve, kaj je moralo biti v moji postelji! Ležala sem na nečem trdem, tako da sem po vsem telesi marogasta! Bilo je res ne¬ znosno in. strašno!“ Po tem je bilo očividno spoznati, da je bila deklica prava kraljičina, ker je bi¬ la skozi dvajset žimnic in dvajset pernic začu¬ tila grah. Tako rahločutna je mogla biti le prava kraljičina. Kraljevič jo je vzel za soprogo, zakaj izprevidel je, da je bila prava kraljičina, grah pa je poslal v umetniško razstavo, kjer ga je videti še dandanas. če ga niso že miši snedle. Glejte, in to je bila resnična prigodba! 3 * jjiiiiiiiiii|iii|iiii|iiiiiiitliiiiiimiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiii!iiiiMii>lmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii T . najlepšo rožo sen^ videl jaz pred oltarjem Gospodovim!” reče pobožen star škof. ,,Videl sem, kako se je svetila kakor angeljsko obličje. Mlade deklice so šle prvi¬ krat k mizi Gospodovi, ponavljaje krstno obljubo, in rdele so se in bledele rože na milih licih dekliških. Med njimi je bila dek¬ lica, ki je s popolnoma čisto in ljubečo dušo povzdignila' oko k svojemu Bogu. To je bilo znamenje najčistejše in najvišje ljubezni.” ,,Blagoslovi jo Bog!” reče modrijan, ,,toda nikdo ni do zdaj imenoval najljubez¬ nivejše rože na svetu.” Zdaj stopi v sobo otrok, kraljičin sinek. Solze mu igrajo v očeh ter mu rose lice; 73 ,,Denar bos prinesel!" reče mu čarov¬ nica. ,,Povem ti namreč, da skozi duplino dospeš v veliko dvorano. Ondu je svetlo, ker tamkaj gori nad sto svetilnic. Tedaj zapaziš troje vrat. Ključi so v ključavnicah, pa jih lahko vse odkleneš. Brž ko prideš v prvo sobo, najdeš sredi sobe zaboj, na njem pa psa, ki ima oči kakor dve skledi, toda to naj te ne preplaši! Dam ti s seboj svoj modri predpasnik, razgrni ga po tleh, zagrabi psa, položi ga na predpasnik ter vzemi iz zaboja denarja, kolikor hočeš. To je sam baker. Ako pa želiš srebra, odpri bližnja vrata; tudi v oni sobi leži na zaboji pes, ki ima oči, velike kakor mlinski kamen. Ali ne preplaši se ga! Vzemi psa, položi ga na predpasnik, pa si vzemi srebra, kolikor te je volja. Ako hočeš zlata, ga tudi lahko dobiš toliko, koliko ga le neseš, pojdi le v tretjo sobo. Tudi ondu sedi na zaboji pes, ki ima tolike oči, kolikeršen je okrogli stolp v Zagrebu. Veruj mi, to je pravi pes, ali ne boj se ga! Cim ga položiš na moj pred¬ pasnik, ne stori ti ničesar, in lahko se oto¬ voriš z zlatom, kolikor ti drago". „No, to mi ugaja!" reče vojak. „Ali kaj naj dam tebi, stara čarovnica, za to na¬ vodilo? Zakaj tudi ti bi rada kaj imela." ,,Ne“, odgovori čarovnica, ,,ni beliča ne maram. Meni samo prinesi staro kresilo, 74 katero je pozabila ontlu moja babica, ko je bila zadnjikrat cloli“. „Dobro torej 14 , odgovori vojak, ,,priveži mi vrv okolo pasu ! 44 ,,Tu jo imaš 44 , reče čarovnica, ,,in tu je moj modri predpasnik ! 44 Potem spleza vojak na drevo, spusti se skozi duplino in že je v velikem hodniku, kakor mu je povedala čarovnica; sto sve- tilnic je gorelo v njem. Brez premiselka odpre prva vrata. Toda joj! Tu je sedel pes z očmi, velikimi kakor dve skledi, in ga je debelo gledal. ,,Kaj lep pesek si!“ deje vojak, pa ga položi na predpasnik, naloži si bakra, ko¬ likor ga nese, potem zaklene zaboj, dene psa zopet nanj ter odide v drugo sobo. In istina! Tu je na zaboji sedel pes s toli¬ kimi očmi, kolikeršen je mlinski kamen. ,,Ne glej me vender tako strašno, oči te bodo bolele!“ reče vojak ter postavi psa na babin predpasnik. Ko pa ugleda toliko srebra, zavrže ves baker, pa vse žepe na¬ polni s srebrom. Nato stopi v tretjo sobo. No, tu je bilo šele strašno! Tu je imel pes oči kakor dva okrogla stolpa, in vrtele so se mu kakor mlinska kolesa. ,,Dober večer ! 44 pozdravi vojak ter se poprime vrat; zakaj takega psa še ni bil videl. Ko se ga nagleda, reče sam v sebi: 75 „Zdaj je pa closti!“ postavi psa na tla ter odpre zaboj. Oj, ali je bilo to zlata! Zanje bi bil lahko kupil vso Ljubljano in vse igrače vsega sveta! Kar najhitreje vrže vse srebro od sebe ter si z zlatom napolni žepe, pa tudi telečnjak in črevlje, tako da komaj lazi. Zdaj je bil bogat mož. Psa zopet po¬ loži na zaboj, zapre vrata ter zakliče skozi duplino v : ,,Čarovnica, potegni me na dan!“ ,,Ali si prinesel tudi kresilo ?“ vpraša ga prvi hip čarovnica. ,,Pozabil sem ga“, v reče vojak, vrne se v duplino ter ga vzame. Čarovnica ga potegne na dan, in zopet stoji vojak na cesti, samo da je zdaj preobložen z zlatom. ,,Kaj pa hočeš s kresilom ?“ vpraša jo vojak. ,,Tebi nič do tega!“ reče čarovnica, ,,dobil si svoj denar, a meni daj moje kre¬ silo !“ ,,Kaj!“ razjezi se vojak, „ali mi precej poveš, ali pa ti s sabljo odsekam glavo!" ,,Ne povem!" zavrišči čarovnica. Vojak hoče izdreti sabljo, ali ona se zgrudi mrtva na zemljo, predno potegne sabljo. Kjer je čarovnica padla, ondu je tudi ostala, vojak pa je zvezal zlato v njen predpasnik, oprtil si ga na hrbet, spravil kresilo v žep ter se napotil v mesto. 1 76 Mesto je bilo lepo; zavil jev naj lepšo gostilnico ter zahteval najdražjih jedil, ker zdaj je bil bogat kakor nikdo na svetu. Drugi dan si naroči tako obleko, kakeršne ni imel nikdo v mestu. Iz preprostega vo¬ jaka se je izpremenil v velikega gospoda, in pripovedovali so mu o mestnih zname¬ nitostih, o kralji in kakšno hčer ima kralj. „Kje pa bi videl kraljevo hčer?“ vpraša vojak. „Nje ne more nikdo videti,“ bil je odgovor. ,,V velikem bakrenem gradu sta¬ nuje, okolo gradu pa so sami zidovi in stolpi. Nikdo ne more do nje razven kralja, ker se je vedeževalo, da se omoži s preprostim vojakom.“ „Rad bi jo videl!“ dejal je vojak, ali dovolili mu niso. Takrat je naš vojak živel brezskrbno, hodil je redno v gledališče in na kraljevski vrt ter je siromakom delil denar. To je bilo pošteno od njega. Bil je bogat in pri¬ dobil si je mnogo prijateljev, kateri so ga hvalili, in to mu je ugajalo. Ker pa je dan ! za dnevom samo trosil, ostala sta mu na¬ posled samo dva vinarja, in moral je iz sobe, v kateri je stanoval, in si najeti pod¬ strešno sobico. Krpal si je sam črevlje, a prijatelji so mu obračali hrbet in nobenega 77 ni bilo več k njemu, ker bi se bili preveč utrudili, predno bi bili dospeli do njega. Bilo je meglenega večera, in ni si mogel kupiti sveče. Takrat se je spomnil, da ima košček svečice v kresilu, katero je bil prine¬ sel iz otlega drevesa. Vzame torej kresilo in zakreše. Toliko da se prikažejo iskre, odpro se vrata in predenj skoči pes s tolikimi očmi, kolikeršni sta dve skledi, in reče: „Kaj zapovedujete, gospod ?“ ,,Kaj je to?“ vzklikne vojak, ,,to je zelo čudno kresilo!" Nato veli psu: ,,Dobodi mi denarja!" Pes mahoma izgine, ali skoro se vrne z mošnjo zlata v gobci. Zdaj je v vedel vojak, kakšno čudno kresilo ima. Ce je zakresal jedenkrat, prišel je pes, ki je ležal na bakru, če dvakrat, prišel je pes, ki je ležal na srebru, in če je zakresal trikrat, prišel je pes, ki je ležal na zlatu. Zopet se je vojak nastanil v veliki, sijajni sobi, in vrnili so se tudi prijatelji, ki so se mu čudili in ga hvalili kakor prej. Zopet je mislil na kraljevo hčer, katere ni bil videl do zdaj. „Kakor pravijo, je grozno zala, ali kaj mi koristi, ko je ne morem videti! In zakaj bi je ravno jaz ne mogel videti?" — In spomni se svojega kresila ter zakreše. Grlej, pes s tolikimi očmi, ko- 'ikeršna je skleda, skoči predenj. 78 „Res je že polnoč 11 , reče vojak, ,,ali vender bi rad videl kraljičino, pa četudi za trenutek 11 . Pes izgine, in predno se vojak zave, prinese kraljičino predenj. Sedela je speča na psu, in nje lepota je vojaka zdajci pre¬ pričala, da je to prava kraljičina. Pes zopet odnese kraljičino v grad. Ko se je zdanilo ter sta kralj in kraljica dozajutrkovala s kraljičino, tedaj jima je povedala, kako čudno se ji je bilo senjalo o nekem mestu in o nekem vojaku in kako je bila jahala psa. „No to je lepa reč!“ reče kraljica. Druge noči je morala stara dvorska gospa stražiti pri postelji mlade kraljičine, da bi videla, so li to resnično sanje, ali je kaj drugega. Vojak je komaj čakal, da bi zopet videl kraljičino. Pes je zopet prišel ter jo prinesel. Dvorska gospa brzo steče za njima. Cim opazi, da je kraljičina izginila v veliko hišo, reče sama v sebi: ,,Zdaj pa že vem, kje je“ ter nariše s kredo velik kr-iž na vrata. Potem odide domov ter leže spat. Pes prinese kraljičino v grad, ali ko vidi, da je na vratih, kjer stanuje vojak, narejen križ, vzame kredo in po vsem mestu na vsaka vrata napravi križ. Tako zjutraj ni bilo moči najti pravih vrat, zakaj na vseh je bil videti križ. 79 Na vse zgodaj pridejo kralj, kraljica in stara dvorkinja in vsi častniki, da bi videli, kje je bila kraljičina. ,,Tukaj je bila!“ reče kralj, ko zapazi prva vrata s križem. ,,Kaj pa se, tuje bila, dragi moj mož!“ reče kraljica, ko ugleda križ na drugih vratih. ,,Ali tu je tudi križ in tukaj takisto!“ zakličejo vsi, zakaj na vseh vratih so bili križi, in vse iskanje je bilo brezuspešno. Toda kraljica je bila kaj modra žena. Vzela je srebrn nož, pa odrezala košček svile, sešila vrečico, napolnila jo s prosenim pšenom, privezala jo kraljičini za pas in zatem na dolenji strani napravila luknjico, tako da se je morala kaša izsipavati, koder bi hodila kraljičina. Ponoči zopet pride pes po kraljičino ter jo odnese k vojaku, kateri jo je imel tako rad, da je često mislil: ,,Oj, ko bi bil kraljevič, takoj bi jo vzel za soprogo!“ Pes ni zapazil, kako se je po vsem poti raztresalo pšeno do vojakovega stano¬ vanja. Ali zjutraj spoznata kralj in kraljica, kje je bila njiju hči, in mahoma zapovesta, naj vojaka ujamejo in zapro. V ječi je torej vzdihoval siromak. Oj, kako mu je bilo dolgočasno, in vrhu tega so ga pikali stražniki: ,, Jutri boš že 80 visel na vešalih !“ To pa nikakor ni prijetno poslušati, razven tega je bil pozabil kresilo vzeti s seboj. Drugega jutra je videl skozi okno, kako se je drevila silna množica, da bi vi¬ dela, kako ga bodo obešali. Poslušal je ljudi ter gledal, kako so ravno izšli vojaki. V tem priteče mimo njegovega okna črevljarski učenec; tekel je tako naglo, da mu je čerapa padla raz noge ter udarila ob vojakovo okno. „Ej, postoj no malo! Ni ti treba tako hiteti“, reče mu vojak, ,,ker iz vsega tega ne bode nič, dokler me ne izvedejo. Ali bi ne bil toli prijazen, da bi mi iz mojega sta¬ novanja prinesel kresilo? Dam ti zato ne¬ koliko petič. Ali samo brzo teci in ne ustavljaj se!“ — Ker bi si bil učenec rad zaslužil petice, tekel je na vso moč po kre¬ silo ter ga prinesel vojaku — in čuli bo¬ demo, kaj se je zgodilo. Zunaj mesta so bila postavljena vešala, okolo njih so stali vojaki in na tisoče ljudij, kralj in kraljica pa sta sedela na vzvišenem prostoru nasproti sodnikom in svetovalcem. Ze je stal vojak na odru in že so mu hoteli vreči vrv okolo vratu, kar je naprosil, naj se mu izpolni še poslednja želja, in ta se navadno dovoli vsakomur. Naprosil jih je, 81 naj mu dopuste pokaditi pipo tobaka, ker ne bo več pušil. Te prošnje mu kralj ni hotel odbiti, in vojak je vzel kresilo ter zakresal jedenkrat, dvakrat, trikrat. In glej, hipoma se prikažejo vsi trije psi, oni z očmi, velikimi kakor dve skledi, oni z očmi, velikimi kakor dva mlinska kamena, in oni z očmi, velikimi kakor dva stolpa. ,,Pomagajte mi“, zakliče vojak, ,,da ne bodem obešen!“ In psi skočijo kakor levi na sodnike in svetovalce ter jih vse pomečejo na tla. „Saj ga ne dam obesiti!“ vzklikne kralj od strahu; ali največji pes pograbi njega in kraljico ter ju vrže s prestola kakor tudi ostale. Tedaj se preplašijo vojaki in vse ljudstvo zakliče: ,,Dragi vojak, hodi naš kralj, kraljičina pa bodi tvoja žena!“ Nato so ga posadili na kraljevski voz, a vsi trije psi so se igrali pred njim. Dečki so žvižgali na prste, a vojaki so mu izkazo¬ vali čast. Tudi kraljičina je prišla iz bakre¬ nega grada predenj. Osem dnij je trajalo gostovanje, a tudi psi so sedeli za mizo ter so debelo gledali. Vojak in kraljičina pa sta potem živela še dolgo in srečno. 6 Stanovitni kositerni vojak. S ilo je nekoč petindvajset kositernih vojakov, bili so bratje; zakaj bili so vliti iz iste stare kositerne žlice. Puško so držali v roki ter strmo gledali predse; oprava jim je bila rdeče in modro pobarvana. Ko se je odprl pokrov škatlje, v kateri so ležali, zaslišali so prvo besedo na tem svetu: ,,Kositerni vojaki!“ Tako je vzkliknil majhen deček ter je od veselja plosknil z ročicami; dobil jih je za rojstveni dan ter jih je zdaj postavljal na mizo. Bili so si popolnoma podobni, le zadnji vojak je imel samo jedno nogo, ker je bil pošel > kositer, no, stal je na jedni nogi tako trdno kot drugi na obeh. In prav tega je usoda odlikovala kaj čudovito. Na mizi, kjer so bili postavljeni, je stala še druga igrača. Bil je to grad iz popirja. ' Skozi mala okna se je videlo v lepe dvo¬ rane. Pred gradom so stala drevesa okolo majhnega zrcalnega stekla, katero je pred¬ stavljalo jezero. Po njem so plavali voščeni , 83 labodi, ki so se zrcalili v njem. Vse je bilo zalo, toda najzaljša je bila majhna gospa iz popirja, ki je stala pred odprtimi graj¬ skimi vrati. Imela je obleko iz najtanšega platna, v laseh pa krasen svetel šapelj. Raztegnila je roke, zakaj bila je plesalka, in je jedno nogo privzdignila tako, da se je zdelo kositernemu vojaku, kakor bi imela samo jedno nogo kakor on. ,,To bi bila soproga zame ! 11 dejal je, „toda preimenitna je in stanuje v gradu; jaz imam le škatljo, in tam nas prebiva petindvajset, ondu ne bi mogla stanovati! Toda spoznati jo moram venderle!“ Nato je legel za tobačnico na mizi. Odtod je lahko opazoval gospo, ki je stala na jedni nogi, ne da bi se bila prevrnila. 'Ko se je zmračilo, prišli so ostali ko- siterni vojaki v škatljo in ljudje v hiši so šli spat. Igrače pa so se same začele igrati na mizi. Kositerni vojak je zopet vstal, njegovi tovariši pa so rožljali v škatlji, zakaj tudi oni bi se bili radi igrali, pa niso mogli odpreti škatljinega pokrova. Leščnikar se je prekopicaval, in pisalce je samo ska¬ kalo po tablici; iz kratka, bil je tak hrušč, da se je vzbudil kanarček ter začel govoriti v stihih. Samo kositerni vojak in plesalka se nista genila s prostora. Z razpetimi ro¬ kami je stala plesalka na jedni nogi, in 6 * 84 vojak je stal nepremično in ni trenil z očmi. Zdajci odbije ura polnoči, in rsk! Odpre se tobačnica. V nji ni bilo tobaka, pač pa majhen, črn škratelj; to je bilo mojstersko delo. „Kositerni vojak!“ reče škratelj; „kaj zijaš tako? Saj še oslepiš!“ Ali kositerni vojak se je delal, kakor bi ga ne bil slišal. ,,Da, le počakaj do jutri!“ sikne škratelj. Ko je drugega jutra deca vstala, po¬ stavila je kositernega vojaka na okno. Toda ali je bil škratelj ali pa veter, okno se je odprlo, in vojak je telebnil iz tretjega nad¬ stropja na ulice. Bil je to strašen padec! Nogo je molel kvišku ter s šlemom in bajonetom obtičal v tlaku. Dekla in mali deček sta precej pritekla na ulice, da bi ga poiskala; a četudi sta bila prav blizu njega, vender ga nista za¬ pazila. Ko bi bil kositerni vojak zaklical: „Tu sem!“ bila bi ga pač našla; ali ni se mu zdelo umestno, da bi kričal, ker je bil v uniformi. Nenadoma se vlije dež in ploha nastane. Ko je ploha nehala, prišla sta dva dečka po cesti. „Grlej ga no, kositernega vojaka!“ vzklikne jeden. ,,Ta mora po svetu, da se bode vozil po ladji!“ 85 Hitro napravita iz časopisa čolnič, po¬ sadita vojaka vanj, in že je jadral po žlebu nizdolu. Dečka pa sta tekla vštric njega ter ploskala z rokami. Oj, kako so pluskali valovi v žlebu, v in kakšna reka je šumela doli po njem! Čolnič se je zibal ter se časih zasukal tako hitro, da se je kositerni vojak kar stresel. Toda ostal je stanoviten, ni genil z obrazom, gledal je nemo predse ter držal puško v roki. Zdajci pa šine čolnič pod žlebov mostič in stemni se kakor v škatlji. ,,Kam pa pridem zdaj ?“ pravi si vojak. ,,I3a, tega je škratelj kriv!“ Hipoma se prikaže velika podgana, ki je prebivala pod mostičem. ,,Imaš li potni list?“ vpraša ga osorno. ,,Sem ž njim!“ Toda kositerni vojak je molčal ter je še trdneje držal za puško. Čolnič je plaval dalje, podgana pa za njim. Kazala je zobe ter kričala treskam in slami: ,,Držite ga, držite ga! Ni plačal mitnine! Nima potnega lista!“ Tok je narastal čimdalje bolj. Kositerni vojak je že na konci mostu ugledal beli dan. In zaslišal je velikanski hrušč, kateri bi bil pač prestrašil vsakega hrabrega moža. Pomislite, voda je drla na konci mostu v velik prekop! Bilo je to zanj prav tako 86 opasno, kakor če bi se hoteli mi peljati črez slap. Bil je že tako daleč, da ni mogel več zadržati čolna. Zdrčal je po vodi, in nbogi kositerni vojak se je držal po konci, ko¬ likor je mogel. Nikdo mu ne more očitati, da bi se bil tresel od strahu. Čolnič se je zasuknil trikrat, štirikrat ter bil do roba napolnjen z vodo, tako da se je moral po¬ topiti. Kositernemu vojaku je sezala voda že do brade, popir se je odmakal čimdalje bolj, in končno je tekla voda vojaku črez glavo. Spomnil se je male plesalke, katere ne bode več videl. Zdaj se je popir popolnoma razmočil in vojak je padel, ali hipoma ga je požrla velika riba. Oj, kakšna tema je bila v ribjem te¬ lesi, še večja nego pod žlebovim mostičem; in vrhu tega je bilo tako tesno! No, kosi¬ terni vojak je ostal stanoviten, ležal je, kakor je bil dolg, držeč puško v roki. Riba je plavala semtertja, zdajci se je začela premetavati, naposled pa je vse utihnilo. Kakor strela ga zadene glas: ,,Kositerni vojak!“ Riba je bila ujeta, in prinesli so jo bili v kuhinjo, kjer jo je ku¬ harica razparala z velikim nožem. Potegnila je vojaka iz nje ter ga odnesla v sobo, kjer je malo in veliko želelo videti čudnega 87 moža, ki je potoval v ribjem želodci; toda kositerni vojak ni bil zato kar nič ošaben in napihnjen. — Postavili so ga na mizo, in čudo, vojak je bil v tisti sobi kakor prej! Gledal je iste otroke in iste igrače in isti lepi gradič z malo plesalko. Se je stala na jedni nogi. Bila je tudi ona stanovitna, in to je genilo kositernega vojaka. Malo da ni jokal kositernih solz, no, to bi se tudi ne bilo spodobilo. Ali brez vzroka zažene deček hipoma vojaka v peč. Gotovo je provzročil to škratelj v tobačnici. Začutil je grozno vročino; ali je pri¬ hajala od ognja ali odkod? Barve so mu izginile; ali se je zgodilo to na potovanji, ali je bila temu kriva žalost, tega ni mogel nikdo povedati. Pogledala sta se s plesalko. Čutil je, da se je topil, toda vender je še stal stanovitno ter držal puško v roki. - Kar se odpro vrata; veter potegne ter odnese ple¬ salko h kositernemu vojaku v peč, kjer takoj vzplamti. In zdaj se je raztopil vojak. Ko je drugega jutra dekla čistila peč, ni našla v pepelu drugega nego majno kosi- terno srce in od plesalke samo šapelj, ki pa je bil ogorel. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii r£l| "" ' 1 ' J M -£1 _. -- ■iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiim.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiriiiiiiiimiiiiiiMiiii _^i| tiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiart.-tiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiimiiiiiiiiiiiiiiif Štorklje. [la poslednji hiši v vasi je v bilo na sle- lOT meni štorkljino gnezdo. Četvero mla¬ dičev je dvigalo iz gnezda glavice z majhnim črnim kljunom, ker se jim še ni po¬ rdečil, a poleg njih je sedela starka. Ne¬ daleč od gnezda je stal na slemeni samec, nepremično in okorno; jedno nogo je bil vzdignil, da se ne bi dolgočasil na straži. Rekel bi, da je bil stesan od lesa, tako mirno je stal. „To je ravno gospodski, da straži moja žena pri gnezdu!“ mislil si je. ,,Saj itak nikdo ne ve, da sem njen mož. Vsakdo bo mislil, da stražim tu po zapo¬ vedi. In to je tako gospodski!“ Tako je stal ves dan na jedni nogi. Doli na cesti se je igrala tolpa otrok, pa ko so ugledali štorklje na slemeni, zapel je najprej jeden, a za njim so zapeli vsi zajedno staro zabavljivo pesem o štorklji . . . „Slišiš li, kaj poje deca?“ dejale so mlade štorklje; speko.“ ,pojo, da nas obesijo ali ■'■XV V' 89 ,,Ne menite se za to!“ reče jim mati. Ali otroci so peli dalje ter s prstom kazali na štorkljo, ki je stala na slemeni. Samo jeden izmed njih, Stefek po imeni, je rekel, da je sramota in greh zasmehovati ptico siroto, in ni hotel peti s tovariši. Mati štorklja je tolažila mladiče, rekoč : ,,Ne me¬ nite se za to, kar blebetajo; glejte samo, kako vaš očka mirno gleda in stoji, pa še na jedni nogi.“ Ko se pridejo drugo jutro otroci zopet igrat ter zapazijo štorklje na slemeni, za- pojo iz nova ono zahavljivo pesem. „Ali nas res hočejo obesiti in speči ?“ vprašajo mlade štorklje. ,,Kaj pa še!“ odgovoTi jim mati. „Na- učili se bodete letati; jaz vas bom učila. Tedaj zletimo na livade, pa gremo k žabam v vas. Žabe se nam bodo priklanjale ter priklanjaje pele: Kvak, kvak! A takrat se pogostimo ž njimi. Ali bode to veselje!“ Potem pa nas vender speko, kakor so peli otroci; le poslušaj, saj že zopet pojo.“ ,,Mene poslušajte, a ne teh otrok!“ reče starka. ,,Po velikih jesenskih vajah od¬ letimo v tople kraje, daleč odtod, preko hri¬ bov in dolin. Pojdemo v Egipet, kjer so trioglate hiše iz kamena s šiljastim vrhom do neba; imenujejo jih piramide, a starejše so, nego si more misliti katera štorklja. 90 Ondu je reka, katera se razliva crez bre¬ gove ter preplavlja vso zemljo. Gazi se do kolena po blatu, a jedo se same tolste žabe.“ „Oj, oj!“ zavrisnejo mlade štorklje. ,,Da, ondu je krasno, ves dan ne bomo delale drugega, nego samo jedle. In dokler nam je tam tako dobro, ni v tej zemlji ni zelenega peresca na drevesi. Tu je takrat tako mrzlo, da oblaki zmrzavajo na kose, in takrat padajo bele krpice na zemljo, in ljudje jim pravijo sneg.“ „Ali zmrznejo tedaj tudi oni malovredni otroci na kose ? u vprašajo male štorklje. „Ne bodo ravno zmrznili na kose, ali zeblo jih bo zunaj hudo, in zato bodo mo¬ rali ponajvee čepeti v temni sobi pri topli peči.“ V tem je minilo nekaj časa, in mladiči so ponarasli tako, da so že stali v gnezdu ter se razgledavali. Očka jim je vsak dan prinašal tolstih žab, majhnih kač in raznih drugih slaščic, ki jih je-mogel najti. Kako je bilo prijetno, ko jim je kazal razne umet¬ nosti! Zvijal je glavo okolo repa, klopotal s kljunom liki klopotec ter jim pripovedo¬ val pravljice, vse o samih mlakah in moč¬ virjih. „No, zdaj pa je treba, da se učite le¬ tati!” reče jim nekoč mati ter odvede vse štiri na sleme. Oj, kako so se zibali, kako 91 I so mahali s perutnicami, samo da ne bi padli, ali toliko da niso popadali na tla. ,,Le mene glejte!“ pravi jim starka. „Tako morate držati glavo in tako noge! Jedna, dve! Jedna, dve! Le tako si bodete pomagali po svetu!“ -— Zdaj starka neko- 1 liko poleti, in mladiči poskočijo neokretno za njo. — Bum, zvalili so se, ker so bili še prenespretni. „Jaz nečem letati!“ reče jeden mladičev ter zopet zleze v gnezdo. „Ni mi do tega, da bi kdaj prišel v toplejše kraje.“ ,,Hočeš li tukaj zmrzniti, ko pride zima? Ali bi rad, da pridejo oni otroci, pa te obe¬ sijo ali speko? Caj, precej jih pokličem!“ ,,Mamica, nikar!“ zakliče mlada štorklja ter zopet skoči na streho k drugim. Tretji dan so že nekoliko poletavali ter so mislili, da bi že lahko plavali po zraku, ali komaj ! so poskusili, prekopicnili so se, morali so si zopet pomagati s perutnicami, da niso po¬ padali s strehe. In zopet so prišli otroci na cesto ter zapeli staro pesem o štorklji. ,,Ali smemo zleteti nanje, da jim iz¬ kopljemo oči?“ vprašajo mladiči. ,,Pustite jih v miru!“ zavrne jih starka. ,,Poslušajte samo mene, pa bo vse dobro. Jedna, dve, tri! Zdaj poskusimo na desno, pa na okolo; jedna, dve, tri! Zdaj na levo 92 okolo dimnika. — Tako, zdaj je bilo dobro! Poslednja vaja je bila uprav lepa, in zato vam dopuščam, da smete jutri z mano poleteti v močvirje. Tja pridejo tudi druge štorklje z dobro svojo deco; pa vi morate pokazati, da ste izmed vse dece najboljši in da naj- lepše letate, tedaj vas bo vsakdo spoštoval.“ ,,Ali naj se ne maščujemo tem porednim dečkom?“ ,,Pustite jih, naj kriče, kolikor se jim ljubi! Vi bodete venderle zleteli pod sinje nebo ter dospeli v deželo piramid, dočim bodo oni zmrzovali ter ne bodo imeli ni zelenega listja ni sladkih jabolk.“ ,,Pa vender se maščujemo!“ šepečejo drug drugemu ter se začno iz nova vežbati. Izmed vseh dečkov na cesti ni nobeden tako strastno popeval zabavljive pesmi ka¬ kor oni, ki jo je bil začel, in temu dečku je bilo kakih šest let. Seveda so mislile mlade štorklje, da je imel že nad sto let; zakaj bil je mnogo večji od njih matere in od očeta, ali kaj so vedele o tem, koliko let je mali in veliki deci! Najbolj so se torej mlade štorklje jezile na tega dečka, ki je prvi zapel omenjeno sramotilno pesem, katere nikakor ni hotel opustiti. Zagrozile so se mu torej in čim večje so prihajale, tem bolj so hrepenele po maščevanji. Ali starka jih je zmiraj tolažila: 93 „Počakajte še malo ; bomo videli, kako se obnesete pri vaji. Ako se osramotite, pa vas naš vojvoda prebode s kljunom, no, potem so peli dečki prav, vsaj nekoliko! Videli bomo!“ ,,Da, videli bomo!“ rekli so mladiči in so se vadili pri vsaki priliki. Leteli so na¬ zadnje toli prijetno in lahno, da jih je hila prava radost gledati. In prišla je jesen. Zbrale so se vse štorklje, da se odpravijo na pot v tople kraje. Toda, kakšna je bila ta vaja! Mo¬ rale so leteti črez gozde in mesta, da bi se videlo, koliko razumejo; zakaj čakal jih je velik pot. No, naše mlade štorklje so prebile izpit „izvrstno“ in dobile za nagrado žab in kač. To jim je bilo najboljše izpri¬ čevalo, žabe in kače pa so obrale do kostij. In odšle so ter so v zemlji piramid, masteč se z mastnimi žabami, popolnoma pozabile osvete. Ali ko so se vrnile v naše kraje, bile so pametne ter so, stoječ na jedni nogi kakor njih roditelji, mirno po¬ slušale, kako je deca kot deca pevala staro pesem o štorklji! Jelčica. gozda je stala drobna jelčica. Bila na dobri zemlji in na dobrem pro- ru; dobivala je svetlobe in gorkote, zraka je imela dovolj, in okolo nje je raslo mnogo večjih tovarišic, jelčic in smrek. A jelčica je zelo hrepenela, da bi dorasla! Ni ji bilo do toplega solnca ni do svežega zraka, niti se ni menila za kmetske otroke, ki so se vrteč okolo nje pogovarjali, ko so a prišli po rdeče jagode in sladke maline. Večkrat so prihiteli s polnim loncem, ali pa so imeli na slamnati bilki nabranih jagod; tedaj so posedli poleg jelčice, rekoč: „Kaj ne, kako je to drevesce lepo?“ Tega jelčica celo ni mogla slišati. Nastopnega leta je drevesce vzraslo za \ dober člen in drugega leta zopet za dober člen; na jelkah se namreč pozna po členih, kateri se vidijo na deblu, koliko jim je let. ,,Oj, da sem že skoro tolika, kolikeršna so druga drevesa!“ tožilo je drevesce; ,,tedaj / 95 bi mi bilo lahko raztezati veje tako daleč in z vrhom bi gledala po vsem širokem svetu! Po vejah bi gnezdili ptiči, in kadar bi pihal veter, tedaj bi tudi jaz prikimovala tako ponosno kakor ona drevesa tam blizu mene.“ Ni se veselila ni solnčnih žarkov ni ptičic in rdečih meglic, ki so zjutraj in zve¬ čer veselo plule nad njo. In ko je potem prišla zima ter je belo iskreči sneg ležal daleč okolo, priskakal je često zajček ter je kar preskočil drevesce. Oj, to jo je zelo razžalostilo! Ali prešli sta dve zimi, in tretjo zimo je bilo drevesce že toliko, da se mu je moral zajček izogniti. „Oj, rasti, rasti, večati in starati se; to je jedino lepo na svetu,“ tako si je mislilo drevesce. Vsako jesen so prišli drvarji ter posekali nekoliko največjih dre¬ ves; to je bilo vsako leto, in jelčica, že popolnoma dorasla, se jih je hudo bala; zakaj velika in košata drevesa so se tre- skaje in pokaje podirala na tla. Posekali so jim veje. Izgubila so potlej vso lepoto, bila so dolga in tanka, da jih ni bilo več spo¬ znati. A potem so jih naložili na vozove, in konji so jih odpeljali iz gozda. Kam ž njimi? Kaj jih čaka? Ko so se spomladi vračale lastavice in štorklje, vprašalo jih je drevesce: „Ali mi 96 morete povedati, kam jih vozijo? Ali jih niste srečale?" Lastavica ni vedela povedati ničesar; štorklja je nekoliko pomislila ter kimaje de¬ jala: ,,D&, menim, da sem jih videla! Na poti iz Egipta mi je priveslalo naproti mnogo novih ladij s krasnimi jadreniki. Gotovo so bila to debla, zakaj dišala so po jelkah. Po stokrat jih lahko pozdravim; kako so krasna in visoka!" „Oj, ko bi bila tudi jaz že dosti velika, da bi se vozila po morji! Kakšno je to morje in čemu je podobno?" „Preobširno bi bilo, da bi ti ga opi¬ sovala," odgovori štorklja in odide. ,,Veseli se svoje mladosti!" reko ji solnčni žarki; ,,raduj se čvrste, zdrave rasti in mladega življenja!" In veter poljubi drevesce, a rosa se zasolzi nanjo. Ali jelka ni razumela tega. Pred Božičem so posekavali manjša dre¬ vesca in drevesca njene dobe. Jelčica ni imela več miru in je zmirorn hotela od tod. Ta mlada drevesca, in bila so res najlepša, 1 niso izgubila vej; položili so jih na voz in jih odpeljali iz gozda. „Kam so namenjena?" vpraša jelčica. ,,Saj niso večja nego jaz! Drevesce, ki je stalo tukaj poleg mene, je celo manjše nego 97 jaz! Zakaj jim ne oklestijo vej ? Kam jih vozijo ?“ ,,Mi to vemo, vemo!“ zacvrče vrabci. ,,Tam doli v mestu smo pogledali skozi okna. Vemo, kam jih peljejo. Drevesa pridejo v največjo krasoto, katero si more človek mis¬ liti. Videli smo, kako jih postavljajo sredi toplih sob ter jih kitijo z najlepšimi stvarmi, kakor s pozlačenimi jabolki, medenimi ko¬ lači, zvezdicami in neštevilnimi svečicami. 41 „In potem ?“ — vpraša jelčica ter se strese po vseh vejah. „In dalje, kaj se zgodi potlej ?“ „Ej, več nismo videli. To je bilo divno, prekrasno!“ „Oj, ko bi tudi mene zadela ta sreča, da bi šla po tem sijajnem poti!“ vzklikne jelka. „To je še bolje, nego kadar se potuje črez morje! Kako me mori želja! Oj, ko bi bil že skoro Božič! Zdaj sem že tolika in tako košata, kakor so bile one, ki so jih odpe¬ ljali lani. Oj, ko bi že bila na vozu! Pa da sem že v topli sobi s sijajem in lepoto! A potem? — Da, potlej me čaka še kaj bolj¬ šega, še lepšega; čemu bi me sicer lišpali tako ? Glotovo mi je odmenjeno kaj več¬ jega in častnejšega — toda kaj ? Oj, kako hrepenim in venem; ni sama ne vem, kako mi je!“ 7 98 „ Veseli se naju!“ rečeta ji zrak in solnce, ,,veseli se čvrste mladosti tu pod milim ne¬ bom !“ Toda drevesce se nikakor ni veselilo; raslo je in raslo, poleti in pozimi je bilo ze¬ leno, temnozeleno. Ljudje, ki so ga videli, so govorili: ,,To je pač lepo drevo!“ In o Božiči so ga posekali prvo. Sekira se mu je zasadila globoko v mozeg, in vzdihuje je padlo drevo na tla. Začutilo je bol, neza¬ vest in ni moglo misliti na srečo. Bilo je žalostno, zakaj ločiti se je moralo od doma, od kraja, kjer je bilo vzraslo. Vedelo je, da nikdar več ne ugleda starih tovarišic, grmov in cvetic, a morebiti tudi ne ptic. Zavedelo se je šele, ko so ga na dvo¬ rišči z drugimi drevesci položili na tla in je rekel nekov gospod: „To-le je krasno! Ne potrebujemo drugega. 41 Zdaj prideta dva služabnika v lepi obleki in odneseta jelko v veliko, krasno dvorano. Okolo in okolo po stenah so visele slike, poleg velike peči pa so stale ogromne ki¬ tajske posode z levi na pokrovih. Tu so bili stoli, ki se gugljejo, bilo je svilenih po¬ čival, velikih miz, na katerih so ležale knjige s podobami in igrače za sto tisoč dolarjev — vsaj tako je sodila deca. Jelko so zasa¬ dili v velik sod, napolnjen s peskom, ali nikdo ni opazil, da je to sod; zakaj okolo 99 in okolo je bil prepet z zeleno tkanino, a stal je na veliki, pisani preprogi. Oj, kako se je treslo drevo! Kaj neki se zgodi zdaj ? Pridejo sluge in gospodicine, pa ga kitijo. Po vejah razobesijo popirnate mrežice, napol¬ njene s slaščicami. Pozlačena jabolka in zlati orehi pa vise, kakor bi bili prirasli, in na sto¬ tine rdečih, modrih in belih svečic je nastav¬ ljenih po vejah. Punčike — kakor bi bile žive in kakeršnih ni drevo še nikoli videlo —- sede po njega vejah, na vršiči pa se leskeče zlata zvezda. To je bilo krasno, izredno krasno! ,,Nocoj,“ pravijo vsi, ,,nocoj bode sve¬ tilo !“ „Oj!“ pomisli jelka, „da bi bil že skoro večer! Da bi se že skoro prižgale svečice! In kaj se zgodi potem? Ali pa me pridejo gledat tudi drevesa iz gozda? Ali pridejo vrabci na okno, da me vidijo? Bomli tukaj stala olišpana pozimi in poleti ?“ Zdaj prižgo svečice. Kakšna svetloba! Kakšna krasota! Drevo se ob nji po vseh vejah trese tako, da mu jedna svečica za- pali vejevje. „Bog nas varuj !“ zakličejo gospodičine, pa naglo pogase plamen. Zdaj se drevo ni smelo več tresti. Oj, to ga je bilo groza! Bilo ga je strah, da ne bi izgubilo kaj nakita. In odpro se dvo- krila vrata, v sobo pa se zažene tolpa otrok, 7 * 100 kakor bi hoteli drevo podreti na tla. Starejši ljudje vstopijo mirno za deco. Mladina ob¬ stane kar nema — ali samo za trenutek, potem zopet zavriska, da se vse strese. Otroci plešejo okolo drevesa in trgajo dar za darom z njega. „Kaj neki namerjajo ?“ misli si drevo. „Kaj se pač zgodi ?“ Svečice se dogorevale tik do vej in kadar je katera dogorela, pre¬ cej so jo ugasili, a deci so dovolili, da sme obrati jelčico. Tako so planili nanjo, da so ji pokale veje, in ko ne bi bila z vršičem in zlato zvezdo privezana na strop, davno bi se bila zvrnila. S krasnimi igračami so otroci plesali po sobi. Za drevo se ni nikdo menil raz- ven stare pestunje, ki je pazno pregledovala vejevje, ali niso pozabili smokev ali kaj jabolk. „Povest, povest!“ zakličejo otroci ter vlečejo debelega možička tja k drevesu. A možiček sede tik pod jelko. „Tu smo lepo v zelenji, u rekel je, „in drevesu utegne biti na korist, ako posluša. Toda povedati vam hočem samo jedno povest. Katero hočete? Ono o Ivedeji - Avedeji ali ono o Klum- peži - Rumpeži, ki je padel po stopnicah, pa se je vender vzpel do prestola ter dobil kraljičino za ženo?“ 101 ,,0 Ivedeji-Avedeji!“ vzkliknejo jedni, „o Klumpeži - Rumpeži!“ zakriče drugi. Ali vam je bilo to krika! Molčala je jedina jelka; zakaj storila je bila že svojo dolžnost. In mož je pripovedoval o Klumpeži- Rumpeži, ki je padel po stopnicah, pa se je vender vzpel do prestola ter dobil kra¬ ljičino za ženo. Otroci pa so ploskali z rokami, kriče: ,,Pripoveduj, pripoveduj !“ Hoteli so slišati povest o Ivedeji - Avedeji, a slišali so samo povest o Klumpeži- Rumpeži. Jelka je stala vsa nema in zamišljena. Se nikoli ji ptice v gozdu niso povedale takšne pripovedke. ,,Klumpež - Rumpež je padel po stopnicah, pa se je vender vzpel do prestola. Da, tako je na svetu!“ Jelka je mislila, da je vse to zgolj resnica, zakaj oni, ki je pripovedoval, je bil toli brdek mož! ,,Da, da, kdo ve! Tudi jaz še lahko padem po stopnicah, pa pridem do časti!“ In veselila se je jelka, kako bo jutri zopet nakitena s svečami, igračami, z zlatom in sadjem. „Jutri se ne bodem tresla!“ mislila je. „Srčno se hočem radovati svoje krasote. Jutri zaslišim zopet povest o Klumpeži- Rumpeži in morebiti tudi ono o Ivedeji- Avedeji.“ In drevo je ostalo vso noč tiho in zamišljeno. 102 Zjutraj pridejo hlapci in dekle. „No, zdaj me nakitijo iz nova!“ po¬ misli drevo. Toda zavlekli so g a iz sobe na podstrešje ter ga ondu postavili v teman kot, kamor ni nikoli posijala dnevna svetloba. „Kaj naj pomeni to?“ vzdihne jelčica. ,,Kaj naj delam tu; kaj bom slišala tukaj?“ In nasloni se na zid ter premišlja. In imela je zato časa dovolj. Minilo je mnogo dnij in nočij, toda nikdo ni prišel na podstrešje, in ko je naposled prišel nekdo, prišel je samo zato, da je postavil nekoliko velikih zabojev v kot. Jelka je ostala tako skrita, kakor bi jo bili vsi pozabili. ,,Zdaj je zunaj zima!“ mislila si je. „Zemlja je trda in pokrita s snegom, ljudje me ne morejo zasaditi, zato mi bo gotovo do pomladi treba čakati v tem zavetji! Kako je vender to dobro premišljeno, in kako so pač ljudje dobri! Samo, ko bi tukaj ne bilo tako mračno in tako samotno! Ni zajčka ni videti tu. Vender je bilo lepo tam v gozdu, ko je zapadel sneg in je mimo mene skak¬ ljal zajec; da, celo takrat, ko me je še pre¬ skočil, najsi mi ni ugajalo. Ali tu gori je strašno pusto!“ ,,Pip, pip!“ oglasi se miška ter skoči iz luknje, in potem pride še jedna miška. Vohali sta jelko ter se zavlekli med njene veje. 103 ,,Grozna zima je to!“ rekli sta miši. ,,Sicer je prijetno bivati tukaj. Kaj ne da, stara jelka ?“ „Saj še nisem stara," odgovori jelka, ,,dosti je starejših od mene!" ,,Odkod pa si prišla semkaj ?“ vpra¬ šata jo miši, ,,in kaj veš vse?“ Bili sta jako radovedni. ,,Povej nama vender kaj o naj¬ lepšem kraji na zemlji! Ali si bila tam? Ali si bila v jedilnih shrambah, kjer leži sir do sira na polici, od stropa pa vise krače in plečeta, kjer se pleše po lojevih svečah, kamor greš sestradana in prideš rejena iz shrambe ?“ ,,0 teh res ne vem ničesar!" reče drevo, „vem pa za gozd, kjer sije solnce in pojo ptice!“ In pripovedovalo je o svoji mladosti, in miški, ki še nikoli nista bili slišali kaj takega, sta pazno poslušali ter rekli: „Koliko si pač videla in kako srečna si bila!" ,,Jaz?“ de jelka, premišljuje svojo po¬ vest. „Da, resnično so bili to veseli časi!" A potem jima pripoveduje o svetem večeru, ko je bila tako nakitena s slaščicami in lučicami. ,,Oj!" vzklikneta miški, ,,kako si bila srečna, ti stara jelka!" 104 ,,Nikakor nisem stara !“ zavrne ji jelka, ,,šele to zimo sem prišla iz gozda! Zdaj sem v najboljših letih, samo dorasla sem hitro ! 11 „Kako lepo pripoveduješ!“ rečeta ji miški. In nastopne noči sta prišli še s šti¬ rimi drugimi miškami, katere bi bile tudi rade poslušale pripovedujoče drevo, in čim več je pripovedovalo, tem bolj se je spomi¬ njalo preteklih dnij in si mislilo: ,,Res so bili to srečni časi! No, vrnejo se še! Klum- pež-Rumpež je padel po stopnicah, pa je vender dobil kraljičino za ženo!“ „Pa kdo je ta Klumpež - Rumpež ?“ vprašajo miške. In jelka jim pove vso pri¬ povedko od besede do besede. Miške malo da niso od samega veselja skočile jelki do vršiča. Drugo noč je prišlo še mnogo več mišij, in v nedeljo sta prišli celo dve podgani; a podgani sta trdili, da pripovedka ni lepa, in to je miške tako užalilo, da so bile tudi one od zdaj menj vnete zanjo. ,,Ali veš samo to pripovedko?" vpra¬ šata podgani, in drevo odgovori: „Samo to! Slišala sem jo na svoj naj¬ srečnejši večer; ali takrat nisem vedela ce¬ niti svoje sreče." „To je zelo slaba pripovedka! Ali ne veš nobene o slanini in lojevih svečah — nobene o jedilni shrambi?" 105 „Ne!“ reče drevo. ,,No, torej te lepo zahvaljujeva/ 1 rečeta podgani in odideta k svojcem. Naposled tudi mišk ni bilo več, in tedaj je vzdihovalo drevo: ,,Vender je bilo to lepo, ko so okolo mene sedele gibične miške ter me poslušale! Zdaj je tudi tega konec. Toda iz nova se hočem veseliti, ko me preneso od tukaj!“ Nekega jutra so prišli ljudje ter po¬ spravljali po podstrešji. Odmeknili so omare, potegnili drevo iz kota, treščili ga trdo ob tla, a sluga ga je odvlekel k stopnicam, odkoder se je svital beli dan. ,,Zdaj se zopet prične življenje!“ meni jelka. Začuti sveži zrak in prve solnčne žarke in — zdaj je že zunaj na dvorišči. Vse to se je zvršilo tako naglo, da je jelka skoro pozabila same sebe. Tu je bilo videti toliko in toliko novega! Dvorišče je bilo tik vrta, na katerem je vse cvetelo; rože so visele toli sveže in dišeče iznad nizkega plota, lipe so cvetele, in lastavice so letale okolo dvorišča, cvrče: „Kvivit, kvivit!“ ,,Zdaj hočem zopet živeti!“ vzkliknila je jelka ter visoko razprostrla veje. Toda gorje! Bile so vse suhe, rumene, in ležala je tam v kotu med ljuljiko in koprivami. Zvezda od zlatega popirja je še tičala zgo- 106 raj na vršiči ter se je lesketala v solnčnih žarkih. Na dvorišči se je igralo nekaj onih ve¬ selih otrok, ki so bili o Božiči tako veselo plesali okolo drevesa in se ga toli veselili. Najmanjši pohiti tja k drevesu, pa utrga zlato zvezdo. „ Glejte, kaj je tu na tej grdi jelki!“ vzklikne ter stopi na veje tako, da mu po¬ kajo pod črevljički. In drevo je gledalo vso to krasoto cve¬ tic in svežost na vrtu; pogledalo je potem samo sebe ter želelo, da bi bilo ostalo v temnem kotu pod streho; spomnilo se je sveže mladosti v gozdu, veselega svetega večera in malih mišk, ki so bile tako ve¬ selo poslušale pripovedko o rogovilu-motovilu. „Minilo, vse je minilo!“ vzdihne stara jelka. „Ko bi se bila vsaj veselila, dokler sem se še mogla! Minilo, vse je minilo!“ In zopet pride sluga, pa razseka jelko na drobne kosce, cela butara je ležala tu; vzplamenela je jasno pod velikim kotlom. Jelka je globoko vzdihovala, in vsak vzdih je bil majhen prasket. Zato so pritekli otroci, ki so se igrali ondu, posedli so pred ogenj, gledali vanj ter kričali: „Pik, pok!“ A ob vsakem poku, ki je bil globok vzdih, je mislila jelka na letni dan v gozdu ali na zimsko noč tam zunaj, ko so se lesketale 107 zvezde; mislila je na sveti večer in na Klum- peža -jRumpeža, jedino pripovedko, katero je bila slišala in katero je znala pripove¬ dovati, in tedaj je — zgorela. Otroci so se igrali na vrtu, in najmanjši je imel na prsih zlato zvezdo, tisto zvezdo, katero je bila imela jelka na najsrečnejši večer na sebi. No, davno je minilo vse to; minilo je drevo, a tudi naša povest je pri konci. Minilo je, vse je minilo — in tako mine vse na svetu. -sne Divji labodi. odtod, kamor lete lastavice, ko se nas začne zima, stanoval je kralj, je imel jednajst sinov in jedno hčer, Elizo po imeni. Bratje kraljeviči so hodili v šolo vsak z zvezdo na prsih in s sabljo ob boku. Pisali so na zlate tablice z de- mantnimi pisalci in prav tako dobro so se učili na izust, kakor so dobro čitali; človek je precej videl, da so bili kraljeviči. Sestra Eliza pa je sedela na steklenem stolčku in je imela knjigo s podobami, ki je veljala pol kraljestva. Otrokom je bilo res prav dobro, ali zgodilo se je drugače. Kralj je bil vdovec, pa se je oženil s hudobno kraljico, ki ni prav nič marala ubogih otrok. To so opazili že prvi dan. V gradu so bile velike gosti, in otroci so se igrali; ob gosteh pa, ko so naprosili ma¬ čeho, naj jim da za igro kolača in pečenih 109 jabolk, katerih so inače dobivali obilno, dala jim je peska v skledici ter rekla, da se lahko tudi s tem igrajo, kakor da so kolači. Že drugi teden je poslala Elizo na kmete in skoro je pri kralji tako očrnila kralje¬ viče, da se ni več menil zanje. ,,Idite v svet in hranite se sami!“ reče jim nekoč hudobna kraljica. ,,Zletite kot ve¬ liki ptiči brez glasu.“ Toda ni jim mogla škodovati tako, kakor je hotela : izpremenili so se v jednajst krasnih divjih labodov. S čudnim vzklikom so zleteli skozi grajska okna črez gaj in gozd daleč — daleč. Bilo je na vse zgodaj, ko so leteli črez kmetsko hišo, kjer je ležala njih sestra v postelji in spala. Obletavali so hišo, zvijali dolge vratove in mahali s perutnicami — ali nikdo jih ni videl, ne slišal. Morali so dalje, visoko proti oblakom, v daljni svet, leteli so do velikega, temnega gozda, ki je sezal do morja. Uboga mala Eliza je stala v hiši ter se je igrala z zelenim listom, zakaj druge igrače ni imela. Prebodla je list, gledala skozi luknjico proti solncu, in zdelo se ji, kakor bi gledala v bistre oči svojih bratov. In tako je mineval dan za dnevom. Ce je pihal veter skozi rožni grm pred hišo na vrtu, šepetal je rožam: „Kdo je lepši na svetu od vas?“ Ali rože so kimale z deh- 110 tečimi glavicami, rekoč: ,,Eliza je lepša!“ In če je kmetica ob nedeljah sedela pred vrati in čitala iz molitvenika, obračal je veter liste ter vprašal knjigo: „Kdo je pobožnejši od tebe?“ In knjiga je odgovarjala: ,,Eliza je pobožnejša!“ In bila je zgolj resnica, kar so trdile rože in knjiga. Ko je bilo Elizabeti petnajst let, imela bi se vrniti domov. Ali toliko da je kraljica ugledala izredno njeno lepoto, hotelo ji je srce počiti od jeze. Rada bi bila pasterko izpremenila v divjega laboda, kakor je bila izpremenila nje brate, ali ni se upala, ker je kralj hotel videti svojo hčerko. Na vse zgodaj je šla kraljica v kopa¬ lišče, ki je bilo sezidano iz marmorja ter olepšano z mehkimi blazinami in krasnimi preprogami, vzela je s seboj tri krastače, poljubila jih ter rekla jedni: „Sedi Elizi na glavo, kadar pride v kopelj, da bode lena, kakor si ti!“ Drugi reče: „Sedi ji na čelo, da bo tako grda, kakor si ti in da je oče ne spozna!“ — „Ti pa si odpočij na njenem srci,“ veli tretji, „da dobi hudobne misli in da jo bode bolelo srce!“ Nato spusti vse tri krastače v čisto vodo, ki pa precej pozeleni; (zdaj pokliče Elizo, sleče jo in ji zapove iti v vodo. In toliko da se Eliza potopi v vodo, že ji sede jedna 111 krastača na lase, druga na čelo in tretja na prsi, ali ona jili še menda zapazila ni. Ko se zopet vzdigne iz vode, plavajo trije makovi cveti po vodi. Ko bi žabe ne bile strupene in ko bi jih ne bila poljubila čarovnica, bile bi se izpremenile v rdeče rože, ali cvetice so se vender naredile iz njih, ker so bile počivale na nje glavi in srci. Bila je prepobožna in prenedolžna, da bi jo bilo prevladalo mačehino čarodejstvo. Ko je kraljica to videla, namazala je Elizo z orehovim sokom, da je bila vsa rjava, v lepi obraz pa ji je vtrla smrdečega ma¬ zila ter ji je zmršila lepe lase, in nikdo je ni več spoznal. Ko jo oče ugleda, prestraši se nemalo in reče, da to ni njegova hči. Razven pri¬ klenjenega psa in lastavic je ni hotel nikdo poznati, ali to so bile uboge živali, ki niso mogle govoriti. Zdaj je zajokala uboga sirota in je mislila na jednajst bratov, ki so bili izginili, Bog ve, kam. Žalostna odide iz grada in hodi ves božji dan črez polje in močvirje tja do velikega gozda. Sama ni vedela, kam naj se obrne, ali bila je grozno žalostna in to¬ žilo se ji je po bratih. Slutila je, da so tudi nje zapodili v širni svet. Hotela jih je iskati in se je tolažila z nado, da jih najde. 112 Ni bila še dolgo v gozdu, kar jo je zatekla noč. Izgrešila je pot. Dalje ni mogla, zato je legla na mehki mah, izmolila ve¬ černo molitev ter naslonila glavo na štor. Vse je bilo tiho, zrak je bil prijeten, in po travi in mahu se je svetilo na stotine kresnic liki zelenkast ogenj. Ko se je doteknila vejice z roko, padali so svetli kukci k nji kot zvezdni utrinki. Vso ljubo noč se ji je senjalo o bratih; igrali so se zopet kot otroci, pisali z de- mantnimi pisalci na zlate tablice ter gledali lepo knjigo s podobami, ki je bila vredna pol kraljestva. Ali zdaj niso pisali kakor nekoč samo ničel in potez, nego pisali so hrabra dela, ki so jih storili, in vse, kar so doživeli in videli. V knjigi s podobami pa je bilo vse živo, ptiči so peli, ljudje pa so hodili iz knjige ter so se pogovarjali ž njo in z njenimi brati. Ali kadar je obrnila list, poskakali so precej nazaj, da ne bi bilo nereda. Ko se je zjutraj prebudila, stalo je solnce že visoko. Seveda ga ni videla, ker so se nad njo razširjala visoka dre¬ vesa, ali tam gori so se solnčni žarki igrali kot zlata tenčica. Zelenje je dišalo, in ptice so sedale skoro na njene rame. Slišala je žuborečo vodo, to je bilo mnogo velikih vrelcev; iztekali so se v ribnik, ki 113 je imel na dnu najlepši pesek. Okolo in okolo je rastlo gosto grmovje, ali nekje so si bili jeleni napravili veliko vrzel, in tod je šla Eliza k vodi. Voda je bila tako čista, da bi bil človek skoro lahko mislil, kadar ni veter majal vej in grmovja, da je vse to naslikano na dnu vode, tako jasno se je videl vsak listič, bodisi da je bil obsijan od solnca, ali pa da je bil v senci. Ko se je Eliza ugledala v tej vodi, pre¬ strašila se je nemalo, tako je bila rjava in grda. Ali toliko da si zmoči roke in si ž njimi otere oči in čelo, prikaže se tudi že zopet bela koža. Precej se sleče ter stopi v hladno vodo. Lepše kraljevske hčere res ni bilo več na svetu. Ko se zopet obleče ter si splete dolge lase, gre h kipečemu vrelcu, napije se iz dlani in gre dalje v gozd, sama nevede kam. Mislila je na brate in na ljubega Boga, ki je gotovo ne zapusti. In On, ki je dal rasti lesnikam po gozdu, ji je pokazal tako drevo, čegar veje so se šibile pod težkim sadjem. Tu je obedovala, podprla veje ter odšla dalje v gozd, kjer je bilo najbolj temno. Tiho je bilo tako, da je slišala svoje stopinje in šumenje suhega listja, po katerem je hodila. Ni jednega ptiča ni bilo videti, ni jeden solnčni žarek ni predrl velikih obraslih vej. Tu so stala visoka debla tako gosto drugo 8 114 pri drugem, da se ji je zdelo, ako je po¬ gledala predse, kakor bi bila velikanska ograja okolo nje. O, tu je kraljevala tiha samota, kakeršne ni poznala! Nastala je noč, in ni jedna kresnica se ni svetila na mahu. Žalostna leže Eliza, da bi zaspala. Zdajci se ji zazdi, da so se nad njo razmeknile veje ter da jo ljubi Bog gleda z blagimi očmi, iznad njegove glave in iz¬ pod njegovih rok pa lukajo majhni majhni angeljčki. Ko se je zjutraj prebudila, ni vedela, ali se ji je samo senjalo, ali je bila resnica. Gre nekoliko dalje, kar sreča staro ženo z jagodami v canji. Dobra starka ji da ne¬ kaj jagod, a Eliza jo vpraša, ali ni morda videla jednajst kraljevičev, ki bi bili jahali po gozdu. ,,Nisem,“ odgovori ji starka, ,,ali vče¬ raj sem videla jednajst labodov z zlatimi kronami na glavi, ki so plavali po potoku nizdol. Ako želiš, pokažem ti pot do potoka.“ In starka vzame, Elizo s seboj do obronka. Izpod njega se je vil žuboreč potok. Drevesa ob njegovih bregih so za¬ pleta dolge listnate veje, kjer se pa veje niso mogle doseči, tam so bile korenine iz¬ ruvane ter so z vejami prepletene kipele iznad vode. 115 Eliza se je zahvalila neznani starki in je sla sama ob vodi tja, kjer se je iz¬ tekala v morje. Veličastno morje se je razgrinjalo pred dekletom. A ne jedno jadro se ni kazalo ; ni jednega čolniča ni bilo videti. Kako bi šla dalje? Ogledovala je brezštevilne ka¬ menčke na bregu; voda jih je bila obrusila, da so bili okrogli. Steklo, železo, kamen in vse, kar je bilo naplavljenega, je dobilo svojo obliko od vode, ki je vender dosti mečja od njene roke. ,,Neprestano se za¬ ganja voda in tako izravnava vse, kar je trdo, tudi jaz bom tako neutrudna! Hvala vam za vaš nauk, bistri deroči valovi, to mi pravi srce, da me kdaj ponesete k ljubim bratom!“ Na naplavljeni morski travi je ležalo jednajst belih labodovih peres ; zbrala jih je v šopek. Vodne kapljice so ležale na njih; ali je bila to rosa, ali so bile solze, tega ni mogel nikdo videti. Samotno je bilo na morskem obrežji, no, ona tega ni čutila, za¬ kaj morje je kazalo večne izpremembe, da, v malih urah več nego sladka jezera. vse leto. Ako je prišel velik črn oblak, bilo je, kakor bi reklo morje: ,,Tudi jaz se lahko držim hudo!“ In ako je zapihal veter, pre¬ kopicevali so se valovi ter se kazali v belih penah. Ako so bili oblaki rdeči in je veter 8 * 116 ponehal, bilo je morje podobno rožnemu pe¬ resu; zdaj je bilo zeleno, zdaj belo, in če je bilo še tako mirno, vender se je rahlo zibalo na bregeh. Voda se je lahno vzdi¬ govala kakor prsi spečemu otroku. Ravno ko je zahajalo solnce, zapazila je Eliza jednajst divjih labodov z zlatimi kronami na glavi. Leteli so proti suhi zemlji drug za drugim liki dolg bel pas. Eliza je hitela na obronek ter se je ondu skrila za grm. Labodi so sedli tik nje in mahali z velikimi perutnicami. Ko se je solnce potopilo v vodo, padlo je perje z labodov in jednajst krasnih kra¬ ljevičev, Elizinih bratov, je stalo pred njo. Deklica vzklikne od radosti, zakaj spoznala jih je vender, dasi so se bili zelo izpreme- nili, in čutila je, da morajo biti oni. Plane jim v naročaj, kliče jih po imeni, in bili so neizrečno srečni, ko so videli in spoznali sestrico, ki je bila zdaj velika in lepa. Smi- jali so se in jokali in skoro so se sporazu¬ meli, kako hudobno je mačeha ravnala proti vsem. „Mi ti letamo kot divji labodi,“ pravi najstarejši, ,,dokler stoji solnce na nebu; kadar pa zaide, dobimo spet človeško po¬ dobo. Zbok tega moramo paziti, da imamo ob solnčnem zapadu trdno zemljo pod no¬ gami, zakaj če bi tačas leteli pod oblaki, 117 padli bi v človeški podobi v globočino. Tukaj ne stanujemo; prav tako lepa zemlja, kakor je ta, je na oni strani morja. Pot do tja je dolga, in ni ga otoka na naši poti, kjer bi prenočili. Le majhna skala kipi sredi poti iz morja. Tolika je, da lahko drug poleg drugega počivamo na nji. Ako je morje nemirno, pluska voda visoko črez nas, in vender hvalimo Boga zanjo. Tam prenoču¬ jemo v človeški podobi. Ko ne bi bilo tega grebena, nikdar ne bi videli ljube domovine, zakaj najdaljša dva dneva v letu potrebu¬ jemo za letanje. Samo jedenkrat v letu nam je dano, da pridemo domov. Jednajst dnij se smemo muditi, tamkaj smemo leteti črez velik gozd, odkoder lahko vidimo grad, kjer smo se porodili in kjer stanuje naš oče, laliko gledamo zvonik cerkve, kjer je po¬ kopana dobra naša mati. Dozdeva se nam tu, -kakor bi si bili z drevjem in grmovjem v rodu; tu se pojajo po pustinji divji konji, kakor smo jih videli v otroških letih; tu prepeva ogljar stare pesmi, po katerih smo plesali kot otroci, tu je naša domovina, sem¬ kaj nas vleče srce, in tu smo dobili tebe, ljuba sestrica. Le dva dni še smemo ostati tukaj, potem pa moramo zopet črez morje v prekrasno deželo, ki pa vender ni naša domovina. Toda, kako naj te ponesemo s seboj, ko nimamo ne ladje ne čolna?“ 118 ,,Kaj mi je storiti, da vas otmem?“ vpraša sestra. Pogovarjali so se skoro vso noč, za¬ dremali so le malo ur. Elizo so prebudili udarci labodjih pe- rutij, šumečih nad njo. Bratje so bili zopet izpremenjeni; letali so v velikih krogih, na¬ posled so odleteli daleč daleč, ostal je le jeden, in sicer najmlajši izmed njih. Položil je glavo v njen naročaj, in ona mu je gla¬ dila peruti. Ves dan sta bila skupaj, a proti večeru so se vrnili tudi drugi ter so dobili pravo podobo, brž ko je zašlo solnce. ,,Jutri odletimo odtod in se ne vrnemo pred letom, ali tebe nikakor ne moremo pustiti tako! Se li upaš iti z nami? Moja roka je dovolj močna, da te ponesem skozi gozd; ali ne bomo imeli vsi tako močnih perutij, da bi leteli s teboj črez morje ?“ „Da, vzemite me s seboj!“ vzklikne Eliza. Vso noč so pletli močno mrežo iz volne vrbove skorje in iz žilavega bičevja. Na to mrežo je legla Eliza, in ko je vzhajalo solnce ter so se bratje izpremenili v divje labode, poprijeli so mrežo s kljunom, pa so se vzdig¬ nili visoko pod oblake. Solnčni žarki so ji sijali naravnost v lice, zato je letel jeden labodov nad njeno glavo, da so jo senčila njegova velika krila. 119 Ko so se vzdignili v zrak, spala je še Eliza; prebudila se je šele, ko so bili že daleč nad morjem. Mislila je, da še sanja, tako čudno se ji je zdelo, ko so jo toli visoko nosili po zraku črez morje. Poleg sebe je ugledala vejo s krasnimi zrelimi jagodami in snopič slastnih koreninic. Na¬ bral jih je bil najmlajši brat ter jih položil v mrežo. Nasmehnila se mu je hvaležno, ker je spoznala, da je bil tisti, ki je letal nad njo ter ji delal senco s perutnicami. Leteli so tako visoko, da največja ladja, katero so gledali pod seboj, ni bila videti večja nego mali golob, ki plava po vodi. Za njimi je stal velik oblak kakor visoka gora, in na njem je Eliza zapazila svojo senco in senco jednajstih labodov — kako velikanska je bila! Bila je to slika, kakeršne še ni bila videla. Ko se je solnce pomi¬ kalo više in je zaostajal oblak, izginila je tudi plavajoča senca. Leteli so ves ljubi dan liki vršeča strela po zraku, toda zdaj vender počasneje nego sicer, ker so morali nositi sestro. Prihajala je nevihta, in mračilo se je. Plašno je gle¬ dala Eliza, kako se solnce čim bolj pribli¬ žava zapadu, a samotne skale v morji še ni bilo videti. Zdelo se ji je, kakor bi la¬ bodi močneje mahali s perutnicami. Oh, ona je bila kriva, da niso leteli hitreje! Kadar 120 zaide solnce, počlovečijo se, morajo pasti v morje in utoniti. In molila je iz dna srca k ljubemu v Bogu; no, skale še vender ni ugledala. Črni oblak se je pomikal vedno bliže, in močen veter je naznanjal nevihto. Oblaki so se združili v veliko grozečo gr¬ mado, iz katere je švigal blisek za bliskom. Zdaj se je solnce ravno dotikalo morske gladine. Eiizi je zatrepetalo srce. In labodi so se naglo spuščali nizdol; mislila je, da padajo. Ali zopet se vzdignejo ter lete ravno dalje. Solnce seje že do polovice potapljalo v moije, in zdajci je zapazila pod seboj skalo, nič večjo, nego je morski pes, ki moli glavo iz morja. Solnce je padalo hitro, lesketal se je samo še majhen njegov obroček. Kar se njena noga dotakne trde zemlje. Solnce je ugasnilo kakor zadnja iskra gorečega popirja. Okolo nje so stali bratje in se dr¬ žali za roko, ali več prostora kakor ravno zanje pa tudi ni bilo. Morje je pluskalo ob skalo in pršelo čreznje; nebo se je nepre¬ stano svetilo od ognja, grom je bobnel za gromom, toda sestra in bratje so se držali za roke ter prepevali pobožne pesmi, ki so jih naudajale s tolažbo in srčnostjo. Ko se je zdanilo, bil je zrak čist in miren. Kakor hitro je vzšlo solnce, vzdig¬ nili so se tudi labodi s sestro. Morje je bilo še nemirno, in ko so leteli visoko nad njim, 121 zdelo se jim je, kakor bi bele pene na temnozelenem morji bile milijoni labodov, ki so se zibali po vodi. Ko se je solnce vzdignilo vise, ugledala je Eliza pred seboj na pol v zraku plava¬ jočo gorato zemljo, na skalali se je lesketal led in sredi gor je stal vsaj miljo dolg grad z ogromnim stebrovjem. Pred gradom je vi¬ dela palmove gozde in krasne cvetice, velike, kakor so mlinska kolesa. Vprašala je, ali je to zemlja, kamor potujejo, toda labodi so zmajali z glavami, ker to, kar je vi¬ dela, je bil krasni, vedno se izpreminjajoči grad vile Fate Morgane v oblakih. Tja niso smeli privesti nobenega človeka. Strmeč je zrla Eliza. Ali trenutkoma se podero gore, gozdi in grad, in pred njimi stoji dvajset lepih cerkva, z jednako visokimi zvoniki in šiljastimi okni. Zdelo se ji je, da sliši orgije ; no, kar je čula, to je bilo le morje. In prišli so že prav blizu cerkva, ali ta hip so se izpremenile v brodovje, ki je plulo pod njimi po morji. Pogledala je pozorneje nanje,, ali bile so le morske megle, ki so se vzdigo¬ vale iz vode. Da, izpreminjalo se ji je vedno pred očmi, dokler naposled ni opazila prave zemlje, kamor so jo nosili labodi. Ondu se je dvigalo krasno modro gorovje s cedrovimi gozdi, z mesti in gradovi. Dolgo predno je solnce zašlo, sedela je na pečini pred veliko 122 špiljo, ki je bila zarastena s tankimi zele¬ nimi rastlinami-ovijalkami; bilo jih je videti, kakor da so vezene preproge. „Bomo videli, kaj se ti bode nocoj se- njalo!“ reče najmlajši brat ter ji pokaže spalnico. „Oj, ko bi se mi hotelo sanjajti, kako bi vas rešila!“ odgovori ona. Ta misel jo je naudajala tako živo, prosila je Boga tako goreče pomoči, da, molila je celo še v spanji in zdelo se ji je končno, kakor bi letela vi¬ soko pod oblake proti oblačnemu gradu Fate Morgane, da ji je vila prišla naproti, lepa in bliščeča, in vender je bila povsem po¬ dobna stari ženi, katera ji je v gozdu dala jagod ter ji pripovedovala o labodih z zla¬ timi kronami na glavi. „Lahko rešiš brate!“ reče vila. ,,Ali si pa tudi srčna in stanovitna? Res je morje mečje od tvojih nežnih rok in vender ogladi trdo kamenje, ali voda ne čuti bolečin, kakor jih bodo čutili tvoji prstje; srca nima in ne trpi težav in bridkostij, katere boš morala ti trpeti. Vidiš li to koprivo v moji roki? Takih raste dosti okolo špilje, v kateri spiš. Samo te in tiste, ki rasto po grobeh na po¬ kopališči, so pripravne za to. Pomni si to; teh moraš natrgati, četudi bo tvoja roka polna skelečih mehurjev, otri jih potem z bosimi nogami in dobila boš lan in iz njega 123 moraš splesti jednajst srajc z dolgimi ro¬ kavi ; vrzi te srajce na labode, in rešeni bodo. Toda pomni dobro, da od trenutka, ko začneš to delo, ne smeš govoriti, dokler ga ne dovršiš, pa če bi tudi trajalo leta. Prva beseda, katero izpregovoriš, bi bila smrtni meč, katerega bi sama zasadila v srce svojih bratov. Na svojem jeziku nosiš njih življenje. Zapomni si vse to!“ Hkratu se je s koprivo doteknila njene roke, speklo jo je kot žareči ogenj, in Eliza se je prebudila od bolečine. Bil je lep solnčen dan, in tik njene postelje je ležala kopriva, prav taka, kakor jo je bila videla v sanjah. Zdajci poklekne, zahvali ljubega Boga ter odide iz špilje na delo. Z nežnimi rokami seže med grde ko¬ prive, ki so pekle kot ogenj. Veliki mehurji so se ji izpustili po rokah, ali vse to je tr¬ pela rada, samo da bi otela brate. Otrla je vsako koprivo z bosimi nogami in je sple¬ tala zeleni lan. Ko je solnce zašlo, prišli so bratje in ko so zapazili, da je onemela, prestrašili so se. Mislili so iz prva, da jo je zopet začarala hudobna mačeha, ko pa so videli njene roke, razumeli so, kaj dela zanje. Najmlajši brat se je razjokal, in kamor so padle njegove solze, ondu ni čutila bolečin, ondu so izgi¬ nili mehurji. 124 Delala je vso noč, ni ga imela miru, dokler ne bi otela ljubili bratov. Ves drugi dan, ko so labodi odleteli z domi, je sedela v samoti, toda nikdar ji ni minil čas tako hitro kakor zdaj. Jedna srajca je bila na¬ rejena, in začela je drugo. Zdajci se v gorah oglasi lovski rog, in njo izpreleti strah. Grlas se je bližal čimdalje bolj, slišala je pasji lajež. Prestrašena zbeži v špiljo, poveže koprive, ki jih je nabrala in otrla ter sede nanje. Iznenada priskače velik pes iz grmovja, skoro v za njim drugi in še jeden, in vsi la¬ jajo. Crez nekaj trenutkov obstoje vsi lovci pred jamo. Najlepši med njimi je bil kralj one dežele; stopil je bliže k Elizi. Nikdar še ni bil videl lepše deklice. „Kako si prišlo sem, krasno dete?“ vpraša jo kralj. Eliza zmaje z glavo, ker ni smela govoriti, ako je hotela brate ohra¬ niti žive ter jih oteti. Da ne bi videl kralj, kaj trpi, skrila je roke v predpasnik. „Pojdi z mano!“ reče kralj. ,,Tu ne smeš ostati. Ce si tako dobra, kakor si lepa, oblečem te v svilo in žamet, na glavo ti denem zlato krono, in stanovala boš v mojem najbogatejšem gradu!“ In nato jo posadi na konja. Ona joka in vije roke, kralj pa ji reče: ,,Samo tvojo srečo hočem, nekoč mi boš hvaležna zato!“ Potem zdirja po gorah, 125 držeč jo pred sabo na konji, in lovci se pode za njim. Ko je zahajalo solnce, pokazalo se je pred njimi krasno kraljevo mesto s cerkvami in kupolami, in kralj jo je vzel s seboj v grad, kjer so v visokih marmornatih dvo¬ ranah pluskali vodometi, kjer so slike kra¬ sile stene in strope. Ali vsega tega ni vi¬ dela Eliza, jokala se je in žalovala. Trpela je voljno, da so ji gospe oblekle kot kra¬ ljico, vpletle ji v lase bisere ter ji na spe¬ čene roke nateknile mehke rokavice. Zdaj je bila v kraljevskem sijaji tako krasna, da se ji je dvor priklanjal še glo- bočje, in kralj si jo je izbral za nevesto, dasi je nadškof zmajeval z glavo ter godrnjal, češ, da je lepa deklica iz gozda čarovnica, ki jih je zaslepila in kralju omamila srce. Toda kralj ga ni poslušal, velel je, naj zaigra godba, naj se prineso najslastnejša jedila, in najljubeznivejša dekleta naj plešejo okolo neveste, in odvedli so jo skozi dišeče vrtove v prekrasne dvorane. No, vse to ji ni privabilo na usta niti nasmeha. Bila je prava podoba žalosti. Tik njene spalnice odpre kralj majhno sobo. Bila je okrašena z dragocenimi zelenimi preprogami, popol¬ noma je bila podobna špilji, v kateri je bila stanovala dotlej. Na tleh je ležal snop lanu, katerega si je bila napravila iz kopriv, in 126 pod stropom je visela srajca, ki jo je bila že dopletla. Vse to je bil vzel lovec s seboj, ker se mu je zdelo zelo nenavadno. „Tu si lahko domišljaš, da si v prej¬ šnjem domu,“ de ji kralj. ,,Tu je delo, s katerim si se bavila ondu. Zdaj sredi tvoje krasote te bo razveseljevalo, ako se boš domislila preteklih dnij.“ Ko je Eliza ugledala vse to, kar je bilo njenemu srcu tako ljubo, se je nasmehnila in vsa kri se ji je vrnila v lica; mislila je na rešitev svojih bratov, poljubila je kralju roko; pritisnil jo je na srce ter velel, da so vsi zvonovi oznanjali ženitovanje. Lepa nema deklica iz gozda je bila sedaj kraljica. Daši je nadškof kralju šepetal zle be¬ sede na uho, vender niso šle kralju do srca; poroka je bila odločena, in nadškof sam je moral nevesti dejati krono na glavo, a v nejevolji ji je tesni obroček tako trdno pri¬ tisnil na čelo, da jo je zabolelo. Ali še težji obroč ji je stiskal srce, žalovanje namreč po bratih; telesnih bolečin še čutila ni. Bila je nema, zakaj samo jedna beseda bi bila vzela bratom življenje, toda iz njenih očij je odsevala goreča ljubezen do dobrega, lepega kralja, ki je storil vse, samo da bi jo razveselil. Rajši ga je imela od dne do dne. Oh, ko bi mu bila smela odkriti in potožiti svoje bridkosti! Ali morala je biti 127 nema in nema je morala dokončati svoje delo. Zbok tega se je vsake noči izmuznila v sobico, kateri je bila podobna špilji, in je pletla srajco za srajco. Ali ko je započela sedmo srajco, pošel ji je lan. Kakor je vedela, rastle so koprive, ka¬ tere same je mogla rabiti, na pokopališči, ali trgati bi jih morala sama. Kako naj bi prišla na pokopališče? „Oh, kaj je bolečina v prstih proti brid¬ kosti mojega srca!“ mislila si je. posku¬ siti moram, Bog me ne bo zapustil!“ Z naj- večjim strahom, kot bi namerjala kaj hudega, se zmuza v jasni noči na vrt ter gre skozi drevored in samotne ulice naravnost na po¬ kopališče. Pobožno moleč stopi na poko¬ pališče, natrga pekočih kopriv ter jih od¬ nese domov. Videl jo je jedini človek, nadškof namreč. Samo on je še cul, ko so že spali vsi drugi. Vender se je uresničilo njegovo mnenje, da s kraljico ni vse v redu! Bila je čarovnica in preslepila je bila kralja in vse ljudstvo. Kar je videl in česar se je bal, vse je povedal kralju v izpovednici in ko je iz- pregovoril te ostre besede, zmajevali so svet¬ niki z glavami, kakor bi hoteli reči: „Ni tako, ne! Eliza je nedolžna!“ Ali nadškof je razlagal to drugače; trdil je, da pričajo 128 zoper njo ter da so zaradi nje grehov zma¬ jevali z glavami. Dve debeli solzi sta se udrli kralju po lici; odšel je dvoječega srca domov. Delal se je, kakor bi ponoči spal, toda ni ga imel mirnega spanja; čutil je, kako je Eliza vstala, kako je odhajala vsako noč, in vselej je šel kralj tiho za njo ter je videl, da je izginila v svojo sobico. Od dne do dne je prihajalo kraljevo lice temnejše. Eliza je to zapazila, a ni vedela zakaj. In koliko je še v tem trpela za brate! Vroče solze so ji padale na kraljevski žamet in škrlat in svetile so se na njem kot de¬ manti, in vsi, ki so videli to krasoto, bi bili radi kraljica. V tem je skoro dovršila svoje delo, samo jedna srajca še ni bila narejena, a Eliza ni imela več lanu, pa tudi nobene ko¬ prive več. Jedenkrat še, in to zadnjič, ji je bilo iti na pokopališče, da si natrga nekoliko pestij kopriv. Skrbela jo je samotna pot, pa njena volja je bila tako trdna, kakor je bilo neomajno nje zaupanje v Boga. Eliza je šla, ali kralj in nadškof sta šla za njo, pa sta videla, kako je zavila na pokopališče ter ondu izginila. „Ljudstvo naj jo obsodi!“ rekel je kralj, in ljudstvo jo je obsodilo na grmado. Iz krasnih kraljevih dvoran so jo od- tirali v temno, vlažno luknjo, v katero je pihal veter skozi zamreženo okno; mesto 129 žameta in svile so ji dali snop kopriv, ka¬ terih je bila nabrala, da nanj položi glavo, trde srajce pa, ki jih je spletla, naj bi ji bile za vzglavje in odejo. Ali nič ljubšega bi ji ne bili mogli dati. Začela je zopet delati in je goreče molila k Bogu. Zunaj pred njenim oknom pa so po¬ balini peli nanjo zabavljice, in živa duša je ni tolažila s prijazno besedo. Proti večeru je priprhal pred omrežje njene temnice labod. Bil je to najmlajši brat, ki je končno našel ljubo sestrico. Zajokala je od veselja na glas, najsi je vedela, da bo nastopna noč morebiti njena zadnja. Ali saj je bilo njeno delo tudi skoro dokončano, in bratje so bili tudi tu. Prišel je nadškof, da bi bil zadnjo uro pri nji, to je bil obljubil kralju, ali ona je odkimala ter ga naprosila z očmi, naj odide. Saj bi bila morala to noč dokončati delo, ali pa bi bilo vse zastonj, zastonj njene bo¬ lečine, solze in prečute noči. Nadškof je odšel s hudimi besedami, ali uboga Eliza je vedela, da je nedolžna, in je delala dalje. Male miši so tekale po tleh, nosile ji koprive k nogam, da bi tudi vsaj neko¬ liko pomagale, in na mrežo je sedel drozeg in pel tako veselo, kolikor je mogel, da bi nesrečni Elizi ne upadlo srce. I 9 130 Ravno danilo se je, šele črez jedno uro bi izšlo solnce, in pred grajskimi vrati je stalo jednajst bratov, ki so zahtevali, naj bi jih odvedli pred kralja. Ali odgovorili so jim, da to ne more biti, saj je še noč, kralj spi, in ne smejo ga vzbuditi. Bratje prosijo, prete, pride straža, in celo kralj dojde iz spalnice ter vpraša, kaj to pomeni. Ali prav ta hip je vzšlo solnce, in bratov ni bilo več videti, črez grad pa je letelo jednajst divjih labodov. Iz mestnih vrat je vrelo ljudstvo, vsi so hoteli videti grešno kraljico na grmadi. Staro kljuse je vleklo voz, na katerem je sedela. Oblekli so ji bili haljo iz debelega domačega platna, krasni njeni lasje so bili razvezani ter so se vsipali okolo lepe glave, lica so ji bila bleda kot zid, ustnice so se 1 ji lahno premikale v molitvi, z rokami pa je pletla srajco iz zelenega lanu. Da, celo zdaj, ko so jo peljali k smrti, ni prenehala ' svojega dela, Deset srajc je že ležalo ob njenih nogah, jednajsto je ravnokar pletla; drhal jo je zasmehovala. ,,Grlejte no, čarovnico, kako mrmra predse; ni molitvenika nima v rokah, da, s svojim bajilom sedi tukaj ! Raztrgajte ga ji na drobne kosce!“ Vsi silijo vanjo ter ji hočejo raztrgati srajce, toda hipoma prileti jednajst divjih j 131 labodov, vsi posedejo okolo nje na voz ter mahajo z velikimi perutnicami. In precej se umakne preplašena drhal. ,,To je znamenje iz neba! Resnično je nedolžna!“ šepetali so mnogi, ali na glas si niso upali povedati svojih mislij. Zdaj jo prime krvnik za roko, ona pa naglo vrže jednajst srajc na labode, in hi¬ poma stoji tukaj jednajst krasnih kraljevičev, samo najmlajši je imel namesto roke labo¬ dovo perutnico, ker njegova srajca še ni imela rokava; Eliza ga ni bila utegnila do¬ delati. „Zdaj smem govoriti!“ vzklikne kra¬ ljica. ,,Nedolžna sem!“ Ljudstvo pa, ki je videlo, kaj se je zgodilo, se ji je klanjalo kakor svetnici, ona pa je kakor mrtva padla bratom v naročaj, tako je bila prevzeta od napora, strahu in bolečine. „Da, nedolžna je!“ reče najstarejši brat, potem pa pove vse, kar se je zgodilo. Ko je govoril, razširjala se je taka dišava, kakor bi bilo milijon rož v bližini; zakaj vkore- ninilo se je vsako poleno na grmadi ter pognalo veje. Tu je stal velik, dišeč grm, poln rdečih rož, na vrhu pa se je zibala i cvetica, bela in svetla, ki se je svetila kakor I zvezda. To rožico utrga kralj in jo zatakne 9 * 132 Elizi na prsi. In zdaj se prebudi ona z mirom in blaženstvom v srci. In vsi zvonovi so zapeli sami od sebe, in ptice so prihajale v velikih jatah. Vrnili so se v svatovskem izprevodu, kakeršnega še ni učakal nobeden kralj. iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiniiiimiiiiiiiii!iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiininimmiiiiiiiiiiiuiiiimiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMMi\iirim Zadnji biser. je bogata, srečna hiša. Vsi — go- ioda, družina, celo domači prijatelji — i so bili srečni in veseli; danes se je rodil dedič, sin; in zdrava sta bila mati in dete. Na pol so zakrili svetilnico v ugodni spalnici, in okna so bila tikoma zagrnjena s težkimi svilnatimi zagrinjali. Preproga na tleh je bila debela in mehka kakor mah, in vse je vabilo h krepčajočemu počitku. Tako se je zdelo tudi strežkinji; zaspala je in lahko je spala brez skrbi, zakaj vse je bilo dobro, vse v redu. Vila, prijateljica one hiše, je stala ob vzglavji; okolo deteta na materinih prsih so se lesketale mnogo¬ številne zvezde — krasen prizor — in vsaka zvezda je bila biser sreče. Vse prijazne vile življenja, vse so novorojencu prinesle svoje darove; tu se je bliščalo zdravje, bogastvo, sreča, ljubezen, iz kratka, vse, česar si mo¬ re človek želeti na zemlji. 134 „Vse je prineseno in poklonjeno otroku !“ izpregovori vila-zaščitnica. „Ne! Vse še ne, u oglasi se tik nje glas detetovega dobrega angelja varuha. ,,Jedna vila še ni prinesla svojega daru, toda prinese ga, prinese ga nekoč, četudi v tem pre- teko leta. Zadnjega bisera še ni!“ „Kaj ? Ni ga še ? Tu mora biti vse in če bi res česa ne bilo, pojdiva iskat mo¬ gočne vile, pojdiva k nji!“ „0, saj pride, sama pride o svojem času! Njen biser še, in venec bo popoln.“ „Kje pa, kje neki stanuje? Povej mi, jaz grem, da prinesem še ta biser.“ „Kaj, ali res hočeš ?“ reče detetov angelj varuh. ,,Povedem te k nji, kjerkoli je! Nima stalnega doma, ■ zdaj je v cesarjevem gradu, zdaj v koči najubožnejšega kmeta; ne iz- greši nobenega človeka, vsakemu prinese svoj dar, bodisi kraljestvo ali pa samo igračo! Tudi k temu detetu pride prej ali slej. — Toda ker hočeš, pojdiva po biser, po zadnji biser za to bogastvo!" Držeč se za roke, sta splavala tja, kjer je bila v tem trenutku vila. Bila je velika hiša s temnimi hodniki, praznimi sobami, in tako čudna tišina je vladala v nji; dolga vrsta oken je bila od¬ prta, da je pihala mrzla sapa skozi nje, in bela zagrinjala so se zibala v prepihu. 135 Sredi sobe je stala odprta krsta, in v nji je počivala mrtva žena. Umrla je v naj¬ boljših letih; črez in črez je bila pokrita z naj lepšimi svežimi rožami, tako da si videl le tanke sklenjene roke in poveličani njen obraz, na katerem se je brala nepopisna resnoba kakor pri ljudeh, ki so se posvetili Bogu. Okolo krste so stali mož in kopica otrok; vsi so se poslavljali od mamice. Mož ji je poljubljal roko, oh, drobno roko, ki je bila še nedavno vztrajno in ljubeznivo delala za vse, zdaj pa je bila kakor suho listje. Vroče solze so mu v velikih kapljah padale po licih na tla, ali nihče ni izpregovoril be¬ sedice. Globoka tišina, ki je vladala tu, je pričala o srčni bridkosti. Molče so ihteči odhajali iz sobe. V sobi je stala goreča sveča, in nje plamen je plapolal v prepihu, in nikdo ni utrnil dolgega rdečega stenja. V sobo so stopili tuji ljudje, položili pokrov na krsto, pritrdili žreblje, in udarci kladiva so se raz¬ legali po vsi hiši ter so pretresali krva¬ veča srca. „Kam pa me vodiš ?“ vpraša vila, „tu ne stanuje vila, katere biser bi bil najboljši dar življenja!“ ,,Tukaj stanuje, v tej sveti uri je tu,“ zavrne jo angelj varuh ter pokaže v kot, 136 in ondu, kjer je med cveticami in podobami sedela mati, dokler je bila še živa, odkoder je kot dobrodejna domača vila ljubeznivo pozdravljala moža, otroke in prijatelje, od¬ koder je kot solnčni žarek oživljala vso hišo, ondu je zdaj sedela tuja žena v dol¬ gem svilnatem oblačilu. To jebila žalost, srčna žalost, katera je kraljevala tu kot vladarica; zdaj je bila ona mati mesto rajne matere. V roča solza se je utrnila v njen naročaj in se izpre- menila v biser. Lesketal se je v vseh barvah mavričnih, in angelj je vzel biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom. ,,Biser bridkosti, to je zadnji biser, brez katerega ne sme biti nič na svetu, zakaj ta biser šele povzdiguje sijaj in vrednost ostalih biserov r Oglej si lesk mavrice, ki veže zemljo z nebom! Za vsakega ljubih svojcev, katerega nam vzame smrt, dobimo tam gori v nebesih novega prijatelja, po ka¬ terem si tudi mi srčno želimo. Skozi ze¬ meljsko noč gledamo gori na zvezde, čaka¬ joč konca. Poglej torej še biser bridkosti, v njem počivajo duši krila, ki nas nekoč poneso odtod!“ KAZALO Stran ^Starec Peskar. 3 Palčica. 18 Kraljičina na grahu. 34 Deklica z užigalicami.36 Angelj.40 /Marjetica.44 Petelin na strehi in petelin na smetišči.BI Snežak.56 Ajda.64 Najljubeznivejša roža na svetu.68 Kresilo. 72 Stanovitni kositerni vojak.83 Štorklje.88 Jelčica.94 Divji labodi.108 Zadnji biser.133 Pri JAM. GIONTINI-ji v Ljubljan so na prodaj še te-le knjige: Spisi za narod in mladino. (Z * označene knjige so primerne za šolarske knjižnice.) Aladin s čarobno svetilnico (s podo¬ bami) .12 kr. Alešovec JaJc.: Jama nad Dob ruš o. — Pravljica iz starodavnih časov . . 20 „ — *Kustoca in Vis, popis vojske na Laškem leta 1866 20 „ — Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Ljudska pravljica . . 20 „ *Amicis-Miklavčič : Srce, 4 zvezki a . 20 „ Berthet-Sušnih: *D a r i n k a, mala Črno¬ gorka. — (Učenke v petih delih sveta), I. del.24 „ — *S i t a, mala Hindostanka, II. del . 24 „ — *Izanami, mala Japonka, III. del . 24 „ Boj tek, v drevo vpreženi vitez. — Pravljica .8 „ * Breg ovnih A .: Zakaj ? — Zato ? ... 30 „ Cerkvica na skali. — Pravljica . . 12 „ Costa dr.: Postojnska jama . . . 20 „ Doma in na tujem. — Povest, 1889 20 ,, *Bominicus: Narodne pripovedke za mladino, II. zvezek.24 — *Pravljice in pripovedke za mladino, 1889 . f .36 7 ? — *S prestola na morišče.— Zgo¬ dovinska povest . 20 kr. Dve čudapolni pravljici za slo¬ venski narod . 16 „ Dve igri za slovensko^ gledališče. — 1. Jnran in Sofija, 2. Štepan Šubic . 20 „ Erazem Predjamski. Povest ... 16 „ Feldmaršal grof Radecki ... 20 „ *Freuensfeld :Venčekpravljic. . . 20 „ Funtek A.: Knjižnica za otroke (s podobami), 12 zvezkov a 6 kr.; vsi skupaj . 60 „ Genovefa, sveta grofinja. — Mična in genljiva pripovedka . 16 * Hildegarda, vzveličana cesarica. — Sveta povest.20 „ H i r 1 a n d a, bretanjska vojvodinja. — Po¬ učna povest po Krištofu Šmidu ... 20 „ Hitri računar z ozirom na sedanji denar po avstrijski veljavi in na novo mero in vago. - Trdo vezan ... 40 „ * Hladnik Ign.: Na valovih južnega morja. — Pravljica.14 „ *Hoffmann-Funtek: Kakovzgajausoda. — Povest (s štirimi jeklorezi) ... 40 „ — Kar Bog stori, vse prav stori. — Povest (s štirimi jeklorezi) ... 40 „ — Bog pomaga. — Povest (s štirimi jeklorezi).40 „ — Peter Prostak. Povest (s štirimi jeklorezi).40 „ j Hupfen-Funtek: Kako je izginil gozd. Povest.20 „ * Hubad Fr .: Pripovedke za mla¬ dino I. in II. zvezek a.24 „ — *Pripovedkezamladino, III. zv. 20 „ Kljukec lažnjivi.20 Keller J. A. dr.: Prst božji ali vzgledi božjih kazni. I. in II. zvezek a ... 20 Kosi Ant .: Šaljivi Jaka, zbirka naj¬ boljših kratkočasnic za slov. mladino. I., II. zvezek a.24 * Kredba-Podkrajšek .‘Izdajalec domo¬ vine. - Povest, 1889 . 24 * Leban Janko: Šestdeset malih po¬ vesti za otroke.16 Malavašič Fr.: Strijc Tomova koča ali življenje zamorcev v severni Ame¬ riki. Trdo vezana.70 Mali Palček (s podobami) .... 12 Mali vseznalec ali zbirka lahko izpe¬ ljivih poskusov iz fizike, mehanike, arit¬ metike in glumarstva, smešnic, zastavic z navodom o punktiranji ali geoman- ciji, 1890 30 *N a j d e n č e k ali pravični se tudi živine usmili. — Povest.20 Naselnikova hči, cvetlica pustinje . 20 Nedeljko Fr.: Maksimilijan I., cesar me- hikanski.20 Nikolaj Zrinjski, hrvatski junak . . 20 Pavliha nemški v slovenski obleki . 20 * Planinski J. P.: Z b i r k a n a r o d n i h p r i- povedek za mladino. 2 zvezka a . 20 Pod turškim jarmom. — Povest . 20 Podkrajšek H.: Car in tesar. Zgodo¬ vinska pripovedka.20 *Robirison. Povest za mladino ... 50 *Š m i d a sto majhnih pripovedek za mla¬ dino . . 40 Trstenjak-FlegeriF., V delu je rešitev. 30 COBISS *04Ž*00 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA 00000423323