Št. 5 (14.401) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v .vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SREDA, 6. JANUARJA 1993 BIH / LJUDJE UMIRAJO ZARADI MRAZA IN LAKOTE Novi opazovalci ES na meji s Šibijo Makedonija začela zavračati grške tovornjake MARIBOR J ZLATA LISICA Prvo lisico »ulovila« Francozinja Merle Našima prve točke v veleslalomu Vadovoljna Špela Pretnar (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) SARAJEVO - V Sarajevu ljudje že umirajo zaradi mraza in podhranjenosti. Po besedah psihologinje v domu za ostarele v občini Nedžariči v Sarajevu je samo v tem domu od novembra do zdaj umrlo 24 ali petindvajset starejših ljudi, saj jim osebje doma, ki je v neposredni bližini frontne Črte, ni moglo preskrbeti hrane, zdravil, ustrezne zdravniške nege in kurjave. Medtem ko so Se na prostem temperature te dni spustile na RIM - Pložaj lire na mednarodnih valutnih tržiščih je še naprej kritičen. Italijanska deviza je včeraj v razmerju do ostalih valut evropskega monetarnega sistema Se bolj ošibela, zlasti do dolarja, ki je presegel 1540 lir, in do marke, ki je kotirala 938 lir in se v enem samem dnevu podražila za več kot 14 lir. Se poraznejši je bil položaj lire v teku dopoldneva, ko je marka presegla 940 lir. Najbrž je bil to tudi glavni razlog za nenapovedan Amatov sestanek z guvernerjem osrednjega emisijskega zavoda Ciampijem, o katerem Pa iz Rima ni podrobnejših poročil. Dejstvo je vsekakor, da je Banca minus štirinajst stopinj celzija, je bilo v domu minus deset stopinj. Francoski pripadniki mirovnih sil so v omenjeno zavetišče za ostarele sicer pripeljali prepotrebno hrano in menda tudi peči in kurjavo, niso pa jih namestili. Problem je tudi v tem, ker stavba nima dimnikov, je povedala psihologinja Lidija Groznik Reuterjevemu dopisniku. Ponoči so se temperature v mestu spustile na minus šestnajst stopinj celzija, zato d’Italia obrestne mere, po katerih posoja denar bančnim zavodom, dvignila na 12 odstotkov in tako napotila jasen omejitveni signal na valutno tržišče, ki je v preteklih dneh stavilo na nadaljnje nižanje uradne obrestne mere. V večernih urah se je liri uspelo nekoliko opomoči, tako da je ob 18.30 dolar veljal 1.526,50 lire, medtem ko je marka ostala pri moti in se ustalila pri 940,5 lire. Po današnjem prazničnem premoru so pričakovanja usmerjena na Četrtek, minister Reviglio pa jih je sinoči skušal pomiriti s trditvijo, da je nihanje lire tehničnega značaja. ne preseneča, da je samo v zadnjih treh dneh zaradi vse hujšega mraza umrlo že deset strarejših Sarajevčanov. Ko je Reuterjev dopisnik Kurt Schork o omenjenem primeru povprašal Joseja Maria Mendiluceja, posebnega odposlanca visokega komisariata ZN za begunce, je ta dejal, da omenjenega nesrečnega naključja ne gre poudarjati kot dokaz za nezadostno skrb njegovih kolegov za trpljenje ljudi v mestu. Medtem ko vse veC ljudi v Bosni umira zaradi lakote, mraza ali od strelnih ran, si svetovna diplomacija še vedno ustvarja iluzije o tem, da bo spor mogoCe rešiti brez vojaškega posredovanja. Tako je po ponedeljkovih neuspelih pogajanjih v Ženevi Cyrus Vanče v torek odpotoval v Beograd, da bi srbske oblasti prepričal, naj pristanejo na predloženi mirovni načrt. Kako bo Vanccu in Ownu - tudi ta bo menda danes prispel v Beograd prepričevat Miloševiča - prepričal srbskega predsednika, da se odreCe nadaljnjim vojaškim akcijam, pa ni povsem jasno, saj Miloševič še naprej vztrajno ponavlja, da Srbija nima z vojno v BiH nic, da podpira mirovni načrt in da soglaša s prepovedjo vojaških poletov nad njenim ozemljem. To je med drugim v daljšem telefonskem pogovoru zagotovil tudi ruskemu zunanjemu ministru. Evropska skupnost pa se je danes odločila, da bo namestila nove sku- pine opazovalcev na meje držav sosed nekdanje Jugoslavije. Tako bodo v nekaj dneh prispeli opazovalci na mejo med Albanijo in Srbijo in na Madžarsko. Novi predstavnik ES za tisk Christian VVarning je v Zagrebu še povedal, naj bi sprte strani v BiH pod posebnimi pogoji in po vnaprejšnji odobritvi sil ZN uporabljale vojaška letala za Človekoljubne polete. Najjužnejša republika nekdanje Jugoslavije Makedonija pa se je očitno odločila za novo strategijo v boju za mednarodno priznanje, poroCa Reuterjeva dopisnica iz Aten. V torek so makedonski obmejni organi namreč začeli zavračati vse grške tovornjake, Ceš da nimajo ustreznih dovolilnic za prevoz Gez makedonsko ozemlje. Zato je grško ministrstvo za promet in zveze prevoznikom Ze svetovalo, naj se Makedoniji po možnosti izogibajo, dokler sporazuma ne bodo razčistili. Dovoljlnice, s katerimi so tovornjaki prečkali gr-ško-makedonsko mejo doslej, so izdale še oblasti razpadle Jugoslavije, njihova veljavnost pa je se je iztekla ob koncu lanskega leta. Grški minister za promet in zveze je sicer dejal, da takšno makedonsko ravnanje grškim prevoznikom ne more preprečiti trgovanja z Zahodom, dejstvo pa je, da je pred začetkom spopadov v nekdanji Jugoslaviji Grčija kar štirideset odstotkov svojega izvoza na Zahod opravljala Gez jugoslovansko ozemlje. (Reuter, Ansa) Nekaj veC kot tri tisoC gledalcev si je ogledalo veleslalom prvega dne 30. jubilejne Zlate lisice. Boj za najboljša mesta je bil zelo negotov in zato za gledalce zelo privlačen. Zmagovalka, 28-le-tna francoska smučarka Carole Merle, je slavila že devetnajsto zmago v svetovnem pokalu. Druga je bila Avstrijka Wachterje-va pred Švicarko Schnei-derjevo. Poškodovana Nataša Bokal je za naše smučarke navijala v ciljni areni. V finale sta se iz- med šestih uvrstili dve. Spela Pretnar je s štartno številko 48 dosegla 14. mesto, Nives Sitar pa je s štartno številko 70 osvojila 27. mesto. To so tudi njune prve letošnje točke v veleslalomu za svetovni pokal. URA / POLOŽAJ ŽE KRITIČEN Včeraj nov spodrsljaj ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Tržaški notar umrl na Južnem Tirolskem V Toblachu na Južnem Tirolskem je zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom predsi-nočnjim umrl tržaški notar Livio Vecchioni. Njegova žena se bori s smrtjo v bližnji bolnišnici v Innichenu. ...................stran 6.. 75 milijard lir za jez na Soči Italijanska vlada je nakazala 75 milijard lir za gradnjo jezu na Soči v višini Pevme. S tem je potrdila obvezo, ki jo je sprejela z Osimskimi sporazumi. ...................stran 4.. DSL: Severna liga ni barbarska... Demokratična stranka levice meni, da je treba z Bossijevim gibanjem vzpostaviti resne politične odnose. Proti potezi Camberja, Sara in Biasuttija je protestirala tudi stranka Slovenske skupnosti. .................stran 5. Italijanski varčevalci po razburkanem ietu v novo negotovost S kakšnimi težavami so se morali varčevalci spoprijemati v lanskem letu in kaj jim obeta negotov začetek novega? Ali bo odprava carinskih meja med državami EGS pospešila dolgo pričakovano reformo carinske službe in olajšala delo carinikov na mejnih prehodih s Švico, Avstrijo in Slovenijo? O tem, o oprosti-tivi plačevanja »minimum tax« in o odpravi spremnih listin za prevoz blaga med državami EGS berite na gospodarski strani: ................stran 10. Z obešanjem usmrtili posiljevalca in morilca ŠKOTSKA / BRODOLOM LIBERIJSKEGA TANKERJA JAPONSKA / STRAH PRED NEZNANIM Shetlandskim otokom grozi prava ekološka katastrofa nil fa. Bobni in molitve ne bodo zaustavili tokijske vlade Prva pošiljka plutonija je prispela na Japonsko TOKIO - Turobni zvoki bobnov se v malem japonskem pristanišču Tokai prepletajo z naravovarstvenimi gesli in z molitvami budistih nih menihov, ki nasprotujejo japonskemu jedrskemu programu. To pa ne moti oblasti, ki so že zaCele z izkrcevanjem prve pošiljke obogatenega plutonija z ladje Akat-suki Maru. Premier Kiiei Mijazava se je že zahvalil francoski in ameriški vladi, ki sta poskrbela za uspešen začetek japonskega jedrskega energetskega programa. Do leta 2010 naj bi Japonska iz Francije ln Velike Britanije uvozila 30 ton obogatenega plutonija, ki se bodo pridružile kakim 55 tonam iz japonskih jedrskih elektrarn. Strah naravovarstvenikov (na sliki AP) tokrat ni neo-snovan, ker bodo na Japonskem poskušali razviti popolnoma novo in še nepreverjeno tehnologijo samooplojevalnih reaktorjev. Na 16. strani. Westley Allan Dodd, 31-letni spolni iztirjenec, ki je leta 1989 posilil, mučil in ubil tri otroke, je včeraj končal svoje življenje na vislicah jetniš-niče v Walla Walli ob vidnem zadovoljstvu zagovornikov smrtne kazni. stran 16 Jadran TKB danes doma proti Argenti V nadaljevanju košarkarskega prvenstva B lige bo danes ob 17.30 v tržaški športni palači Jadran TKB igral zelo pomembno tekmo proti Argenti. Za jadranovce, ki se borijo za obstanek v ligi, je današnja zmaga nujna. .....................stran 18... Važna preizkušnja za Valprapor Imsa Odbojkarji Val prapora Imsa bodo drevi ob 20.30 v štandrežu igrali zelo pomembno srečanje v C-l ligi proti tretjeuvrščeni ekipi Copat iz Pordenona, ki ima dve točki manj od našega moštva, ki je v boju za napredovanje v višjo ligo. .....................stran 18.. KOMENTAR Zvenenje mrtvaškega 4 zvonca Vojmir Tavčar Prizadevanja nasprotnikov smrtne kazni tudi tokrat niso zalegela: nekaj minut po polnoči po ameriškem času je krvnik pritisnil na gumb, pod obsojenčevimi nogami je v hipu zazevala praznina, življenje 31-letnega Allanna Dodda je ugasnilo v dušečem objemu vrvi. Eksekucija mladega posiljevalca in morilca (leta 1989 je, kot je sam priznal, ugrabil, spolno zlorabil, mučil in umoril tri otroke) je kot vedno izzvala val polemik in nasprotniki smrtne kazni so napeli vse sile, da bi obsojencu rešili življenje. Vendar so v tem primeru naleteli na nepričakovano oviro: obsojenca samega, ki je zahteval, naj ga usmrtijo, »sicer se bom spet znesel nad otroki«. Toda Dodd ni zahteval samo usmrtitve. Načel je še eno bistveno vprašanje sodobne zakonodaje: možnost prevzgoje kriminalca. Z nedvomnega stališča je poudaril, da »razumevanje« za zločince nima nobenega smisla. S tega vidika je dramatični primer Westerleya Allana Dodda poraz za vse tiste, ki se leta in leta borijo proti smrtni kazni in se zavzemajo za tako zaporno kazen, ki naj človeka prevzgoji in vrne družbi kot njenega polnopravnega člana. Nasprotnikov smrtne kazni Doddovo izvajanje ni prepričalo, nedvomno pa je utrdilo v njihovem prepričanju zagovornike eksekucij in tiste, ki so bili do tega trenutka neodločeni. S svojimi izjavami in smrtjo je Dodd krepko prevesil tehtnico na stran neusmiljene pravice, ki raje seže po meču kot po humanosti. Zvon brezumja, ki se v ob zaključku drugega tisočletja oglaša vse bolj pogosto s svojo mrtvaško pesmijo, je včeraj spet zazvonil. Toda to mora biti za vse, ki verjamejo v človeka, samo spodbuda v prizadevanjih, da bi preusmerili tok dogajanja. Sicer bo moreče zvenenje postalo težko zaustavljivo. _______________SLOVENIJA / UVOZ MESA_______________ Kmetje ne marajo uvoženega mesa, potrošnikom je vseeno Irena Pirman Slovenska vlada je pred časom sprejela odlok, s katerim je sprostila uvoz mesa in živine. Politične in stanovske organizacije, ki združujejo kmete, so že večkrat odločno protestirale proti tej odločitvi vlade oziroma ministrstva za kmetijstvo. Zadružna zveza Slovenije denimo je vladi očitala, da je s sprostitvijo uvoza mesa ogrozila nadaljnji razvoj slovenske živinoreje. Kmetje ob prostem uvozu mesa opozarjajo, da trgovina in pre-delovalno-klavna industrija tržišče oskrbujeta le še s cenejšim uvoženim mesom, domači kmetje pa živine ne morejo oddati. Predstavniki kmetov od vlade zahtevajo, naj uvede prelevmane na uvoz mesa. Franc Zagožen (Foto: Srdan Zivulovič/TRIO) Lojze Senegačnik (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) Cena mesa ni nič nižja Franc Zagožen Slovenska kmečka zveza Zakaj kmetje nasprotujejo uvozu mesa? Kmetje ne nasprotujejo uvozu mesa, predvsem ne prašičjega, ker ga Slovenija sama ne pridela dovolj, pa tudi uvozu govejega mesa ne, saj ga tudi sami izvažamo. Smo pa proti takemu uvozu, kot ga dovoljuje vlada: uvozu brez uvoznih dajatev. Kakšna zaščitna politika bi po vašem mnenju izboljšala položaj slovenskega kmetijstva? Zahtevamo prelevmane do višine naše garantne cene. Država naj te cene prizna do te mere, da bi bili pokriti pridelovalni stroški povprečnega domačega pridelovalca; nadpovprečni rejci bi pri tem še nekaj zaslužili. Dajatve od uvoza pa bi morala država porabiti za pospeševanje domače reje. Tako reguliranje ne bi prizadelo kupcev. Zaradi sproščenega uvoza se cene mesa na domačem trgu niso znižale. Posredniki med kmeti in trgovino so začeli kupovati uvoženo meso namesto domače živine. Kako lahko uvoz, denimo iz Avstrije, škoduje slovenskemu gospodarstvu? Avstrija je kontingente v Evropski skupnosti izkori- stila, sedaj pa išče trge za presežke govejega mesa. Izvoz mesa je subvencioniran s kar 62 odstotki domicilne cene. Avstrijskim kmetom meso plačujejo po 48 šilingov, v Slovenijo ga prodajo po 18 šilingov, razliko pa krije država. Torej ne gre za normalno konkurenco. Tudi Madžarska, Češka, Slovaška in Romunija meso ponujajo zelo poceni, ker imajo doma drugačne pridelovalne razmere in seveda potrebujejo devize. Po mnenju vlade položaj v kmetijstvu še zdaleč ni ta- ko kritičen, kot ga želijo predstaviti kmetje. Mislite, da gre zgolj za različno interpretacijo podatkov? Rekel bi, da gre za različno mnenje o podatkih. Položaj je kritičen, saj sedanja vladna politika izčrpava kmetijstvo in kmetijske regije. Morda računa tudi na to, da bo cenovni pritisk na kmeta sprožil hitrejše prestrukturiranje kmetijstva. Prestrukturiranje kmetijstva je pred nami, vendar s podporo države, ne pa z liberalizacijo ih brez zaščite proti dam-pinškemu uvozu. Premajhna domača prireja Lojze Senegačnik, Ministrstvo za kmetijstvo Kako slovenska vlada upravičuje uvoz mesa? Za Slovenijo je normalno, da uvaža določene količine svinjskega mesa (lastna prireja zadostuje za približno šestdeset odstotkov potreb) in govejega mesa za predelavo. V prvih desetih mesecih leta 1992 je bila uvožena celoletna kvota go- vejega mesa, uvoz prašičjega mesa pa je bil v tem obdobju počasnejši, saj je promet omejevala kuga. Posledica tega in sproščenega uvoza od novembra dalje je, da je odkupna cena govedi začela padati, pojavljajo pa se že težave z odkupom in zmanjšano zanimanje kla-vno-predelovalne industrije za domačo proizvodnjo. To velja tudi za prašičerejo, kjer se cene znižujejo, a so še zmeraj višje, kot bi bilo za naše razmere normalno. Kako mislite v vašem ministrstvu reševati težave v kmetijstvu, saj je dejstvo, da kmetje z dosedanjimi ukrepi niso zadovoljni? Sedanje stanje dokazuje, da je tržnocenovna in uvozna politika najbolj občutljiv in pomemben del v agrarni politiki. V Ministrstvu za kmetijstvo se zavedamo, da je treba tudi kratkoročno delovati tako, da ne bo ogrožena dolgoročna strategija razvoja kmetijstva. Zato smo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravili tudi kratkoročno rešitev, ki bi odpravila sedanja nesorazmerja, vendar ni prišlo v obravnavo. Mislite, da boste z uvozom mesa izboljšali stanje in ponudbo na slovenskem trgu? V naših razmerah ni mogoče hkrati zagotoviti ustrezne ravni odkupnih cen živine in maloprodajnih cen samo s poceni uvozom mesa. Trenutno anarhično stanje dokazuje, da ceno takšne politike plačujeta kmet (poceni uvoz je najmočneje pritisnil na odkupne cene živine) in potrošnik, ki kupuje po previsokih cenah, vir za normalno in potrebno interveniranje v proizvodnji. Ne zavzemamo se za absolutno zaščito ali avtarkičen razvoj. Doseči je potrebno ustrezno raven zaščite; ta bo dovolj močan vzvod, ki bo vzpodbujal domače rejce k povečanju konkurenčne sposobnosti. MOJE MNENJE Odprto je še vse B*I®8! 11 lili ■11*1:11 11111 . ■ sni lil lili . H H I Slovensko politiko zanimata dve pomembni temi: nova vladna koalicija in njena usmeritev ter združevanje in obnavljanje levice. V sredstvih javnega obveščanja se o levici skoraj ne piše več, kot da je nikoli ne bi bilo in kot da ne bi bila tudi v Sloveniji izredno pomembna. Levica je seveda mišljena kot socialni način reševanja problemov, kot modema levica, ki se sklicuje na tržno gospodarstvo, na svobodo, na človeški odnos, ki omejuje klasično liberalno izkoriščanje, značilno za preteklo stoletje. Taka levica je v Sloveniji bistveno močnejša, kot se kaže na prvi pogled, saj so socialne tendence navzoče ne samo pri deklariranih strankah levice in sredine, temveč tudi v nekaterih klasično desnosredinskih strankah. Njen organizirani del je v parlamentu šibkejši, kot bi bil lahko in kot bi moral biti, saj je nastopila razpršeno. Če upoštevamo Združeno listo in njen delno uspeli poskus združevanja nekaterih skupin zunajparlamentarnih strank, je na volitvah nastopilo kar devet tovrstnih strank. Združena lista je združila prenovitelje in tri zunajparlamentarne stranke, pet kandidatnih list pa je samo razpršilo glasove, Skupna lista z močno krščansko komponento je prejela 1, 5 odstotkov glasov, Stranka neodvisnih 1, 6 odsto- Bogo Samsa tkov, Primorska zveza 2 odstotka, Istrski demokratski sabor 0, 3 odstotka, in Gibanje za občo demokracijo 0, 6 odstotka. Skupaj je to 6 odstotkov glasov, ki se niso izrazili pri delitvi poslancev in ki jim je treba prišteti še 3 odstotke glasov, oddanih pa za socialistično stranko. Razpršitev levice je torej »tehtala« kar 9 odstotkov glasov. Ce upoštevamo, da so socialdemokrati prišli v parlament za »mišji repek«, je slika popolna. Januarja bo sklican ustanovni kongres nove Združene liste. Odprto je še vse: kdo se ga bo udeležil, kdo bo novi predsednik, kakšna bo organizacijska oblika; toda jasna je glavna usmeritev združevanje levice na novih pragmatičnih socialdemokratskih temeljih. Odprto je Se vprašanje priključevanja članstva in uglednega vodilnega kadra socialistične stranke, ki je še zmeraj navzoča »na terenu«, izginila pa je iz parlamenta. Socialdemokratska stranka se je že odločila, da bo vztrajala kot samostojna stranka, vendar je njena končna perspektiva zbliževanje in združevanje. Vse skupaj krepko presega četrtino in se približuje tretjini slovenskega volilnega telesa, kar je tudi zgodovinsko gledano logično in normalno. Prav zato pa je logično in normalno, da te tendence ostanejo v vladni koaliciji, ki je z Drnovškovim preobratom dobila vsebinsko oznako »levi center«. To ni prazno ime, etiketa brez vsebine. Pomeni odpiranje v svet, hkrati pa socialno tendenco, zaščito šibkejših. Pomeni kompromis med liberalizmom in državnim posredništvom. Socialna država in svobodni trg nista nujno v nasprotju saj se je v zgodovini iza-zalo, da sta nujen kompromis. V konkretnem slovenskem primeru so se volil-ci odločili za kompromis te vrste in končni logični zaključek vladnih dilem in vladne kombinatorike mora nujno upoštevati globoke silnice, ki označujejo različne stranke in njihove odnose. ■■ ... .. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. sveto pismo, katerega je med drugim ilustriral tudi francoski risar pod 19. navpično, 8. otoki v Bengalskem zalivu, 10. star Slovan, 11. živčni bojni strup, 12. spoj, kontakt, 14. ameriška antropologinja (Margaret), 15. novotvorba, tudi naslov romana pisatelja pod 21. navpično, 17. življenjska tekočina, 18. ime književnika Mekulija (iz črk SEAD), 20. začetnici hrvaškega čelista Janigra, 21. kratica za »Založbo Obzorja«, 23. staro ime za dušik, 25. ime humoristke Putrih, 27. zapor ječa, 30. koristna dejavnost, 32. jezero na meji med Kanado in ZDA, 33. mesto v jugozahodni Romuniji, 35. mesto južno od Torina (anagram besede RAB), 36. zaprt prostor za race, rac jak, 38. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken. Navpično: 1. skupin črnskih plemen v srednji in južni Afriki, 2. pesniška zbirka Vladimirja Nazorja, 3. začetnici nekdanjega britanskega politika Di-sraelija, 4. izrastek na glavi, 5. muslimanski verski poglavar, 6. v zemljo na- rejena ožja podolgovata vdolbina, 7. Blomdahlova opera z elektronsko glasbo. 9. zelo mehka in vlečna kovina s srebrnim sijajem (In), 10. nemški meščanski filozof (Georg Friedrich), 13. orodje koscev, 16. manjša povrhnja poškodba v obliki črte, 19. francoski risar, znan predvsem po ilustracijah biblije, rojen na današnji dan leta 1832 (Gustave), 21. plodovit slovenski pisatelj, rojen na današnji dan leta 1932 (Pavle, pravo ime Zdravko Slamnik), 22. krščanska molitev, tudi naslov romana pisatelja pod 21. navpično, 24. kemijski element iz skupine lantanoidov (Tb), 26. literarna junakinja Levvisa Carrolla (»... v čudežni deželi«), 28. prebivalka Sirije, 29. ime igralke Glažar, 31. oseba iz biblije, po kateri se nepravilno imenuje spolno samozadovoljevanje, 34. vzdevek grškega »ladjarja Onassisa, 37. avtomobilska oznaka Nizozemske. Simon Bizjak M GLOSA ' . . ' 19+G+M+B+93 Miha Naglic *—1 aSper, Melhior in I Boltežar, modri z Vzhoda, imenovani tudi sveti trije kralji, so spet naokoli. Ko so šli - in marsikje Se gredo - prebivalci slovenske domačije na tretji sveti večer tretjič »okoli ogla«, so na vrata s kredo zapisali začetnice njihovih imen, povezane s križci. Zakaj ne bi nečesa podobnega storili Se mi, Čeprav na časopisno stran?! »Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Tako so spraševali in hkrati odgovarjali modri z Vzhoda. Zgodba o njihovem obisku, kratko in jedrnato opisana v Matejevem evangeliju (Mt 2, 1 - 12), je vsem vernim in duhovno razgledanim ljudem Zahoda dobro znana in ji ni kaj dodati. ^ otavo pa ne bo I sre h, če se nekoli-V_JTo poigramo s samim motivom, z osnovno zamislijo, ki je bila v zgodovini (zlasti likovne umetnosti) tolikokrat upodobljena in politično »zlorabljena«. Vzemimo za primer fresko v kapeli palače Me-dici-Riccardi v Firencah, ki jo je 1459 dovršil Benozzo Gozzoli: Sprevod sv. treh kraljev. Upodobitev, ki je čudovita sinteza duha internacionalnega gotskega sloga in novih spoznanj renesanse, je namreč očitna glorifikacija družine Medici. -r-^\oklonitev sv. treh l-Jkraljev je še bolj JL pogost motiv, tudi na Slovenskem in v istem času. Omenimo le fresko neznanega slikarja iz začetka 14. stoletja v podružnični cerkvici sv. Kancijana na Vrzdencu ali enak prizor na freski moškega mojstra (1467) v podružnični cerkvici sv. Miklavža nad Mačami pri Preddvoru. V teh upodobitvah seveda ni mogoče prepoznati kakšnih slovenskih mogočnikov. Slovenci smo pač narod brez kraljev. Zato so tudi slovenske upodobitve našega motiva drugačne. -e- -j-Firencah vidimo \/ kraljevsko para-V do, v Mačah pa gledališki prizor, v katerem nastopajo osebe mehkih in lepih obrazov ter uglajenih gibov. »Interpretacija, da Zveličarja spoznajo in razglasijo modreci, je bila namreč v plemiški, fe-' vdalni družini nevzdržna - le kako naj bi pomen Rojstva dvignil obisk treh umazanih filozofov«, duhovito pripominja dr. Ivan Sedej. In vendar se je v Mačah zgodilo prav to - in takšno, »republikansko« videnje je danes bolj (-post) moderno od onega drugega, »rojalističnega«. t ro smo naposled 1^ tudi Slovenci do-JL svoje lastne ' mogočnike - politike -ni bilo več v navadi, da bi jih upodabljali tri-kraljevsko. To tudi sicer ne bi bil 61,20 .* 61,06 " 61,10 61,85 62,30 62,55 62,15 8,66 8,70 8,57 8,68 8.79 8.80 8,96 8,80 6,70 6,66 6,32 6,50 7,00 6,80 6,68 7,00 LB Splošna banka Celje 61,30 61,95 8,68 8,80 6,82 6,92 LB Splošna banka Koper* 60,99 62,33 8,54 8,72 6,53 6,75 MA -VIR 62,00 62,60 8,65 8,90 6,50 6,95 Media* 62,00 62,50 8,70 8,80 6,70 6,90 Merkator Turist 61,50 62,20 8,65 8,82 6,56 7,00 Otok Bled 61,90 62,60 8,68 8,82 6,60 6,78 O.M.D.B.* 61,50 62,00 8,60 8,85 6,50 6,90 SŠ Petrol* 62,20 62,60 8,65 8,80 6,60 6,80 Pionir Avtohiša Novo Mesto 61,50 62,20 8,65 8,80 6,60 6,95 Poštna banka Slovenije* 61,10 62,10 8,40 8,76 6,20 6,70 Probanka Maribor 61,20 62,20 8,65 8,82 6,60 6,90 Publikum Ljubljana 62,00 62,48 8,71 8,85 6,65 6,88 Publikum Celje 61,50 62,09 8,68 8,82 6,60 6,89 Publikum Dobova 61,50 62,40 8,52 8,85 6,49 6,95 Publikum Kranj 61,90 62,49 8,68 8,82 6,55 6,85 Publikum Krško 61,50 62,40 8,52 8,85 6,49 6,95 Publikum Maribor 61,65 62,15 8,69 8,82 6,55 7,09 Publikum Metlika 62,20 62,50 8,60 8,80 6,75 7,00 Publikum Mozirje 61,50 61,29 8,70 8,85 6,70 7,00 Publikum Novo Mesto 61,50 62,30 8,55 8,80 6,80 7,10 Publikum Piran 61,30 62,20 8,55 8,71 6,58 6,79 Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju 61,65 62,15 8,69 8,82 6,55 6,89 61,80 62,29 8,65 8,80 6,75 7,19 Publikum Trebnje 61,30 62,10 8,55 8,85 6,85 7,10 /Ublikum Žalec 61,75 62,09 8,67 8,80 6,60 6,85 Publikum Sevnica 61,50 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 Publikum Zagorje 61,50 62,09 8,68 8,82 6,67 6,98 Roja 61,95 62,50 8,76 8,85 — Shalaby d.o.o. Koper 61,50 62,50 8,55 8,80 6,60 6,80 oimotisk* SKB banka d.d. Ljubljana** 61,50 62,00 8,65 8,80 6,70 7,00 61,70 61,72 8,77 8,77 6,68 6,83 Sonce 62,10 62,70 8,74 8,86 6,60 6,80 Slovenijaturist Ljubljana 62,10 62,60 8,71 8,78 6,63 6,80 Slovenska investicijska banka* 61,90 63,30 8,55 8,85 6,50 6,95 Sl.hranilnica in posojilnica 61,80 62,30 8,70 8,85 6,60 6,90 SZKB d.d. Ljubljana 61,75 62,50 8,68 8,83 6,50 6,90 Štajerska banka obrti in podj. 61,40 62,00 8,60 8,75 7,60 7,00 Tartarus Postojna 61,19 62,25 8,59 8,73 6,57 6,78 Tentours Domžale Tori* 62,00 62,60 8,60 8,82 6,60 7,00 62,00 62,60 8,70 8,85 6,50 7,00 Tourist Service Portorož 61,45 62,20 8,60 8,77 6,58 6,95 Trias* 62,00 62,70 8,70 8,83 6,60 6,90 Upimo 62,20 62,40 8,70 8,80 6,65 6,75 w Valuta Ječaj velja danes: * Zaračunavali 62,00 d provizijo: 62,50 8,65 8,90 6,60 6,95 MENJALNICA H I D A Pokrita tržnica ljubljana menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 3 z dne 5. januarja — Tečaji veljajo od 6. 1. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država . šifra ■ valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 67,8148 68,0189 68,2230 Avstrija 040 šiling 100 867,1300 869,7392 872,3484 Belgija 056 frank 100 296,5261 297,4184 298,3107 Kanada 124 dolar 1 77,8374 78,0716 78,3058 Danska 208 krona 100 1573,5221 1578,2569 1582,9917 Finska 246 marka 100 1855,0420 1860,6239 1866,2058 Francija 250 frank 100 1788,2459 1793,6268 1799,0077 Nemčija 280 marka 100 6100,1053 6118,4607 6136,8161 Grčija 300 drahma 100 —- 45,9680 46,1059 Irska 372 funt 1 — 160,9155 161,3982 Italija 380 lira 100 6,5027 6,5223 6,5419 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 13,0000 — Japonska 392 jen 100 79,6674 79,9071 80,1468 Nizozemska 528 gulden 100 5426,6537 5442,9826 5459,3115 Norveška 578 krona 100 1424,0696 1428,3547 1432,6398 Portugalska 620 escudo 100 67,6501 67,8537 68,0573 švedska 752 krona 100 1370,6936 1373,8181 1378,9426 Švica 756 frank 100 6729,0262 6749,2740 6769,5218 Velika Britanija 826 funt šterling 1 151,2216 151,6766 152,1316 ZDA 840 dolar 1 99,9075 100,2081 100,5087 Evropska Skupnost 955 ECU 1 119,3242 119,6832 120,0422 Španija 995 peseta 100 85,5845 85,8420 86,0995 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja-z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 6. JANUARJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 187,480 603,136 1,190,616 68 61,1846 117,4960% 120,6272 119,0616% 100,000 58,748 60,314 119,062 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10,12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10,12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 5. JANUAR 1993 v SIT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje* 9,00 13,00 Banka Zasavje 12,00 18,00 Bela vrtnica 8,00 13,00 Eros Ljubljana 9,00 14,00 Eros Kranj 9,00 13,00 Hida* 19,00 12,50 llirika Ilirska Bistrica 10,50 14,00 Invest 8,00 14,00 Libertas* 9,00 15,00 Otok 8,50 13,00 Sonce Tečaj velja danes: 10,00 14,00 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 5. JANUARJA 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1505,00 1560,00 nemška marka 925,00 965,00 francoski frank 270,00 279,00 holandski gulden 820,00 846,50 belgijski frank 44,70 46,25 funt šterling 2275,00 2350,00 irski šterling 2415,00 2505,00 danska krona 237,00 245,00 grška drahma 6,50 7,25 kanadski dolar 1175,00 1215,00 japonski jen 12,00 12,50 švicarski frank 1020,00 1055,00 avstrijski šiling 131,00 136,00 norveška krona 214,50 222,50 švedska krona 207,80 215,25 portugalski escudo 9,50 10,65 španska pezeta 12,50 13,20 avstralski dolar 1020,00 1058,00 madžarski florint 11,00 15,50 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,20 2,00 5. JANUARJA 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 11,3000 11,8000 kanadski dolar 8,8000 9,2000 funt šterling 16,9500 17,7500 švicarski frank 761,0000 791,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 202,0000 210,0000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 689,7000 715,7000 Italijanska lira 0,7250 0,7650 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 159,0000 166,0000 švedska krona 152,5000 159,5000 finska marka 206,0000 216,0000 portugalski escudo 7,6000 8,0000 španska peseta 9,7000 10,2000 japonski jen 8,9500 9,3500 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 5. JANUARJA 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1505,00 1550,00 nemška marka 925,00 965,00 francoski frank 272,00 282,00 holandski gulden 823,00 843,00 belgijski frank 45,00 46,00 funt šterling 2283,00 2333,00 Irski šterling , 2427,00 2477,00 danska krona 236,00 246,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1180,00 1220,00 švicarski frank 1020,00 1055,00 avstrijski šiling 131,00 136,50 slovenski tolar 14,50 14,90 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 6. januarja 1993 od 00.00 ure dalje [ ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija šiling frank 100 100 871,6638 1797,5958 874,5068 1803,4588 Nemčija marka 100 6132,0000 6152,0000 Italija lira 100 6,5367 6,5580 V.Britanija funt 1 152,0123 152,5081 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 ikonkre trgu de 100,4299 ;tnih poslih je mo; iviz oz, poseben c 100,7575 »no odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 61,20 61,45 SKB Banka d.d. DEM 61,32 61,52 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 6. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt-Nova banka DEM 61,25 61,50 Bank Austria DEM 61,20 61,40 UBK banka DEM 61,20 61,45 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e. 61,25 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati cladu s teks 61,45 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo aih se tečaj n prodajati om, ki do- MILANSKI DEVIZNI TRG 5. JANUARJA 1993 v LIRAH valuta (*) ' nakupni srednji prodajn ameriški dolar - 1534,280 - ECU - 1832,240 - nemška marka - 938,000 - francoski frank - 275,060 - funt šterling - 2336,710 - holandski gulden - 834,390 - belgijski frank - 45,590 - španska pezeta - 13,160 danska krona - 242,000 - irski šterling - 2467,580 - grška drahma - 7,038 - portugalski escudo - 10,403 - kanadski dolar - 1199,120 japonski jen - 12,248 - švicarski frank - 1035,490 - avstrijski šiling - 133,320 - norveška krona - 219,290 - švedska krona - 210,670 - finska marka - 284,390 - avstralski dolar O indikativne kotaciie zav< 3da Banca d' 1041,320 talia 5. JANUAR 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,637 MHHHI francoski frank 29,315 - nizozemski gulden - 88,960 - belgijski frank 4,861 - španska peseta - 1,403 - danska krona 25,795 HMHH kanadski dolar - 1,276 japonski jen - 1,306 BHttHi švicarski frank HHHHIj 110,310 - avstrijski šiling - 14,215 MHHHI italijanska lira - ■ 1,066 HNRHH švedska krona - 23,345 - _J 5, JANUAR 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,70 11,70 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 11,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,70 11,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 11,80 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 14,90 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 1 DEVIZNI TRG BEOGRAD , 4. JANUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6590,9943 6610,8268 6630,6593 Francija frank 100 13591,7170 13632,6140 13673,5120 Nemčija marka 100 46377,7400 46517,2920 46656,8440 Italija lira 100 50,9712 51,1246 51,2780 Švica frank 100 51363,3950 51517,9490 51627,5030 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija. funt 1 1135,6801 1139,0974 1142,5147 j 6. JANUAR 1993 Z/ S I . država valuta enota nakupni srednji prodajni 1 Avstrija Šiling 100 7156,3344 7177,8680 7199,4016 Kanada dolar 1 643,5042 645,4405 647,3768 Franclja frank 100 14761,6767 14806,0950 14850,5133 Nemčija marka 100 50348,5000 50500,0000 50651,5000 Italija lira 100 53,5708 53,7320 53,8932 Japonska jen 100 657,4004 659,3785 661,3566 Švica frank 100 55730,8050 55898,5005 56066,1960 Velika Britanija funt • 1 1242,1478 1245,8855 1249,6232 Slovenija tolar 100 790,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun carir 1 i in starega 823,7015 deviznega varče 826,8000 vanja. 828,6585 | 15. DECEMBER 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10727,05 10759,33 10791,60 Kanada dolar 1 915,53 918,28 921,04 Francija frank 100 22185,44 22252,20 22318,95 Nemčija marka 100 75473,52 75700,63 75927,73 Italija lira 100 85,96 86,22 86,47 Švica frank 100 84303,84 84557,52 84811,19 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 115,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1177,38 1180,92 1184,47 NOVICE Spopad v Angoli LIZBONA - V obalnem angolskem obalnem mestu Benguela je prišlo do nemirov med civilisti in vladno vojsko, ki so terjali veC žrtev. Nemiri naj bi bili povezani z nedavnim spopadom med vladno vojsko in uporniškim gibanjem Unita v mestu Lubango. Unita zavrača očitke, da so njihovi pripadniki zaceli s spopadom, hkrati pa je vlado obtožila za pokol 200 ljudi v Lubangu, ko naj bi njena vojska napadla elane gibanja in njegove simpatizerje. (Reuter) Manj lačnih v Somaliji NAIROBI - Poseg večnacionalnih enot v Somaliji in pčmoC vsega sveta stradajočim sta že obrodila sadove. Lakota, ki jo je razdejala državljanska vojna, je opazno popustila. Kljub temu pa je v Somaliji še veC milijonov ljudi, ki jim od lakote grozi smrt. Organizacija, ki skrbi za hrano, je sporočila, da vedno več afriških držav potrebuje pomoč v hrani. Nekatere države s stalnim primankljajem v hrani so imele dobre letine, zato bo Afrika v letu 1993 mogoče potrebovala manj pomoči kot lani. V Sudanu, kjer tudi divja vojna, je tri milijone ljudi odvisnih od pomoči. (STA) Pomoč skozi uporniška oporišča KARTUM - Sudanska vlada in uporniki na severnem delu te države so našli skupni jezik glede Človekoljubne pošiljke. Pošiljka s hrano in medicinskimi pripomočki naj bi šla Cez prehode, ki jih nadzirajo uporniki. Uporniki 50 večinoma pripadniki gibanja SPLA, ki se bori za avtonomijo Kristijanov in proti muslimanski vladi. Pošiljka bo sla tudi skozi mesto Nasir, eno glavnih oporišč pripadnikov SPLA. (Reuter) Rexrodt namesto Mollemana BONN - Giinter Rexrodt, eden od vodij Urada za privatizacijo v nekdanji NDR, naj bi na položaju nemškega ministra za gospodarstvo nasledil Jurgena Mollemanna, so povedali v krogih nemške liberalne stranke FDP. Prihodnjega ministra za gospodarstvo naj bi uradno imenovali na petkovem zasedanju vodstva stranke in njene skupine poslancev v parlamentu. Enainpetdesetletni Giinter Rexrodt je elan vodstva Liberalne stranke od leta 1990. Čeprav je večina v vladi z odstopom zadovoljna, pa se hkrati kaže tudi kriza v vladajoči koaliciji, saj gre že za sedmega elana vlade, ki je predčasno zapustil svoje mesto. (Reuter) Premiki v zunanji politiki BUKAREŠTA - Romunski zunanji minister Teodor Melascanu zatrjuje, da je glavni cilj romunske zunanje politike vključitev v evropske ustanove. Za uresničitev tega cilja je po Melascanu potrebna normalizacija odnosov s sosedi, predvsem z Madžarsko in Ukrajino. Romunija bo, kot pravi, podpirala vsako prizadevanje, ki bi vodilo k združitvi Evrope. Do prvih korakov naj bi prišlo v nadaljnjih Šestih mesecih. Vsekakor pa Romunija pri tem računa tudi na mednarodno pomoč (Reuter) Kirn je za postopne reforme SEUL - Novi južnokorejski predsednik Kim Young - sam se je pred dnevi sestal z sedanjim predsednikom Roh Tai VVoojem. Roh je novemu predsedniku obljubil pomoC v prehodnem obdobju, ki bo trajalo do konca februarja, ko naj bi Kim tudi uradno zasedel svoje mesto. Kim je po pogovoru dejal, da ne bo vztrajal pri korenitih reformah, ki bi lahko ogrozile stabilnost države. Pozornost naj bi usmeril na gospodarstvo, ki je v preteklosti šepalo. (Reuter) Landsbergis ne bo kandidiral za predsednika VILNIUS - Vitautas Landsbergis se je dokončno odločil, da ne bo kandidiral na novih predsedniških volitvah v Litvi, predvidenih 14. februarja. Ob tem je podprl kandidaturo Alfredasa Lozoratisa, litovskega ambasadorja v Washingtonu. Drugi kandidat je Al-girdas Brazauskas, nekdanji komunistični vodja, ki trenutno v litovskem volilnem telesu uživa njvečjo podporo. Landsbergisov umik bi lahko pomenil konec njegove politične kariere, nobenega dvoma pa ni, da se bo stanje na volitvah s tem spremenilo. (Reuter) Kriminal tudi v Rusiji MOSKVA - V gozdu ob moskovski predmestni železnici sta bili najdeni dve ženski trupli. Obe žrtvi sta imeli prerezane vratove, po vsem telesu pa so bile vidne sledi rezila. Na trebuhu ene izmed žrtev je bil z nožem vgraviran kriz in poleg njega beseda amen. Obe naj bi bili po mnenju policije povezani s prostitucijo, kot morilki pa sta osumljeni dve dekleti, stari 17 in 18 let. Tragični dogodki, kakršen je ta, so v Rusiji vse bolj pogosti. (Reuter) 0 ZDA / RAZPRAVE O ZUNANJEM MINISTRU Američani in diplomacija Ameriško javnost ki sicer hvali Clintonovo ekipo, dvomi v državnega sekretarja Barbara Kramžar Demokratski kandidat Bill Clinton je postal predsednik Združenih držav tudi zato, ker Američanov, ki so v zadnjih štirih letih živeli Čedalje slabše, niso niti najmanj ganile diplomatske spretnosti republikanskega predsednika Georga Busha. Zmagovalec hladne vojne in zalivskega spopada je moral poklekniti pred nasprotnikom, ki je med predvolilno kampanjo ponosno razkazoval napis Economy, stupid! Misli na gospodarstvo, tepec! Ameriška republikanska in demokratska javnost sta bolj ali manj soglasno pozdravili Clintonovo gospodarsko ekipo, predvsem proračunskega direktorja Leona Panetta in posebnega svetovalca za gospodarstvo Roberta Rubina, Ce že finančnemu ministru Lloy-du Bentsenu ob vseh pohvalah nekateri očitajo preveliko povezanost z naftnimi industrialci. Pohvalili so tudi novega obrambnega ministra Lesa Aspina, ki naj bi dobro razumel dileme zapletenega sveta, James Woolsey pa naj bi bil prvorazredni človek za obveščevalno agencijo CIA. Kljub predvolilni uspešnici Economy, stupid! pa ameriški mediji veC kot o drugih ministrih in svetovalcih razpravljajo in se prepirajo o človeku, ki je zaCel v torek v majhnem uradu State Departmenta sestavljati svoje zunanjepolitično moštvo. Po predvolilnem gospodarskem izpraševanju vesti Američani spet odkrivajo, da so nacionalni interesi najpomembnejše države na svetu nerazdružljivo povezani s svetom in ameriško sposobnostjo vplivanja na svetovne dogodke. Ker je dobre stare hladne vojne konec, tudi Američanom ni veC popolnoma jasno, kaj je Črno in kaj belo. Zato se ob novih življenjsko pomembnih izzivih, kakršni so na primer spopadi na vzhodu Evrope, predvsem nenadzoro- Clinton in Christopher vano širjenje nevarnega orožja po vsem svetu in gospodarsko tekmovanje z Nemčijo in Japonsko, ameriška javnost sprašuje, ah je novi državni sekretar Warren Christopher pravi voditelj diplomacije za konec 20. stoletja. Nekdanji drugi človek v State Departmentu zadnje demokratske vlade Jimmyja Carterja namreč bolj kot globalni mislec slovi kot uspešen pogajalec. Christopherjeva pogajalska umetnost je pomagala osvoboditi ameriške talce v Iranu in pomiriti nemire v Los Angelesu, nihče pa si ga ne upa primerjati s takšnimi ustvarjalci zgodovine, kakršen je bil na primer v svojem brezkompromisnem boju proti vsemu komunističnemu in sovjetskemu Ronald Reagan. Mnogi se bojijo, da novi državni sekretar ne bo znal odgovoriti na sodobne izzive mednarodne politike, saj o njih samo ugibajo tudi največji poznavalci. Drugi pa domnevajo, da želi vladajoči par Bill in Hihary Clinton ohraniti zadnjo besedo tudi v zunanji politiki, tako kot v Kissin-gerjevih Časih pa naj bi bil svetovalec za državno varnost Tony Lake pomembnejši arhitekt ameriške zunanje politike kot uradni zunanji minister Warren Christopher. Irak spet ■__* izziva ZDA NEW YORK -Po besedah tamkajšnjih poročevalčev so Iračani na 32. vzporedniku, območju, kjer je prepovedano letenje, postavili protiletalske rakete. CBS poroča, da je to le del iraškega scenarija. Ameriški piloti naj bi namreč tako z večjo intenzivnostjo nadzorovali zraCno mejo na 32. vzporedniku, odvrnjena pa bi bila pozornost na kopenskem delu. Slo naj bi za maščevanje Iraka danes že odhajajočemu predsedniku Georgeu Bushu, ki je s pomočjo svetovne koalicije pred približno dvema letoma iraško vojsko porazil in izgnal iz Kuvajta. Iraška vojaška letala so 32. vzporednik preletavala že pred tednom dni, potem ko so ameriške zračne sile na prepovedanem območju za letenje uničile ira-škio reaktivno letalo. Kot poroča CBS, bi naslednji podoben incident lahko povzročil, da bi proti Iraku posredovali s silo. (Reuter) GRUZIJA / SPOPADI SE NADALJUJEJO Modre čelade še v Gruzijo? Gruzinski predsednik Ševardnadze je zaprosil OZNnaj v Abhazijo pošlje mirovne sile TBILISI - Gruzinski predsednik Eduard Se-vardnadze je Organizacijo Združenih narodov zaprosil, naj na območje Abhazije pošlje mirovne sile, ki naj bi s svojo navzočnostjo prispevale k ustavitvi spopadov na tem območju ob Črnem morju, so sporočili uradni viri. Generalnega sekretarja Svetovne organizacije Butrosa Galija pa je zaprosil, naj od držav, ki mejijo na Gruzijo, zahteva nevtralnost. NajveCja med temi sosednjimi državami je Rusija. Spopadi med Gruzinci in Abhazijci trajajo od avgusta lani, ko je Gruzija v odgovor na zahteve po večji samostojnosti Abhazije tja poslala svoje enote. Doslej je v njih umrlo nekaj sto ljudi. Iz vojaškega poveljstva gruzinske vojske so v torek sporočili, da so abha-zijske sile v noCi s ponedeljka na torek s kopnega in z morja obstreljevale mesto Suhumi. Pri tem so ubili naj- manj štiri ljudi, med njimi tudi štiriletno deklico. Gruzinski vojaški predstavniki so še zatrdili, da se je njihovim vojakom posrečilo zavrniti napad abhazijskih enot, ki so skušale prebiti najpomembnejšo obrambno Črto okrog Suhumija ob reki Gumista. Predstavniki abhazij-skie vojske pa prav nasprotno trdijo, da so prečkali reko Gumista in da so zaceli z napadi na območje Novega v okolici Suhumija. (Reuter) Biggj Jgjj Politični izvedenci se strinjajo, da bo leto 1993 za Argentince leto volitev. Po vsej državi bodo namreč parlamentarne volitve, njihovi izidi pa lahko bistveno spremenijo sestavo zakonodajne oblasti, v kateri ima vladajoča stranka trenutno rahlo večino. Kot razbeljena žerjavica pa je vroča debata o ustavni reformi. Argentina je sedanjo ustavo sprejela že leta 1853; od tedaj pa je parlament dodal le štiri ali pet ustavnih izboljšav. Slo je za nežen okrasek k argentinski magni carti, ki pa ni mogel prekriti njene starinske in moCno konservativne vsebine. Večina prebivalstva Čuti potrebo po posodobitvi temeljnega državnega zakona. To ni sporno, a kritična točka, ki napoveduje strupene reklamne kampanje, tiči v členu, ki naj bi dovoljeval ponovno izvolitev predsednika republike. Tu se mnenja razhajajo. Sedanja zakonodaja namreč ne dovoljuje, da bi predsednik vladal dve zaporedni obdobji. Smisel te prepovedi, ki jo poznajo tudi ustave drugih južnoameriških držav, je v tem, da osebnostim, ki utegnejo škodovati demokraciji, skuša preprečiti, da bi se predolgo zadržale na oblasti. Po besedah predsednika Me-nema ni pravično, da ga ljudstvo ne more ponovno izvoliti, zato je prepoved primerjal s političnim izgnanstvom. Strastno prizadevanje za ponovno izvolitev vCasih pripelje tudi do protislovnih trditev. Tako PISMO IZ BUENOS AIRESA ji." £ -. 38 ■ V’ Daj mi svoje elektorje in imenoval te bom za guvernerja ’ ' r\ * :7i je Menem nedavno izjavil: Ne briga me, Ce me ne pustijo nadaljevati; leta 1995 se vrnem v Anil-laco (rojstno vas v revni provinci La Rioja). 2e naslednji dan pa je vznemiril javnost z željo, ki je postala njegova fiksna ideja - ponovna izvolitev. Vprašanje je, kaj vodilni argentinski sloj misli o teh ne Cisto razsodnih Menemovih sanjah. Spomniti se moramo, da so ti dejansko strmoglavili Menemovega predhodnika Raula Alfonsina. Ta se je v času svoje vladavine postavil po robu Cerkvi (podprl je namreč zakon o ločitvi), vojski (v zapor je poslal Videlo in njegove), gospodarskim oblastem (odpravil in zmanjšal je davCne in zaščitene izjeme), in celo Združe- Alejandro Briner nim državam (poskusil je voditi neodvisno zunanjo politiko). Menem je ravnal popolnoma nasprotno. Tesno se je povezal z mogočneži; ko se pojavi pred škofi, vojaki ali uglednimi podjetniki, zbuja v njih viharno odobravanje. Njegove stike z Združenimi državami je argentinski kancler označil kot pravcato ljubezensko razmerje. Zdrava pamet bi nagradila tako pohvalno držo vsaj z brezpogojno podporo pri izvolitvi. Vendar v politiki dve in dve ni vedno štiri. Medijski poročevalci prikazujejo družbi neovrgljive dokaze, da je sedanja vlada pokvarjena. Zahtevajo, naj se loti sprememb (nedavno so v vladi za- menjali tri ministre) in približno takole prikazujejo razmišjanje establis-hmenta: ta blagi riohanec je dobro opravil svojo nalogo, nimamo nobenih pritožb, a leta 1995 naj se kar vrne domov. Leta 1993 pa se je naporni boj za oblast že zaCel in prvi mejni položaj ima natančen datum: 15. januar. Tistega dne se bo sestala skupščina elektorjev province Corrientes in izbrala novega guvernerja. Decembra so bile namreC volitve, vendar v tej provinci še vedno posredno volijo oblast (vo-lilci volijo elektorje, ti pa oblastnike). Rezultat je vreden ogleda. Avtonomistični liberalni pakt je stranka, ki je dobila veC glasov kot menemisti, a ti so dobili 12 elektorjev; enega veC kot avtonomisti. Radikali, ki so dobili 3 elektorje, pa bodo pri vsej zadevi dejansko edini razsodniki. 5. januarja bo torej skupščina elektorjev s štirinajstimi glasovi določila novega guvernerja. Ponovimo seštevke: menemisti 12 elektorjev, avtonomisti 11, radikali 3. Verjetno bodo tudi bistri bralci uganili rezultat: avtonomisti in radikali bodo združili elektorje in na guvernersko mesto bo stopil kandidat Avtonomističnega liberalnega pakta. Silno samoumevno, mar ne? Ponavljam, da v politiki dve in dve ni vedno štiri. Vse bolj pa se veča možnost, da bosta obe opozicijski stranki združili glasove in izvolili kandidata z najmanj glasovi. Da, kdor je dobil najmanj glasov, bo morda guverner. Ko je Menem slišal, da bo novi guverner province Corrientes verjetno radikalni kandidat, se je ujezil in vzkliknil: »Goljufija!« Lahko bi se strinjali s predsednikom, vendar bi morali prej pozabiti, da je pred tremi leti v Buenos Airesu dobil večino radikalec, a so se takrat menemisti povezali s konservativci in radikalom odvzeli mesto v senatu. Danes pa vsa zadeva diši po maščevanju: oko za oko, zob za zob. Navzkrižje pa je veliko veC kot samo domači prepir; kaže na hude pomanjkljivosti argentinskega volilnega sistema in na zanesljivo dejstvo, da Čakajo vlado resni nemiri na političnem obzorju leta, ki se začenja. BRUSELJ / EVROPSKA SKUPNOST Nove zadolžitve v komisiji ES Predsednik Delors ohranja nadzor nad denarno politiko BRUSELJ - Danes se bo prvič sestala nova komisija Evropske skupnosti, ki ji ponovno predseduje 67-letni Francoz Jacques Delors. V torek so objavili zadolžitve posameznih »evropskih ministrov«. Delors bo zase ohranil posebne pristojnosti za monetarno področje. Sicer pa bodo nove zadolžitve take: Nemec Bangemann bo skrbel za industrijo in informiranje, Anglež Britten za trgovino in odnose s Severno Ameriko, Azijo in državami nekdanje SZ, Danec Christophersen za finančne zadeve, Nizozemec Flynn za socialne, notranje zadeve in pravosodje, Spanec Marin za odnose z Afriko, Karibi in Pacifiko ter za sodelovanje z deželami Sredozemlja in Bližnjega vzhoda, Spanec Matutes za energijo in promet, Britanec Millan za regionalno politiko, Grk Paleocrassas za okolje, jedrsko varnost in ribolov, Italijan Ruberti za znanost, mladino in šolstvo, Nemec Schmidhuber za proračun, Francozinja Scrivenerjeva (edina ženska v komisiji) za carine in davčna vprašanja, Luksemburžan Stei-chen za kmetijstvo, Belgijec Van Miert za konkurenco, Italijan Varrni d’Archi-rafi pa za notranji trg. Člana komisije sta tudi dva nekdanja zunanja ministra: Portugalec Pinheiro, ki bo odgovarjal za odnose z evropskim parlamentom in za kulturo ter Nizozemec Van Den Broek za politične odnose z evropskimi državami in za sprejemanje novih Članic. Hans Van den Broek, včeraj minister, danes komisar SVET Sreda, 6. januarja 1993 HRVAŠKA / KAJ BO S SLOVENSKIMI VIKENDI? SRBIJA / ODMEVI NOVICE Lastnina tujcev do zapuščinske razprave zamiznjena Hrvaške inšpekcijske službe bodo strožje tudi s črnograditelji Goran Moravcek PULJ - Hrvaške oblasti nimajo usmiljenja do vi-kendašev iz Slovenije, ki so po uradni statistiki tukaj postavili 4.996 počitniških hišic. Neuradno pa je po navedbah puljskega sekretariata za gradbeništvo in urbanizem še veliko veC slovenskih lastnikov vikendov in vil. Na približno 200 km dolgi istrski rivieri obstaja še 9000 parcel in veliko »počitniških objektov«, ki bi jih težko tako imenovali, saj so graditelji komaj upoštevali minimalno udobje. Spor hrvaških oblasti s slovenskimi vikendaši traja že nekaj let, zlasti v občini Pulj. Medtem ko so občinske oblasti v Umagu precej odločno »počistile« z divjimi kampi, se je puljska občina tudi v nekdanji Jugoslaviji prepirala s Slovenci. Zdaj ko je Hrvaška država in so Slovenci tuji državljani, ni veC nobenega usmiljenja. Istrskim vi-kendašem se slabo piSe, saj bodo morali na lastne stroške porušiti vse nelegalno zgrajene počitniške objekte. To napovedujeta Mirjan Batel, vodja referata za prostorsko urejanje, in Bruno Nefat, vodja odseka za prostorsko planiranje pri puljskem sekretariatu za gradbeništvo in urbanizem. Pojasnjujeta, da je rok za legalizacijo Črnih gradenj potekel 20. decembra. Puljska občina, ki se v Istri največ otepa s težavami okrog črnih gradenj, je prejela približno 90 zahtev za legalizacijo vikendov, med katerimi je največ slovenskih lastnikov. Postopek legalizacije je zelo drag, saj legalizacija hišic, zgrajenih na Črno, utegne stati lastnika med 3.000 in 15.000 nemškimi markami. Hiše na območju do 1.000 metrov od moija pa bodo zanesljivo porušene. Težav ne bodo imeli samo Slovenci, ampak tudi vikendaši iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Domnevajo, da je na hrvaškem delu Jadrana svoje počitniške objekte zgradilo 3700 Bosancev in 7200 Srbov in Črnogorcev. Ti bodo zanesljivo ostali brez svojega premoženja. Hrvaška namreč nima diplomatskih odnosov s tako imenovano ZRJ, poštne zveze ne delujejo in tako položnice za plačilo davkov, komunalnih prispevkov in drugih stroškov ne morejo prispeti do srbskih in Črnogorskih lastnikov. Tako bo njihovo premoženje po vsej verjetnosti podržavljeno, počitniški domovi pa so tako ali tako že postali last Hrvaškega sklada za razvoj. Lastnina Slovencev, Makedoncev in Bosancev je za zdaj zamrznjena, usoda po- čitniških domov pa bo prišla na dnevni red šele, ko bo končan postopek ra-združevanja nekdanje Jugoslavije. V tem Času bodo morali tujci na Hrvaškem, seveda tudi Slovenci, plačevati hrvaške davke in prispevke, ki so osupnili številne lastnike vikendov. Dragan Bigič, direktor uprave za prihodke občine Pula, pojasnjuje, da odlok o vikendih, ki ga je hrvaška vlada sprejela sredi oktobra lani, predvideva plačilo davka na podlagi starosti in velikosti počitniške hišice. Za hiše, ki so stare do deset let, bodo morali Slovenci plačati za kvadratni meter 6000 hrvaških dinarjev. Za hiše, ki so stare od deset do 30 let, bo potrebno plačati 4000 hrdov za kvadratni meter, od trideset do petdeset let po 2000 hrdov za kvadratni meter, medtem ko bo treba za hiše, starejše od pol stoletja, odšteti samo 1000 hrdov. Nekatere napovedi govorijo tudi o tem, da se bo status tujih vikenda-šev poslabšal, saj prihajajo iz občine Buje v Zagreb predlogi, da davka ne bi veC odmerjali glede na starost objektov, ampak po vrednosti. V skladu z dejstvom, da ljudje brez hrvaške domovnice nimajo veliko pravic v novi državi, so odmerjeni tudi drugi komunalni stroški, ki so za tujce dvakrat večji kot za Hrvate. Miloševič še enkrat za mir Srbski predsednik spet zatrjuje, da je za mir v BiH Dragan Perkovič BEOGRAD - Beograjski uradni krogi, pa tudi tisk v glavnem podpirajo najnovejši Vanceov in Ownov mirovni načrt, pri Čemer potek ženevske konference prikazujejo kot Srbom in Hrvatom naklonjena prizadevanja, ki bi uspela, Ce ne bi bilo »skrajnostnega stališča Alijevih Muslimanov, ki terjajo muslimansko unitarno državo«. Tukajšnji tisk namenja pozornost Miloše-viCevim izjavam v pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Kozirjevom in njegovemu intervjuju za italijanski Corriere della Sera. Borba objavlja ekskluzivni pogovor s Kozirjevom, ki je povedal, da se je 30. decembra dalj Časa po telefonu pogovarjal z Miloševičem. Miloševič je baje načeloma podprl Vanceov in Ownov načrt, obenem pa ponovil svoje stare trditve, da »bo svetu ponudil prepričljive dokaze, da srbska stran ne sodeluje pri etničnem CišCenju, da spoštuje človekove pravice in da Srbi niso posiljevali Muslimank in Hrvatic«. Drugačen je bil Miloševičev ton v intervjuju za Corriera della Sera. »Ne mislim, da so Srbi angelčki, Muslimani pa vragi. V takšni vojni ni nedolžnih. Vse strani so enako krive in enako krvoločne. To je posledica iste mentalitete. V tej vojni ni zmagovalca. Vsi smo poraženci. Edine nedolžne žrtve so civilisti, ne glede na nacionalnost ali religijo. Srbi smo žrtve Se ene vojne, ki jo vodijo mediji v interesu velikih sil, ki želijo prevzeti nadzor nad deli nekdanje Jugoslavije. Glavna ovira pri tej zamisli je Srbija,« meni Miloševič. Ponovil je že izpeto pesmico o zaroti Nemčije, Vatikana in ZDA pod pritiskom muslimanskega sveta. O svojem nasprotniku PaniCu Miloševič misli tole: »Panič je v Jugosla-vji končal svojo politično kariero. V manj kot mesecu dni bomo imeli novega premiera. Tokrat iz Črne gore, kot to predvideva ustava!« Panič se je na Silvestrovo z vojaškim letalom odpeljal do Kopenhagna, od koder je z redno linijo odletel v ZDA. Panič sicer trdi, da je odšel le začasno, da bi pri ameriških politikih in vrhu OZN storil vse, da ne bi prišlo do vojaškega posredovanja v BiH in ZRJ. Jugoslovanska vojska je Paniču tik pred odhodom odvzela nekdanji Titov mercedes, Šešelj pa mu obljublja celo zapor. Rekrutiranje ruskih prostovoljcev MOSKVA - Nova skupina ruskih prostovoljcev se je iz St. Peterburga Cez Bolgarijo napotila v BiH. Po mnenju Jurija Belajeva, vodje stranke ruskih skrajnežev, se je število ruskih prostovoljcev v BiH povečalo od 500 na 800. Prostovoljci naj bi se šolali v centru za rekrute v St. Peterburgu, Hina pa zatrjuje, da podobni centri obstajajo tudi v Moskvi. Eden izmed prostovoljcev je bil ubit že lani na bojišču v BiH. Belajev je kritiziral tudi generala Nikolaja Pilatova, drugega ruskega nacionalista, Ceš da je doslej premalo pomagal Srbiji. (Reuter) Švicarski model za BiH PARIZ - Francoski dnevnik Liberation je namenil sest strani dolgo prilogo BiH, ženevski konferenci, položaju v Sarajevu in vprašanju mednarodnega vojaškega posredovanja. Na prvi strani označuje kantone in komentira, da se vselej, kadarkoli nastane brezupen položaj, najde kdo, ki poseže po švicarskem modelu. Projekt Cyrusa Vancea in lorda Owna je po mnenju avtorja besedila dober primer grenke ljudske modrosti, ki pravi, da je veC vreden nepravičen mir kot nepravična vojna. Prav tako dvomi, da bo nepravičen mir lahko trajen. Na zadnji strani je objavljen komentar, ki obsoja mednarodno skupnost, ker ni znala preprečiti vojne v BiH. (Reuter) Tokratno »pismo iz pekla« za Republiko pišem v najhujši sarajevski prednovoletni noči: ob sveči komaj razpoznavam Črke na pisalnem stroju, v stanovanju, kjer se ob minus 13 stopinjah Celzija zunaj komaj lahko segrejemo ob majhni pečki roCne izdelave, kupljeni na bližnji tržnici za kakšnih 200 mark, z nekaj drv, ki so jih dali sosedje, zaskrbljeni za zdravje glavnega urednika Oslobodje-nja, ki se je na presenečenje - pa tudi v zadovoljstvo - številnih someščanov vrnil v ta pekel naravnost iz Amerike. Toda preveč sebično bi bilo, Ce bi to novoletno pismo namenjal sebi, saj 300.000 do 380.000 mojih someščanov junaško prenaša najhujšo zimo v svojem življenju. V Sarajevu, v Času, ko grozotno leto 1992 zamenjuje negotovo leto 1993, ni dobiti ničesar. Ni elektrike, mesto je v temi že ob 17. uri, ni vode in ljudje po zamrznjenih ulicah tavajo kilometre in kilometre in iščejo Se kakšnega od nekdanjih nekaj sto znanih sarajevskih vodnjakov, kjer bi si lahko natočili vode. V mestu ni gretja in Sarajevčani se morajo znajti na vse mogoče načine - tudi tako, da so posekali skoraj vse mestne parke in mesto zdaj spominja na scene, pripravljene za snemanje filmov o prihodu na Luno. Telefonske linije so pretrgane tudi v samem središču mesta in se zato ni mogoče drugače kot samo »v živo« PISMA IZ PEKLA Kako smo v peklu dočakali najbolj peklensko novo leto in vendarle upali ■UHnHHHHI Kemal Kurspahič dogovoriti za kakšen pomemben sestanek. Tudi novinarji ne morejo poklicati kolegov, da bi pripravili kakšno temo, fotografijo, reportažo, delajo telepatsko. Radio in televizijo poslušajo redko in v redkih stanovanjih, kjer še delujejo akumulatorji iz uničenih avtomobilov, za tiste, ki imajo Se kakšno 1,5-voltno baterijo radio predvaja tudi tv-dnevnik. Ker ni goriva, je že tako zdesetkan javni prevoz skoraj popolnoma zamrl, kolone ljudi pa hodijo z enega konca mesta na drugega kar peš in upajo, da bo- do tam našli to, kar iSCejo. V trgovinah že od aprila ni niti litra mleka, niti kilograma sadja ali zelenjave, ničesar. Kljub temu, da primanjkuje vsega, od Cesar se je še do včeraj živelo, kljub ocenam, da mesto dobiva le tretjino potrebnih živil in da je vsak odrasel Sarajevčan shujšal v povprečju za 11 kilogramov, duh tega mesta Se živi. Ljudje, kot da ne verjamejo, da jih v teh dneh uživanja v božičnih in novoletnih radostih veliki svet lahko pusti na milost napadalcu, ki že dolgo uporablja tudi najbolj nečloveške načine -odvzem vode, elektrike, vsakovrstne blokade -, da bi glavno mesto Bosne in Hercegovine prisilil k predaji. Sarajevčani se celo norčujejo iz sporočil, ki prihajajo iz Cetniškega poveljstva na Palah in napovedujejo velikodušno akcijo »reševanja civilistov« iz tega mesta duhov. Vsakdo, ki je normalen v tem mestu, in menda tudi na svetu, ve, da so to mesto za takšno naredili prav tisti', ki jih zdaj tako skrbi usoda »nedolžnih meščanov«. To so naredili prav tisti, ki so s topništvom s hriba uničili mestni prevoz, porušili in požgali najlepše stavbe v mestu, pobijali ljudi v vrstah za kruh in vodo, obstreljevali porodnišnico in pekarno, z ostrostrelnim orožjem streljali nedolžne mimoidoče, da bi paralizirali vsakršno gibanje po mestu. Zdaj pa jih naenkrat tako človekoljubno skrbi, kako bodo Sarajevčani preživeli zimo! Tega se lahko domisli samo bolni velikosrbski um miloševi-čevsko-karadžičevskih zločincev. V tem Času so se na prireditvi ob izboru športnika leta Bosne in Hercegovine - najboljši so tako moštveno kot ekipno, kljub številnim zlobnim vicem o Bosancih, tekmovalci najbolj intelektualne športne discipline, Sahisti: Ivan Sokolov, Vesna BašagiC in moška reprezentanca - zbrala skoraj vsa najbolj priljubljena imena sarajevske in bo-sansko-hercegovske estrade, kot so Kemal Monteno in Davorin Popovič, Ismeta Krva-vac in Mladen VojCič Tifa, Zera iz skupine Crvena jabuka in Dino Merlin, Nazir Gljiva in Hanka Paldum, med vsemi pa tudi operna primadona Gertruda MunitiC. Program in koncert so pripravili v Holiday Innu, bil pa je vse prej kot islamsko-fundamentali stično -mudžahedinsko-džiha-dovsko srečanje iz Ka-radžičevih propagandnih »guslarskih spevov«. Mi v Oslobodjenju in kolegi na radiu in televiziji - čeprav nam pohajajo že zadnje role papirja in dolgo nimamo nikakršnih zvez s svetom - še vedno vsak dan pripravimo svoj Časopis in programe. Sarajevčani pa ob najhujšem novem letu v svojem življenju, od nas pričakujejo eno samo novico: da je nekje nekdo, posebej v VVashing-tonu, odločno udaril s pestjo po mizi in se odločil, da nacizmu ob koncu tega stoletja in tisočletja reče »dovolj«. To je vse, kar si ob pomanjkanju vsega želijo od novega, 1993. leta... _________ VEVCANI / NOVA REPUBLIKA________________ Bogati zidarji iz Vevčanov so ponovno oklicali republiko Za veleposlanico vasi-republike v Sloveniji so imenovali Viko Potočnik, ki jim je veliko pomagala v času boja za vodo leta 1987 Žarko Rajkovič VEVCANI - Prebivalci VevCanov tudi po veC kot petih letih niso odnehali. Ta majhen kraj na skrajnem jugu Makedonije blizu albanske meje je postal znan po vsem svetu, ko je policija pretepla ženske in otroke leta 1987. Od takrat VevCa-ni bijejo svoj boj za samostojnost proti Beogradu in zdaj proti Skopju. Danes so se v Vevčanih zaceli tradicionalni Pecal-barski dnevi. Moški iz tega kraja vsi delajo kot gradbeni podjetniki. Njihove fasade so bile zmeraj najbolj kvalitetne, zlahka so prišli do dela, zato so imeli tudi denar, da so iz vasi pod gorskimi vrhovi zgradili svoje mestece sanj. Vojna jim je te naCrte prekrižala. Zapustili so Bosno in Hrvaško in našli svoje zavetišče večinoma v Sloveniji. Razlog je preprost: v Sloveniji je najmanjša inflacija. Pecalbarski dnevi pomerijo dokončen razhod z občino Strugo. Včeraj so v najvišjem političnem telesu, ki se že pet let imenuje Odbor za obstoj Vevčanov, dokončno odločili za razglasitev samostojnosti. Republika ne bo imela vojske. Za obrambo bo- sta skrbela dva že zaposlena gozdarja. Policije prav tako ne bo, ker med njimi nikoli ni bilo kriminala. Na sestanku so izbrali tudi veleposlanike. V Sloveniji je to Vika Potočnik, ker je v tistih dneh, ko jim je bilo najteže, v skupščini SFRJ pokazala nekaj, kar je takrat manjkalo vsem moškim. Tega niso pozabili. Boža KovaCa so imenovali za svojega predstavnika za tisk v Sloveniji. Niso pozabili, da jim je leta 1987 tudi on pomagal, kolikor je mogel, sporoča prvi predsednik Republike VevCani Vasil Redinoski. Za svečano razglasitev republike so VevCanci natisnili tudi svoj denar. Imenuje se preprosto - ličnik. To besedo je težko prevesti: predvsem pomeni svoj, samostojen, pomeni pa tudi zmagovalec, lep, ljub... Na bankovcih v apoenih od 1 do 100 je lik Mihajla Pupina, za katerega VevCanci zatrjujejo, da izhaja iz njihovega kraja. En ličnik je vreden toliko kot en ameriški dolar. V Vevčanih menijo, da lahko tako razmerje ohranijo, Ce upoštevajo lanskoletni zaslužek. Z nekdanjo občino Strugo ni več nobenih nesporazumov. VevCanci jim ne plačujejo ničesar. Zanje Struga obstaja samo še kot Unproforjevo rožnato območje, skozi katero potujejo samo, kadar so k temu prisiljeni. Tudi lanskoletna zamisel o ustanovitvi Muzeja komunizma, kjer bodo na enem travniku razstavljeni spomeniki vseh komunističnih diktatorjev, se je začela uresničevati. Prispeli so že spomeniki vseh vodilnih komunističnih voditeljev, od Stalina, Lenina do Ceaucesca. Manjka jim glavni lik: Josip Broz! VevCanci so zahtevali, naj jim pošljejo AvguštinčiCev kip iz Kumrovca oziroma njegov odlitek pred Domom garde v Beogradu. Po več kot letu dni še niso dočakali odgovora, hočejo pa prav ta Brozov odlitek v bronu. Zakaj prav tega? Zato, pravijo VevCanci, ker je bil samo takrat videti -zamišljen! Voda tudi po razglasitivi samostojnosti ostaja največje bogastvo (Foto: TRIO) SLOVENIJA Sreda, 6. januarja 1993 NOVICE STRANKE / KOALICIJE Alojz Uran posvečen v pomožnega škofa Alojz Uran (foto: dokumentacija Družine) LJUBLJANA - Danes je papež Janez Pavel H. v Rimu posvetil Alojza JJrana za ljubljanskega pomožnega škofa, imenoval pa ga je 16. decembra 1992. Alojz Uran je bil rojen 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljah pri Šmartnem pod Šmarno goro. Teološko fakulteto je obiskoval v Ljubljani in je bil leta 1970 posvečen v duhovnika. Kot stolni vikar je služboval v ljubljanski Stolnici in kasneje nadaljeval teološki študij v Rimu, kjer je končal katehetsko pedagoško specializacijo. Kasneje je bil ravnatelj majhnega semenišča pri Sv. Petru v Ljubljani, od leta 1980 pa župnik v Šentvidu. Bil je tudi dekan dekanije Ljubljana Šentvid. (MIG) Velikodušnost politikov SKD je za Karitas odštela 10 tisoč SIT (foto: J.S./TRIO) MARIBOR - Škofijska Karitas Maribor je 24. novembra 1992 pozvala politične stranke in predsedniške kandidate, naj del porabljenih ah dobljenih sredstev za volilno propagando (vsaj en odstotek) darujejo za človeka v stiski. Kot so sporočili, je bil njihov klic dobrote skoraj zaman. Na njihovo prošnjo so se namreč odzvali le Slovenski krščanski demokrati in nakazah na njihov žiro- račun deset tisoč tolarjev. Z darovano vsoto je Škofijska Karitas Maribor poravnala račun za kurjavo (eno tono premoga) mariborske družine v stiski. Milan Kučan sprejel slovensko izseljenko LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je sprejel Zorano de Kide, slovensko izseljenko iz Philadelphije v Združenih državah Amerike, ki je predsedniku ob tej priložnosti izročila spominsko darilo župana Philadelphije, simbol mesta bakren zvon. Po njeni zaslugi so v Philadelphiji slovesno proslavili dan slovenske neodvisnosti, v Aleji zastav v tem mestu pa so ob tej priložnosti razobesili tudi slovensko zastavo. (STA) Tristo tisoč šilingov za SKD LJUBLJANA - Na včerajšnji tiskovni konferenci Slovenskih krščanskih demokratov je ravnatelj Mohorjeve družbe iz Celovca Anton Koren predsedniku SKD Lojzetu Peterletu izročil preostalih 300.000 avstrijskih šilingov, ki jih je družba v nabiralni akciji Svobodna Slovenija zbrala med slovenskimi zdomci po svetu. Prvi del sredstev, okoh 9, 750.000 ATS, ki so jih začeli zbirati takoj po agresiji na Slovenijo, so predstavniki Mohorjeve družbe izročili predsedniku SKD že ob svoji obletnici 28. oktobra 1991. Zbrana sredstva bodo v treh enakih delih razdelili begunskemu zbirnemu centru v Črnomlju, begunskemu centru pri Trebnjem in Materinskemu domu na Škofljici, je ob zahvali.povedal Lojze Peterle. (STA) Prva slovenska revija za komunikacijski management LJUBLJANA - PR Center Ljubljana izdal še eno od prvih številk svoje revije za odnose z javnostmi in komunikacijski management Pristop, pri nas zagotovo prve revije za tovrstno dejavnost. Doslej je izdajatelj spreminjal tako vsebino kot obliko, tokrat pa je Pristop tiskan v glavnem na recikliranem papirju, ki ga v revijo evropskega formata mojstrsko povzdiguje oblikovanje, preberemo lahko prispevke iz teorije in prakse slovenskih medijskih delavcev, predstavijo pa se nam tudi PR strokovnjaki iz tujine: Jim Pritchitt, Joe S. Epley, Niklas Luhrnan, Gyoorgy Tabori, Davvid VVatson in Joerg Renner. Revija je napol priročnik, precej prostora pa je namenjenega objavam v zvezi z (zaenkrat še) najmlajšim izmed medijev v Sloveniji - Republiki. (L. B. N.) Zgodba brez konca Zeleni in SKD ne bodo podpisali osnutka koalicijske pogodbe Janez Drnovšek še vedno ni uradni kandidat za novega mandatarja. Milan Kučan včeraj kljub pričakovanjem ni sporočil svojega predloga za predsednika vlade, po napovedih iz njegovega kabineta pa naj bi to storil danes. Razlogi naj bi bili formalni -predsednik države lahko sporoči svoj predlog mandatarja šele potem, ko opravi pogovore s predstavniki poslanskih klubov vseh parlamentarnih strank. Vendar pa nekaj strank klubov uradno sploh še ni ustanovilo, tako da bi Kučan pravzaprav moral začeti še en krog pogovorov. Iz kabineta sporočajo, da jih bo dokončal danes. Ker še ni predloga o mandatarju, tudi seje državnega zbora v petek zagotovo ne bo. Iz kabineta predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika smo izvedeli, da je okvirni datum za sklic seje šele 12. januar. Takrat naj bi torej poslanci končno izvolili novega mandatarja. Seveda so v ozadju pravnih in poslovniških zapletov čisto praktične težave - še vedno namreč ni jasno, kakšna bo nova koalicija. Drnovškovega osnutka koalicijske pogodbe ne nameravata podpisati dve stranki - zeleni in krščanski demokrati. Prvi zato, ker je svet stranke že pred časom sklenil, da ne bodo vstopili v nobeno koalicijo. Vseeno nameravajo podpreti Drnovškovo kandidaturo za mandatarja, pozsneje pa bodo vlado podpirali »po posameznih projektih«. Krščanski demokrati so povedali, da takšnega osnutka koalicijske pogodbe »ne morejo podpisati«. Razlog je v programu, ki je »presplošen, ko gre za gospodarstvo, manjkajo pa področja socialnega skrbstva, kmetijstva, varstva okolja...«. Vendar s to odločitvijo krščanski demokrati ne izstopajo iz nadaljnjih pogajanj - še vedno trdijo, da želijo sodelovati v novi vladi in ne izključujejo kot morebitnega partnerja v koaliciji nobene stranke - razen združene liste. Skratka, SKD ni spremenila svojih stališč in zdi se, da je zdaj zares najbolj verjetna in logična levosredinska koalicija. Vendar pa smo izvedeli, da sta se sinoči spet srečala Janez Drnovšek in Lojze Peterle, kar pomeni, da pogajanja še niso končana. Poleg tega bodo tudi levosredinske stranke podpisale koalicijsko pogodbo šele potem, ko bo osnutek bistveno dopolnjen. Združena lista, demokrati in socialdemokrati (podo- Tanja Starič Janez Janša in Mitja Gaspari. Bosta ostala v vladi? (foto: Jože Suhadolnik/TRIO) bno kot SKD) trdijo, da je program presplošen in preveč omejen samo na področje gospodarstva. Združena lista pravi, da manjkajo področja socialnega skrbstva, ekologi- ■ je, regionalnega razvoja in lokalne samouprave. Socialdemokrati menijo, da gre samo za izhodišče za pogajanja in da na pogodbo brez socialnega programa ne bi mogli pristati. »To je samo poslovnik koalicije,« je osnutek ocenil Jože Pučnik. Demokrati bi v program dodali infrastrukturo, nova delovna mesta in cenejšo državo. Vse tri stranke menijo, da bi ob obveznostih, ki naj bi jih imele stranke do vlade in njenega predsednika, morali bolj natančno zapisati tudi obveznosti vlade do strank. Poleg tega pričakujejo, da bo v pogodbi tudi jasno določena razdelitev vladnih resorjev med posameznimi strankami. Skratka, Drnovšek je očitno s svojo ponudbo skušal pospešiti pogajanja in spoštovati s poslovnikom določene roke, po katerih naj bi novo vlado dobili do 23. januarja. Vendar pa je položaj enak, kot je bil pred tednom dni, kar lahko pomeni samo to, da bodo v naslednjih dneh levosredinske stranke podpisale pogodbe ali pa se bodo poga- janja vlekla še nekaj tednov ali celo mesecev. Medtem se v »obveščenih« krogih pojavljajo imena morebitnih kandidatov za nov vladni kabinet. Praktično nemogoče je ugotoviti, kdo bo zares sedel v vladi, dokler ni jasno niti to, katere stranke jo bodo sestavljale. Naši viri navajajo več različic - če bo koalicija levosredinska, naj bi še enkrat »kandidirali« za ministrska mesta Jožica Puhar (za delo), Mitja Gaspari (finance), Dimitrij Rupel (zunanje zadeve), Slavko Gaber (šolstvo) in Božidar Voljč (zdravstvo). Stranke navajajo Marka Voljča kot kandidata za gospodarskega ministra, Petra Bekeša, ki naj bi kandidiral za pravosodnega ministra, in Miha Kozinca (notranje zadeve). Pri obrambnem ministrstvu naj bi bil v igri Janez Janša, omenjajo pa še nekaj drugih kandidatov. Gneča je pri ministrstvu za promet in zveze, kjer naj bi kandidirali Kocjančič (SDP), Bavčar (DS) in Fatur (SDSS). Ce bodo v vladi tudi krščanski demokrati, pa naj bi ministri postali Lojze Peterle (zunanje zadeve), Ivo Bizjak (promet in zveze), Izidor Rejc (za trgovino)..! Ce se bodo, seveda, stranke sploh sporazumele o skupni vladni koaliciji. SLOVENIJA / VLADA VLADA / NOV ZAKON Vsaka vlada ima svoje posebnosti Avtorji znanega predloga o vladi so ugotovili, da naša vlada ne more slediti nobeni evropski ureditvi Bosta ministrstvi za kulturo in kmetijstvo ostali samostojni? V načelu vse stranke podpirajo manjšo vlado, toda... Majda Vukelič Ivanka Mihelčič Bo naslednik ministra za kulturo brez stolčka? (FotoTRIO) Zakona o vladi, kakršnega naj bi državni zbor sprejel takoj po tem, ko bo imenoval mandatarja za sestavo nove vlade, do zdaj še nismo imeli, in sicer iz povsem preprostega razloga: nismo imeli vlade, kot tiste, ki samostojno vodi in določa politiko izvrševanja zakonov. Zadnjih nekaj desetletij smo namreč poznali izvršne svete, ki so bili le izvršilni organi skupščin in so delali izključno v mejah pooblastil, ki so jim bila dana. Zato so se avtorji zadnjega predloga zakona o vladi, o katerem naj bi se poslanci izrekah prihodnji teden, zgledovali po ureditvah v drugih državah. V Franciji je položaj vlade nekoliko bolj natančno kot v drugih državah urejen z ustavo. To je posledica posebne razmejitve med pristojnostmi parlamenta in vlade, ki je v dragih ureditvah ne srečujemo. Vlada ima nekatere pristojnosti, ki običajno pripadajo parlamentu, saj lahko avtonomno izdaja uredbe oziroma dekrete. S temi uredbami lahko ureja vse tiste zadeve, ki niso v pristojnosti parlamenta. Odgovarja le enemu od obeh domov parlamenta. Funkcija člana vlade je nezdružljiva s katero koli parlamentarno funkcijo. Francija nima zakona, ki bi vnaprej določal število ministrstev, ampak se to oblikuje z uredbo predsednika republike na predlog prvega ministra. Za angleško ureditev je značilno, da je položaj vlade urejen z ustavnimi običaji, saj zakon o vladi ureja le nekatere manj pomembne zadeve. Tako je premi- era prepuščeno, da odloča o tem, koliko članov ima kabinet in kdo ga sestavlja, kar pomeni, da kabinet nima stalno določene sestave. Ministri morajo biti člani enega ali drugega doma parlamenta. Vlada kot celota se nikoli ne sestaja, kajti vse najpomembnejše odločitve sprejema kabinet, ki je ožji od celotne vlade. Vlada sprejema le podzakonske predpise različnih vrst in je kot celota odgovorna le spodnjemu domu. Italijanska ustava ureja le temeljna načela delovanja in organiziranja vlade, druga vprašanja pa so prepuščena zakonu. Vlada sprejema uredbe z zakonsko močjo na podlagi pooblastila parlamenta in navadne uredbe. Odgovorna je parlamentu (poslanski zbornici in senatu) in mora pri njem uživati zaupanje, čeprav je parlament ne voh. Zakon določa število, pristojnosti in organizacijo ministrstev. Ministri so odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Avstrijsko vlado sestavljajo predsednik (kancler), podpredsednik (vicekancler) in ministri. Njene naloge določa ustava, po kateri vladi pripadajo vse najvišje funkcije pri upravljanju države, ki niso zaupane predsedniku republike. Vlada je odgovorna le enemu domu parlamenta (Nationalrat), ki ji lahko izglasuje nezaupnico. Zvezni svet (Bundesrat) lahko ocenjuje delo vlade le pri vodenju javnih zadev, postavlja članom vlade vprašanja o vseh zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje zakonov, zahteva informacije in z deklaracijo izraža svoj odnos do vlade, ki pa ji ne more izreči nezaupnice. Za člane vlade ni nujno, da so člani National-rata. Delovanje vlade ni urejeno le z enim, ampak z večimi zakoni. Nemška ustava določa, da zvezno vlado sestavljajo zvezni kancler in zvezni ministri. Zveznega kanclerja na predlog predsednika republike izvoli zvezni zbor (Bunde-stag), ministre pa na predlog kanclerja imenuje zvezni predsednik. Kancler določa in odgovarja za splošno politiko vlade na področju notranjih in zunanjih zadev, v tem okviru pa je vsak minister odgovoren za svoj resor. Različna mnenja ministrov usklajuje vlada. Konstruktivno nezaupnico lahko kanclerju izglasuje le zvezni zbor, zvezni svet pa nima te pristojnosti. Iz napisanega sledi, da naš zakon ne more v celoti slediti nobeni od naštetih ureditev. Pri posameznih rešitvah lahko najdemo le podobnosti z nemško, avstrijsko, angleško in italijansko ureditvijo, še najmanj podobnosti pa je s francosko, saj je tam pri delovanju vlade odločilen položaj predsednika države. Kar pa zadeva število ministrstev, je primerjava med nami in drugimi evropskimi državami takšna: če bo sprejet sedanji predlog zakona, bo naša vlada namesto 27-članske 13-članska. V večini evropskih držav število ministrstev ni prav veliko in šteje, denimo, 6 članov v Švici in 22 v Italiji. V povprečju pa imajo evropske vlade od 13 do 16 ministrov. Čeprav nosi osnutek novega zakona o vladi datum 29. december 1992, pa o njem stranke še vedno niso izoblikovale dokončnega stališča. Za zdaj je jasno le to, da bo največje jabolko spora samostojnost nekaterih ministrstev, zlasti ministrstev za kmetijstvo in kulturo. V ponedeljek nam je to zatrdil prvak Nacionalne stranke Zmago Jelinčič in potem tudi liberalni demokrat Jožef Školč, včeraj pa so podobno menili krščanski demokrati, zeleni ter Slovenska ljudska stranka. Krščanski demokrati dvomijo v prihodnost kmetijstva in trdno kmetijsko politiko, če bo sedanje ministrstvo za kmetijstvo postalo le del ministrstva za gospodarstvo in prestrukturiranje, zeleni pa nasprotujejo predlogu, da bi se ministrstvo za znanost, poleg ministrstva za trgovino in ministrstva za planiranje, poslej »utopilo« v ministrstvu za trgovino in razvoj. Poleg teh splošnih pripomb na število ministrstev, ki mu v bistvu ne nasprotuje nihče, a le pod pogojem, da obdržijo samostojnost tisti resorji, za katere se posamezna stranka posebej zanima, pa imajo parlamentarne stranke pripombe tudi na nekatere »podrobnosti« iz osnutka zakona o vladi. Iz vrst Združene liste se sliši, da nasprotujejo določilu, po katerem je lahko mandatar le nekdo izmed poslancev državnega zbora, krščanskim demokratom pa ne ustrezajo preširoka pooblastila ministrskega predsednika, samih ministrov ter vloge državnih sekretarjev. Osnutek zakona namreč predvideva, da predsednik vlade vodi delo vlade, skrbi za njene politične in upravne usmeritve, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Ministrski predsednik naj bi imel tudi pravico in dolžnost, da ministrom daje podrobnejše napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov, sami ministri pa morajo obveščati predsednika vlade o vseh vprašanjih, ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike. Krščanski demokrati vse te »pravice in dolžnosti« ministrskega predsednika ocenjujejo kot preveliko koncentracijo oblasti v njegovih rokah in temu nasprotujejo. Prav tako ne soglašajo niti z vlogo državnih sekretarjev v vladi, ki naj bi se ukvarjali s strokovnim delom na širših zaokroženih področjih v okviru posameznih ministrstev in bi za svoje delo odgovarjali ministru, čigar resor pokrivajo. A to niti ni sporno, pravijo, saj se zavzemajo za to, da bi bil državni sekretar dejansko človek stroke. Nesmiselno pa se jim zdi, da je hkrati pravzaprav tudi politik, saj njegova funkcija preneha z odstopom ali razrešitvijo oziroma z dnem, ko preneha delati v vladi. To po mnenju SKD ne zagotavlja potrebne trdnosti in določene kontinuitete dela vlade, ne glede na to, katera stranka jo sestavlja in vodi. Osnutek zakona o vladi, ki temelji na manjšem številu ministrstev, podpirajo nekateri socialdemokrati. Prvak SDSS Jože Pučnik nam je včeraj dejal, da se mu takšna koncepcija vlade zdi smiselna, za razliko od njegovih predgovornikov iz drugih parlamentarnih strank pa osebno ne na- sprotuje predlogu, po katerem naj bi bila največkrat omenjana kmetijsko ter kulturno ministrstvo ob dpsedanjo samostojnost. Pučnik namreč opozarja na dejstvo, da osnutek zakona predvideva prihodnjo organizacijo nekaterih sedanjih ministrstev v obliki vladnih uradov (za informiranje, za zakonodajo) in vladnih služb, prevzem njihovega krmila pa ne bo za stranke, kot pravi, nič manj pomemben, čeprav se bodo pristojnosti uradov in vladnih služb dokaj razlikovale od pristojnosti ministrstev. VRANITZKV / V LETU 1993 ANKETA KOROŠKA / PREDLOG SVETNIKA SCHILLERJA JANKOWITSCH NOVICE Varnost prva slab Avstrije Begunci želijo nazaj v BiH Italijanščina na osnovnih šolah Potrebna je novelacija zakona Proti vstopu Avstrije vWEO Ivan Lukan DUNAJ -Avstrijski zvezni kancler Frantz Vranitzky je na tiskovni konferenci označil za težišče avstrijske politike v letu 1993 notranjo varnost. S tem v zvezi je poudaril, da je treba jemati strah Avstrijcev, ki je nastal zaradi odpiranja vzhoda proti zahodu, zelo resno. Vranitzky je temu še dodal, da sicer osebno ne verjame v masovno izseljevanje iz Rusije v Evropo, da pa bo posebna delegacija odpotovala v Moskvo in si na licu mesta naredila točnejšo sliko. Vicekancler Erhard Busek pa je leto 1993 označil za ključno leto v zunanji politiki in se izrekel za vključitev Avstrije v Evropski varnostni sistem WEU. Dejal je, da se je v luči sprememb v Evropi spremenila tudi avstrij- ska nevtralnost, pri tem pa poudaril, da bi udeležba pri WEU še ne pomenila tudi avstrijsko udeležbo pri vojaških konfliktih. WEU je po mnenju Bu-seka »trenutno samo pogodbeno delo, katero pa je treba napolniti z življenjem«. Vranitzky je ta razmišljanja označil kot prezgodaj in dejal, da se bo to vprašanje za Avstrijo postavilo šele tedaj, ko bo članica Evropske skupnosti. Ivan Lukan DUNAJ - Dve tretjini vseh beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki so našli začasno zatočišče v Avstrijskem glavnem mestu, se želita ob prvi priložnosti vrniti v domovino. V Avstriji jih ostati namerava četrtina, sedem odstotkov pa jih hoče nadaljevati pot v neko tretjo državo. To je rezultat ankete, ki jo je izvedel dunajski inštitut za raziskovanje konfliktov konec leta 1992. Vprašanih je bilo 426 beguncev iz BiH, ki so nastanjeni v domovih, katere oskrbujeta občina Dunaj ozirtoma dobrodelna organizacija Karitas. Nadaljnji rezultat ankete je, da samo vsak peti begunec verjame v dejansko možnost vrnitve v domovino, večina beguncev pa računa s tem, da bodo Bosno in Hercegovino razdelili po etničnih kriterijih. Večina anketiranih zato računa sicer z vrnitvijo, toda v nov kraj. Kot znano, je Avstrija ena tistih zahodnoevropskih držav, ki so sprejele večje število beguncev iz BiH in tem beguncem zagotavlja sorazmeroma dobre življenjske pogoje. Ta anketa je bila izvedena na Dunaju, vendar pa so begunski centri tudi v drugih avstrijskih deželah, med temi tudi na Koroškem. CELOVEC - Po trenutno veljavnem učnem načrtu pouk italijanščine na prvi do četrti stopnji ljudskih šol na Koroškem ni možen. To »zapostavljanje« hoče koroški deželni šolski referent Herbert Schiller zdaj odpraviti: zahteval je čimprejšnjo novelacijo zveznega zakona o pouku, ki bi omogočil uvedbo obveznih ali neobveznih vaj iz italijanščine. Koroški politiki se torej končno zavedajo pomembnosti znanja jezikov v današnji Evropi. Schiller je v zvezi z neupoštevanjem pouka italijanščine na osnovnih šolah na Koroškem dejal, da so v 439. odredbi zveznega ministrstva za šolstvo sicer omenjeni jeziki narodnostnih skupnoti v Avstriji (slovenščina, hrvaščina, madžarščina), da obstaja na Dunaju in v Nižji Avstriji možnost pouka češkega in slovaškega jezika kot jezika soseda, na italijanščino pa da je zakonodajalec »očitno pozabil«. Kot je Schiller poudaril, je pouk italijanščine zagotovljen na sekundarni stopnji in pri tem navedel primer, da se ta jezik poučuje na vseh desetih glavnih šolah v okraju Beljak kot prosti predmet ali kot šolski poiskus. Predlog deželnega šolskega referenta so med tem podprli tudi okrajni šolski inšpektorji na Koroškem. Naslovili so tozadevno resolucijo na zveznega ministra za pouk Rudolfa Scholtena. DUNAJ - Zahteva avstrijskega vicekan-clerja Erharda Buseka po čimprejšnjem vstopu Avstrije v zahodnoevropski varnostni sistem (WEU) še naprej vznemirja duhove v veliki koaliciji. Zunanjepolitični govornik socialdemokratske stranke in bivši zunanji minister Peter Jankovvitsch je o Busekovi zahtevi dejal, da le-ta »postavlja dosedanjo evropsko politiko Ljudske stranke na glavo«. Po mnenju Jan-kovvitscha, ki se je s svojo kritiko pridružil stališču kanclerja Vra-nitzkyja, za Avstrijo trenutno nima prioriteto zahodnoevropski varnostni sistem, marveč vstop v Evropsko skupnost. Sele ko bo Avstrija dosegla ta cilj, bo treba razmišljati o nadaljnjih ukrepih v smer nekega vseevropskega varnostnega in obrambnega sistema. Jankovvitsch je tudi poudaril, da bo šele leta 1995 znano, kako naj bi sploh izgledal tak varnostni sistem. Deželni svetnik Herbert Schiller Diplomati iz 40 držav v Bad Kleinkirchheimu CELOVEC - Smučarski center Bad Kleinkir-chheim pričakuje od petka do nedelje visoke diplomatske predstavnike iz več kot 40 držav. Svetovno znani kraj je cilj letošnjega izleta diplomatov. Deželni glavar Christof Zematto bo za visoke goste iz celega sveta v soboto dal »Koroški večer«. Korošec novi predsednik senata vrhovnega sodišča CELOVEC/DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je za novega predsednika senata vrhovnega sodišča na Dunaju imenoval rojenega Borovljčana dr. Ewalda Kropfitscha. Kropfitsch je bil nekaj let sodnik na okrajnem sodišču v Velikovcu ter se leta 1969 preselil na Dunaj. Akcija treh kraljev za dostojanstvo žensk CELOVEC - Katoliška mladina na Koroškem z letošnjo akcijo treh kraljev poje in zbira za dostojanstvo žensk.. Izkupiček akcije je namenjen za 350 različnih projektov v Aziji, Latinski Ameriki in Oceaniji. V lanskoletni akciji so kralji in kraljice v Avstriji zbrali okoli 112 milijonov šilingov, od tega deset na Koroškem. Tajnik katoliške otroške mladine na Koroškem, Pavel Zablatnik, pričakuje od letošnje akcije podoben uspeh kot v letu 1992, torej nad 10 milijonov šilingov. Lauda Air razburja Avstralce in Novozelandce DUNAJ - A Avstraliji in v Novozelandiji je pobuda avstrijske letalske družbe Lauda Air, da v zavojček z nujnimi potrebščinami (krema za britje, zobna pasta, milo, itd.) vključi tudi kondom, vzbudila nekaj negodovanja in tudi protestov. Direktor družbe za Avstralijo Richard Frogott pa je pojasnil, da gre samo za namen, da bi pripomogli v hoju proti AIDSu, ki je problem mednarodnbe razsežnosti. Štiri ranjeni pri železniški nesreči na Zilji ŠMOHOR - Pri železniški nesreči v bližini mesta Šmohor v Ziljski dolini je bilo včeraj ranjenih štiri osebe. Dva železniška voza regionalnega vlaka, ki vozi med Beljakom in Kotschach-Mauthenom, sta iztirila ter padla čez tri metrov visoko brežino. Ranjene osebe, vsi so iz Koroške, so z helikopterji transportirali v bolnišnice v Beljak in Celovec. Vzrok nesreče še ni znan, po vsej verjetnosti je zmrznila kretnica. KOROŠKA / ZDRAVNIKI UKINILI NOČNO DEŽURSTVO Koroški bolniki ostali brez najnujnejše zdravniške oskrbe Sami morajo poskrbeti za prevoz v bolnišnico - Koroški zdravniki imajo za avstrijsko merilo zelo visoke honorarje, a menijo, da so prenizki... Ivan Lukan CELOVEC - Zdravniki na Koroškem imajo najvišji honorar v Av-striji, toda očitno jim to Se ne zadostuje. Zato od včeraj ponoči dalje ne opravljajo več tako imenovane zasilne zdravstvene oskrbe. Bolniki nrorajo v nujnih primerih za prevoz v bolnišnico poskrbeti sami... Doslej je na Koroškem vsako noč opravljalo dežurno službo za nujne primere okoli 50 zdravnikov, za kar je koroška deželna vlada plačevala letno 17 milijonov šilingov. Dodatno pa so zdravniki za dežurstvo dobili še višji honorar in 15 šilingov na kilometer za zdravniške obiske. DUNAJ - Leta 1992 je skupno 16.238 oseb v Avstriji zaprosilo za azil. To Pomeni, da se je število prošenj v primerjavi z letom 1991 znižalo za skoraj 11.000! Po informacijah notranjega ministrstva je Avstrija leta 1992 prizna-a 2.289 osebam status oegunca po ženevski konvenciji, tako da je delež Pozitivno odobrenih prošenj znašal okoli 10 odstotkov. Največja sku-Pma ljudi, ki so lansko leto v Avstriji zaprosili za ^n. je prišla iz bivše Jugoslavije. Po mnenju avstrijskega Po sklenitvi nove pogodbe med zdravniško zbornico in pokrajinsko bolniško blagajno, katera je začela veljati z začetkom leta in hkrati prinesla zdravnikom znatno višji honorar od kolegov v drugih zveznih deželah, je dežela Koroška črtala dosedanjih dodatnih sredstev. Zato morajo zdaj plačevati bolniki: zdravniki so ukinili dežurno službo, prebivalci so v nočnih urah ostali brez zdravniške oskrbe. V prvi noči brez zasilne zdravstvene službe k sreči ni prišlo do dramatičnih primerov, notranjega ministra Lo-schnaka pokaže analiza begunske statistike, »da je koncept novega azilskega zakona polno prejel«. Prav ta zakon pa je deležen ostrih kritik s strani organizacij, ki se potegujejo za človekove pravice, ter strank levega in zeleno-alternativnega spektra. Vprašanje azila je v zadnjem času eno najaktualnejših vprašanj v Avstriji in je povezano tudi s Haiderjevim predlogom o referendumu o tujcih, kateremu pa nasprotujejo domala vsepolitične in družbene organizacije. v stalnem strahu pa živijo predvsem na srcu oboleli bolniki, ki ne vedo, kam naj se obrnejo v nujnih primerih. Časopisi, radio in druga sredstva obveščanja, skušajo bolnikom pomagati s posebno servisno službo, z »rdečim telefonom«, hkrati pa na ta način prisiliti zastopstvo zdravnikov, da se honorarni konflikt ne iznese na hrbtu pacientov. Organizacije upokojencev pa so med tem celo zahtevale odstop vseh odgovornih za krizo. Nekatere občine pa so medtem že organizirale samopomoč: v okraju Šentvid so štiri —[brezposeln]]—i Obeta se nov rekord CELOVEC - Vodja delavnega urada za Koroško, Josef Stibitz, je izjavil, da se Koroški obeta absolutni negativni rekord glede števila brezposelnih. Dejal je, da je število oseb brez zaposlitve v zadnjih tednih nadpovprečno naraslo. Negativen razvoj posebej čutijo Zenske. Po mnenju Stibitza Koroška dolgoročno nujno potrebuje več delovnih mest v industriji, neobhodna pa bo tudi večja mobilnost delojemalcev za vstop v nove poklice. občine sklenile pogodbo o skupnem prevzemu stroškov za nočno zdravniško službo, v mestu VVolfsberg pa župan, ki je hkrati zdravnik, zaenkrat brezplačno opravlja dežurstvo. hi PRIREDITVE Jutri, 7. januarja 1993 TINJE Dom prosvete: ob 10. uri - Kulturno zgodovinski spomeniki in umetniški zakladi Koroške in Slovenije; pripravljalni tečaj za turistične spremljevalce iz Slovenije in Koroške. Sobota, 9. januarja 1993 CELOVEC Dom sindikatov (Velika dvorana): ob 20. uri - 41. Slovenski ples z ansambli Rubin in Agropop ter New Times Big Band Šmihel. Vstopnice pri krajevnih zastopnikih in v pisarni SPZ ter v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. GLOBASNICA Farna cerkev: ob 18.30 sv. maša s slovenskim mladinskim pevskim zborom iz San Justa pri Buenes Airesu (Argentina). AVSTRIJA / LANSKO LETO Nekaj več kot 16.000 prošenj za azil v Avstriji Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec * Grabštanj * Beljak * Hodiše * Bekštanj * Kotmara vas Bilčovs * Labot * Bistrica ob Zilji * Loče * Brnca * Ločilo * Borovlje * Miklavčevo * Čajna * Podrožca * Galicija * Podgorje * Globasnica * Psinja vas Goselna vas * Podklošter * Rožek * Šmihelj/Pliberk Selo * št. lij pri Škocijanu * Št. Primož Svatne * Struga šteben * Tinje Šentilj * Velikovec Šentjakob * Vernberk Škocijan * Vrba Šmarjeta * Železna v Rožu Kapla Šmohor * žrelec 16 Sreda, 6. januarja 1993 LJUDJE IN DOGODKI Z NOVICE ZDA / PRVIČ PO LETU 1965 V Bremnu največ nasilja nad ženskami BONN - Od vseh mest ZRN je Bremen najnevarnejši za ženske, saj so v tem nekdanjem hanseat-skem mestu leta 1991 zabeležili kar 273 nasilnih dejanj na 100 tisoč ljudi, v katerih so žrtve bile ženske. Po podatkih revije Freudin je bilo v Frankfurtu 224 nasilnih dejanj, v Hamburgu pa 195. Za ženske najbolj varno mesto je Hessen v Severnem Porenju-Vestfaliji, kjer so zabeležili le 78 nasilnih dejanj na 100 tisoč prebivalcev. Po podatkih policije postajajo nasilja do žensk iz leta v leto bolj brutalna. Leta 1991 se je spolno nasilje nad ženskami v primerjavi z letom 1990 zvišalo za 8, 5%, medtem ko so se posilstva leta 1992 po prvih ugotovitvah zvišala za 12%. Spet oskrunili židovske grobove BERLIN - Spet so oskrunili židovsko pokopališče pri Schleusingnu na Thiirinškem (nekdanja Nemška demokratična republika). Po podatkih krajevne policije so neznanci poškodovali štiri nagrobne spomenike. Pobcija je tudi navedla, da je to že tretja oskrumba tega pokopališča v zadnjih dveh letih. V Egiptu napadli japonske turiste KARO - Skupina neznancev je včeraj dopoldne odprla ogenj na avtobus z 20 japonskimi turisti, ne da bi pri tem koga ranila. Do napada je prišlo na cesti med Dairutom in Assiutom v Gornjem Egiptu. Turistični avtobus je peljal skupino japonskih turistov iz Lmcorja v Kairo. Policijski agenti, ki so spremljali avtobus so odgovorih na strele in pognali v beg napadalce, tako da je lahko avtobus nemoteno nadaljeval svojo pot. To je prvi atentat proti tujim turistom po atentatu 12. novembra v Keni, v katerem je bilo ranjeno šest nemških turistov in dva egipčanska spremljevalca. Oktobra pa je v atentatu življenje izgubila na območju Dairuta neka britanska turistka. Prejšnji teden je skupina islamskih skrajnežev Džamia Islamija v Assiutu delila letake, v katerih so pozivali tuje turiste, naj ne prihajajo v Egipt in naj ga Cimprej zapustijo, da ne bodo žrtev spopadov »med verniki in nevemiško vlado, ki se bori proti islamu«. Obmejni incidenti zaradi zlate mizlice SAO PAULO - Brazilski iskalci zlata (garimpei-ros) zapuščajo rezervat amazonskih Indijancev Yanomani in po reki Cauaburi prodirajo proti Venezueli. Novo zlato mrzlico je povzročila vest, da so v zgornjem toku Rio Negra odkrili zlato in odločnejša obramba Indijancev Yanomani. Allan Dodd je hotel viseti, ker je tako usmrtil enega od treh posiljenih otrok WALLA VVALLA (ZDA) - Westley Allan Dodd, 31-letni spolni iztirjenec, ki je leta 1989 posilil, mučil in ubil tri otroke, je v prvih včerajšnjih minutah končal svoje življenje na vešalih jetnišnice v Walla VValli, zvezna država VVashing-ton. Zaman so si do zadnjega razne organizacije, ki nasprotujejo smrtnim obsodbam, prizade- vale, da bi morilca pomilostili, ali vsaj usmrtili »na bolj človeški način«. Allan Dodd se je tem naporom posmehoval in dosledno trdil, da hoče umreti z obešenjen, tako kot je on usmrtil 4-letne-ga Roberta Iselija. V svojem samouničenju je Dodd poudarjal, da bo ponovno posiljeval in moril, ker mu to povzroča zadovoljstvo in užitek, če mu bo kdaj uspelo 31-letni Westley Allan Dodd pred usmrtitvijo (Telefoto AP) priti na prostost. Njegov odvetnik Dar-rel Lee je opozoril nasprotnike smrtne kazni, naj se ne protivijo zadnji volji Allana Dodda. Guverner Booth Gardner ni hotel komentirati sklepa o smrtni obsodbi, saj so prav Doddovi zločini spremenili do nedavnega napredno zakonodajo zvezne države Washing-ton o spolnih zločinih. Dodd je bil navsezadnje na nadzorovani prostosti, ker je pristal na psihoterapijo, s katero naj bi odpravili njegove »spolne motnje«, ko je zagrešil trojni umor. V svojih izjavah je Dodd navajal, da je pristal na terapijo, ker mu je ta omogočila, da je lahko ponovno spolno nadlegoval otroke. Ob vsem tem ni nič čudnega, da se je Amerika razklala na zagovornike in na nasprotnike usmrtitve Allana Dodda. Prvi so navajali, da morilec svojim žrtvam ni dopuščal nobene izbire, kako bodo končali svoje življenje, nasprotniki smrtne kazni in borci za človeške pravice pa so poudarjali, da je obešenje »kruta in neobičajna kazen«, da se ob tem primeru ne zastavlja vprašanje, če je Dodd zaprosil za usmrtitev, temveč, če ima država Wa-shington pravico, da ga usmrti. Pred jetnišnico so se dolge ure pred usmrtitvijo v globokem snegu zagovorniki in nasprotniki smrtne kazni stali nasproti: prvi s precej neokusnimi emotivnimi gesli in risbami, drugi s svečami in molitvijo. Eno minuto po polnoči (9. ura zjutraj po srednjeevropskem času) je Allan Dodd prestopil prag hladne celice smrti, kjer so namestili vislice. Osem minut kasneje je jetniški zdravnik potrdil njegovo smrt. Obešenje je potekalo brez zapletov. Ker so tak način usmrtitve uporabili prvič po letu 1965, so morali seči po posebnem vojaškem priročniku, ki točno navaja, kako je treba napraviti vozel in kako dolga mora biti vrv glede na težo obsojenca. Če je prekratka, smrt nastopi zaradi zadušitve in ne zaradi zloma hrbtenice, če je predolga, lahko obešenca obglavi. O »humanosti« tega načina usmrtitve, ki je bil tako priljubljen na Divjem zahodu, so mišljenja deljena. Upokojeni krvnik jetnišnice v VValla VValli Bobby Ray trdi, da je smrt zelo hitra, da so drugi načini usmrtitve zaradi dolgih priprav psihološko okrutnejši. Nasprotniki obešenja pa navajajo, da za 50% v Veliki Britaniji obešenih obsojencev »smrt ni nastopila takoj«. Nasprotniki smrtne kazni s s svečami in z molitvijo dočakali Doddovo usmrtitev (AP) Emotivnost zagovornikov Doddove usmrtitveje že mejila na grotesko (Telefoto AP) JAPONSKA / FOTOREPORTAŽA ŠKOTSKA / BRODOLOM LIBERIJSKEGA TANKERJA Gluhi na bobne Na Japonskem izkrcujejo francoski obogaten plutonij TOKIO - Ob turobnem zvoku bobnov naravovarstvenikov in ob izrednih varnostnih ukrepih so včeraj začeli izkrceva-ti 15 kontejnerjev z ladje Akatsuki Marn. Vseh 1, 7 tone obogatenega plutonija naj bi izkrcali najkasneje do danes in jih odpeljali neznano kam. Več kot 2.600 policijskih agentov je s pravim živim zidom preprečilo, da bi najbolj militantni naravovarstveniki prebili policijske kordone. Večina demonstrantov je le s transparenti in z bobni opozarjala na nevarnost japonskega jedrskega programa. Vlada, industrija in večina zaposlenih Japoncev teh bobnov noče poslušati, ker krvavo potrebuje ceneno energijo. mi' ^ !; '1 tl Ig I 11 f 7 It t i |i §!'* ' w IIJF It Otž' i - 1 » fe 'm\ V kontejnerjih se skriva neverjetna energija obogatenega plutonija, ki bo Japonsko rešil energetske odvisnosti (AP) Mati si za svojega otroka želi nejedrsko bodočnost kljub nižjemu standardu (Telefoto Policija ni varčevala z varnostnimi ukrepi (Telefoto AP) Shetlandom že grozi ekološka katastrofa LONDON - Shetlandskim otokom grozi ekološka katastrofa. Po več urah neuspešnega reševanja je namreč na čeri pri zalivu Quendale na skrajnem severu She-tlandov nasedel liberijski tanker Braer, ki je v Kanado prevažal 85 tisoč ton norveške surove nafte. Ladji so se ob zori ustavili motorji, ker je voda vdrla v rezervoarje za gorivo. Začela se je prava tekma s časom, saj je bilo na dlani, da bo tanker prej ali slej končal na čeri, če ga ne bodo vlačilci spravili na odprto morje. Vsi napori pa so se izjalovili zaradi razburkanega morja in vetra devete jakostne stopnje. Posadko so rešili s helikopterji, ladjo pa prepustili razbesnelim elementom. Nekaj ur so vsi upali, da bosta plima in spremenjena smer vetra preusmerila tanker na odprto morje. Zelje pa se niso uresničile, tanker je nasedel na čeri in iz dveh razpok pod vodno črto je že začela uhajati nafta. Oblasti so že prevzele vse potrebno, da bi omilile posledice katastrofe. Območje so zastražili, ker je nevarnost eksplozije, saj se tudi do dva kilometra od kraja brodoloma čuti duh po hlapljivih ogljikovodikih. Razlita surova nafta je nameč lahkega tipa, vsebuje namreč ogromno aromatskih ogljikovodikov, tako da je v teoriji lažje razgradljiva od težke nafte. V teoriji, ker se taka nafta zelo hitro razgradi ob visokih te-meperaturah. Trenutno pa je na tem območju iz- reden mraz, tako da bo nafta vztrajala na površju. Oblasti vseeno upajo, da jim bo uspelo omejiti razlitje in da bo razburkano morje razpršilo naftne madeže. Danes bodo poskušali povleči tanker na odprto morje. Pred tem pa bodo preverili, če bo ladja vzdržala tak poseg. Vseh je namreč strah, da bi pod silo valov ladjo razklalo, tako da bi se v morje razlilo vseh 85 tisoč ton nafte. Na prizorišče brodoloma so že prispele posebne enote za boj proti naftnemu onesnaženju. Plavajočih' pregrad pa ob sedanjih vremenskih pogojih ne morejo postaviti, tako da se bodo vsaj v začetku omejili na ročno odstranjevanje nafte, ki bo končala na obalo. Vesti s prizorišča brodoloma niso spodbudne. Ljudje so namreč že opazili z nafto prekrite tjulenje in morske ptice. Shetlandski otoki so najpomembnejši naravni rezervat v severovzhod- nem Atlantiku. Poleg tjulenjev so tu vidre in najrazličnejše ptice, ki so izbrale za svoj habitat to območje, ki je posejano z več kot sto otoki in otočki, od katerih je le 24 otokov naseljenih. Na shelandskih čereh in previsnih stenah domuje ogromno vrst ptičev, ki so trenutno na odprtem morju, a se bodo vsak čas vrnili, da bi prezimili. Večje razlitje nafte bi torej predstavljalo težko popravljivo katastrofo. EVROPA / POSEBNI UKREPI ZA POMOČ BREZDOMCEM Val je minil, zima še traja BONN - Vremenoslovci sicer trdijo, da je najhujše mimo, vendar bo zima še dolga. Tako si verjetno misli tudi ta nemški klošar, ki se oskrbuje s kurjavo, da se bo lahko v teh dneh nekoliko segrel. Sicer pa iz vse Evrope poročajo, da je letošnji mraz res zelo hudo pri- zadel prav klošarje, ki jih je - zaradi splošne gospodarske recesije, pa tudi zaradi velikega števila priseljencev - čedalje več. (AP) ZNANJE Sreda, 6. januarja 1993 ZGODBA 5 Zamaknjenost skozi doživetje univerzama Bojan Rauter Kosič *—v dkar je Zercem postalo jasno, da so posle-j 1 dice biološke anomalije, ki so jo bili pov-zročili na človeških prednikih, veliko bolj pogubne, kot so predvidevali, je njihova osnovna skrb postala ena sama: ustaviti negativni trend in rešiti planet. Ko so dognali, da je osnovni dejavnik agresivnega in destruktivnega obnašanja Ek-sperimentalcev beg pred njihovo notranjo bojaznijo, so stali pred naslednjim - in morda poslednjim možnim nebolečim posegom... Rešitev, ki so jim jo ponujala nevrofiziološka dognanja, je bila na prvi pogled sila preprosta: obsipati Eksperimentalce s specifičnimi vibracijami, ki bodo znižale napetost njihovih mišic in s tem njihove emocionalne bolečine, njihovo notrajo bojazen. Na zajetih pripadnikih Eksperimentalcev so torej precizirali ustrezno frekvenco in jakost vibracij, nakar so se spustili na planet, osvobodili »ujetnike«, se vrnili na matično ladjo, nastavili svoje sevalnike ter pričeli s terapijo - seveda v najboljši veri, da bo znižala prenapetosti Esperimentalcev vsaj za toliko, da ne bodo veC Čutili potrebe po uničujočih pomirjevalih in da bosta konCno prevladala razum in pozitivni prilagoditveni trend... A hudič, tudi tokrat jim je spodletelo! Vibracije so resda znižale psihofizične napetosti Eksperimentalcev, vendar so ob tem pokazali toliko negativnih stranskih efektov, da so Zerci komajda mogli verjeti svojim Čutilom. Kaj se je zgodilo? Eksperimentalci so postali silno lenobni in nerodni, obnašali so se kot takrat, kadar so bili pod vplivom nekaterih svojih omamnih pripravkov. Navidez so bili sicer srečni in mirni (Zerci so bili prepričani, da se tako tudi počutijo), toda njihov um je bil po vsem sodec povsem pijan in nekonstruktiven. Namesto da bi - razbremenjeni prenapetosti - pričeli zbrano in trezno reševati dejanske življenjske probleme, so se zatapljali v nekakšne simbole in se predajah čudnim besednim konsr-tuktom - svoj um so skratka prepuščali prav tistim reCem, s katerim so že poprej odvračali svojo pozornost od stvarnosti; in uživali so v tej svoji zamaknjenosti kakor da bi bili deležni nekega končnega, vrhunskega spoznanja. Pa tudi ostale svoje reprimatorje so Se kar uporabljali, sicer res ne veC tako zagnano kot neko C, paC pa nadvse umirjeno in meditativno. Bilo je videti kakor da si z njihovo uporabo prizadevajo doseči se večji notranji mir, Se višjo stopnjo blaženosti od obstoječe... Skratka, Zerci so morah skrušeno priznati, da je redukcija psihofizičnih napetosti povsem paralizirala razum Eksperimentalcev. No, izguba razuma - ki ga Eksperimentalci niso niti kdove kako pogrešali - sama po sebi sicer ne bi bila nic hudega, naj uživajo v svoji otopelosti, samo da ne bodo več delali škode. A je njihovo pasivno obnašanje bilo še pogubnejše od prejšnjega: na veliko so zanemarjali pomembna življenjska opravila, postali so povsem ravnodušni do problemov svojih bližnjih, z okoljem so ravnali kot svinja z mehom... Zato so že kmalu občutili pomanjkanje hrane, med njiih so se zaradi nehigiene zavlekle nalezljive bolezni. Niso se bali veC niti smrti, povsem so se prepustih naključnostim in svojemu kaotičnemu notranjemu toku, in ob vsem tem so bili Se prepričani, da so dosegli najvisjo možno svobodo, da jih je Najvišje bitje sprejelo v svoje okrilje... Zerci so domnevah, da so nekoliko pretiral z jakostjo sevanja, zato so se odločili, da jo bodo ustrezno znižali. Seveda jim je bilo že vseskozi povsem jasno, da njihove vibracije nikakor ne odpravljajo notranjih vzrokov Eksperimentalčevih prenapetosti, ampak jih z njimi le še dodatno po-tlačujejo; da torej njihovi stroji delujejo na Eksperimentalce kot močan, umeten, univerzalen repri-mator. Ce bi z njimi ukinili same vzroke, se gotovo ne bi moglo zgoditi, kar se je zgodilo, kajti tedaj bi Eksperimentalcev um zablestel v vsem svojem sijaju. Znanstveniki so torej domnevali, da je zaradi premočne potlačitve prišlo tudi do potlačitve razuma in da jim bo s postopnim zniževajem jakosti represivnega sevanja uspelo zadeti tisto mero, ko ho - seveda na raCun nekoliko višjih psihofizičnih napetosti - razum zaživel v vseh svojih možnih potencialih, napetosti pa bodo kljub temu še vedno dovolj nizke, da se Eksperimentalci ne bodo veC prisiljeni posluževati destruktivnih oblik represije; ah pa bo njihov lucidni razum iznašel nove, manj škodljive oblike za ta namen. Pričeli so torej postopoma zniževati jakost represivnega sevanja, pričakujoč seveda, da bo obnašanje Eksperimentalcev pričelo temu ustrezno dobivati vse veC starih, negativnih lastnosti, a so jih Eksperimentalci znova pošteno presenetili! Do določene jakosti sevanja so se obnašali bistveno enako kot dotlej, torej povsem pasivno in zasanjano, nato pa so se naenkrat silovito razvneli, kakor da bi jih iz prijetnega sna prebudila eksplozija, njihovo obnašanjepa je dobilo vse svojestare negativne lastnosti. V cem bi lahko bil vzrok za tako iznenaden in izrazit skok iz enega stanja v drugo, Zercem ni bilo jasno; morah so priznati, da imajo opravka z najtršim znanstvenim orehom doslej. Izklopih so torej svoje sevalnike ter nemočno opazovali, kako Eksperimentalci na planetu nadaljujejo z pogubnim obnašanjem. Zdelo se je, da si hočejo po vsej sili pričarati minulo blaženost. In ker so njihove napetosti bile močne, njihov spomin na blaženost in vzgib po njeni uresničitvi pa prav tak, so pričeli intenzivno, kot Se nikoli dotlej, ropati planet in množično proizvajati predmete za pomirjanje ter se prepuščati razvratu in nebrzdanemu potrošništvu. Kazalo je, da se bo planet v nekaj letih zadušil v strupih in odpadkih. Zerci so pričeli resno razmišljati o uničenju svojih brezupnih poskusnih zajčkov... ZNANOST / ODPRTO PISMO MINISTRA ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO Strukturiranje nove vlade kot politična odločitev Raziskovalno sfera kot neprijetni kritik vlade in njenih ukrepov Znova je pred nami (težka) naloga ob Zakonu o vladi Republike Slovenije, ko naj bi se odločili o Čimbolj ustrezni novi strukturi prihodnje slovenske vlade (sestavi in funkcionalnosti ministrov ter vladnih služb). Ker je odločanje tudi eminentno politična zadeva, se je potrebno zavedati izvora predloga nove strukture vlade z 12 ministrstvi. Strokovne službe vlade oziroma Ministrstva za pravosodje in upravo (MPU) so sredi decembra 1992 zapustile predlog s 14 ministrstvi, ki je sintetiziral izredno dolgotranja usklajevanja zelo različnih pogledov. Ker vlada v tem vmesnem obdobju ne more biti veC predlagatelj zakonov Državnemu zboru, je Liber alno-demokratska stranka (LDS) prek sekretariata vlade konec decembra 1992 poslanskim skupinam predstavila svoj predlog, ki pa precej odstopa od predloga MPU. Predloga MPU in LDS imata očitne logične in sistemske pomanjkljivosti, zato si kljub izrednemu Časovnemu pritisku velja vzeti nekoliko Časa in skušati odpraviti vsaj najbolj moteče oziroma potencialno že kar Škodljive. Poglavitni greh - ruski (sovjetski) vzor Moderne zahodne države - npr. Francija, ZDA, Kanada, Velika Britanija, Belgija itd. -precej dinamično prilagajajo strukturo (in vsebino dela) vlade oziroma vrhovne državne administracije trenutnim zahtevam in možnostim. Pri nas pa smo v ustavi -po ruskem (sovjetskem) vzoru?! - zapovedali, da strukturo vlade doloCa zakon, kar jo seveda dela dosti bolj trajno in to-go. Odsotnost ustavnih sistemskih razmišljanj Glede na večjo trajnost z zakonom sprejete strukture vlade je potrebno poudariti nujnost osnovnih sistemskih razmišljanj, na katerih mora sloneti vsak dober predlog: a. naravni partnerski nasprotniki: Posamezni družbeni (-pod) sistemi morajo biti v ustreznem sistemu »kontrol in ravnotežij«, Ce naj nekateri ne prevladajo na Škodo drugih. V današnji Sloveniji združiti resorja za industrijo in energetiko, pomeni spustiti pregovornega medveda v hruško-vnjak. Ob naši dva do trikrat večji porabi energije na enoto proizvoda to pomeni, da bodo gospodinjstva trajno plačevala za energetske požeruhe, saj ti ne bodo prisiljeni varčevati z energijo. b. strukturna in funkcionalna podobnost: V večje resorje (ministrstva) velja združevati taka področja, ki delijo kar največ skupnih lastnosti. Tako imata npr. pretežno storitveni dejavnosti malo gospodarstvo in turizem dosti več skupnega kot npr. turizem in industrija. To velja tako za njune notranje lastnosti kot tudi za ustrezne vladne politike (npr. promocija, izobraževanje, svetovalna mreža). Podobno velja za ministrstva, ki v osnovi predstavljajo javne slu- žbe oziroma služnosti, saj jih označuje zelo podobna problematika (javni sektor, monopolisti, koncesije itd. itd.). c. približno enak sistemski nivo: Ce vladne ukrepe shematično razdelimo na makro-, mezzo- in mi-kroekonomske, je verjetno smiselno, da v enem ministrstvu združujemo največ dva sosednja nivoja. C. razlika med sistemskim okvirom (obliko) in vsebino: V povezavi s prejšnjo alineo velja tudi resorsko ločiti med vladno izdelavo oziroma dodelavo (makro) sistema in t. i. aktivnimi razvojnimi politikami v obliki programov in projektov. Ze Ce uporabimo samo ta zelo shematično podana razmišljanja, lahko hitro uvidimo upravičenost naslednjih ministrstev, ki jih dosedanji predlogi vladne strukture sploh ne navajajo: - Ministrstvo za storitvene dejavnosti, ki bi združilo dosedanja Ministrstva za trgovino, drobno gospodarstvo ter turizem in gostinstvo; - Ministrstvo in infrastrukturo iz dosedanjih Ministrstev za promet in zveze, energetiko in dela (komunalnih dejavno- sti), varstva okolja in urejanja prostora. Znanost in tehnologija: Joj, kam bi del? Na podlagi številnih konsultacij z različnimi strokovnimi in političnimi krogi je predlog MPU vseboval razširitev dosedanjega Ministrstva za znanost in tehnologijo (-MZT) v Ministrstvo za znanost, tehnologijo in razvoj, za katero sem prepričan, da bi v predloženi zaokroženi funkcionalnosti pripomoglo k hitrejšemu in kvalitetnejšemu družbenemu razvoju z večjim poudarkom na celostnem aktivnem pristopu k različnim razvojnim prizadevanjem v Republiki Sloveniji. Razvoj v tem primeru vključuje tehnološki razvoj, razvoj in delovanje inovacijske in svetovalne infrastrukture za podporo nastajanju majhnih in srednjih podjetniških programov (s posebnim poudarkom na naprednih in visokih tehnologijah), regionalni (in demografski) razvoj ter informacijski razvoj. Poseben poudarek je bil dan tudi koordiniranemu in sinergisticnemu funkcionalnemu povezovanju različnih vladnih aktivnih razvojnih politik, doslej popolnoma izoliranih v posameznih okoljih. Mandatarjev predlog vladne strukture je nameraval MZT združiti z Ministrstvoma za šolstvo in šport ter kulturo, predlog TDS pa mu namenja drugačno družbo. V Ministrstvo za trgovino in razvoj naj bi se združila dosedanja Ministrstvo za trgovino, MZT in Ministrstvo za planiranje. Predlog od daleč spominja na sloviti japonski MITI (Ministry for International Trade ali Industry), a mu manjka najvažnejši del, tj. industrija. Tak predlog odseva (ne) moč slovenske ekonomske misli, ki glavnp (tudi razvojne!) poudarke daje makroekonomskim pogledom na narodnogospodarsko problematiko. Premalo pa se zaveda, da je makroekonomska stabilizacija šele potreben pogoj za gospodarsko zdravo družbo, zadostnih pogojev pa je potrebno izpolniti še kar nekaj. Med njimi sta znanost in tehnologija dandanes v svetu paC ključni razvojni in konkurenčni dejavnik. Taka pa seveda nista sama po sebi, ampak zahtevata (tudi) ustrezno področno uravnoteženost, konceptualizacijo, politiko, vodenje in (so) upravljanje. Celotni sklop znanosti kot sistema znanj in spoznanj, raziskovalne dejavnosti, ki sega od temeljne do uporabne, in razvoja, ki praktično udejanja/uporablja dosežke, je izredno občutljiv (in zahteven!) družbeni podsistem. Zato lahko ob predlagani resorski umestitivi dosedanjega MZT s strani LDS z veliko verjetnostjo napovemo naslednje (negativne) posledice: - kadrovski razpad izredno kvalificiranega (4 doktorji znanosti in 7 magistrov), samostojnega, kreativnega, zahtevnega in motiviranega ožjega vodstvenega dela dosedanjega MZT; - prevlada »samoupravnih« interesov močnejših delov »avtonomne« raziskovalne sfere; - ukvarjanje znanosti same s seboj in njena preusmeritev izključno v dolgoročno infrastrukturno vlogo ter opustitev oziroma blokiranje dobro zastavljanih politik družbeno koristne »uporabe« njenega kratko- in srednjeročno usmerjenega razvojnega potenciala; slednji pa je danes - ob ustreznih (preostalih) vladnih politikah - edina možnost za hitrejši in kvalitetnejši razvoj Slovenije; - raziskovalna sfera lahko v svojem negodovanju postane izredno neprijeten kritik vlade in njenih ukrepov; - posledični beg možganov lahko majhno Slovenijo v zelo kratkem času razvojno povsem blokira. Republiški zavod za informatiko - sirota brez staršev Predlog LDS predvideva preobrazbo (redukcijo!) Republiškega zavoda za informatiko RZI) v Center vlade za informatiko - beri: vladni računski center. Glede na to, da: a. je RZI danes dosti več kot samo vladni računski servis, b. dosedanji MZT opravlja kar nekaj nalog s področja informatizacije države (-EDI - elektronska izmenjava podatkov, sistem znanstveno-tehničnega informiranja, akademske in raziskovalne mreže, informacijsko pravo), c. predstavljajo informacijske tehnologije enega najpomembnejših infrastrukturnih in proizvodnih/storitvenih sektorjev sodobnih družb, bi veljalo: a. RZI v sedanji obliki pridružiti dosedanjim MZT, b. določiti 3-mesečni rok za definiranje odgovornosti, področij in načinov ukvarjanja državne administracije z informatizacijo države, c. dognanjem iz b. prilagoditi prihodnje državne službe. Le-te bodo (zelo verjetno) vsebovale tudi računski center, a bolj ustrezne sestave in funkcionalnosti. »Izobraževanj e « namesto »šolstvo« Naziv novega ministrstva, ki bo vsebovalo dosedanje Ministrstvo za šolstvo in šport, naj končno v skladu s svetovnimi zgledi - in tudi nazivi naših ministrstev - da ustrezen poudarek vsebini oziroma procesu, ne pa njegovi formalni (organizirani) izvedbi -ki pa sploh ni edina! Peter Tancig NOVICE Na Inštitutu Jožef Stefan že petič podelili priznanja LJUBLJANA - Ob zaključku usposabljanja mladih raziskovalcev so na IJS proti koncu minlega leta že petič po vrsti podehh priznanja, ki jih je prejelo 15 doktorjev znanosti, 24 magistrov in 6 specializantov. Doslej so na IJS sprejeh že 444 mladih raziskovalcev, ki so v raziskovalnih skupinah, pod vodstvom mentorjev, opravljali doktorska in magistrska dela ter specializacije. Usposabljanje je uspešno končalo 283 raziskovalcev: 47 z doktoratom, 159 z magisterijem, 77 pa jih je opravilo specializacijo. Za začetek leta začasno financiranje LJUBLJANA - Ministrstvo za znanost in tehnologijo je za raziskovalne organizacije, ki so se jim z letom 1992 zaključile petletne pogodbe za usmerjene raziskovalne programe, sprejelo sklep o začasnem financiranju. MZT je na podlagi sklepa vlade o proračunu za leto 1993 in o začasnem financiranju v prvem Četrtletju letošnjega leta sprejelo sklep o plačevanju akontacij za prve tri mesece. Osnovo za akontacijska izplačila predstavljajo pogodbena sredstva iz leta 1992. Ta sredstva so premostitvenega značaja do sprejema proračuna ministrstva za letošnje leto. Nakazovali jih bodo samo tistim raziskovalnim organizacijam, ki so na razpis ministrstva v letu 1992 prijavile znanstve-no-raziskovalne projekte, in bodo kasneje s sprejetimi projekti tudi poračunana. Ministrstvo bo pokrilo tudi vse finančne obveznosti iz preteklih let, ki segajo v proračunsko leto 1993. Lov na modro svetlobo RALEIGH, N. C. - Odkar so Sonyjevi fiziki nedavno najavili, da so razvili polprevodniški laser, ki oddaja modro svetlobo, raziskovalci kar tekmujejo med seboj. Infrardeče polprevodniške laserje sicer že precej uporabljajo za odčitavanje digitalnih podatkov s CD plošC, krajša valovna dolžina svetlobe pa bi omogočila zapis z manjšimi točkami in s tem večjo zmogljivost tega medija. Vsaj trije univerzitetni laboratoriji so že izdelati napravo, podobno Sonyjevi, vendar pa se nobena ne more pohvaliti s tako kratkovalovno svetlobo, kot jo oddaja japonski laser. Ta deluje pri - -196 C (temperatura tekočega dušika) in oddaja žarek z valovno dolžino 447 nanometrov. Hkrati pa je treba poudariti, da je najmanj ena od omenjenih skupin sestavila laser, ki je uporaben že pri sohni temperaturi, kar je v komercialnem smislu bistvenega pomena. Poprevodniški laserji so sestavljeni iz veC plasti polprevodniških snovi, ki lahko vsebujejo različne primesi; te spremenijo koncentracijo prevodniških elektronov. Ce je z elektroni bogat sloj zelo blizu plasti, kjer prevodniških elektronov primanjkuje, se zgodi, da se del presežnih elektronov sreCa z vr-zelmi - kot reCemo primanjkljajem elektronov -, pri tem pa se sprosti energija. S spreminjanjem debelin in sestave polprevodniških plasti je mogoče doseči, da oddaja naprava to energijo v obliki laserske svetlobe. Skupina z Univerze Heriot - Watt iz Edinburgha je izdelala laser, ki je glede na barvo svetlobe najbliže Sonyjevemu: oddaja svetlobne pulze z valovno dolžino okoli 460 nm, deluje pa pri temperaturi -269 C (temepratura tekočega helija). Sestavljen je iz dveh slojev cinkovega selenida, kar je v primerjavi z večplastno Sonyjevo napravo zelo groba in preprosta struktura. Nedavno je ta skupina izdelala zapletenejše polprevodniške pulzne laserje, katerih svetloba ima valovno dolžino 475 nm, a jih je treba ohladiti le do -196 C.Laser, ki oddaja pri sobni temperaturi svelobo z najmanjšo valovno dolžino, so sestavih raziskovalci z Univerze Purdue iz Indiane. Ta naprava je zgrajena iz šestih tankih plasti cink-kadmijevega selenida, valovna dolžina svetlobe pa je 490 nm. Ameriški znanstveniki trdijo, da kadmij izboljša nekatere lastnosti laserja (zniža napetost in tok, ki ženeta laser), vendar pa se zato poveča valovna dolžina svetlobe. - Tudi skupina z Državne univerze Severne Karoline v Raleighu je skonstruirala podobno napravo. Razmere torej zelo spominjajo na tekmo iz leta 1962, ko so kar štiri raziskovalne ekipe v nekajtedenskem obdobju objavile se jim je posrečilo izdelati polprevodniški laser iz galijevega arzenida. Tudi v Abanki vstopajo v računalniški informacijski sistem LJUBLJANA - V Abanki d. d. uvajajo novost v sporočanju bančnih informacij skozi računalniški sistem Atel. Od minulega decembra naprej lahko varčevalci in imetniki tekočih in žiro računov ter Visa kartic za stanje na svojih računih zvedo prek telefona. Uporaba Atela je enostavna, saj potrebuje varčevalec ah imetnik računa le biper in telefonski aparat. Biper je žepni tonsko frekvenčni oddajnik s spominom. V banki za vsak raCun vnesejo v spomin posebno kodo. Uporabnik po telefonu poklice Abanko in ko se oglasi avtomatski telefonski odzivnik, položi biper na telefonsko slušalko. Pritisne na tipko, ki označuje posamezno kodo in poCaka, da mu računalnik posreduje želene podatke. Računalnik sporoči samo stanje brez matičnih podatkov ah številke računa, tako da je poslovanje prek Atela povsem zavarovano. Posneto z okusom neposnetega PALO ALTO - Naključje je včasih najboljši prijatelj znanstvenikov. Strokovnjaki Raziskovalnega inštituta za električno energijo (EPRI) iz Palo Alta so dobili nalogo, da razvijejo postopek, ki bi omogočil, da posneto mleko ohrani okus polnomastnega. Danes posneto mleko v prahu predelajo tako, da tekoče posneto mleko v tovarnah segrevajo, dokler voda ne izhlapi. Raziskovalci so pri EPRI mleko dobili po naključju iz hladilnika in prišlo jim je na misel, da bi postopek obrnili na glavo. Mleko so globoko zamrznili in tako razbiti mlečne beljakovine. S filtriranjem ledenih kristalov so dobili koncentrat, ki ga ni težko hraniti. Povrh vsebuje manj mlečne kisline, to pa bo razveselilo predvsem tiste ljudi, ki so alergični na mleko. Izračunali so, da bi sodobna mlekarna z uporabo novega postopka vsako leto prihranila za 100 tisoC dolarjev energije. ___KOŠARKA / JADRAN TKB V 14. KOLU B LIGE_ Točki nujni Tekma z Argento danes v Trstu ob 17.30 ODBOJKA / V STANDRE2U VALPRAPOR IMSA - COPAT PORDENONE Vroč derbi kola Ambiciozni gostje bi z zmago dohiteli valpraporovce no 2. mestu -Borovke doma z Battisttijem, slogašice v Martignaccu Branko Lakovič »Proti Argenti moramo nujno zmagati, čeprav se zavedamo, da nas čaka zelo težka naloga. Med prazniki smo Se kar solidno trenirali, imeli pa smo velike težave z boleznijo igralcev. Kazalo je celo, da bomo imeli pravo ambulanto, nato pa se je stanje le popravilo, čeprav Merim, Rebula in Gregori Se niso nared, »nam je dejal pred današnjo tekmo Jadranov trener Janez Drvarič. Moštvo, ki prihaja Jadranu v 14. kolu B lige v goste, je kar spoštovanja vreden nasprotnik. Ima namreč Štiri točke več kot naša ekipa. Da je Ar-genta nevarna tudi v go-. steh, kaže podatek, da je zmagala kar sredi Raven-ne, ki se poteguje za »play-off«. Današnji Ja-dranovi nasprotniki so kar uspešni v napadu (80, 2 točke poprečno na tekmo). Njihov najboljši igralec je Biffi, ki je obenem tudi najboljši strelec. Igra na mestu beka (187 cm, letnik 1962) in se odlikuje tako pri metu za dve ali tri točke, kot v prodoru in v protinapadu. Skratka, to je izkušen igralec in prava udarna moč tega moštva. Sicer pa je vsa ekipa dokaj izkušena, saj uvršča kar precej ne več mladih košarkarjev, kot so Dal Pozzo (play, letnik 1961, 180 cm), Gi-berti (krilo, 1969, 190), Magliari (center, 1968, 190 cm), Cavedine (center, 1966, 204 cm), Mo-relli (krilo, 1965, 196 cm) in Alfelli (bek, 1963, 190 cm). Tu so še trije mlajši igralci Piazzi, Cessel in Balletti, ki le občasno stopijo na igrišče. »Po podatkih, ki sem jih zbral, se Argento lahko premaga z agresivno obrambo in hitro igro. Za uspešnost v obrambi pa je treba, da vsak posameznik da vse od sebe, torej zelo dobra kolektivna igra. Na zadnjem treningu so bili fantje motivirani in upam, da bodo zaigrali tako samozavestno in odločno kot na zadnjems rečanju proti Campliju, ko smo tudi zasluženo zmagali,« je še pripomnil Drvarič. Srečanje Jadran TKB -Argenta bo danes ob 17.30 v tržaški športni palači. Deželni mladinci PONEDELJKOVA IZIDA: Cicibona Radenska -Ferroviario 77:74 (34:38), Kontovel - SGT, tekmo Santos - Bor Radenska so preložili na kasnejši datum. rJSH b ' ^ * ! |g|N^S Ep ..o - SBpL j Alex Smotlak med prodorom na koš. (Foto Križmančič) Aleksander Koren Pozornost goriških ljubiteljev odbojke (in ne samo goriških) bo drevi bržkone usmerjena v štandreško telovadnico, kjer bo Valprapor Imsa v nadaljevanju moške C-l lige gostil pordenonski Copat. Gre za pravi derbi kola, ki lahko v marsičem pogojuje nadaljevanje sezone. Valprapor Imsa, ki je v prejšnjem kolu v Rivieri del Brenta doživel svoj prvi prvenstveni poraz in zdrknil na 2. mesto, bo moral namreč odbiti juriš Copata, ki mu na skupnem vrstnem redu sledi samo z dvema točkama zaostanka. Motiv tekme je torej na dlani: bo gostom uspela priključitev ali bo štandreško-briška še-sterka znova povečala svojo prednost pred tretjeuvrš Cenim na štiri točke? Ge vemo, da v višjo ligo napredujeta dve ekipi, pomena srečanja ni potrebno dodatno dokazovati. Čeprav drži, da so val-praporovci, spričo doseženega položaja, zdaj ena najbolj priljubljenih tarč vsakega nasprotnika, lahko rečemo, da je psihološka prednost v tem srečanju na njihovi strani. Nobena skrivnost namreč ni, da so Porde-nončani štartali v tem prvenstvu z velikimi Stopnišča štandreške telovadnice bodo drevi najbrž spet polna (Foto Ferrari) ambicijami. Zanje velja, da so doslej dosegli manj od pričakovanega. Tako kot valpraporovci so izgubili v Rivieri del Brenta, poleg tega pa še (nepričakovano) v Trentu proti Marzoli. Copat za sestavo kompetitivnega moštva ni štedil z denarjem in lahko rečemo, da gre že za polprofesionalno moštvo. Jasno je torej, da si po omenjenih spodrsljajih Pordenonča-ni skorajda že ne morejo privoščiti vnovičnega poraza. Treba je vsekakor reči, da so imeli tudi nekaj smole, saj si je podajač Foroni decembra poškodoval meniskus in je bil tudi že operiran, zato pa ga drevi najbrž ne bo v Stan-drežu. V pomembni vlogi »režiserja« ga bo nadomestil veteran odbojkarskih igrišč Gusti-nelli, ki je pred leti že igral v A-2 ligi z videmskim VBU. Ni torej pričakovati, da bo imel Copat glede tega večjih težav, seveda pa bo imel kvalitetnega igralca manj. Ko smo že pri imenih naj od gostov omenimo še tolkača Boe-smasa, nekdanjega člana prvoligaša Belluna in enega od glavnih akterjev lanskega napredovanja Sedica v B-2 ligo. Valpraporovci so tudi med prazniki trenirali praktično z nezmanjšanim zagonom, saj so se igralci odpovedali vsakršnim počitnicam. Zal tudi tokrat na igrišču ne bo Damjana Lutmana. 2e nekaj tednov ni imel miru z zdravjem, zdaj pa se je pokazalo, da je šlo za mononukleozo, tako da bo moral počivati najmanj še deset dni. Valprapor Imsa in Copat sta se letos pomerila že dvakrat v okviru zveznega pokala. V Stan-drežu so zmagali valpraporovci, v Pordenonu pa Copat. Obakrat je bil izid 3:1. Pa še to: štandreške navijače čaka pred tekmo novoletno darilo... V zameno odborniki društva pričakujejo, da bodo svojo ekipo podprli s čimbolj glasnim navijanjem! V ženski C-l bodo borovke gostile ekipo Batti-sti iz Trenta, ki na lestvici zavzema položaj v zlati sredini (8 točk). Plave (14) so favoritnije, čeprav med prazniki niso trenirale, delno pa so zaostanek v formi nadoknadile tako, da so od sobote dalje vadile po dvakrat na dan. Spodbudno je, da so zdaj vse zdrave. Slogašice bodo igrale v Martignaccu proti ekipi, ki še ni osvojila niti točke in jo zdaj lahko že imamo za Pepelko v ligi. Ce bodo zaigrale zbrano in odločno, se jim verjetno obeta druga zaporedna gladka zmaga in nadaljevanje vzpona proti višji uvrstitvi, ki bi primerneje odražala doslej še neizrečen potencial šesterke. domači šport DANES Sreda, 6.1.1993 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Poggiu: Poggio - Breg (zaostala tekma) ODBOJKA MOŠKA C-l LIGA 20.30 v Standrežu: Valprapor Imsa - Copat PN ŽENSKA C-l LIGA 17.30 v Martignaccu: Martignacco - Koimpex; 20.30 v Trstu, šola Suvich: Bro Tombolini Drinks - Battisti Sipar MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Tržiču: Cremcaffe - 01ympia CDR; 18.00 na Opčinah, šola De Tommasini: Sloga - Mossa; 18.00 v Trstu, Altura: Bor - Flebus ZENSKA C-2 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka - Carrozzeria Emiliana Porcia; 20.30 v Martignaccu: Libertas -Sokol Indules MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, šola Rossetti: Volley Club TS - Soča Sobema ZENSKA D LIGA 16.30 v Tržiču, dvorana v Ul. Rossini 1: Villacher - Bor Friulexport; 20.30 San Giovanni al Natiso-ne.: Pav Natisoma - Koimpex NARASCAJNICE 17.30 v Trstu, osn. šola Rossetti: Ricreatori Comu-nali - Sloga KOŠARKA BLIGA 17.30 v Trstu, Športna palača: Jadran TKB - Argenta D LIGA 11.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Virtus Friuli; 20.30 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel - SGT Obvestila SD BREG - SMUČARSKA SEKCIJA obvešča, da je na razpolago še nekaj prostorov za smučarski izlet v Gerlitzen, ki bo v nedeljo, 10. t. m. Zainteresirani se lahko javijo pri Alešu Stefančiču na tel. St. 67001 od 9. do 13. in od 15. do 16. ure. ZSSDI obvešča, da bo od 4. do 9. januarja urad v Trstu odprt od 9. do 13. ure. SD POLET obvešča, da bo 25. redni letni občni zbor v četrtek, 14. januarja 1993, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Devni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni! SMUČARSKI ODSEK SPDT sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za smučarski tečaj, ki se bo zdčel 10. januarja. Prijave sprejema načelnica smučarskega odseka Valentina Fachin na tel. št. 634648 ob urah obedov. Na razpolago je še nekaj prostih mest. SMUČANJE / VADBA RES INTENZIVNA ODBOJKA / V DEŽELNIH LIGAH Priprave smučarjev SK Brdina, pripadnikov selekcije ZSŠDI, na Rogli vsestransko uspele Suberjeva in Volpi sta bila najhitrejša na testiranju Preko 130 ljubiteljev las Privilegi utrpel hujšo smučanja je preživelo poškodbo. Med vz-božične in novoletne penjanjem s ski liftom ga praznike v organizaciji je podrl prenapetež s SK Brdina na Rogli v ho- snovvbordom in mu zlo-telu Planja. Tudi tu so mil nogo. Srčni si želi-lepo sončno vreme in mo, da bi mladega Nico-dobro urejene proge po- lasa kmalu spet videli na magale, da je zimovanje smučeh, tega društva odlično Zadnji dan je vodstvo uspelo. Društveni vadi- hotela Planja organizira-telji ter učitelji hotela so lo za naše smučarje tek-skrbeli za rekreativce, ki mo. Tekmovalci so bili so tudi plavali v bazenu, razdeljeni na štiri kate-v dvorani pa igrali tenis gorije, za poenostavitev ali odbojko. pa bomo navedli vrstni Časa za zabavo pa res red ne glede na katego-niso imeli agonisti SK rij o. Brdina, pripadniki selekcije ZSSDI, na de- ZENSKE: 1. Valentina setdnevnem treningu. Suber 35, 43 (agonist); 2. Pod vodstvom demostra- Fjona Mezgec 37, 60 (A); torjev Dušana Videmska 3. Karin Mezgec 39, 96 in Boštjana Gašperčiča (A); 4. Jasmina Strekelj so že ob 7. uri zjutraj 40, 11 (A); 5. Zora Mez-začeli z ogrevanjem, od gec 47, 85 (rekreativec); 9. do 12. ure so vadili na 6. Alda Suber 48, 32 (R); snegu, po kosilu in 7. Luciana Privilegi 52, kratki pavzi so bili zopet 56 (R); 8. Roberta Puric od 14. do 16. ure na tere- 60, 00 (baby); 9. Mateja nu, medtem, ko se je Piccini (B) 60, 02. suhi trening odvijal od 17. do 18. ure. Nadvse MOŠKI: 1. Kristjan logično je, da so naši Volpi 31, 45 (agonist); 2. smučarji takoj po večerji David Taučar 32, 37 šli spat. V desetih dneh (rekreativec); 3. Gabrijel treningov so vadili v raz- Talotti 35, 53 (A); 4. merju 45:35:20 Giulio Taučar 36, 66 (R); (VSL:SL:GS). Po vsaki 5. Igor Rolič 37, 83 (A); vadbi v posamezni disci- 6. Rado Suber 38, 99 (R); plini je bil narejen test s 7. Alex Ferluga (R) 40, preverjenim izboljše- 00; 8. Rudolf Ungheri vanjem časa pri vsakem 40, 34 (R); 9. Bratuš Alex tekmovalcu. Treningi so 40, 44 (R); 10. Sergio bili na novi progi Ferluga 40, 84 (R); 11. Ostruščica 3, namenjena Edi Bratos 42, 54 (R); 12. izključno agonistom. Na Marko Piccini 42, 90 (R); tej progi je bila namreč 13. Erik Piccini 43, 50 prejšnji teden FIS tekma, (A); 15. Dario Košuta 43, na kateri je zmagala Hro- 78 (A); 16. Lojzko Popo-vatova, Valentina Suber vič 43, 87 (R); 17. Willy (Brdina) je bila predtek- Volpi 43, 95 (R); 18. Pao-movalka, Francesca Ra- lo Milič 45, 50 (R); 19. poteč (CUS TS) pa se je Peter Ferfila 45, 61 (A); uvrstila na 21. mesto. Le 20. Devan Cecchi 46, 42 škoda, da je mladi baby (A), smučar SK Brdine Nico- (E:M.) v Bohinju Devinčani vadili s člani SK Vogel Lepo vreme in dobra snežna podlaga na Voglu sta botrovala uspehu zimovanja SK Devin v Bohinju. Ljubitelji smučanja kot agonisti, pripadniki selekcije ZSSDI, so znanje pridobivali na Voglu, kjer je polmetrska snežna podlaga dovoljevala solidno smuko. Rekreativci in agonisti so prosti čas izrabljali v popoldanskih urah za plavanje v bližnjem bazenu. Tečaje za rekreativce so na snegu vodili društveni vaditelji. Pripadniki selekcije ZSSDI so začeli že v jutranjih urah z ogrevanjem, kmalu nato pa so se podali na Vogel, kjer so trenirali bodisi tehniko kot količke pod vodstvom učitelja Aleša Poljaka. Večinoma so vadili veleslalom, nekaj treningov pa so posvetih tudi slalomu. Nadvse pozitivno pa je bilo dejstvo, da so naši smučarji vadili skupno s smučarji SK Vogel, ki lahko trenirajo vsak dan na snegu. (E.M.) 0lympia nastavlja Cremcaffeju zanko: ji bo podvig uspel? Pred težko nalogo v C-2 ligi tudi Bor in Sloga - Kmečki banki bo treba zagrizenosti - Sočani v Trstu - V ženski D ligi priložnost za dvojno zmago Ekipa Franka Drasiča proti Mossi pred težko nalogo Andrej Maver Po dvotedenskem premoru so danes spet na sporedu tekme odbojkarskih članskih prvenstev. Vsi trenerji zaskrbljeno pričakujejo to kolo, saj se bo ta daljša prekinitev gotovo poznala v igri vseh ekip. Veliko vprašanje je torej, katere ekipe so danes bolje pripravljene in v boljši formi. Osrednja tekma devetega kola moške C-2 lige bo prav gotovo v Tržiču, kjer se bosta pomerila še nepremagani Cremcaffe in goriška 01ympia CDR. Cremcaffe je nedvomno najboljša ekipa v letošnjem prvenstvu in zato ne bo imela večjih težav, da osvoji napredovanje v višjo ligo. Eden redkih, če ne morda edini nasprotnik, ki bi se morda lahko enakovredno kosal s to ekipo, pa je goriška šesterka. Trener Petejan je zato odkrito napovedal, da gredo v Tržič po zmago, saj na tej tekmi tako ali tako nimajo kaj izgubiti. Domačini bodo skušali uveljaviti svojo premoč na mreži, saj so vsi igralci visoki in je to ena glavnih prednosti te ekipe. Potreben bo torej dober servis, pri 01ympiji pa pripravljajo tudi nekaj taktičnih novosti, da bi bolje izkoristili nasprotnikove šibke točke. Tudi Sloga in Bor sta pred težkima nalogama. Sloga gosti na Opčinah Mosso, ki trenutno zaseda odlično tretje mesto na lestvici. Gre za izkušeno ekipo, ki igra tudi umazano odbojko, a dela izredno malo napak. Zanimivo bo videti tudi, kako bo igrala Sloga, ki prvič nastopa brez Davida Kralja zaradi služenja vojaškega roka. Prav tako na domačem igrišču igra Bor proti izkušenim igralcem iz Povoletta. Ta ekipa že vrsto let nastopa v tej ligi in je letos gojila tudi določene ambicije za napredovanje. V prejšnjem kolu jim je nekoliko prekrižal račune tržaški Rozzol, ki je premagal Povoletto kar v gosteh. Gostje torej niso nepremagljivi, vendar bodo za borovce verjetno še pretrd oreh. Bor pa bo tudi tokrat skušal pokazati določen napredek v igri, vendar ne bo lahko zaradi daljše prekinitve prvenstva. Vsi igralci so na razpolago trenerja Seppija in tudi vzudšje v ekipi je še naprej opti- malno. V ženski C-2 ligi igra Sokol Indules v Martignaccu proti ekipi, ki ima na lestvici enako število točk kot Na-brežinke, a je imela doslej nekoliko lažji razpored tekem. Domačinke igrajo precej predvidljivo odbojko, igra pa sloni na eni visoki igralki. Trener Jerončič vsekakor računa na zmago, čeprav je nekoliko zaskrbljen zaradi daljše prekinitve prvenstva. V teh zadnjih petih kolih prvega dela pa realno pričakuje štiri zmage. V ponedeljek so Sokolovke odigrale tudi prijateljsko tekmo s slo-gino ekipo, ki nastopa v D ligi. Kmečka banka igra na domačem igrišču proti solidni ekipi iz Porcie, ki ima na lestvici deset točk. Tekma vsekakor ne bo lahka, toda igralke so že v prejšnjem kolu dokazale, da lahko premagajo vsakega nasprotnika, če le zaigrajo zagrizeno in odločno. Med prazniki je med drugim začela trenirati tudi Erika Bressan, ki je bila do sedaj odsotna. To pa je za Kmečko banko vsekakor pomembna okrepitev. V moški D ligi igra Soča Sobema v Trstu proti slabšemu nasprotniku Volley Club. Goričani vsekakor nasprotnika ne podcenjujejo, zato so tudi redno trenirali med prazniki. Predvsem pa se zavedajo, da morajo paziti prav proti slabšim nasprotnikom, da ne zgubijo točk po lastni krivdi. To se je namreč zgodilo že lani prav v Trstu proti današnjemu nasprotniku. V Zenski konkurenci je pred izredno važno preizkušnjo Bor Friulex-port, ki igra v Tržiču proti neposrednemu konkurentu za obstanek v ligi. Villacher ima namreč le dve točki. Zmaga za borovke je torej nujna. Koimpex pa gostuje proti Natisonii, ki je trenutno na sredini lestvice. Prav gotovo pa je potencial te ekipe mnogo večji, kot kaže lestvica. Na začetku prvenstva je društvo celo računalo na napredovanje, toda kasneje igralke niso izpolnile vseh pričakovanj. Slogašice torej lahko zmagajo, nikakor pa ne smejo podcenjevati nasprotnika. Po enem mesecu se v ekipo spet vrača Michela Fonda. ŠPORT Sreda, 6. januarja 1993 SMUČANJE / FRANCOZINJA ZMAGOVALKA VELESLALOMA ZA ZLATO LISICO NA POHORJU NOVICE Merlejeva spet v formi Dobitnica 19 tekem svetovnega pokala najhitrejša v obeh vožnjah - Italijanka Panzanini odlična peta - Slovenija ima tudi brez Bokalove dobro reprezentanco (Pretnarjeva 14.) Andrej Dekleva MARIBOR - Delovni dan je skupaj z nizkimi temperaturami prirediteljem 30. Zlate lisice odžrl velik del gledalcev. A Čeprav se jih je ob veleslalomski progi na Pohorju zbralo le nekaj vec kot 3 tisoC, med prireditelji nezadovoljnih obrazov ni bilo videti, zlasti zato ker je vreme, njihov pogosti sovražnik, z njimi tokrat lepo sodelovalo ter zato ker so bile s prvo "evropsko” tekmo letošnjega svetovnega pokala zadovoljne tekmovalke. Progo in prireditev so morale pohvaliti prav vse, ne le najbolje uvrščene. »Proga je odlična. Vesela sem, da sem spet v dobri formi,« je na cilju povedala zmagovalka 28-letna francoska smučarka Carole Merle, ki bo konec meseca praznovala svoj 29. rojstni dan in je na tekmi svetovnega pokala zmagala že devetnajstic, osmič v veleslalomu, druge zmage pa si je prislužila v superveleslalomih. S prednostjo osmih desetink sekunde je vodila že po prvi vožnji, druga je bila Nemka Martina Ertl, tretja pa 20-letna Italijanka Sabina Panzanini. Pegasto rdečelase dekle iz Mera-na je bilo pred lanskim Carole Merle med svojo zmagovito vožnjo na včerajšnjem veleslalomu za zlato lisico na Pohorju decembrom znano le po naslovu mladinske svetovne prvakinje v slalomu izpred dveh let, medtem ko v svetovnem pokalu ni imelo opaznih dosežkov. Zato je najprej presenetila z drugim mestom v veleslalomu v Steamboat Springsu, zdaj pa je bila znova odlična v Mariboru. V drugi vožnji jo je na drugem mestu zamenjala Avstrijka Anita VVachter: »Zelo dobra tekma in tudi zelo dolga, morda celo predolga za ženske,« je nekoliko negodovala zaradi prestavitve Starta, ki so jo predlagali v vodstvu ženskega svetovnega pokala. Tretjo stopničko in košček nagradnega sklada si je v drugi vožnji prismucala Švicarka Vreni Schnei-der, peta v prvi vožnji. »S tretjim mestom sem zadovoljna, saj sem kljub poškodbi gležnja smučala dobro. SmuCisCe je odlično, Čeprav zelo naporno. Jutri bom štartala na zmago v slalomu ter na zlato lisi- co, saj je Maribor moje sreCno mesto.« Slovenske tekmovalke so pokazale, da tudi brez poškodovane Nataše Bokal, ki je za njih navijala na cilju, niso nebogljena reprezentanca. V finale sta se izmed šestih uvrstili dve. Spela Pretnar je bila kljub vročini po prvi vožnji s štartno številko 48 na 12. mestu, Nives Sitar pa z visoko štartno številko 70 na 29. mestu. Mojca Suhadolc je finale zgrešila le za las, bila je 32., Lea Ribarič je bila 45., Urška Hrovat 53., Katja Koren pa 65. V drugi vožnji je 19-letna Pretnarnarjeva v zadnjem delu proge imela nekaj težav in zgubila palico, a se je vseeno obdržala med petnajsterico. Danes bodo smučarke tekmovale še v slalomu. Prireditelji pričakujejo kakšnega gledalca več, Slovenke pa kljub visokim štartnim številkam ciljajo visoko, najvišje Urška Hrovat. VVachterjeva z drugim mestom utrdila prvo mesto na skupnem vrstnem redu za svetovni pokal Carole Merle pa je zdaj tretja Vrstni red na Pohorju 1. Merle (Fr) 2:29, 44 (1:18,12+1:11, 32) 2. VVachter (Av) 2:29, 74 (1:19, 39+1:11, 35) 3. Schneider (Svi) 2:30,87(1:19,52+1:11, 35) 4. Ertl (Nem) 2:31, 44 (1:18, 92+1:12, 52) 5. Panzanini (It) 2:31, 61 (1:19, 21+1:12,40) 6. VViberg (Sve) 2:31, 76 (1.19, 81+1:11,95) 7. Gerg-Leitner (Nem) 2:31,99(1:19, 61+1:12, 38) 8. Rey Bellet (Svi) 2:32,20(1:20,31+1:11, 89) 9. Meier (Nem) 2:32, 24 (1:1), 74+1:12, 50) 10. Eder (Avs) 2:32, 57 (1:19, 89+1:12, 68) 11. Roffe (ZDA) 2:32,78(1:19, 86+1:12, 92) 12. Lee-Gartner (Kan) 2:32,80(1:19,89+1:12, 91) 13. Maier (Avs) 2:33, 02 (1:20, 49+1:12, 53) 14. Pretnar (Slo) 2:33,13 (1:20,15+1:12, 98) 15. Vogt (Nem) 2:33,15 (1:20, 32+1:12, 83) 16. Salvenmoser (Avs) 2:33, 21; 18. Raggl (Avs) 2:33, 59; 19. Merlin (It) 2:33, 69; 21. Gal-lizio (It) 2:33, 83; 22. Ginthei, (Avs) 2:34, 05; 25. Biondi (It) 2:34, 75; 27. Sitar (Slo) 2:36, 96. Svetovni pokal - veleslalom 1. VVachter (Avs) 225; 2. Merle (Fr) 180; 3. Maier (Avs) 152; 4. Panzanini (It) 125; 5. Schneider (Svi) 120; 29. Bokal 20, 31. Pretnar 18, 47. Sitar (vse Slo) 4 točke. Svetovni pokal - skupno 1. VVachter (Avs) 391, 2. VViberg (Sve) 319, 3. Merle (Fr) 273, 4. Maier (Avs) 267, 5. Seizinger (Nem) 263,... 24. Bokal 97, 52. Pretnar 30, 72. Suhadolc 16, 91. Sitar (vse Slo) 4 točke. SKOKI Nerazumna odločitev vodstva zadnje tekme BISCHOFSHOFEN - Na skakalnici Paul Ausserleitner bo danes zadnja tekma turneje Inter-sport. Na treningu je bil najboljši Ceh Šakala, Slovenci pa so skakali dobro. Vec jeze je v vodstvu reprezentance povzročila nerazumna odločitev tekmovalnega razsodišča. »Franci Petek je skočil 115 in 105 metrov, Matjaž Kladnik 107, 5 in 93, Urban Franc pa v drugem poskusu 94 metrov. Ob zelo spremenljivem vetru je bil najboljši Ceh Šakala. Japonci so bili v prvem poskusu slabši, nato pa se jim je znova odprlo,« je povedal vodja slovenske ekipe Danilo Pudgar, ki je bil zelo slabe volje. »Niso nam dovolili, da bi namesto Matjaža Zupana prijavili Dejana Jekovca, Ceš da so že naredili štartne liste in bi morali spremembo prijaviti že 15 minut po tekmi v Innsbrucku, čeprav bi jo po pravilih FIS lahko se dve uri pred žrebanjem. Prireditelji so se opravičevali s tem, da bi sprememba povzročila veliko težav, vendar so Avstrijci po treningu vseeno lahko prijavili Stefana Homgacherja namesto enega izmed mladih skakalcev«, je še povedal Pudgar. KOŠARKA / V TEKMI ZA EVROPSKI POKAL Smelt Olimpija z zrelo igro do dragocenih točk v Moskvi Jure Zorcic CSKA - Smelt Olimpija 82:89 (39:46) MOSKVA - Dvorana Dinama, gledalcev 150, sodnika Soltysiak (Polj) in Valcev (Bol). CSKA: Antipov 8 (2:3), Komev 4, Vadejev 5, Ko-rašov 8 (2:4), Ulbrecbt 22 (2:2), Spiridonov 18 (12:4), Kudeljin 3, Kon-dratov 14 (2:3). SMELT OLIMPIJA: Horvat 18 (2:2), Daneu (0:1), Cooper 7 (2:2), Langston 8 (2:4), Hauptman 21 (3:4), Kraljevič (4:6), Gorenc 16 (2:2), Djurišič 11 (3:3). Košarkarji Smelta Olimpije so nepričakovano, vendar zasluženo ugnali zelo dobro moskovsko ekipo, ki jo vodita nekdanja reprezentanta Jeremin in Jedeško. Ljubljančani so tako rekoč vso tekmo vodili, največ v 25. minuti z 11 točkami razlike (41:52). Smelt Olimpija je igrala zelo dobro, Čvrsto v obrambi in učinkovito v napadu, zlasti Hauptman in Horvat, v prvem polčasu pa Gorenc. Tudi Američana Cooper in Langston sta igrala solidno, medtem ko je bil Djurišič zopet dirigent v obrambi. Ljubljančani so se s to zmago neposredno uvrstili v boj za drugo ali prvo mesto v skupini. .Uspeh iz Moskve bi morali potrditi že v torek v Ljubljani proti Efes Pil-snu. V drugem polčasu so se domači košarkarji nekajkrat nevarno približali Ljubljančanom, zmanjšali razliko na tri točke, vendar je Haupt- man z nekaj zaporednimi trojkami obdržal ravnotežje. Kljub temu so Ljubljančani večino drugega polčasa zanesljivo vodili in imeli igro v rokah, Rusi pa so jih skušali presenetiti s presingom. Zmago Sagadin, trener Smelta Olimpije, je po tekmi izjavil: »Zmaga v Moskvi nas je usmerila v vrh naše skupine. Tudi sam nisem pričakoval tako zrele igre, zlasti ob tem, da imamo poškodovana oba centra. Igrali smo nad pričakovanji, pohvalil pa bi vse za nesebično igro. Za gostitelje bi dejal, da so zelo zanimiva in nadarjena ekipa, ki ima brez dvoma najboljši skok v Evropi.« Zmago tudi brez Kotnika Italijani v pokalih Volkov operiran MILAN - Danes in jutri bo v raznih evropskih košarkarskih pokalih zaposleno kar precej ekip. Danes bodo v Koračevem vse italijanske ekipe pred zelo težko nalogo. Spored pa je naslednji: Fener-bahce Istanbul - Clear Cantu, Barcelona -Phonola Caserta, Anti-bes - Virtus Rim, Leon -Philips Milan. V evropskem klubskem prvenstvu pa bosta zaposleni dve italijanski ekipi, medtem ko bo tokrat Scavolini prost. Spored: Knorr Bologna - Joventut Ba-dalona, Benetton Tre-viso - Orthez. Cornett zamenjal Volkova BOLOGNA - V Bologni so uspešno operirali košarkarja Volkova, ki se je poškodoval (meniskus) na prvenstveni tekmi italijanske A-l lige v Rimu. Klub Panasonica je začasno zamenjal odličnega ukrajinskega košarkarja z .Američanom Cornet-tom (letnik 1967, visok 205 cm). Cornett je že igral v Sieni. Pariz-Dakar: vodita Weber in Arcarons FEZ (MAROKO) -Prva afriška etapa avtomotodirke od Pariza do Dakarja (261 km) je že povzročila precej sprememb na skupnem vrstnem redu. Med avtomobilisti vodi Nemec Weber z 1:23 sekund prednosti pred Sabyjem (oba mitshubisbi). Vozniki Citroena so doživeli polom, hudo pa zaostajajo tudi poznani relisti Au-riol, Vatanen in Lar-tigue, od Italijanov je Vismara 12., Orio-li pa trinajsti. Med motociklisti se je na prvo mesto povzpel Spanec Arcarons na yamahi. Drugi je Peterhansel. NOGOMET / PRVENSTVO V ŠPANIJI Dimitrij Križman Atletico iz Madrida tudi letos povsem v razsulu Vnovični poraz, tokrat v San Sebastianu - Maradona izključen - Na Portugalskem 4 točke prednosti Porta V Angliji so vikend posvetili zveznemu pokalu. Marsikaterega srečanja pa zaradi izredno slabega vremena niso odigrali. Drugo in celo tretjeli-gaši tokrat niso nudili običajnega odpora najmočnejšim moštvom. Izgubil je le Crystal Palače in sicer proti neznanemu Hartlepoolu. Londončani pa se lahko potolažijo s petimi zaporednimi zmagami v pr-ventstvu. Blizu izpada je bil tudi Liverpool. Po remiju pa bodo srečanje z Bol-tonom (3. liga) ponovili. Deportivo La Coruna ne popušča - Atletico Madrid tudi letos, celo predčasno, v razsulu. To sta leit motiva minulega nogometnega tedna v Španiji. La Coruna je v domačem brlogu pregazila Espaniol, še enkrat pa je bil odločilen Brazilec Bebeto, ki je trikrat zadel v Črno. Barcelona se je na Nou campu zadovoljila le z dvema goloma. Tokratna žrtev je bila skromna Celta. Katalonci si po izločitvi iz pokala prvakov in porazu v medcelinskem pokalu na domači sceni res ne morejo privoščiti niti delnih spodrsljajev, saj je zmaga v državnem prvenstvu tako rekoC obvezna. Nekaj več je v tem kolu pokazal Real Madrid, sicer pa naj bi bile domače zmage proti nasprotnikom srednje kakovosti le rutinske. Tokrat je nepisano pravilo okusila Osasuna. Za trojko vodilnih je Četverica zasledovalcev beležila same poraze. Se najbolj presenečata domači poraz Valencie in polom Atletica v San Sa-bastianu. Real Sociedad je zmagal sicer le z 1:0, vzdušje v madridskem taboru po tretjem zaporednem neuspehu pa je seveda izredno slabo. Od ostalih srečanj bi še omenili katastrofo Mara-donove Seville na Kanarskih otokih. Tenerife, ki ga trenira Diegov prijatelj Valdano, je nasprotnike premagal s 3:0. Argentinski as je bil celo izključen. Prav tako zanimiv je bil asturijski derbi med Gijonom in Oviedom. V ambientu, ki je močno spominjal na kako Plažo de toros, so zmagali gostje. Izredno žihavno je bilo ta teden tudi na Portugalskem. Se posebno v Lizboni. Na derbiju med Berenensesom in Benfi-co je prišlo do monožic-nega pretepa na igrišCu. Gledalci pa svojih idolov na srečo niso posnemali. Srečanje se je nato zaključilo s salomonsko delitvijo točk. Vse to gre gotovo v korist Porta, ki je z novo zmago povečal prednost na štiri točke. Aldo Agroppi vendarle novi trener Fiorentine FIRENCE - Aldo Agroppi je novi trener Fiorentine. Zamenjal je Gigija Radiceja, ki ga je florentinsko vodstvo po nedeljskem porazu nepričakovano odslovilo, Čeprav je bila Fiorentina do nedeljskega kola na odličnem drugem mestu. Vest o novem trenerju je dal podpredsednik Fiorentine Vittorio Cecchi Gori po daljšem sestanku, ki ga je imel vse jutro z Agroppijem. Ta je podpisal pogodbo za dve leti. Agroppija ne čaka lahko delo. Moral bo precej spremeniti igro ekipe; mnogi navijači ga ne Čakajo prav z velikim navdušenjem; v društvenem odboru pa se bo ponovno srečal z Antognonijem, s katerim se je pošteno skregal, ko je prvič treniral Fiorentino. Rojen v Piombinu 14. aprila 1944, Agroppi se vrača na krmilo Fiorentine po sedmih letih, ko je v sezoni 1985/86 popeljal ekipo v pokal UEFA. Ze naslednjo sezono pa ga je zamenjal Bersellini. Kot igralec je 10 let nastopal v A ligi, in sicer od leta 1967 do 1977 (skoraj izključno pri Torinu). Trenersko kariero je zaCel leta 1980, najprej v B ligi s Pescaro, Piso, Perugio, Padovo in spet s Perugio). Leta 1985 pa je prestopil k Fioren-tini. Preden je postal TV komentator mane oddaje »Športna nedelja« in potem privatnih mrež, je bil še trener Coma in Ascolija. V zadnjih desetih letih je Agroppi že deseti trener Fiorentine. »Fiorentina je odlična ekipa in upam, da se bomo v prvenstvu izkazali in da se bomo uvrstili v pokal UEFA, Čeprav je konkurenca zelo ostra. Zavedam se, da me Čaka težko delo, prepričan pa sem, da bomo s skupnimi močmi uspeli v svojem cilju,« je dejal Agroppi, ki včeraj vodil prvi trening s svojo novo ekipo. Treningu je sledilo skoraj 2.000 navijačev, ki so navdušeno sprejeli novega trenerja z burnim aplavzom. Vujadin Boškov zanesljivo še naprej trener Rome RIM - Vodstvo Rome je v posebnem tiskovnem sporočilu demantiralo vest številnih italijanskih dnevnikov, da bo odslovilo trenerja Boškova v primeru, da bi Roma v Bergamu izgubila proti Ata-lanti. »Prepričani smo, da ima Roma kakovosten kader igralcev in da bodo le-ti pod vešCo roko trenerja Boškova dosegli že v letošnji prvenstveni sezoni dobre rezultate,« je še zapisano v sporočilu. Opomin tudi za Florjančiča MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v B ligi izključila kar trinajst igralcev, slovenski reprezentant in elan Cremoneseja Florjančič pa je dobil opomin. V A ligi so dobili prepoved igranja za eno kolo tile nogometaši: Berti (Inter), Conte (Juventus), Domini (Brescia), Ruotolo (Genoa) in Valentini (Ata-lanta). Plavalni world-cup: zmaga Italijana Sacchija SHANGHAI - Italijanski plavalec Luca Sacchi je odlično pričel na prvi etapi plavalnega world-cup v Shanghaiu, ki so (po pravilniku) v kratkem bazenu. Zmagal je namreč na 400 m mešano. REZULTATI: Moški. 100 m prosto: 1. Troger (Nem) 48, 83, 2. Holmertz (Sve) 48, 89, 3. Caron (Fr) 49, 19, 8. Trevisan (It) 50, 99. 400 m prosto: 1. Holemrtz (Sve) 3:46, 55, 2. Loader (N. Zel.) 4.23, 85. 400 m mešano: 1. Sacchi (It) 4.23, 34, 2. Loader (N. Zel.) 4:23, 85. Zenske. 100 m prsno: 1. Xiao Ling (Kit) 1:07, 23, 2. Karlsson (Sve) 1:09, 13, 3. Cloutier (Kan) 1:09, 77, 6. Dalla Valle (It) 1.10, 86. 200 m mešano: 1. Karlsson (Sve) 2:13, 13, 2. Hass (Nem) 2:18, 33. 100 m delfin: Wei Yue (Kit) 59:18, 2. Liu-Li-Ming (Kit) 1:00, 71, 3. Lundin (Sve) 1:01, 00, 6. Tocchi-ni (It) 1:02, 24. Ruski atleti nedolžni LONDON - Štiri ruske atlete, ki jim Švedska ni dovolila vstopa v državo, ker so na meji v njihovih torbah našli stereoide, so včeraj oprostili obtožbe, da so jemali nedovoljena poživila. Predstavnica mednarodne atletske zveze Jayne Pearce je namreč včeraj izjavila, da so bili vsi antidoping poskusi na vzorcih atletov Rodiona Gataulina in atletinj Margarite Ponomarjeve, Tatjane Rešet-nikove in Ludmile Narožilenko negativni. Gretzky se vrača LOS ANGELES - Po petmesečnem počitku zaradi poškodbe hrbtenice se bo danes na ledeno ploskev vrnil eden najboljših hokejistov severnoameriške profesionalne hokejske lige (NHL) Way-ne Gretzky. Njegovo moštvo se bo v današnji tekmi pomerilo z novincem v ligi Tampa Bay Light-ningom. 31-letni Kanadčan pravi, da že komaj Čaka na prvo tekmo po poškodbi. Njegov povratek v moštvo je prišel ob pravem trenutku, saj so njegovi Kingsi že sedem tekem brez zmage. (STA) Slalom za evropski pokal CORNO ALLE SCALE (BOLOGNA) - Nemka Angela Grazzinger je osvojila prvo mesto na včerajšnjem slalomu za evropski pokal pred rojakinjo Gergovo in Avstrijko Gotschlovo. VRSTNI RED: 1. Grazzinger (Nem) 1:21, 61, 2. Gerg (Nem) 1:22, 36, 3. Gotschl (Av) 1:22, 50, 4. Mutter (Nem) 1:22, 81, 5. Serra (It) 1:22, 84, 6. Begnis (It) 1:23, 23. Češka in Nemčija v polfinalu PERTH - Češka in Nemčija sta se včeraj uvrstili v polfinale ekipnega teniškega turnirja (Hopman cup) v Perthu za mešane pare. Premagali sta namreč Španijo in Nemčijo. Skupna nagrada na tem turnirju je 482.000 dolarjev. 20 Sreda, 6. januarja 1993 KULTURNI ZAPIS Prikaz pisateljskega dela in političnega delovanja bratov Stuparich in Scipia Slataperja. Z analizo se prepletajo osebni spomini tržaškega Slovenca, ki je Giannija Stuparicha spoznal kot profesorja na liceju Dante Pred časom je Primorski dnevnik poročal o ponovnem izhajanju publikacije II Territorio, ki jo izdaja Centro Cultura-le Pubblico Polivalente v Ronkah pri Tržiču. Revija izhaja vsake štiri mesece na 112 straneh. Pri njej sodelujejo tudi slovenski somišljeniki. 2e po bežnem pregledu sem obžaloval, da nisem zanjo prej vedel. Takoj sem postal pozoren na osrednjo študijo Gina Brazzadura z naslovom«Alle radici della nevrosi triestina -II caso Slataper«. Takoj sem se zavedal bistva problema. Lani je filozofska fakulteta tržaške univerze hotela dostojno proslaviti stoletnico rojstva Giannija Stuparicha, se pravi osrednjo osebnost italijanskega nacionalnega iredentističnega življa v Trstu. Tri dni se se vrstili številni predavatelji, ki so Stuparichev lik osvetlili z raznih vidikov in sicer kot človeka, vzgojitelja, pisatelja, patriota in Italijana pa tudi kot Tržačana. Stuparicha sem imel osem let kot profesorja italijanščine in latinščine ter obenem kot raz- Vallecchi Editore, Firen-ze 1988; 2) Vittorio Frosini, La famiglia Stuparich, saggi critici, Del Bianco Editore, Udine 1991. Lahko rečem, da na osnovi navedenih virov in lastnih opazovanj kolikor toliko poznam Stuparicha, njegovo okolje in čas, v katerem je deloval in živel. Ker pa je bil Gianni Stuparich najtesneje povezan z bratom Carlom in pisateljem Scipiom Slataperjem v neločljivo skupino, ki je študirala v Florenci in sodelovala pri novohe-gelijansko usmerjeni reviji La Voce, sem raztegnil svoja razmišljanja na vso trojko. Poleg Giannija Stuparicha me je pa posebno zanimal Scipio Slataper. Po naročilu kulturnega oddelka slovenske radijske postaje v Trstu sem prevedel Slataperje-vo mojstrovino 11 mio Carso in jo opremil s komentarjem. O tem Sla-paterjevem delu sva se razgovarjala s Biagiom Marinom, pesnikom v blagodonečem gra-deškem narečju, ki mi ga je vodstvo tržaške redakcije predstavilo ob bok kot svetovalca in pi- rednika na klasičnem liceju Dante v Trstu. Ze kot dijak sem se zanimal za njegovo pisateljsko delo. Po povratku v Trst sem imel priložnost, da se z njim pomenim o Trstu in njegovih problemih, zato sem segel po njegovih novejših spisih, da bi spoznal njegov miselni in umetniški razvoj. Po proslavi stoletnice njegovega rojstva pa sem segel po naslednjih dveh knjigah: 1) Elio Apih, II ritorno di Gianni Stuparich, Razmišljanje o neozdravljivi tižaški nevrozi Na slikah: pod naslovom Gianni Stuparich (levo) in Scipio Slataper. V sredini in spodaj: nekdanji Trst na starih fotografijah. Fotografsko gradivo je prispeval Oddelek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. sca uvoda k dvodelni Slovnici italijanskega jezika za Slovence, ki sem jo napisal leta 1961, založila pa mi jo je ustanova RAI - ERI v Turinu. Biagio Marin je z zanosom in primernimi poudarki čital razne odstavke iz Slataperjevega Krasa. Pisatelj se je na Krasu oplajal pri opazovanju jesenskega žarenja reja sredi jekleno modrega skalovja, kjer je po skopih dolinah kak Kraševec kot neuklonljiv drev z lopato in motiko, redkeje s plugom preobračal rdečka-storjavo zemljo in jo silil k pomladanskemu oži-vetju. Ob robu ograd je Slataper brskal med ruševjem in tam iskal encijan, ki ga je ljubeče gledal, obdčudoval in nato zavaroval z listjem pred neprijetnim prijemom tujega uživalca. Marin je pri tem do-dal:»Ta encijan, to ste vi Slovenci! «Med temi sprehodi je Slataper iskal korenine svojega rodu in jih našel v rodu nekega Slataperja, ki je prišel k nam verjetno iz daljne Bosne, kjer je podiral njene gozdove, pri nas pa je moral kmalu zamenjati sekiro z lopato in motiko. Hvaležen sem Biagiu Marinu, da me je tako približal Slataper ju kot pisatelju. Oba Stuparicha in Slataper so v Florenci zelo marljivo sodelovali pri reviji La voce, ki jo je tedaj urejal Giuseppe Prezzolini: italijanska inteligenca je zelo kritično gledala na prisotnost tržaškega iredentizma v korist Italije. Skeptik je bil tudi Prezzolini. Tržačanov in njihovega iredentizma je bil že sit. Dejal je:»Questi irreden-ti, penso che bisogna re-dimerli per non doverne perlar piu. Ma faccio un’eccezione per Slataper, il solo triestino che si sia sollevato sopra il comune campanilismo.« Elio Apih sodi, da je o tej Prezzolinovi ugotovitvi treba voditi račune, obenem pa upoštevati dejstvo o ugotovljeni potencialni upornosti tržaške iredente. Prva faza zorenja Slataperjevega gledanja na svet (to velja tudi za oba Stuparicha) sega do izbruha prve svetovne vojne. Je Italijan po kulturi in vzgoji, je pa tudi najtesneje povezan s svojo večnarodnostno zemljo, čeprav mora prav zaradi tega s sumničenjem gledati na Slovenca kot soseda, kot je dejal G. Stuparich. Ge so bili člani naše trojke kozmopolitsko nastrojeni pri gledanju na tržaško bodočnost, so bili zelo ozkosrčni glede slovenskega in hrvaškega življa na Tržaškem in v Istri. Predvsem niso znali ločevati Slovencev od Hrvatov, vsi so bili zanje samo»slavi«. Edino Stuparich je nekoč zapisal nekaj o Slovencih, pa še to, da Slovenci zaradi svojega pretežno kmečkega izvora niso še dozoreli do zavesti, potrebne za državotvorni narod. Slataper in Stuparich sta bila glavna ideologa trojke. Računala sta, da zaradi italijanske nevtralnosti ne bo prišlo do italijanske intervencije proti Avstro-ogrski. V Trstu bi bilo obilo možnosti, da bi se kot prepričani znanilci italijanske kulture nadeli nalogo to kulturo širiti med prebivalci tržaškega zaledja, ki naj bi tržaškim Italijanom olajšalo prizadevanje za ohranitev narodne premoči v Srednji Evropi. To naj bi bil kulturni iredentizem tržaških Italijanov glede netočneje nakazanega prostora, kjer naj bi Slovenci čedalje igrali podrejeno vlogo kot narod brez vodilne politične, kulturne in gospodarske plasti. Slo je skratka za kulturni imperializem in ekspanzionizem, ki naj bi mu v primeru vojne sledila ne preveč Janko Jez zahtevna okupacija slovenskega in hrvaškega prostora ob Jadranu in njegovem zaledju. Nasproti temu kulturnemu iredentizmu pa je trojka postavljala politični iredentizem, ki bi v primeru ohranitve miru samo škodil italijanskim koristim ha Tržaškem in sploh v Avstro-ogrski. Dvomili so v uspešnost italijanizacije tržaškega zaledja po koncu prve svetovne vojne. To je Prezzolini zaslutil in se zavedal, da bo očitek av-strijakantstva, če že ne tudi slovanofilstva Stu-parichu samo škodil. Dejansko je bil Gianni Stuparich ves čas med obema svetovnima vojnama v italijanski slovstveni zgodovini zapostavljen. Svoje pravo mesto je v Italiji dobil šele po padcu fašizma. Bil je namreč odločen antifašist. Ko je torej izbruhnila prva svetovna vojna, je razočarani Gia-ni Stuparich dejal bratu Carlu in Slataperju:»Ba-sta con le discussioni, adesso bisogna agire! «Mesec kasneje so bili vsi trije kot prostovoljci že na italijansko-avstrij-skem bojišču. Slataper je kmalu padel v prostovoljni izvidniški akciji, Carlo se je težko ranjen ustrelil, da ne bi padel živ v avstrijske kremplje, Gianni pa se je rešil in s psevdonimom Sar-tori preko ujetništva na Madžarskem srečno vrnil v Trst, ki ga je medtem v imenu Italije že zasedel general Petitti di Ro veto. Vsi trije so bili odlikovani z zlato kolajno za hrabrost na bojišču. Gino Brazzoduro v reviji Il Territorio analizira Slataperjeve spise in posebno nekaj njegovih privatnih pisem prijateljem, na osnovi katerih prihaja do zanimivih zaključkov. V svojih pismih Slataper polemizira s stališči, ki jih glede tržaškega vprašanja in še prav posebno v zvezi s kulturo Fauro Timeus, Silvio Benco in Vivante. Njihovo tržaštvo (»triesti-nita«) in njihovo tržaško dušo (»anima triestina«) primerja nerazrešenemu vozlu, ki ovira kulturno primerjavo, ki naj bi bil manj pogojen po starih predsodkih, ki so bili poleg vsega drugega že davno pobiti. Primerjava naj bi slonela na bolj laičnem in manj sakrili-ziranem kulturnem prijemu. Tudi Saba se s tem ukvarja. Problem je manj enostaven in obenem težak. Je enostaven, ker gre za osnovna nasprotja (contraddizioni), ki so nerešena, kajti niso dozorela do popolne jasnosti, ker niso bila nikdar poglobljena. Ta tržaški sindrom pa je obenem težak, ker ne kaže, da bi kmalu prišlo do njegove razbistritve. Zgodovinskih dogodkov ali točneje zgodovinskih porazov se na deželnem področju in ne samo v Trstu še ne zavedajo in zato jih ne morejo pravilno dojemati. Sam Slataper se ne more rešiti teh kontradikcij. Niha med Vivan-tejevo resnostjo znanstvenega prijema in intelektualno poštenostjo ter grobostjo dokazovalnega načina Timeusa. Vendar bo že spomladi leta 1915 javno objel Timeusa v znak sprave na osnovi skupnega iredentističnega pravzaprav imperialističnega gledanja. Slataper pri tem uspešno izraža svojskost tržaške duše, ki se ne more odločiti ali za geopolitično poslanstvo, ki pogojuje tržaško življenje in uspevanje, ali za italijansko nacio- nalno čustvovanje. Zaveda se, da je Trst doživel v času zadnjih generacij velik prispevek k svojemu razvoju s priseljevanjem Grkov, Srbov, Hrvatov, Nemcev in seveda Italijanov, pa tudi Slovencev iz okolice. Ta nova integrirana socialna struktura mesta se je spopadla z njegovo jezikovno nadstrukturo in povzročila asimilacijo posebno slovenskega življa. Slovenci bodo to italijanizacijo zajezili šele okrog leta 1870 zaradi doseženega združevalnega procesa, ki jim je nudil nove življenske pogoje v okviru lastne avtonomne nadstrukture (Apih, Trieste, Ed. Later-za, 1988). Trst prihaja v stik z drugimi kulturami. Tržačani pa nočejo spremeniti v svojo korist namišljeno škodo zaradi tega stika. Ti dve tržaški komponenti zadevata druga ob drugo in se sproti izničujeta. Gre za tržaško trgovinsko in italijansko naravo. To je njena dvojna duša. Trst se ne zna in se ne more odreči nobeni od obeh. Boji se namreč, da bi zaradi tega napravil samomor. Pri tem Brazzaduro ugotavlja, da je do samomora medtem že prišlo, ker Trst ni bil sposoben prisluhniti svoji prirojeni pluralnosti. Pojdimo dalje z Apihom. Trst je italijansko mesto, toda na drugačen način kot ostala italijanska mesta. Trst pa te drugačnosti noče priznati, zato ta drugačnost ne prihaja do izraza. Borba za lastno narodnost bi morala pospeševati kulturnost, kajti samo intelektualni odpor lahko zmanjša slovensko navdušeno prodorno sposobnost. K temu Prezzolini dodaja, da Slovenci niso navdušeno prodirali v Trst, am- pak zvabile so jih okoliščine, ki so povezane s trgovinsko rastjo Trsta. Ta jim je nudil delo v zameno za inteligenco, s katero so prispevali k naglemu trgovinskemu razvoju pristanišča. Pa še nekaj skoraj nerazumljivih kontradikcij glede Slataperja. »Mi izobraženci v Trstu imamo v krvi dvajset stoletij civilizacije in zgodovine.«Temu nasproti je Elio Apih pisal o dvajsetih stoletjih burje na Tržaškem. »Slovenščina je jezik, ki ni tako razvit kot naš, zato ne bi mogel prav nič služiti pri bogatenju našega etničnega in umetniškega življenja.«E. Apih ugotavlja, da taka izjava kaže popolno pomanjkanje informacij o kulturi in slovstvu slovenskega naroda. Prezzolini je Slataperja opozoril, da Slovenci obstajajo (gli slavi esistono!), zato je predvsem potrebno, da se naučimo slovenščine (imparare lo slavo). Slataper je na to Prezzolini ju odgovoril, da s tem soglaša, vendar se slovenščine in niti kakega drugega slovanskega jezika ni nikdar naučil. Zdaj pa naletimo na Prezzolinijevo načelno kontradikcijo, to smiselno poudarja sam Brazzaduro. Z učenjem slovenščine (to pot tudi hrvaščine) bi se ravnali Italijani v Trstu prav tako kot so ravnali Tren-tinci glede Nemcev. Na ta način bi namreč lahko neposredno prišli do zanesljivih podatkov o kulturnem, političnem, gospodarskem in socialnem razmahu Slovencev. Lahko bi brali njihove časopise in bi zato lahko z njimi polemizirali brez sodelovanja posrednikov, kajti "Slovenci živijo med nami in nas poznajo, med- tem ko mi živimo med njimi in jih ne poznamo" (vivono tra di noi sapendo, noi con loro non sapendo). Poznavanje jezika bi Italijanom omogočalo kulturno, gospodarsko in socialno penetracijo v slovensko stvarnost v mestu in na podeželju, s čimer bi italijansko hegemonijo samo pridobila. Gre za tehtne razloge, do katerih se domači nacionalisti in iredentisti še niso povzeli, v glavnem zaradi njihove toposti. Slo bi za humani prijem kulturne radovednosti večinskih narodnostnih skupin, da si lahko laže podrejajo nadležne manjšine. To je nekak svojevrstni kulturni spoznavalski makjavelizem. Pri tem lahko tudi mi Slovenci z Vergilom potožimo s "Timeo Danaos et dona ferentes”. Prezzolini torej svetuje Slataperju, naj se z novimi asimilacijskimi prijemi približuje someščanom drugačnega jezika, da bi jih lahko uspešneje podredil in jim končno onemogočil vsako upanje na svobodo in zedinjenje z matičnim narodom. Kljub načelnim nesmislom in kontradikcijam pa skrajni desničarji pri nas najlaže dajejo duška svojim dokazanim osvajalnim skominam z neprestanim tarnanjem: "Noi sia-mo in pericolo terribile” in ”non possiamo con-servarci italiani”. In prav v tem neprestanem tarnanju o slovenski nevarnosti je tragično bistvo manjvrednostnega občutka, ki ga imajo tržaški Italijani glede na odnose s tržaškimi Slovenci. Ne poznajo namreč Aškerčevega spravnega sporočila: "Omika in prosveta to naša bo osveta! ” PRIREDITVE Sreda; 6. januarja 1993 Gledališče Slovenijo LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 21. uri (Ovalna dvorana) prva premiera Gregor Strniša: Žabe, v produkciji Koreo-drame Ljubljana in CD. Današnjo predstavo ustvarjalci Koreodrame posvečajo spominu igralke Alje TkaCev. Cena vstopnice 1000 SIT. JUTRI: ob 21.uri (Ovalna dvorana) druga premiera Gregor Strniša: Žabe. Vstopnice 1000 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 8. in 9. januarja ob 21. uri Gregor Strniša: Žabe. 10. januarja ob 18. uri W.Shakespeare: Kralj Lear. Za abonente MGL. 17., 18., 19., 20. in 21. januarja ob 19.00 in 21.30 uri Molitveni stroj Noordung. Balet Opere in baleta SNG Ljubljana. NAPOVEDUJEMO: 28. in 30. t.m. ter 1.2. ob 19. uri G.Verdi: Don Carlos, v izvedbi Opere in baleta SNG Ljubljana. Informacije na tel. 061/22Ž-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 18.00 uri Strniša: Samorog (za Gimnazijo Poljane, Sr. elektrotehniško šolo in izven). JUTRI: ob 20. uri (Mala drama) Woody Allen: Zaigraj še enkrat Sam (izven in konto). V PRIHODNJIH DNEH: 8. t.m. ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Petek in izven). 8. t.m. ob 20. uri (Mala drama) Nicolaj: Blagi pokojniki, dragi možje. Monodramski nastop Polone Vetrih. 9. t.m. ob 20. uri (Mala drama) Nicolaj: Prva klasa. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET SNG V PRIHODNJIH DNEH: Studio SNG Opera in balet vabi k sodelovanju vse vrste glasbeno scenskih (po)ustvarjalcev. Posebej so zaželjeni moški glasovi, vendar so dobrodošli vsi potencialno kvalitetni pevci. Studio omogoča izpopolnjevanje v petju, plesu, gledaliških veščinah in odrski praksi. Kogar taka dejavnost zanima in ima ustrezne dispozicije, naj se prijavi na naslov: Studio, SNG Opera in balet, Zupančičeva 1, do 15. t.m. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V PRIHODNJIH DNEH: 8. januarja ob 19.30 uri premiera drame A.P.Čehova in T.Brascha: Platonov, režija Janez Pipan. V vlogi Platonova nastopa Jernej Šugman. Informacije in rezervacije vsak dan od 10. do 12. ure in od 18.30 do 19.30 ure na tel. 061/ 210-852. MARIBOR SNG DRAMA V PRIHODNJIH DNEH: 9.,10. in 11. t.m. ob 19.30 J.B.Moliere: Don Juan. Informacije na tel. 062/211-461. SNG OPERA DANES: ob 19.30 uri balet Luna nad Missis-sippijem. V PRIHODNJIH DNEH: 7., in 8. januarja ob 19.30 balet Luna nad Mississippijem, po motivih baleta Sedem smrtnih grehov B. Brechta. 12., 13. in 22. t.m. G.Puccini: La boheme. Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 10. uri R. Vitrac: Viktor ali otroci na oblasti (abonma 2. šolski in izven). V PRIHODNJIH DNEH: 8. januarja ob 10.45 Moliere: Namišljeni bolnik (Gimnazija Center Celje). SLG Celje razpisuje abonma za Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, redni abonenti SLG Celje imajo 10 odstotkov popusta. Informacije in rezervacije vsak dan med 9. in 11. uro ter uro pred predstavo na tel. 063/25-332. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora (abonma Zeleni, izven in konto). JUTRI: ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora V PRIHODNJIH DNEH; 8., 12. in 13. januarja H.Ibsen: Nora. Informacije na tel. 064/222-681, 222-701. ROGAŠKA SLATINA KRISTALNA DVORANA JUTRI: ob 20.uri Kabaret 20. stoletja - As Time Goes By. Darja Švajger, vokal in Peter VVegele, klavir, gostovanje SNG Maribor. SOLKAN PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20. uri predpremiera (za red Sreda in izven) Roger Vitrac: Volkodlak- Don Juan v norišnici. JUTRI: ob 20. uri premiera. Režija: Dušan Jovanovič. Igrajo: Janez Starina, Rade Serbedžija, k.g., Jože Hrovat, Stane Leban, Ivo BarišiC, Veronika Drolc, k.g., Teja Glažar, Nevenka Sedlar, Mira Lampe-Vujicič, Metka Franko, Dušanka Ristič in Alenka Vidrih. V PRIHODNJIH DNEH: 8. in 9. t.m. Vitrac: Volkodlak. Informacije in rezevacije vsak dan od 10. do 16. ure na tel. 065/25-326. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM JUTRI: ob 16. uri Češnjev vrt A. P. Čehova v režiji Borisa Kobala. Ponovitve v ponedeljek, 11. in v torek, 12. t. m., ob 16.00 ter v torek, 19. t. m., ob 20. uri. V PRIHODNJIH DNEH: soboto, 9. t. m., ob 16. uri gostuje SLG iz Celja s predstavo F. Schillerja »Razbojniki«. Ponovitev v nedeljo, 10. t. m., ob 16. uri. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Teatro di Sardegna z delom A. Brofferia II Vampiro. Režija Beppe Navello. V glavni vlogi Giustino Durano. Predstava v abonmaju: odrezek 2B . Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel.6300f?3, od 9.00-12.30 in od 15.30-19.00) in v gledališču Rossetti (tel. 54331 °d 14.00-19.15). dvorana TRIPCOVICH v PRIHODNJIH DNEH: v torek, 12. t. m., ob 20. uri (red A) premiera - Čajkovski - balet Hrestač (Lo schiaccianoci). Balet in orkester gledališča Verdi, dirigent Guerrino Gruber. Koreogra- fija Giuliana Barabaschi. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro d’arte iz Rima z delom Augusta Strindberga Danza di morte. Režija Antonio Calenda. V glavnih vlogah Anna Proclemer in Gabriele Fer-zetti. OPČINE SKD TABOR - PROSVETNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 10. t. m., ob 16.30 gostovanje AO Jaka Stoka s Proseka-Konto-vela s domačo humoresko Alojzija Cijaka »Nasi graju na radio«. Rezija Drago Gorup. TRŽIČ JUTRI: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatridithalia Elfo Portaromana Associati Com-pagnia Teatro delI’Elfq z delom R. W. Fassbinderja po Goldoniju La bottega del caffe. Rezija Ferdinande Bruni in Elio De Capitani. Ponovitev v petek, 8. t. m., ob 20.30. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 18. januarja 1993 bo Zadruga Gruppo Gitiesse predstavila J. Keseringovo delo' »Arsenik in stare Cipke» z G. Gieijesenom, Iso Barzizzo, Marino Suma in Regino Bianchi. Režija Mario Monicelli. VIDEM GLEDALIŠČE LUIGI BON - COLUGNA V PRIHODNJIH DNEH: 15. in 16. t. m. gostovanje gledališča Teatro delle Briciole z delom II grande racconto. Koroška SENTPRIMOŽ KULTURNI DOM DANICA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 8. t. m., ob 19.30 Večer s pesmijo in folkloro argentisnkih Slovencev. Gostovanje 90-clanskega mladinskega zbora in folklorne skupine iz San Justa (Buenos Aires). Na veCersodelovali tudi MePZ Danica, MePZ Gallus in ansambel »Drava«. Glasba Slvenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19.30 (Gallusova dvorana) gostovanje mladinskega pevskega zbora in plesne skupine Naš dom - San Justo, Argentina (slovenske in argentinske pesmi in plesi). Vstopnina je 500 SIT. JUTRI: ob 21.30 uri (Klub CD) Rova Saxopho-ne quartet - jazz. Vstopnina je 900 SIT. JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: koncert orkestra Slovenske filharmonij (modri abonma). Dirigent: Tadeuscz Wojciechowski. Solistka: Elizabeth Leonskaja, klavir. Program: Lipovšek, Schumann, Brahms. Informacije na tel. 061/222-815. TIVOLSKI GRAD DANES: ob 18.uri Muza pri muzi - Koncert duo violonCel: Eva Julija Rečnik in Igor Mitrovič. V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Tel. 061/322-367. KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 10.t.m. ob 22. uri Queen Live z Wild Boys. Vroči šou za mzle dni. Tel. 061/322-468 SLOVENSKA FILHARMONIJA V PRIHODNJIH DNEH: ll.t.m. koncert pianistke Elisabeth Leonskaje. MARIBOR OPERA SNG • V PRIHODNJIH DNEH: 16., 19. in 21. t.m. G.Verdi: Nabucco. Koncertna izvedba. 23. in 24. t.m. Rossini: Stabat Mater. Informacije na tel. 062/211-461. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Michele Campanella. 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠTIVAN STIVANSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 10. t. m., ob 20.30 bo v štivanski cerkvi nastopil orkester Opera giocosa pod vodstvom Severina Zanneri-nija in zbor Citta di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski-Semeraro. Na programu Haendel in C. Saint-Saens. Koncert organizira Glasbena Sola Punto musicale iz Sesljana s podporo Dežele FJK, izkupiček večera pa je namenjen Združenju AGMEN. Vstop prost. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 13. t. m., ob 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta, pianist Francois Joel Thiollier. Na programu Rimskij-Korsakov, Prokofjev, S ni tke, Skrjabin. Koroška CELOVEC DOM GLASBE (Velika dvorana) JUTRI: ob 19.30 - Koncertni večer Elene Denisove (violina) in Alekseja Kornienka (klavir). Na sporedu F. Schubert, S. Prokofjev, I. Strawinsky, J. Brahms. Razne prireditve LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: od danes do 13. januarja ob 20.uri (Kosovelova dvorana) Boemsko življenje, film režiserja Akija Kaurismakija. Vstopnina je 300 SIT,- JUTRI: od jutri do 11. januarja Dnevi plesa '93 v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in CD. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure na tel. 061/222-815. KLUB K 4 JUTRI: ob 20. uri Srečanje prostovoljcev iz begunskih centrov. V PRIHODNJIH DNEH: 9. t.m. od 10. do 17. ure Marko Pogačnik: Čiščenje prostora, predavanje in delavnica. Vstopnina je 1.000 SIT, za študente 500 SIT. ll.t.m od 19. do 21.00 ure Devet vrat kraljice stvarstva. Predstavitev v sliki in besedi: Darja Prelec. VroCi telefon Kluba K4 061/113-282. FRANCOSKI KULTURNI CENTER JUTRI: ob 18. uri Baudu sauve des eaux, film Jeana Renoirja. V filmu lahko najdemo vso poezijo Pariza, njegovega predmestja, vznemirljiv Car nociin očarljivost nabrežij. V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 16.30 in 18.30 Kulturni oddaji: Bouillon de culture (vodi Bernard Pivot), Caracteres (vodi Bernard Rapp). 14. t.m. ob 18. uri Entree des artistes, film Marca Allegreta. Slavospev igralcem in gledališču. Center je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 19.00 uro, informacije na tel. 061/224-883. VELENJE DOM KULTURE V PRIHODNJIH DNEH: 8. in 9. t.m. ob 19.00 uri Marjan Marinšek: Havaji. Predavanje, projekcija diapozitivov, havajska glasba, koktajl, skrivnostni gost. POSTOJNA POSTONJSKA JAMA DANES: ob 16; in 17. uri. Cena vstopnice za otroke 250 SIT oz. 11 DM, za odrasle 500 SIT oz. 22 DM. Informacije na tel. 067/23-041. Za najmlajše LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 16.30 in 18. uri Jan Malik: Žogica Marogica (izven). JUTRI: ob 16.30 in 18.00 uri Jan Malik: Žogica Marogica (izven). V PRIHODNJIH DNEH: 8. januarja ob 17. uri Jan Malik: Žogica Marogica (izven). 10. januarja ob 11. uri gostovanje LG Maribor s predstavo Jane Kolarič: Vesele cicibanove lutke (izven). Informacije in rezervacije v sredo, Četrtek, petek in soboto od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/314-789, 314-962. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 10. januarja ob 11. uri Jana Kolarič: Medved, zajček in psiček Spicek, režija Bojan Čebulj. Cena vstopnice je 100 SIT. Rezervacije in informacije ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob nedeljah od 10. do 11. ure na tel. 062/26-748. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 9. t.m. ob 10. 00 uri Milan Dekleva: Mi se ne damo. Musical za mlade - izven in konto. ŠTORE OSNOVNA SOLA STORE JUTRI: ob 10. uri gostovanje SLG Celje s predstavo G. A. Burger: Lažnivi Kljukec, režija Eka Vogelnik. ČRNIČE OSNOVNA SOLA DANES: ob 9.30 in 11. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo H. C. Andersena: Slavček. SOLKAN OS SOLKAN JUTRI: ob 9.50 uri H.C.Andersen: Slavček. Gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Od 13. do 19. januarja 1993 ob 10.00 bo SSG uprizoril Andersenovo pravljico »Cesarjeva nova oblačila« v režiji V. Jurca. GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 10. januarja 1993, ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Kraljična na zrnu graha v izvedbi gledališke skupine La Contrada. FELETTO UMBERTO OBČINSKI AVDITORIUM V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 9. januarja 1993, ob 15.30 predstava ciklusa L’Accordeon. Na sporedu bo pravljica Ostržek v izvedbi Paola Valentija. Koroška SKOCIJAN KULTURNA DVORANA KASSL V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 9. t. m., ob 16.30 ekološka pravljica »Do tiste stezice, tam je moje« Vike GrobovSek v izvedbi gledališke mladinske sakupine Skocijan. V prostorih filiale Tržaške kreditne banke v Čedadu razstavlja Zora Koren Skerk Razstav LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 31. januarja si lahko v Galeriji CD ogledate razstavo Arnulfa Reinerja: Ca-rinzia/ Venezia- Topogra-fia superiore. Cena vstopnice 100 SIT, za dijake in Študente 50 SIT. MODERNA GALERIJA Do 31. januarja razstavlja Gojmir Anton Kos.Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za Študente 50 SIT. MESTNA GALERIJA Od jutri do 17. januarja bo na ogled razstava slik akademske slikarke Jasne Kozar-Hutheesing (v okviru odprtega ateljeja). Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 17. januarja je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (veC kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752. GALERIJA Krka Jutri ob 13. uri bo otori-tev razstave umetniške keramike roka Součka. V kulturnem programu bo sodeloval gledališki igraec Jurij SouCek. Razstava bo odprta do 17. januarja. GALERIJA EQURNA Na ogled je razstava elanov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprlo. GALERIJA STOPNIŠČE Do 13. januarja je na ogled razstava fotografij Nade Zgank »Katar o Rom«, in veCer ciganske glasbe. Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 13. januarja je na ogled razstava Ingrid in Yorga Mayrja (poslovilna dvorana na židovskem pokopališču v Gradcu). Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah je zaprta. Tel.: 061/216-010. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. SKUC Do 8. januarja je na ogled razstava slik Zmaga Lenardiča. Galerija je odprta od 12. do 20.00 ure. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rincke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je Sacana...«, ki sta jo za odsek za zgodovino pri NSK v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repnic. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amnesty International. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikardske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. PROSTORI KREDITNE BANKE MARIBOR Na ogled je razstava grafik akadenskega slikarja Janeza Boljke. GALERIJA MAK Na ogled je razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Denka. FOTOSALON (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava fotografij Jasmine Vidmar. NOVINARSKI KLUB Na ogled je razstava skulptur Gorana Jerkoviča, edinega sprejetega slovenskega predstavnika na kiparskem bienalu v Osaki na Japonskem in po potrebi elana mariborske likovne skupine MI. GALERIJA MEDIA NOX Svoje izdelke razstavljajo gojenci in gojenke zavoda v Dornavi in učenci oddelka OKMO v Mariboru. CELJE STARA GROFIJA Do 30. januarja je na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach. LIKOVNI SALON CELJE Do 10. januarja bo na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju. Prispevek oblikovalca Oskarja Kogoja. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, spomladi 1992. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moč oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. RAZTAVISCE MESTNE HIŠE Na ogled je razstava likovnih del ptujkega likovnika Maksa Menonija. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-l’oeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA II Na ogled je prodajna razstava slik, grafik in male plastike priznanih slovenskih umetnikov: F. Miheliča, V. Makuca, R. Debenjaka, H. Pečariča, Z. Apollonia, J. Spacala, K. Meška, J. Ciuhe, R. Spenz-la, K. Tutte, B. Zaplatila, A. Karima, L. Logarja, D. Birse, E. Lovka, M. Smerdu in Z. Posega. Odprta je od torka do petka med 10. in 14. uro in v soboto med 10. in 12. uro. Tel.: 066/74-035. IZOLA GALERIJA ALGA Na ogled je prodajna razstava drobnih okrasnih predmetov skupine umetnikov iz Grožnjana. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akvarelov Mire Ličen Kram-potič. NOVA GORICA SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Do 10. januarja je na ogled razstava slik Milovana Valiča. Arhiv je pdprt od 10. do 19. ure. KANAL GALERIJA RIKA DEBENJAKA Do 9. januarja je na ogled razstava slik Dušice Stendler. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruSa-rica. ŠEMPETER GALERIJA BAZATO Do 20. januarja je na ogled razstava Grafika evropskega modernizma. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Do 17. januarja je na ogled razstava kipov Staneta Jarma. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. LITUA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 16. januarja bo na ogled razstava Portreti Li-tijanov slikarke Mire Pregelj. Galerija je odprta ob delavnikih 6d 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Ge si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). MURSKA SOBOTA GALERIJA Do 18. januarja ’93 bo na ogled 1. razstava del elanov Društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekija.. TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Do 13. januarja 1993 je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Trg Unita Danes, ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Clau-dia Cerni-goia. Razstava bo trajala do 18. januarja. GALERIJA ART LI-GHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nad.) Do 15. januarja 1993 je odprta razstava »Arte in Stamperia« na kateri razstavljajo umetniki Ciussi, Santomaso, Vedova in Žigama. Razstavo si lahko ogledate od 18. do 20. ure (zaprto ob praznikih in ob ponedeljkih). JULIET Ul. Madonna del Mare 6 Odprta je razstava Anto-nelle Mazzoni in Antonia Sofianopula. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je razstava »Načrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Un-derground. GLEDALIŠČE MIELA V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Au-ber. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 10. januarja 1993 je odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda Buic, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir VelickoviC in Lojze Spacal. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 17. do 20. ure. KONTOVEL DRUŠTVENA GOSTILNA Do 10. januarja 1993 bo na ogled skupinska razstava 18 umetnikov. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. SPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise Tomasetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart. GALERIJA SLAMA Benediktiner Platz Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschachler, Pleschberger, Dirnhofer, Haas, Regrubenar in Faba-ner. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. GALERIJA OB MESTNEM ZIDU VVidmanngasse 30 Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera olzanta. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Franca VViegeleja. Alpe-Jadran MESTRE GALLERIA D ARTE MODERNA S. GIOR-GIO Via Ca’ Savorgnan 12 Se danes so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30,. PADOVA SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAFFE’ PEDROCCHI Na ogled je razstava I Caffb di Remo Squillantini. DUNAJ STADTHALLE WIEN Do 10. januarja bo na ogled razstava Svetovi stripa. Odprto med 9. in 18. uro. Tel. 98-100-98 50 205. GALERIE THEU-RETZBACHER Do 16. januarja 1993 bo na ogled razstava Against the Grain - newyorško konceptualno abstraktno slikarstvo devetdesetih. Odprto od torka do petka med 10. in 17. uro, v soboto med 10. in 13. uro. VVIENER SECESSION Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16. 1. 1993 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GRAPHISCHE SAMMLUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa Warike-ja in del (1945 -1992) Zorana Mušica. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIE ULVSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Las-snig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. ZGODOVINSKI MUZEJ MESTA DUNAJ Do 10. januarja bosta na ogled dve razstavi: razstava del Kubina, Kokoschke, Schiela, Nietscha, Rainerja in VVolzla ter Razstava ob 200-letnici prostozi-darstva v Avstriji. Do 2. februarja bo na ogled razstava 50 let Stalingrada. Odprto od 10. do 18. ure. MUZEJ MODE HET-ZENDORF Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure. MUSEUM DES 20. JAHRHUNDERTS Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju. GALERIJA MAK Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v Nevv Yorku, Lauretta Vinciarellia. RUBRIKE Sreda, 6. januarja 1993 JUREŠTERK V naročju vetra Voda teče iz pip v Las Palmasu le, če so v bližini novinarji — Čeprav smrdi po žveplu, je dražja kot bencin — Kako okoli sveta brez dolarja v žepu? — V zadnjem pristanišču na »zadnjem« Kanarskem otoku Sicer pa mi po 19. novembru ni bilo ravno dolgčas. Videl sem »regato« ARC. Ker lahko posadke »omejeno« uporabljajo tudi motor, to sploh ni resna regata, paC pa miting bogatašev pod jadri. Prizor pred luko pa je bil kljub temu enkraten, saj je štartalo kar 150 ladij. Tu, v Las Palmasu, so prav gotovo dosegli svoj namen. VeC kot 100 posadk je nekaj tednov zapravljajo denar. V sicer dobro založenih trgovinah je pred začetkom regate marsičesa zmanjkalo. Sam sem pri regatnem odboru tudi vprašal, kako bi bilo z mojo udeležbo. Odpa- del pa sem najmanj iz dveh razlogov: jadrnice, ki sodelujejo, morajo biti dolge najmanj 7,2 metra, imeti pa morajo najmanj dvočlanske posadke. Pa še en pogoj je ... PlaCati bi moral kar 400 dolarjev Startnine. In to le za tri brezplačne dneve na privezu. Oderuhi! Za nameček je takoj po odhodu regate v tuših in straniščih na koncu pomola zmanjkalo vode. Ko so odšli novinarji, so vodo preprosto zaprli. Cisto po špansko! Okoli sveta brez dolarja No, zame je bila naj-veCja zanimivost te regate ruska jadrnica Joy. Vitalij in Sura plujeta okoli sveta pod geslom: Okoli sveta brez dolarja. Barko sta si v Saratovu naredila sama, potem pa prodala hišo in avto ter večino denarja porabila za podkupnine, da so ju spustili iz Sovjetske zveze. SreCal sem ju že v Gibraltarju, tu sta bila gosta regatnega odbora, plačati pa jima ni bilo treba nie. Ne za privez, ne za Startnino. Joy je namreč prva ruska jadrnica, ki sodeluje na tej regati. Posadke so zbrale tudi nekaj denarja, tako da Sura in Vitalij nista veC laCna ... Sicer pa jima vse to zelo pri- Božič v Las Palmasu Foto: Jure Sterk voščim, 'saj sta bila pomoči res potrebna. Se nekoga moram omeniti. To je gospod Antonio de Armas, za radioamaterje Tony, ki mi je dal na razpolago radijsko postajo za pogovore s slovenskimi radioamaterji. Očitno vsaj radioamaterska solidarnost ni odpovedala. Gospod de Armas je profesor kemije na tukajšnji gimnaziji, sicer doktor znanosti. Hišo ima v najlepši Četrti Las Palmasa, v svojem »radiostudiu« pa polno steno vrednih diplom. Voda dražja od bencina Od Tonyja sem izvedel, da imajo tu, na otoku Gran Canaria, hude težave s pitno vodo. Črpajo jo iz globine 1000 metrov, pa še po žveplu smrdi. Dogovarjali so se že, da bi z bližnje portugalske Madeire vodo vozili po morju.s tankerji, pa so jim s sosednjega otoka Tenerife, kjer je vode dovolj, to zamisel onemogočili. Vodo bi, kot so jim rekli, lahko dobili tudi pri njih. No, s Tenerife vode na Gran Canario ni in ni. Očitno sosedje zaradi tekmovalnosti nagajajo. Tudi zato je najbrž tukaj voda dražja kot bencin. Zelo sem bil tudi vesel naših turistov, ki so nekako izvedeli, da sem tukaj, in so prihajali na obisk. Pred dnevi je bil tu neki Celjan, včeraj pa cela »delegacija« iz Ljubljanskih mlekarn, ki so tudi moj sponzor. V restavraciji na začetku pomola smo pili in jedli do polnoči. Izvedel sem marsikaj o domačih razmerah, prvič pa sem lahko videl in otipal naš slovenski denar. Nekaj tolarjev imam sedaj spravljenih na barki. Za »moralno« podporo. 8. 12., nedelja Vihar se je unesel. Sicer je še zgodaj in veter se prav razdivja šele okrog dveh popoldan, toda tudi po oblakih je videti, da se bo vreme spremenilo. Zal se depresija, ki je povzročila ta vihar, polni poCasi in spet izgubljam Cas. Viharni južni veter, ki je nekaj dni vlekel s hitrostjo več kot 100 km/h, je v marinah na jugu otoka naredil veliko škode. In to ne le na barkah, paC pa. tudi na kopnem. V elitni marini Puerto Mogan je pravo opustošenje. Tam je bilo med viharjem jadrnic vsak dan veC. Kdor je le mogel, je z juga pobe- Puščajoča »Neodvisna Slovenija« na suhem gnil v varni Las Palmas. Polno je tudi sidrišče. Tudi tisto zunaj luke, namenjeno velikim ladjam. Ko je vihar razsajal s polno močjo, je bilo tam veC kot 20 ladij. Zdaj pa se sidrišče po malem že prazni. Mene in moje Neodvisne Slovenije vse to ni dosti prizadelo. Barka je na bregu in tu ji veter in morje ne moreta do živega. Medtem ko je dež lil v potokih, sem odkril nekaj lukjic na palubi, zamenjati pa bo treba tudi tisto jekleno pletenico, ki je počila, ko se je barka naslonila na dvi- galo. K sreCi jo imam s seboj. Sicer pa sem na pomolu slišal, da so bile danes ponoči po mestu velike »fieste«. Jaz nisem opazil nic pretresljivega. Ze od petka imajo namreč Spanci uradni praznik, dan ustave. Jaz pa sem gledal Amadeusa na televiziji, spet užival v Mozartovi glasbi, potem pa sem poslušal še kaseto, ki sem jo dobil pri Avstrijcih. La Restinga, 28. 12. Predvčerajšnjim sem končno odplul iz Las Palmasa. Sedaj sem tu, Foto: Jure Šterk v zadnjem pristanišču na »zadnjem« Kanarskem otoku, Hierroju. Tu sem pristal zato, ker je bil otok z morja videti prav prijeten, pa tudi zato, da bi si skrajšal plovbo Cez Atlantik. Hotel bi namreč izboljšati moj osebni rekord, ki sva ga postavila s sinom pred dvema letoma v regati Transat 6,50. Cez Veliko lužo sva plula 22 dni in 6 ur. Mislim, da bi z mojo Neodvisno Slovenijo moral priti »Cez« v manj kot 20 dneh. (Nadaljevanje prihodnji ponedeljek) 7. januarja Najrazličnejše odgovore bi dobili, če bi ljudi povpraševali, kakšen se jim zdi naš svet. Večina vidi stvari pač do svojega obzorja, ki ni nujno kje daleč. Nekateri se imajo na svojem dvorišču prav prijetno, drugi se grozotam, ki jih dolete v njihovem kraju, nikakor ne morejo umakniti. Eno je gotovo. Neverjeten je razkorak med kulturnimi in civilizacijskimi dosežki človeštva na eni in kruto realnostjo v človeški gneči na drugi stani. Krizno žarišče, ki je bilo doselj vedno nekje tam daleč, se je v zadnejm času preselilo nevarno blizu raja pod Triglavom. Vojne strahote so dosegle kraj, kjer se je rodil človek, ki je mogoče največ preispeval k razvoju modernega sveta. Kot v posmeh je dežela, kjer se je srbskemu parohu v Liki rodil sin Nikola, v ruševinah. Leta 1856 se je v kraju Smiljan v Liki začela življenjska pot največjega izumitelja na področju elektrotehnike. Znanje je nabiral na Dunaju in v Budimpešti, večino svoji epohalnih odkritij pa je domislil v Ameriki. V New Yorku je imel svoj laboratorij. Čeprav je njegovo delo in življenje obširno popisano, ostaja zavito v tančico skrivnosti. Nikola Tesla je umrl v New Yorku 7. januarja leta 1942. Udetu o^EodetidCcettt it RefmMifei žeCl it 1/ltmem 6elu 1993 ctbtfcL uopehmt, zadmmf^ivti in 'uizimuivauju Mediti U-ogEftmic frižeitje NOVO LETO - NOV KORAK! Odslej na Trgu republike. IBM Slovenija, d.o.o. Trg republike 3, 61000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (+38) 61-152-154 Telefax: (+38) 61-152-119 Bržole z olivami SESTAVINE: 750 g bržole, sol, poper, gorčica, 50 g masla, žlica paradižnikove mezge, 100 g pršuta, 100 g nadevanih oliv, 100 g kisle čebulice, 80 gr šampinjonov v olju, 100 g rdečega vina, 20 g moke CAS PRIPRAVE : 20 do 25 minut Dobro vlažen kos bržole pretaknemo s koščki pršuta, solimo, popopramo, premažemo z gorčico in na obeh straneh popečemo na segretem maslu. Dodamo paradižnikovo mezgo in vino ter pokrito dušimo približno eno uro. Ko je meso skoraj dušeno, dodamo še malo koškov pršuta, narezane olive, šampinjone iz olja in kisle čebulice. Vse skupaj še malo podušimo. Po potrebi med dušenjem še zalijemo z vinom ali vodo (po želji). V omako zamešamo moko, ki jo prej razžvrkljamo z nekaj žlicami rdečega vina. Meso narežemo na rezine, zložimo na servirni krožnik in oblijemo z omako. Kot prilogo ponudimo njoke z baziliko. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Korenčkov curry z banano SESTAVINE: 7 večjih korenčkov, sok 3 pomaranč, malo vode, 4 žlice kuhanega masla, mleti karda-mom, kurkuma, klinčki (po želji), italijanska kumina (po želji), sol, 2 banani, 2 žlici rozin Ostrgane korenčke po dolgem narežemo, Ce so. zelo dolgi, jih prerežemo še poCez. Skuhamo jih v pomarančnem soku, ki smo ga zmešali z vodo. Dodamo toliko vode, da je korenje pokrito. Iz kuhanega masla in začimb pripravimo osnovno indijsko omako curry. Nato vse sestavine zmešamo, dodamo banane in rozine ter kuhamo še kako minuto. Ponudimo. Po tem osnovnem receptu lahko pirpavimo veliko variant. Ni nujno, da uporabimo prav vse naštete začimbe hkrati. Tudi v različnih razmerjih uporabljene začimbe prinašajo različne okuse in so prav tako zanimive. (Neva Miklavčič Predan) MOJ VRT Zeliščni čaji in olja Milka P wce - CZP Kmečki glas ožicno-novole-I—c tnih poCitnic je JLJ konec. Tudi za vrtičkarje, kajti v prihodnjih dneh bo že treba pripraviti kalilne posode. Se prej pa razmisliti o nakupu primernih semen, Ce seveda ne sodite med tiste, ki jih raje pridelajo kar sami. Pri tem dobro preberite vse, kar je zapisano na ovojni vrečki, v kateri je seme. Najpomembnejši je podatek o letu pridelave, ker nekatere vrste semen, na primer kumar, paprike in paradižnika že v drugem letu izgubijo precej sposobnosti za kaljenje. Pomemben je tudi podatek o kaljivosti, saj je le tako mogoCe izračunati, koliko semena sploh potrebujemo za setev. Zato ne bo odveč, Ce bomo tako preizkusili tudi domače seme. To naredimo tako, da na papirnat robček, namočen v vodo, položimo 100 semen, ga položimo na krožnik in pokrijemo, da voda ne izhlapi. Kalimo v temi. Seme solatnic nakali že po treh do štirih dneh, plodovke po dveh ali več tednih. Ce je od 100 semen vzkalilo na primer devetdeset rastlinic, je seme dobre kakovosti. Seveda pa je kaljivost semen različnih vrst zelenjave različna. Vendar pa danes, na praznik treh kraljev še ne sejte zelenjave, tudi paprike ne, saj bo za to še dovolj Časa, pa tudi luna bo še prav- šnja. Današnji dan je namreč v znamenju zraka in torej naklonjen cvetju, tudi negi in presajanju, da bo cvetov veC in bodo ti lepši in večji. V petek ob 13.37 se zaCne polna luna, za katero Meta Malus (Slovenski lunin koledar 1993) pravi, da odpravlja odvečne kilograme. Seveda samo, Ce boste vseh štiriindvajset ur uživali samo nesladkane Čaje. Naj bodo zeliščni, Ce ste s prijetnih poCitnic ob morju prinesli kakšno vejico rožmarina in lovorjeve liste. Rožmarinov čaj pripravimo tako, da 2 žlici svežih iglic prelijemo z 250 ml kropa, pustimo stati nekaj minut in odcedmo. Popijemo toplega. Lahko pa oboje tudi posušimo. Potrebujemo le zračen, suh in primerno topel prostor. ZelišCa povežemo v manjše šopke in jih obesimo z listi navzdol. Da se ne bi preveč naprašili, poveznemo Čeznje papirnate vrečke z luknjicami za zrak. Že po tednu dni so šopki dovolj suhi, da jih lahko shranimo v posodice, ki jih uporabljamo za dišave, začimbe ali zeli. Lahko pa hkrati pripravimo tudi domače zeliščno olje. Steklenico do polovice napolnimo z rožmarinom in lovorje-vimi listi, prelijemo z olivnim oljem, zapremo in pustimo stati do dva tedna. Jedi, zacinjene s tako pripravljenim oljem, bodo zagotovo razveselile vso družino. ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Video strani Resnična legenda in legendama resničnost, ponovitev Sestre, 5/7 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1110 Novosti založb, ponovitev Osmi dan, ponovitev Poročila Poslovna borza, ponovitev SOVA, ponovitev Fina gospa, 4/6 del angleške nanizanke, VPS 1410 Zdaj si sam Bill, ameriški film, VPS 1445 Zgodba z naslovnice: Tom Jones, 2. epizoda ameriške nanizanke, VPS 1620 Poslovne informacije TV Dnevnik 1 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Pari, TV igrica Risanka TV nocoj TV dnevnik 2, vreme, Šport ŽariSCe Film tedna: Oddelek za umore, ameriški film, VPS 2035 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport TV jutri Oci kritike Video strani IT SLOVENIJA 2 Maribor: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), 1. vožnja, prenos Da ne bi bolelo: Moj otrok ima vročino, ponovitev Mačke, 1/5 del angl. poljudnoznanstvene serije., ponov. Glasba, show in cirkus: Julio Iglesias in kraljevi variete, 3. del, ponovitev SP v alpskem smučanju slalom (Ž) .2. vožnja, prenos Bischofshofen: SP v smučarskih skokih, prenos Omizje, ponovitev Beverly Mills, 90210,1/22 del ameriške naniz., ponov. Turizem, svetovalno namenski program TV dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda SOVA Buntz z Beverly Hillsa, 2/13 del ameriške nanizanke Goli pod južnim soncem, 1/2 del avstralske nadalj, Želite milord?, 7/13 del angleške nanizanke 4, KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 67. dela Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 16. del Male živali Nin j a želve, 23. del risanke Risanka Dnevnoinformativni program Kult-ura, letni pregled Desta žrtev, ameriški film Drugačen svet, 68. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved 8 KOPER Primorska kronika I Studio 2 mladi e RAM §8 RETE 4 Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia. na, vmes dnevnik in vmes od 7.00 dalje gospodarstvo vsakih 30 min. vesti Variete: La banda del- Nan.: Amore in soffit- lo Zecchino ta, vmes (10.25) vesti Maša Nad.: Anche i ricchi m Variete: Servizio a do- piangono, Celeste micilio, vmes (12.30) Variete: A časa nostra dnevnik 1 TG 4 vesti Dnevnik in Tri minute Variete; Buon pome- Dok.: Zevs riggio Italijanska kronika Nad.: Sentieri, 15.00 Otroški variete Maria, 16.00 La storia tJn dono per la vita di Amanda, 16.50 Feb- Mladinski variete: Big! bre d'amore Dnevnik Rubrika o lepoti Aktualno: Italija, na- TG 4 vesti vodila za uporabo Aktualno: C’ eravamo Variete: Ci siamo? (vo- tanto amati di Gigi Sabani) Nad.: La signora in ro- Vreme in dnevnik' sa, vmes (18.55) vesti Variete: Scommettia- Kviz: La cena e servita mo che...?, vmes Film: Nostra Signora (23.00) dnevnik 1 di Fatima (dram., ZDA Dnevnik in vreme '52, r. John Brahm, i. Rubrika opolnoči Susan Whitney) Film: Enrico Caruso - Variete, variete, vmes Leggenda di una voce (biog., It. ’50) (23.15) nočne vesti ® TMC 8 Koper Euronews Risanke SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Nanizanka in risanke SP v smučanju, 2. tek TMC News - Šport . Film: La sera del ballo (kom., 1990) Risanke: Snack Variete: Arniči mostri Risanke: La formi ca atomica Šale, pepe e fantasia Variete: 'Farno TV Vreme in TMC News Pravljica Nan.: Maguy flEM Film: Vertenza incon-ciliabile (kom., ZDA 1984, i. Ryan 0’Neal Športna oddaja: Mon-docalcio TMC News in vremenska napoved Film: II colosso di New York (fant., ZDA 1958) Variete: T’amo TV (vodi Fabio Fazio) Aktualno: CNN News RAI 2 CANALE 5 Cuore e batticuore Otroški variete Rubrika o vrtnarstvu Film: La banibola di pezza (dram., ZDA 66) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, rubrika o motorjih, vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik iz Milana Aktualno: II coraggio di vivere, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Film: Quo vadiš? (zgod., ZDA ’51) TG 2 Pegaz Nočni dnevnik Glasba DOC - Riserva speciale Na prvi strani 1TALIA 7 Nan.:Družina Addams Film: Giallegri imbro-glioni (kom., ZDA '43) Risanke Nan.: La časa nella Nad.: Čara a čara prateria Nan.: I Campbell Variete: ore 12 USA Today News Dnevnik TG,5 Nad.: Aspettando il Sgarbi quotidiani domani, Il tempo della Variete: Non e la RAI nostra vita Aktualno: Forum, Deželni programi 15.15 Agenzia matri- Filmske novosti moniale, 15.45 Ti amo Sette in allegria parliamone Nevvs Line -Vesti Otroški variete Nan.: L’uomo di Kviz: OK il prezzo e Atlantide giusto, 19.00 La mota Il sasso nella scarpa della fortuna Film: Alla trentanove- Dnevnik TG 5 sima eclisse (dram., Striscia la notizia VB 79, i. C. Heston) Film: ... piu forte ra- News Line - Vesti gazzi (pust., It. 72, i. Film: Situazione peri- T. Hill, B. Spencer) colosa (klim., ZDA Aktualno: Ciak ’41, i. V. Mature) Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv Kino in Nevvs Line 4 | RAI 3 w ITALIA 1 Pregled tiska Dok.: L’altrarete, vmes Otroški variete (9.25) SP v smučanju Nanizanke Kratke vesti iz Milana Odprti studio Dok.: Enzimi Nan.: Lepotica in zver SP v smučanju Otroški variete Deželne vesti Variete: Unomania Popoldanski dnevnik Nan.: Ultraman - Tre Nogomet: Lazio-PVS uomini e un teschio Eindhoven-Bruges, Variete: Twin Clips vmes športne rubrike Variete: Mitico Natale Športna rubrika Derby Glasba: Circo Baccini Dok. oddaja: Geo Nogomet: Inter-Fioren- Nan.; Lassie tina-Leeds United (za Vreme in dnevnik novoletni turnir) Deželne vesti Film: Scusi dov’e il Telegiomale Zero freno? - Scuola di gui- Variete: Blob das 2 (kom., ZDA ’88. Film: Le ruote del ter- i. Harvey Korman, Ti- rore (vojni, 1987) na Yothers) Dnevnik ob 22,30 Odprti studio, pregled Film: Marlovve (krim.) tiska in šport £$ TELEFRIULI Kratke vesti ffijjj Starlandia iraBl Nan.: Riuscirb la no-_J stra carovana... Iljjjjlj Nad.: Destini Nan.: Barney Miller Rubrika o obrtništvu Speciale ENAIP Film: Le avventure di Freddie (pust., ’77) Nanizanka S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Harry O., ameriška nanizanka Out, ponovitev 1/6 dela angleške nadaljevanke Glasbeni vrtiljak Robin Hood iz vesolja, ameriška risana serija Ovire, 12. del angleške nadaljevanke Mario Botta, arhitekt, ponovitev švic. dok. filma Otroški program Studio mladi TV dnevnik Harry O., ameriška tv nanizanka Dragnet, ameriška tv nanizanka Bersaglio Šok modeme umetnosti, ameriška dokumentarna serija TV dnevnik Arhitektovi nasveti Zabavišče, ameriška grozljivka, 1980 Igrajo: Kevin Konway, Sylvia Miles, režija: Tobe Hooper OMF Avstrija 1 Ponovitve oddaj Zelena juha, fran. film Risanke Peter Pan in gusarji Sola s klovni, otroška igra Mini čas v sliki Studio Walta Disneya predstavlja, Spet Morska deklica Naš učitelj Dr. Specht Cas v sliki Zveneča Avstrija, izbor oddaj iz leta 1992 Tudi planika je samo cvetlica Labodje jezero, balet Poročila OtD Hrvaška 1 Dobro juho, Hrvaška Poročila TV koledar Zgodbe i? Monticella, 36. del Poročila Zimski šolski program “Marianne", 3/13 del francoske risane serije Poročila Svet gre naprej, 35.del Monoton Poročila Slika na sliko “Lonsome Dove“ 2/8 del nanizanke The Big Bine Poročila Spoznajmo Hrvaško Malavizija: Otroški svet, 14/26 del Hrvaška in ljudje Poročila Dokumentarna oddaja Santa Barbara, 293 del ameriške nanizanke Risanka Dnevnik 1 RflO ■ “BiH”,ameriški film Dokumentarna oddaja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sen brez meja Hrvaška 2 Meteor jeva izložba Dnevnik 1 Košarka-Euroliga; “Cibona“-“PAOK“ 1. polčas Košarka, 2. polčas “Good Sports“, 3. del humoristične serije “Lonsome Dove" 3. del nanizanke Glasbeni veCer Horoskop w Avstrija 2 Bugs Burmy-pravljice iz tisoč in ene noči Šport Udo Jurgens: Open Air Symphony, pon. Spori Boj kraljev Družina Leitner, serija Čas v sliki Skrivnost amfore,4.del Slika Avstrije Kristjan v času Avstrija danes Čas v sliki Videli smo zvezde Društvo mrtvih pesnikov, amer. film Cas v sliki Zasebna preiskava, ameriški film @ Madžarska Čez dan Viljem Tell, fran. nad. Zvezdniki Igra Hiša lutk Poročila Popoldanski saldo Igra Kupil bom to žensko, 127 del Čez dan Svet denarja Sedaj Kje kaj Večerna pravljica Miami Vice, am, krim. Dnevnik Božji blagoslov na otroku, kanad. film Aktualno Zgodovina z malo kamero Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.30 Davidova zvezda razsvetli detektiva Film tedna: Oddelek za umore, scenarista in režiserja Davida Mameta Avtor današnjega filma je v svetu filmske umetnosti poznan kot odličen scenarist. Naj omenimo samo nekatere tudi pri nas zelo uspešne in priljubljene filme, nastale po njegovih scenarijih: De Palmovi Nedotakljivi, Rafa-elsonov Poštar zvoni zmerom dvakrat, Lume-tova Sodba. Mamet pa je eden tistih pisateljev in scenaristov, ki so v zadnjih letih uspešno prestopili uied filmske režiserje. Že s svojim prvim filmom Hiša iger je navdušil. Značilno za njegov prvi in hkrati tudi vse poznejše filme je svojevrsten tip glavnega junaka. Praviloma so to poprečni ljudje, ki jih nova obveznost ali zadolžitev preobrazi v drugačnega človeka, sposobnega nenavadnih dejanj in radikalnih odločitev. Mamet v svojih filmih zariše podobo slehernika, ki ga z razvojem dramskega dogajanja nadgradi in preobrazi v junaka ali junakinjo. V filmu Oddelek za umore je ta izhodiščna situacija nekoliko drugačna. Detektiv Bob Gold je namreč junak že od vsega zaCetka. V oddelku za umore je med sodelavci znan kot odličen detektiv, vztrajen, trmast, posten, pretanjen psiholog in zato dober pogajalec s kriminalci, predvsem pa v vsem predan svojemu delu in poklicu. Nekega dne se mu dogodi, da v starinarnici naleti na mrtvo starko, njegovo pozornost pa pritegne obesek na njeni verižici - Davidova zvezda. Ko raziskuje primer in obiskuje sorodnike umorjene, ki so prestrašeni in se bojijo atentata, se trdoživi policist zave nekega tujega, oddaljenega sveta. Čeprav tudi sam Žid, ni nikoli začutil pripadnosti židovski skupnosti. Nenadoma pa mu biti policaj ne zadošča veC. ZaCuti, da tudi on neCemu pripada, ko odkriva svet prednikov. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, ' 18,00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev; 22,30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roli radio. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10,05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Koncert; 19.35 Intermezzo; 20.00 Kogojevi dnevi; 21.30 Ars Antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 •Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled ti- ska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8,45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Pravno svetovanje; 10.30 Primorski val 202; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Dnevnik - prenos Radia Slovenija. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila, 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.50 Astfološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9,35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10,40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12,00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14,45 Od komične popevke do demencialnega rocka; 16,00 Ob štirih popoldne; 16.20 Kulturni koledarček; 16,50 Rock slovar; 17,20 Single tednna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Spomin iz Italije; 19.20 New Age. Radio Trsi A 7,00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Dobro jutro po naše; 9,00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestri; 10,00 Mladinski oder: Je-je-jecljavček; 10.30 Narodnostni trenutek Slovencev;! 1.30 Odprta knjiga; 11.40 Kantavtorji; 12,00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 12.20 Evergreeni; 12.40 Cappel-la Savaria; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.30 Praznični utrinek; 15.45 Črnske duhovne pesmi; 16.00 Radijska igra: Portret organista Simona; 17.00 Mi in glasba; 18.00 1492 ali kaj je kdo odkril; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19,00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst. Radio Koroška 6.30-7,00 Daj mi luč, da bom oznanjal tvojo ljubezen; 18.10 - 18.30 Vsako resnično življenje je srečanje (P. Zunder). ; SATELIT SUPER 5.30 Victory, poslovne novice, The Mix; 12.30 Finančne novice; 12.40 Media Europe; 13.30 Novice; 14.00 Inside edition; 14.30 Se-rie Noire, 16.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19,30 Se-rie Noire; 20,00 The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Focus; 22,00 Novice, reportaže; 22.45 US Market WRA; 23.00 Second Time Lucky (ZDA 1984); 0.50 Survival; I, 20 The Mix 2.00 China News Europe. SKY ONE 6.00 DJ Kat Show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game; II. 00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12,00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; -14.00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15,45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The next genera-tion; 19,00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 S.I.B.S.; 21.30 The Heights; 22.30 Hill Street Blues; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek: The Next Genera-tion. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Hokej na ledu; 11.30 Aerobika; 12.00 Evro-goli; 13.00 Smučarski skoki za SP; 15.00 Tenis; 19,00 Smučarski skoki za SP; 20,00 Košarka; 21.30 Športne novice; 22,00 Tenis; 0.30 Športne novice SCREENSPORT 8.00 Odbojka na plaži; 9.00 Konjeništvo; 9.50 SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek; 11.00 Nogomet; 11.30 Rally Pariz-Dakar; 12.15 SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek; 13.30 Kegljanje; 14.30 Boks; 16.30 Rally Pariz-Dakar; 17.00 Surfanje; 17.30 Odbojka na plaži; 18.30 SP v smučanju; 19.30 Kickboks; 20.30 Kegljanje; 21.30 Rally Pariz-Dakar; 22.00 Košarka; 24.00 Motošport; 0.30 SP v smučanju; 0.30 Mednarodni šport. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 16,00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 The Real VVorld; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 22,00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Post Modem; 2.00 Video; 3.00 Yoi; 3.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11,00 The Dream Machine; 12.50 Lady Ca-roline Lamb; 15.00 The Angel Levine (ZDA 1970); 17.00 The Per-fect Dale; 18.00 Stod Up; 19.00 The Dream Machine; 20.40 Enter-tainment Tonight; 21,00 Born To Ride; 23.00 The Nightman (ZDA 1991); 0.40 Evil Senses; 2.15 King Of The City; 3.55 Savage. Haro-bour; 5.15 From Hollywood To Deadvvood, MOVIE CHANNEL 6.00 Desire Under The Elms; 8.00 Duncan's VVorld; 10.00 The Talk Of The Town; 12.00 It Nearly Wa-sn't Christmas; 14.00 Hell's Island (ZDA 1955, i. Joh Payne); 16.00 Duncan's VVorld; 17.55 Brother Sun, Sister Moon; 20.00 The Bad News Bears (kom., ZDA 1975); 22.00 Bullseye; 24.00 Flight Of The Intruder; 2.00 Reunion; 3.55 The Grifters (ZDA 1990). PRO 7 5.50 Serije: Agencija Maxwell; 6.35 Vicky, 7.00 Risanke, 8,00 Jane in Kathleen; 10.40 Dr. Strange-love ali kako sem vzljubil bombo (VB 1963); 12.20 Ulice San Francisca; 13.15 Show Billa Cosbyja; 13.45 Golt za vse primere; 14.35 Dobermanova tolpa (krim., ZDA . 1971); 16.00 Neizprosna, a prisrčna; 16.50 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Perry Mason: Glasbeni umor; 22.05 Jake in McCabe; 22.55 Interface (fant., ZDA 1984, i. John Davies); 0,20 Poročila; 0.30 Ponovitve. 6.00 Jutranji program; 9.10 Serije: Dr. Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča; 11.00 Tvegano; 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klgn; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Ugrabitev Kari Swenson (ZDA 1987, i. Tracy Pollan); 22.05 TV Štern; 23.05 Police Story (Hong Kong 1985, i. Jackie Chan); 0.45 Nočni program, ponovitve. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6,00 Dobro jutro; 8.45 Ponovitve; 10.30 Etapni zajec (kom.. Nem. 1937); 11.55 Živali zasebno; 12.25 Kolo sreče; 13,05 Hribovski zdravnik: 13.55 Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 15.55 NLP; 16.55 5 krat 5; 17.05 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Srce je adut; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Kje je moj dom? (Nem. 1958); 21.55 Žgoče; 22.00 Schreine-makersova v živo; 23.10 24 ur; 23.40 Operacija ognjeni vihar (ZDA 1991, i. VVings Hauser); 0.35 NLP; 1.30 Pregled programa, Vi-deotxt. PREMIERE 7.00 Žabec Flip; 8.00 Vrhunski koncerti; 8,40 Dinky; 10.20 Lov na oddajo; 12.00 0137 Intervjuji; 12.45 Šport; 12.50 Showbiz; 14.15 Knjiga o džungli; 15.45 Vohun iz Gimazije (kom., ZDA 1991, i, Richard Gere);17.15 Green Gard (kom., Avstral.-Fr. 1990, i. Gerard Depardieu); 19.00 Shovvbiz; 19.25 Šport; 21.05 VVerner (ris. kom.); 21.45 Ples z volkovi (vestern, ZDA 1990, i. Kevin Costner, Mary Mc-Donnell); 0.30 Box Office America; 1.05 Rooke (ZDA 1990); 3,05 Smrt pod palmami (ZDA 1990). STOCKHOLI PO SVETU HELSINKI.... -4/-1 OSLO........ -5/-4 STOCKHOLM... -4/0 K0BENHAVN... -4/0 MOSKVA...... -8/-2 BERLIN..... -10/-7 VARŠAVA..... -14/-7 LONDON...... 5/5 AMSTERDAM... -3/-3 BRUSELJ..... -3/-2 BONN........ -7/-3 FRANKFURT... -13/-4 PARIZ....... -2/-1 DUNAJ....... -9/-3 MUNCHEN..... -14/-3 ZURICH...... -U/-5 ŽENEVA...... -10/-2 RIM........... 1/6 MILAN........ -7/2 BEOGRAD..... -14/-3 NICA.......... 1/8 BARCELONA... 0/8 BUKAREŠTA... -15/-2 CARIGRAD.... 2/5 MADRID...... -3/3 LIZBONA..... 9/12 ATENE......... 5/8 LARNAKA..... 9/7 TUNIS......... 5/7 ALŽIR........ 7/12 MALTA....... 0/12 JERUZALEM... 3/12 KAIRO....... 11/16 MOSKVA O K0BENH, O MINSK LONDON O HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN O VARŠAVA O PRAGA O PARIZ MUNCHEN O DUNAJ n LJUBLJANA J O BUDIMPEŠTA : O ZAGREB ZURICH O MILANO O vREŠTA SOFIJA |OGRAD O O MADRID LIZBONA O ANKARA PALERMO TRIPOLI VREMENSKA SLIKA Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljen frontalni val je do- segel severne Alpe in se počasi pomika proti jugu. Pred njim priteka v višinah nad naše kraje nekoliko toplejši zrak. BENGAZI KAIRO okluzija topla fronta hladna fronta PLIMOVANJE Danes: ob 1.38 najnižje -8 cm, ob 7.28 najvišje 46 cm, ob 14.33 najnižje -62 cm, ob 21.14 najvišje 30 cm, Jutri: ob 2.22 najnižje -12 cm, ob 8.09 najvišje 49 cm, ob 15.05 najnižje -67 cm, ob 21.45 najvišje 37 cm. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.43 in zašlo ob 16.33. Dan bo dolg 8 ur in 50 minut. Luna bo vzšla ob 14. uri 30 minut in zašla ob 05. uri 39 minut. nad 30 C' 20/30 C' 10/20 C 0/10 C’ -10/0 C' -20/-10 C' pod -20 C' središče središče ciklona anticiklona megla ONESNAŽENOST ZRAKA ALPE-JADRAN / SPRVA SONČNO, NATO V ALPAH POSLABŠANJE Z RAHLIM SNEŽENJEM Povprečne 24-urne koncentracije SC>2 v mikrogramih na rn3 zrnlcn ■ O SALZBURG GORNJI SENIK O SALZBURG GORNJI SENIK rrv3 zraka: Ljubljana 91 Maribor 160 Celje 130 Trbovlje 126 Hrastnik 46 Zagorje — Šoštanj 15 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI pod 10% MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA BELJAK BELJAK 44 ** LJUBLJANA.... -8/-4 TRST........... 0/3 CELOVEC..... -17/-6 BRNIK....... -9/-4 MARIBOR..... -13/-4 CELJE...... -15/-4 NOVO MESTO -10/-4 NOVA GORICA -1/6 MUR. SOBOTA -16/-6 PORTOROŽ..... -4/4 POSTOJNA..... -8/-5 IL. BISTRICA. -13/1 KOČEVJE...... -8/-4 ČRNOMELJ.... -7/-4 SL. GRADEC... -16/-6 BOVEC........ -10/-2 RATEČE..... -17/-6 VOGEL....... -8/-1 KREDARICA.... -8/-6 VIDEM....... -5/5 GRADEC...... -16/-8 MONOŠTER.... -12/-3 ZAGREB...... -14/-5 REKA........ -2/-5 MARIBOR TRBIŽ O o KRANJSKA GORA ČEDAD VIDEM O ( ^ A MARIBOR TRBIŽ O KRAI GORA VARAŽDIN O 10-30% VARAŽDIN O O KRANJ o KRANJ ČEDAD VIDEM O O LJUBLJANA O LJUBLJANA O PORDENONE 10-30 30-50% o PORDENONE N. GORICA N. GORICA O ZAGREB O NOVO MESTO O POSTOJNA O POSTOJNA O NOVO MESTO GORICA GORICA ******** STANJE VODA 30-60 50-80% KOPER O KOPER Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 102, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 80, Sava Šentjakob: 181, Sava Radeče: 196, Sora Suha: 104, Ljubljanica Moste: 75, Savinja Laško: 102, Krka Podbočje: 85, Kolpa Radenci: 83, Soča Solkan: 195. O KARLOVAC O KARLOVAC O reka UMAG O UMAG nad 60 nad 80% PAZIN O PAZIN O 5-10 m/s V SLOVENIJI: V četrtek bo zmerno do OBETI: V petek bo sprva še pretežno pretežno oblačno. Ponekod v notra- oblačno. Čez dan pa se bo delno njosti bodo občasno tudi manjše razjasnilo, padavine. Nekoliko topleje bo. V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo, ob- SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno jasno časno zmerno oblačno. Popoldne ali bo. Le na avstrijskem Koroškem bo zvečer se bo v severnih krajih zmerno zmerno oblačno, zvečer pa bo v Alpah pooblačilo. Najvišje dnevne temperatu- že rahlo snežilo, re od -5 do 0, na Primorskem do 10 °C. nad 10 m/s V VEDNOST CESTE / MOKRE IN SPOLZKE HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce Viri pitne vode CTI OVEN 21-3/204 : Danes je sicer naklonjen zakonskim zadevam, vendar ne pričakujte nobenih uslug na tem področju. Dan tudi ni primeren za kakršne koli pravne zadeve. J BIK 214/20-5 : Še naprej boste razmišljali o denarnih problemih, ffftr na katerih razrešitev boste še morali čakati. Zdi se vam, da ni pra-v “ vih rezultatov, naj si še tako prizadevate. ------ DVOJČKA 21-5/21-6 : Slišali boste govorice ali dobili direktno JLA* informacijo, ki se vam bo zdela nemogoča in neresnična. Nevarnost A A včerajšnje finančne pasti je še vedno aktualna. ~1 RAK 22-6/22-7 : Na delu bodo zelo smiselne odločitve v senci BELJAK CELOVEl O Organizirana oskrba s pitno vodo se najpogosteje izvaja z zajemom iz podzemnh vodnih virov, površinskih voda in izvirov. Izbira vira je odvisna od mnogih dejavnikov: naravnih, gospodarskih in včasih tudi tradicije. Obe največji slovenski mesti se oskrbujeta s črpanjem podtalnice iz prodnopeščenih rečnih naplavin, tako imenovanih vodnih virov z med-zrnsko poroznostjo. Ti lahko, ob preudarni zaščiti'pred onesnaževanjem, zagotavljajo zadostne količine kakovostne vode. Velemestom je možno zagotoviti velike količine vode, ki jih potrebujejo, le z izkoriščanjem površinskih voda: rek, jezer in najpogosteje umetnih jezer. V zahodni Evropi pogosto bogatijo podtalnico z umetnim poniko-vanjem rečne vode. Velemestom v Kaliforniji dovajajo vodo iz umetnih akumulacij nekaj sto kilometorv daleč stran. Iz izvirov se pri nas napaja veliko manjših lokalnih vodovodov, iz krnskih izvirov pa tudi precej večjih krajev. Kraški izviri praviloma nudijo zahtevane količine vode, ki pa je zaradi slabe samočistilne moči kraških vodnih virov pogosto nezadovoljive kakovosti. Na Vrhniki so bile nekoč pogoste hidri-čne epidemije, dokler so se oskrbovali s kraško vodo. Način izkoriščanja virov pitne vode je bil v preteklosti na Slovenskem skladen s splošnim civilizacijskim razvojem. V rimskem času se je naselje Neviodunum, pri današnjem Drnovem na Kraškem polju, oskrbovalo po akvaduktu z Gorjancev. V Ljubljani so v prejšnjem stoletju sledili ostalim evropskim mestom in leta 1890 zgmdili prvo vodovodno omrežje, po katerem so uporabnikom pošiljali vodo iz črpališča v Klečah. Zlatko Mikulič VARAŽDIN ČEDAl UDO GORICA' O KARLOVAC OPAZIN Ceste po Sloveniji so ponekod še vedno mokre in spolzke. Na izpostavljenih mestih je zlasti v jutranjih in večernih urah nevarnost poledice. Tudi burja ne ovira več prometa. Tako poteka promet tekoče in brez večjih zastojev. Tudi na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Za gorenjske mejne prehode pa priporočamo zimsko opremo. SNEŽNE RAZMERE (v cm) FURLANIJA-JK KO J/80 Cimolais...........-/- Poe J/30 Claut..............5/5 Bac 5/25 Piancavallo......40/80 Plifc J/30 Žabnice/Ovčjavas...25/30 Slo' 5/45 Raibl..............-/- Dol 035 Forni Avoltri.....,0/0 Na: 5/35 Forni dišopra...40/100 Spi' 5/25 Paluzza-Timau....30/40 Hei 5/25 Paularo............0/0 Ka1 J/20 Pontebba.........60/80 Kor J/90 Pradibosco.......50/90 Kčts 3/20 Prato Carnico......-/- Mc 3/20 Zoncolan.........20/60 AV 3/70 Sauris...........30/45 Arll 3/30 Sella Chianzutan ...30/60 Se< 0/20 Nevejsko sedlo...20/40 Kih 0/30 Višarje..........35/60 Ot 0/30 VENETO 0/20 Sappada SLOVENIJA Kope.............. Zelenica.......... Golte............. Stari vrh......... Rogla............. Kanin............. Cerkno............ Soriška planina... Vogel............. Kobla............. Mariborsko Pohorje Kranjska gora..... Pokljuka.......... Rog-Črmošnjice.,., Polževo........... Jezersko.......... Ulovka............ Straža pri Bledu.. Črni vrh.......... .40/100 DANES TEMPERATURE VČERAJ TEMPERATURE OB 13. URI DEŽ/SNEG OBLAČNOST DANES TEMPERATURE mm na dan VETER MEGLA n n ZASTOJI X ZAPRTA CESTA Jr POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA S SAMO Z ZIMSKO OPREMO <89 ŠPORTNA PRIREDITEV = GOSTA MEGLA 1 BENCINSKE ČRPALKE 24 UR O jasno poloblačno o oblačno f nevihta A dež sneg mu 24 Sreda, 6. januarja 1993 VREME EVROPA / OBSEŽEN ANTICIKLON NAD JUŽNO POLOVICO EVROPE VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE