KRAJEVNA SKUPNOST PODGORICA-ŠENTJAKOB Za celovit razvoj Delovni Ijudje in obdani krajevne skupnosti Podgorica - Šentjakob 3O se na zboru krajanov 6. junija odločlli za cetovit razvoj krajevne skupnostr, ki obsega naslednja po-dročja: razvo) kmetijstva, razvoj in-dustrije, razvoj stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.razvoj promefa in zvez, PTT prometa, raz-voj druiberiih dejavnosti in samou-pravljanja, razvo) SLO in DS kot tudl razvoj medaebojnega sodelo-vanja med krajevno skupnostjo Podgorica - šentjakob ter DO Bs-linko. Na podlagi te odlotftve bo dol-goročni plan razvoja krajevne skupnosti 1986-2000 razmejal po-dročjazemljisč po namembnosti in sicer bo del namenjen industrijski pozidavi. del stanovanjskl pozida-vi, vse ostalo pa se namenja kme-tijstvu- Z razdelltvijo zemljiSC po namembnosti bodo kmetje Izgubili del svoje zemlje, zato so zahtevali. da se predhodno najde ustrezna nadomestna zemija, ki ne sme biti prevefi oddaljena in jim bo zago-tavljala nadaljevanje njihove dejav-nosti. Na zboru so tudi potrdill zahtevo o postavitvi varnostnega pasu med industrijo in naseljem. To bo ureje-no z nasipom, po katerem bo zase-jano drevje, Te zid mora biti urejen pred nadaljnjo gradnjo. Razmejitev med naseljem in industrijo mora biti fiiroka najmanj 50 m. ker pa je po planih možna tudi nekoliko veCja, na) bo lo od 70-100 m od vsake hlše. Kol pogoj za sprejem dolgoroč-nega plana razvoja industnje v KS Podgorica - Sentjakob pa je tudi pozidava področja med Kraljevo ul. in Ul. Podgorica (kjer ze zdaj stoji vrtec) s 5oto, Sportnimi objek-tr in telovadnico ter druglml Infra-stukturnimi objekti. Pozidava tega podrofi/a mora potekati sočasno s širitvijo industrije. Ker je industrlja v šentjakobu kemična. mora maksimalno vlagati v zaSiitc okoija pred emisi|ami. Krajani so tudi zahtevali, da bo-do imeli laslniki parcel na tistih področjih, kjer bodo zazidalnl oto-kl, prednostno pravico pred vsemi druglmi interesenti. hkrati pa naj Imajo prednost pri zidavj tudi KS Podgorica - Šantjakob tor dfllovnl Ijudje Belinke. Ker je v kraju največ problemov okrog obstoja in razvoja DO Belin-ke so biii na tem zboru prisotni tudi delavct te delovne organlzaci- je. Natanko so obrazlozili svoj plan razvoja do leta 2000. Hkrali so po-dali tudi natančno obrazložiteu, kaj prolzvaja Belinka že danes, kakšni procesi se odvijajo v te) DO )n kaj predstavlja narava dela ter snovi te industrije za neposredno okolico. Na zboru so tudi prebraii pred-log Samoupravnega sporazuma o medsebo/nem sodelovanju med KS Podgorica - šentjakob in DO Belinko do leta 2000. Le-ta zavezu-je obe podpisnici k sodelovanju, medsebo|nemu obveščanju, so-časnemu planiranju In podpiranju obojestranskega razvoja. DO Be-linko pa Še posebno zavezuje za zagotavljanje in izboljševanje eko-loške vrednosti prebivalstva. S po-trditvijo tega sporazuma sta kra-jevna skupnost Podgorica - Sent-jakob kot tudl DO Belinka naredili pomembnen korak na poti oboje-stranskega razvoja in pretrgali 35-letno stanje, ko je delovala krajev-na skupnost po svojl poli. delovna organizacija pa po svoji, obe pa na tstem krajevnem obmofiju. V dolgorofinem planu razvoja KS Podgorica - Sentjakob so nafirto-vani naslednjl cllji: 1. z ražmeiitvijo zernljišč pa na-membnosti doseči zasčito kmetij-skih povrSin ter vsem kmetom, ki bodo Izgubili zemljo, le-to zagoto-viti že s samimi plani 2. doseči umelno bariero msd industrijo in naseljem in s tem za-gotoviti, da se induslrija ne bo siri-la v naselje 3. dosedi tako stopnjo sodelove-nja med krajevno skupnostjo in delovfio organizacijo, da bo le-lo zagotovilo uresničitev zastavljenih nalog. in predvsem čimvečjo eko-loSko varnost prebivalstva 4. doseCi čim večjo komunalno urejenost nasetij (zlasti kanalizaci-)o In prometno varnost) 5. pridobitev nove Lole. saj ob-slojeta dela v povsem nemogočih pogojih 6. dosefil tudl tako stopnjo med-sebojnlh odnosov. v katerih bo mogote doseči sodelovanje v za-siavljenih nalogah Cim vet kraja-nov in v katerih na| bi vse zastvfje-ne naloge, ki so skupnega pome-r>a. bile uresnifiene v zadovoljstvo vaakega krajana V.J.