gpedlctooe ta abbonamento postale — PoAtnlna platen* v (otovM
Leto XXV.	Ljubljana, 18. februarja 1943-XXI
Posamezna itevtlba eent M Štev.7
BOnOTINA
in KMETSKI LIST
upravoisivo m jieumStvc »UOMUVUSU,« ujuuijana	Naročnina ta tuzemstvo: Četrtletno «. L, polletno
Puccinijeva uiir« « 6. U nad., telefoni 31-2* do 31 26 1Z>1313 VS3K t^UCIl 12 — L. celoletno 24. L - Posamezna številka Račun foflinp nrantlntce portmi « MuhUnnl « in 711	80 cent.
Bliža se pomladna delo na vrtovih
Glasilo našega Sadjarskega in vrtnarskega društva je pravkar izšlo v trojni skupni številki v počaščenje tridesetletnice svojega obstanka. Med raznimi poučnimi članki je zlasti važno kratko navodilo g. Josipa Štreklja: »Kako bomo letos sejali vrtnine?«
Iz znanih razlogov bo letos pri nas težko dobiti dovolj semena tistih sort, ki so se za naše razmere dobro izkazale. Toliko težje bo to, ker so le redki zelenjadarji vzgajali seme doma, čeprav se je toliko priporočalo. Kar ni v domači zalogi, bo treba dokupiti in se zadovoljiti tudi z manj vrednimi sortami in s slabšo kakovostjo. Toda oskrbimo si čimprej, kar manjka!
Pred nakupom preglejmo najprej svojo zalogo semena iz prejšnjih let. Ako nI na zavitkih napisano leto pridelave ali če je bilo seme hranjeno v prevročem ali v vlažnem prostoru ali nedozorelo, preizkusimo kaljivost; Tudi pri nakupljenem semenu se ne moremo zanesti na kaljivost. Ka-lilni poskus napravimo tako, da določeno število zrnc vložimo med moker pismen papir in to po-! ložimo na rob krožnika; na dno krožnika pa na-j lijemo nekoliko vode, da jo papir vpija po potrebi. I Tako pripravljeno seme s krožnikom postavimo 1 na toplo (okoli 25° C), n. pr. vrh pečice nad štedilnikom. Po številu izklilih semen preračunamo odstotek kaljivosti in po tem tudi gostoto setve. Brez te preizkušnje se rado dogodi, da ostanejo posejane grede prazne.
Gnojimo s čim zrelejšim gnojem plitvo ob pobočjih jarkov, da se hitro razkroji, nikar pa ne globlje podkopavati gnoja na dno jarkov! Sejmo le v vrste! S prlostrenim količkom napravimo brazdice ob napeti vrvici približno trikrat tako globoke, kakor je seme debelo. V narejene brazdice polagamo seme v primerni razdalji, prisujemo
s čeljustmi grabelj in potlačimo, da ni praznin ob semenu, ker bi sicer strohnelo. Razdaljo brazdic določimo po velikosti vrtnin v doraslem stanju. Pri setvi na široko se potrebuje štiri do petkrat več semena, zakaj nepokrito ali premalo pokrito seme ne kali zbog pomanjkanja vlage in ga navadno ptice pozobljejo, pregloboko sejanemu pa odmre klica, preden doseže površje zemlje, ker poprej porabi vso hrano iz semenskega jedra. Da je v taki setvi nemogoče rahljati zemeljsko skorjo, da je težavno in počasno delo, zlasti pletev, je na dlani. Koder je težka in morda še nekoliko kepasta zemlja, prisujemo seme v brazdicali s kompostom ali s humozno prstjo.
Gomolje krompirja sadimo v 60 cm oddaljene vrste po 40 cm narazen. Gomolje polagamo v jamice z očesci navzgor. Nizki fižol sejemo v 50 cm oddaljene vrste ali pa tudi v kupčke (grme) po 5 do 6 zrn skupaj. Natiški fižol (preklar) pa sadimo po 5 do 6 zrn v razdalji 60 cm po dve vrsti na gredo. Pred setvijo postavimo kole in v jamice okrog kolov položimo seme. Večje število semena donaša razmeroma manjši pridelek. Buče sadimo na razdaljo 150 cm po tri rastline za en grin. Ako položimo večje število semena, izrujemo sla-botnejše rastline po izkalitvi in pustimo le tri naj-krepkejše. Seme buč in vseh bučnic pa polagamo v zemljo s konico navzdol.
Seme vrtnin pred setvijo razkužimo s cereta-nom, da obvarujemo rastline hudih glivičnih bolezni!
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
Silovito vojskovanje na vzhodni fronti prehaja v novo obdobje. Ruski naval še ni v ničemer popustil ln nemška vojna poročila odkrito priznavajo, da so nemške čete izpraznile nekatera znana mesta, med njimi Krasnodar na Kavkazu, Rostov ob Azovskem morju in Vorošilovgrad ob Doncu. Vse to pa ne preseneča, ker
ni nikaka skrivnost več, da se je nemško vrhovna poveljstvo odločilo za novo obrambno črto, ki bo močno skrajšana, zato pa tem bolj učvrščena. Razume se po sebi, da niso znane nikake podrobnosti, kod bo držala nova nemška obrambna črta; eno pa vemo zagotovo, nemške čete se iz sedanjih strahovitih navalov ruskih čet v redu umikajo in se Rusom ne posreči, da bi kje zajeli večje edinice. To se je zgodilo samo pri Stalingradu, kjer je 6. nemška armada vztrajala za vsako ceno in s skrajnim žrtvovanjem, da je lahko nemško vrhovno poveljstvo medtem izvršilo nove premike svojih Č3t in da je obenem privedlo rezerve, s kateremi se zdaj združujejo na novi obrambni črti tiste nemške čete, ki se po določenem načrtu umikajo pred boljševiškimi kleščami. Ob znani nemški vojni tehniki smo lahko prepričani, da bo novo obrambna črta predstavljala
zelo trd oreh za rusko strategijo.
Vsekakor so Rusi imeli do sedaj neprimerno večje izgube kakor Nemci in njihovi zavezniki. Tako brezobzirnega žrtvovanja množic in materiala pač doslej šs ni zabeležila svetovna zgodovina. Ra--njenci, ki so bili z letali prepeljani izpred Stalin-grada v nemško zaledje, so o tem izpovedali mar-s.kaj značilnega. Tako je neki nemški stotnik izpovedal, da si kar ni mogoče predstaviti, kdor sam ni videl, s kakšno silo m besnostjo navalju-iejo boljševiki. To so pravcati plazovi in poplave tankov, topov ln drugega orožja. Stotnik šteje 26 let in je bil že večkrat odlikovan zaradi posebnega poguma, vendar pravi, da je bilo treba spričo grozne sovjetske premoči pri Stalingradu res jeklenega srca, da človek ni podlegel uničujoči moči sovjetskega orožja.
Vse to kaže, da hočejo boljševiki za vsako ceno doseči odločitev pred letošnjo pomladjo. Zato tako brezmejno tvegajoče žrtvujejo vse, kar le morejo spraviti na fronto. Znano je, da je Stalin že od prvega dne vojne in celo že v miru mobiliziral vse moške od 15. do 65. leta starosti. Nadalje je naglo zamenjal moške delavce po tovarnah z ženskami in je odposlal na bojišče vse, ki lahko nosijo puško. Obenem je izkoristil zavezništvo s kitajskim poglavarjem čangkajškom, da je dobil od tam nove delovne sile. Na stotisoče Kitajcev, molkih in žensk, je bilo prepeljanih na Uralsko področje, kjer so v tvornicah orožja in po rudnikih zamenjali ruske delovne sile. Vse to — pravijo poročila iz Berlina — nam pojasnjuje ogromne sovjetske rezerve ln nas sili k temu, da ne gojimo upanja, da bi se mogla nekega dne sovjetska armada zrušiti zaradi pomanjkanja ljudi. Zrušila se bo morda iz drugih razlogov, toda ne zaradi pomanjkanja sredstev.
Nemška poročila o bojih ln operacijah na vzhodni fronti so odkrita, kar je tudi razumljivo.
Nemški narod je bister in si ne da ničesar prikrivati, razen tega je pa vodstvo docela povezano z narodom v enoto ln je zato potrebno, da je narod v tako usodnih časih podrobno informiran o stanju na fronti, da sproti sam presoja in sprevidi, kaj je treba storiti za rešitev pred navalom boljševizma. Nemška poročila pravijo o sedanjem umiku na novo obrambno črto tole: Umik predstavlja za vsako vojsko ognjeni krst. In to preizkušnjo so oborožene sile Osi odlično prestale. Na nobenem kraju se boljševlkom ni posrečilo spremeniti umik, ki se je povsod Izvršil v najlepšem redu ln z najbolj železno disciplino, v zmedeni beg. Kjer pa je bilo treba sovražnika po vsej sili ustaviti, se je tudi to zgodilo. Poročila navajajo za prjmer vojevanje pri Stalingradu in pa zadržanj« Italijanska divizije »Julia«. Umik izpred Sta-
lingradu in s Kavkaza je bil sicer potreben, toda z umikom osnih sil se je bojišče že doslej skrčilo i za več sto kilometrov, tako da je nova črta bolj na gosto zastražena s četami Osi. H temu pa naglo dohajajo še nove rezerve iz zaledja v glavna žarišča borbe. Ker se je fronta tudi bolj približala domovini, so lahko vojskujoče se čete bolje oskrbovane s hrano in orožjem. Se nekaj pripominjajo k temu berlinska poročila:
v bojne črte prihaja novo orožje, ki ga je nemška Industrija izdelala jeseni in pozimi.
O tem bt se dalo — pravijo v Berlinu — veliko povedati, kar pa se srne iz razumljivih razlogov samo omeniti. Prišel bo čas, ko se bo tudi o tem lahko rekla kakšna večja beseda.
O razvoju bojev na vzhodni fronti je podalo nemško vojno poročilo od 17. t. m. naslednjo sliko: »Sovražnik skuša na vzhodni fronti z vedno novimi oddelki, ki jih namesto izkrvavelih meče v bitko, priti z obkoljevalniml ln prodornimi operacijami do odločilnega uspeha. Nemške armade preprečujejo z nezlomljivim odporom, elastičnim bojevanjem in odločnimi protinapadi sovražnikov namen in mu prizadevajo vedno iznova najtežje izgube. '
Pri Novorosijsku in na nekaterih drugih točkah kubanskega mostišča podvzeti sovražni napadi so bili odbiti z velikimi krvavimi sovražnikovimi izgubami. Zimska bitka med izlivom Dona in ozemljem severno od Kurska, je zopet pridobila na silovitosti. Sovražni konjeniški oddelek, ki je ob srednjem Doncu prodrl v nemško zaledje, je bil odrezan od zvez z zaledjem in gre uničenju naproti. Med odmikalnimi pokretl iz loka reke Don-ca na odrejeno skrajšano obrambno črto sta bili po načrtu in brez motenj s strani sovražnika izpraznjeni mesti Rostov in Vorošilovgrad,
Na fronti med Volhovom ln Ladoškim jezerom ter pred Petrogradom je sovražnik spet prišel v napad na široki fronti. Napadi pa so se zrušili v osredotočenem ognju vseh vrst orožja.«
Pogosto so zadnji čas v nemških vojnih poročilih navedbe, da prihajajo angleški in ameriški i letalci nad zapadno nemško področje vznemirjat | prebivalstvo. Brezobzirno mečejo rušilne in zaži-
galne bombe. Nemško vojno poročilo od 15. t~ m. i je navedlo, da so prejšnji večer padale sovražno bombe na nekatere kraje zapadne Nemčije, predvsem na vasi. Prebivalstvo je imelo izgube, predvsem v Kolnu. Povzročena je bila škoda zaradi požarov, predvsem na stanovanjskih poslopjih. Osem Izmed napadajočlh bombnikov je bilo samo ta večer sestreljenih, 4 nadaljnja letala pa so bila sestreljena podnevi ob obali Rokavskega preliva. Seveda tudi nemški letalci pogostokrat pohite čez Rokavskl preliv, da se maščujejo nad Angleži, ki jim je metanje bomb iz zraka očividno najenostavnejši in najljubši način vojskovanja.
Na Tuniškem bojišču je zadnje čase živahno delovanje obojestranskih izvidniških patrol.
Zelo ostre so borbe v zraku. Zadnji čas je bilo sestreljeno prav znatno število angleških in ameriških letal, razen tega so italijanski bombniki napadli pristaniške naprave v Alžiru in Tobruku in povzročili obsežne požare. Dne 14. t. m. pozno zvečer so sovražna letala v več valovih metala bombe raznega kalibra in zažigalne lističe na mesto Milan ter so povzročila hudo škodo na mnogih civilnih poslopjih. Doslej je bilo ugotovljenih 16 mrtvih in 224 ranjenih. Dve Izmed štirl-motornlh letal sta treščili na tla. Nadaljnji sovražni letalski napad, ki je bil izvršen na italijansko mesto Spezzio, je zahteval eno smrtno žr iev in 22 ranjenih.
Med državami, ki se zadnji čas vedno od-ločneje bori proti boljševizmu, je Bolgarija. Nedavno noč je bil v Sofiji ustreljen od nekega komunističnega atentatorja general Lukov, vodja združenja legionarjev In odločen nasprotnik boljševizma. General Lukov je bil zelo znan bolgarski oficir, saj je bU od leta 1935. do 1038. vojni minister. Štiri krogle so ga zadele, ko je šel ponoči s hčerko domov. Na kraj umora sta prihitela notranji in vojni minister. Veliko število sum-ljivcev je bilo prijetih. O borbi Bol trije proti boljševizmu je prav te dni objavil uradni bolgar-I ski list »Dnes« uvodnik, ki pravi: Vojna proti | Rusiji zanima vso Evropo, toda za Bolgarijo j« boljševiška nevarnost mnogo večja kakor za ka>
tftrokoli drugo državo v Evropi. Angleži In Američani so Sovjetski zvezi že dovolili velike krajevne koncesije, med njimi tudi bolgarsko obalo Črnega morja, torej četrtino bolgarske zemlje. Nesmiselno bi bilo verjeti, da boljševikl ne bi hoteli za zmerom tam ostati, če bi nekoč stopili na bolgarska tla. V ostalem je znano, kako Angleži in Američani delujejo v korist emigrantskih vlad lz Jugoslavije in iz Grčije v škodo Bolgarije. Churchill in Eden sta ponovno izjavila, da ne bodo samo Macedonija, Tracija in pokrajine ob Mo-ravi odtrgane od Bolgarije, temveč še nekateri drugi predeli. Spričo vsega tega si je lahko predstavljati, — naglaša »Dnes« — v kak položaj bi zašli Bolgari, čl bi prišlo do angleško-boljševiške zmage. Dnevnik zato zaključuje: »Bolgari moramo ostati hrabri in pripravljeni za borbo, da bomo branili svojo zemljo. Pripravljeni moramo biti, da damo, če bo treba, tudi svoj prispevek v krvi za dosego tega cilja.«
Kadar kokdn hlraja
Ze je spet poživljen naš kokošji rod, že je sv. Neža storila svoje. Je splošna želja, da bi bilo čimveč jajc poceni na trgu. Rejci perutnine naj posvetijo kokošim čimvečjo nego. O boleznih, ki povzročajo mnogo škode in preglavic, je g. dr. Janko Koren napisal v glasilu naših rejcev koristno in poučno razpravico.
Kokoši bolehajo zaradi številnih različnih bolezni, a znaki vseh teh so skoraj isti ali pa vsaj podobni.
3naki, ki jih skoraj pri vseh boleznih opažamo, so: bolna žival preneha jesti, hujša, šepa, pogosto odpira kljun in večkrat trpi na driski ali pa zapeki. Kako često se ponavlja isti znak pri najrazličnejših boleznih, naj pokaže razmo-trivanje o vzrokih hujšanja oziroma mršavljenja perutnine. Če se podrobno zanimamo za vzroke mršavljenja in jih štejemo, bomo brez posebnega truda našteli kar kakih 50 na prvi mah. Če pa še kaj bolj brskamo, jih verjetno naštejemo še nekaj več. Ker bi bilo preobširno, če bi si hoteli posamez ogledati vse vzroke, jih bomo pre-rešetali raje po skupinah zajedavcev, in sicer si bomo ogledali skupino, ko nastopi hujšanje zaradi — notranjih in zunanjih —, skupino, ki trpi zaradi zastrupljenj, in skupino, ki boleha zaradi kužnih obolenj.
Zajedavci škodujejo napadeni živali na tri načine,
in sicer ji jemljejo hrano, jo vznemirjajo s svojim gibanjem in vbadanjem ter končno z izloče-
vanjem strupov slabijo napadeni organizem in s tem povzročajo mršavljenje. Skupino notranjih zajedavcev tvorijo predvsem razne eime-rije — povzročiteljice kokcidioze —, o katerih je bilo že precej napisanega, toda še vedno premalo. V preteklem avgustu je največji del piščancev bolehal, hiral in poginjal prav na kokci-diozi, katere karakteristični znak je hitro napredujoče mršavljenje, driska in zaspanost živali. Poleg kokcidioze povzroča naglo mršavljenje obolele živali še kokošja malarija, tokso-plazma ter še nekaj drugih bolezni, ki pa so v naših krajih bolj redke. Drugi del skupine notranjih zajedavcev tvorijo razne gliste in traku-lje, ki so po navadi glavni krivci slabega napredovanja in rasti piščancev. Razen mršavosti, ki se ne da popraviti niti z najboljšo hrano, povzročajo gliste in trakulje šepavost perutnine, krče in pogosto odpiranje kljuna. Vsak perut-ninar bi moral v poletnih mesecih vsaj enkrat izvršiti kuro proti črevesnim zajedavcem.
Nič manj nevarni niso kožni zajedavci, ki pogosto obcrejo debelo žival do kosti in kože.
Razne uši in pršice počasi, vztrajno in sigurno slabijo napadene živali. Najlaže in najceneje se bori perutnina proti kožnim zajedavcem tako, da ji pripravimo mivko pomešano z žveplenim cvetom ali s tobačnim prahom, da se v tem perutnina lahko koplje vsak dan. Če pa je žival po kožnih zajedavcih močno napadena, moramo uporabiti razne masti, ki so v to svrho pripravljene. Ni pa priporočljivo uporabljati petroleja, ki lahko povzroči močno zastrupljenje z znaki naglega hujšanja, ohromelosti, slabosti ter odmiranja kože. Razna namerna zastrupljenja, ki so pri perutnini precej pogost pojav, navadno ne povzročajo hujšanja živali, ker zastrupljena perutnina naglo pogine. V industrijskih področjih ter v okolici tovarn pa je treba pri iskanju vzrokov mršavosti vedno upoštevati tudi možnost zastrupljenja.
Tretja skupina vzrokov hujšan.ia perutnine pa so kužne bolezni,
in sicer v glavnem naslednje: kolera, kužni nahod, difterija ali davica, tuberkuloza, kokošja spirohetoza in streptokokoza. Skupni znak vseh naštetih bolezni je očitno hujšanje. Posamezne bolezni pa imajo še svoje posebne znake, kakor n. pr. pri koleri, kjer kokoši trumoma in naglo cepajo, pri kužnem nahodu, kjer se iz nosa cedi obilen sluzasti izcedek, pri difteriji ali davici opažamo otekline okrog oči in nosa, gnojne na-slage v grlu in težko dihanje; pri tuberkulozi opažamo močno mršavost, dolgotrajno bolehanje in občo bledost, ki počasi napreduje; pri spiro-
hetozi, ki jo povzroča sila majhno bitje, ki živi in se razmnožuje v krvi, se pojavljajo skoraj isti zunanji znaki, le da se ti hitreje razvijajo in žival hitreje uničijo. Pri obolenju na strepto-kokozi je pa hujšanje edini bolezenski znak. Živali, v kateri so se silno razmnožile posebne bakterije, nazvane streptokoki, vidno hirajo kljub dobremu teku in dobri hrani. Ce se hiranje takoj v početku ne opazi, napadeni živali ni več pomoči. V početku hiranja pa se da napredovanje bolezni prav lepo ustaviti s posebnimi injekcijami.
Tisočeri nasveti za raka
Ce pomislimo na tisoče in tisoče revežev, ki trpe na raku m ki so spričo dejstva, da zdravil-ska veda še nI našla uspešnega sredstva, s katerim bi bilo raka mogoče ozdraviti, prej ali slej obsojeni na smrt, pač težko verjamemo, da bi bilo to grdo bolezen mogoče ozdraviti kar na 1800 načinov, kakor pravi neko čudno zanimivo poročilo iz Amerike.
Bilo je pred sedanjo vojno. Neka ameriška »družba za nadzorstvo nad rakom« se je po časopisju obrnila na javnost, naj pove svoje mnenje o tem, kako da se rak najuspešneje zdraviti. Odgovorilo je okrog 4000 ljudi, ki so dali skupno kar 1800 nasvetov za zanesljivo ozdravljenje ljudi, ki trpe na raku. Med temi nasveti so tudi ti-le:
1.	Potresi meso, kjer človeka razjeda rak, s prahom na surovem maslu pečene žabe.
2.	Položiti na rak-rano najprej živo krastačo, potem pa jo nadomestiti s takšno, ki je pravkar poginila.
3.	Držati v roki živega krta, dokler ne pogine, zakaj krt učinkuje na raka kot magnet.
4.	Jesti slanike, a samo takšne, ki so brez glav.
5.	Dati na rak-rano živega vodnega raka brez nog ter ga držati na rani toliko časa, da pogine, nato pa rano izžgati.
6.	Spiti kozarec vode, v kateri so se kuhale zelene želve.
7.	Zmešati jabolčne pečke s prašičjo krvjo ter s to zmesjo mazati tisto mesto, kjer ima človek raka.
8.	Bolniku dati na obraz kakšno tako živo žival, ki je ne pozna.
9.	Uporabljati zmes suhih fig in mleka.
10.	človek, ki se hoče obvarovati pred rakcm, ne sme pisemskih znamk lepiti z jezikom. Zadnji nasvet velja torej le za tiste, ki raka še nimajo. Kako pa je z drugimi omenjenimi devetimi nasveti, si pa lahko sami mislite. Zadostuje, če pomislite, da tako svetujejo iznajdljivi Amerikanci.
M. Silvester:
O lovcih in tobaku
Vesele prigodbe med zeleno bratovščino
Dragi bralci! Ali poznate tiste vrste ljudi, ki se potepajo po šumi in preganjajo s svojimi pre-trganlml psički zajce, lisice in srne? Mislim da! Toda, tega ne boste vedeli, da so skoraj vsi strastni kadilci, že pri lovcih starega kalibra in kova velja načelo, da kdor izmed zelene bratovščine ne uniči vsak dan gotove količine žlahtnega zeljišča, ni pravi lovec in se med tovariši ne sme prav nič ponašati, kakor se ne more ponašati že osivela majka, katera ne uniči dnevno gotovo število lončkov kofetka, pa naj že bo kakršenkoli.
Naslednje vrstice hočem posvetiti lovcem in tobaku. Mogoče vam bodo ugajale, ker se od te vrste ljudi le malokaj zve. Znajo namreč držati jezik za plankaml, kadar je treba. Drugače so pa jako zgovorni.
Pri jesenskih lovih nudi gotovo najlepši užitek opoldanski odmor v prosti naravi. Krog običajnega ognja, — pa če je potreben ali ne, — se zbere vse, kar utegne biti količkaj v zvezi z lovom.
Pri takih prilikah pozabimo navadno na vse vsakdanjosti klepetavega in zavistnega sveta. Skromna (ali pa tudi obilna) papca in debelotre-bušen »putrh« razvežeta molčečim lovcem jezike. Ni torej zlodej, da bi se ob taki priliki ne uganila kaka poštena beseda. Začetno snov tvori navadno dopoldanski potek lova, pri čemer se izcimi marsikatera šegava pa tudi pikra na račun tistega, ki je bil pozabil doma »ravne šibre« in ki je bil deležen posebne lovske smole.
Pribiti pa moram, da med lovci ni zamere, in kdor bi kaj zameril, ta je mržen gost, katerega ne vidimo radi v lovski bratovščini! Zamerčljevi so navadno Ie kaki »nobel« petelinčki, katerih se ogiblje vsak pravi lovec. Nu, zdaj pa k tobaku!
Nekoč — bilo je že v pozni jeseni, — nas je poklicala lovska trobka k opoldanskem počitku pri ognju. Mrzla jesenska burja se je že neprijetno vsiljevala skozi obleko. Tesneje smo ob-stopili slabi ogenj, ali bolje rečeno oblak dima, ki se je valil v postranski smeri iz zanetenih
drv ter silil v usta in nos okrog te kadilnice stoječih lovcev. Ta neprijetnost, ki je vzbujala v očeh prizadetih prisiljene solze, je dala povod, da se je zasukal pogovor na tobak in njegove prijetnosti. Hvalili smo to dobroto blaga izpred prve svetovne vojne, grajali nadomestke v podobi listja bukve in jelenovega jezika; nekoliko smo pa tudi pozabavljali čez domačo robo.
V tak pogovor je naenkrat posegel debelušen lovec, ki je jel pripovedovati naslednjo dogodbico:
»Nekoč sem se peljal s tovarišem po železnici, da se udeleživa lova pri graščaku Ablju kot gosta. V železniškem vozu je bilo precej ljudi. Moj tovariš, ki je rad lovil s posebno vnemo tudi dvonoge srnice, je naenkrat lztaknil poseben oddelek, v katerem je sedela boljša dama s svojo hčerko. — In trenutek nato sva že tičala poleg lepe dame. Moj tovariš se je vsedel namreč poleg nje, jaz pa nasproti. Ne trdim, da sem ravno jaz kak poseben sovražnik lepega spola; sem ter tja že pogledam rad kakšno »luštno«, toda na tej salamenskt vožnji ml je hodilo vse nekam narobe ln poleg tega so me trapile neke skrbi. .. saj veste, da je človek v takih primerih podoben divjemu petelinu, ki nič ne sliši in le slabo vidi. Nič slabega misleč in pa da preženem moreče misli, sem potegnil iz svoje mavhe pipo, katero sem pa pozabil že nekaj dni temeljito osnažiti.
Svojo staro pipo sem torej nabasal do vrha s pristnim »firerjem« in zapalil kupček, ki je štrlel iz pipe. Po možganih so mi rojile skrbi in to me je ravno napotilo, da sem vlekel iz svoje pipe kakor cigan. V nekaj minutah je bil oddelek voza napolnjen z gostim dimom. Pa ne smete misliti, da sem kak zarobljenec. ki ne pozna olike; ne, kaj sem hotel, saj veste: brlge in skrbi!... Moj tovariš me je drezal z nogo, govoril z očmi, pa jaz nisem čutil ničesar, še manj se pa zavedal, da je moje početje skrajno nevljudno. Lepa gospa me je ošlnila s strupenim pogledom. A ko je začelo bledolično dekletce kašljati in jo je dim dušil, je pograbila gospa sunkoma mojo »fajfo«, hoteč mi jo iztrgati iz ust. Očividno pa ni poznala dama lastnosti pip in se je opekla ob pokrovčku, ki se je navzel od gorečega tobaka že precej gorkote.
Kaj se je nato vse dogodilo, tega vam ne morem natančno opisati, ker se je vršii cel prizor s kinematografsko naglostjo. To vem, da sem prestregel nekaj klofut in da sta nato frčala moja pipa ln klobuk skozi okno, katero je bil pravkar
odprl moj tovariš. Bogme, to vam je bil čeden teater! Navsezadnje so me porinili z zedinjenimi močmi iz oddelka, zaloputnil za menoj vrata in potegnili zaveso čez šipe. Seveda je moj prijatelj pomagal tisti — ne vem, kako bi ji rekel.
Prisegel sem mu na tihem večno sovraštvo, katerega pa seveda pozneje nisem držal, ker se lovci ne smejo sovražiti med seboj. K sreči smo bili blizu postaje C. Vlak se še ni ustavil docela, ko sem bil jaz že zunaj voza tn jo urnih krač pobral vzdolž proge, da pridem spet do svojega klobuka in do preljube »fajfe«. Neobičajno hitrost sem pa razvijal tudi zato, ker mi je brnelo po možganih nekaj o pritožbi, postajenačelniku — in takem.
Šele, ko sem imel za seboj dobrih sto korakov, sem se sramežljivo ozrl in v svoje največje začudenje opazil, kako prepeljava moj tovariš »tisto« damo in hčerko po peronu, ter jima nekaj dopoveduje in se dobrika. To ml je bilo več ko dovolj, »čakaj, prijatelj, jaz ti pokadim še z drugačnim tobakom!« sem si rekel in nadaljeval svojo pot z nekoliko zmanjšano hitrostjo. K sreči sem našel kraj železniškega tira svoj klobuk in »fajfo«; šel sem vzdolž tira do prihodnje postaje in se vrnil z obratnim vlakom domov.
Ta dan seveda ni bilo z lovom nič, zato sem jo pa ubral k zaročenki mojega tovariša, ki je bila ob enem tudi moja daljna sorodnlca, in sem mu jo temeljito razgovoril. Bila je silo huda.
Pa čas izleči vsako rano. Z nekdanjim lovskim tovarišem sva si zcpet dobra prijatelja in loviva kakor nekdaj, ko je vladalo — med nama še neskaljeno razmerje. Toda maščeval sem se le in na kak način? Ker sem razgovoril moji žiahtnici zaročenca, sem ji moral obljubiti nadomestilo. Tega pa nisem imel t "ko j pri roki tn sem ji moral zastaviti svojo osebo. Tako sem jaz srečen zakonski mož, kakor je tudi moj tovariš, ki je poročil vdovo s priveskom. — Mislim pa, hvala Bogu, da sem jaz srečnejši od njega, ker smem kaditi poljubno, kjer in kadar hočem, a on sme to storiti le na skrivaj. Ali je nisem dobro pogruntal?«
iS tU
Debelušni lovec je žel za svoje pripovedovanje odobravanje ln namigavanje. Pa vse to ga ni razburjalo in strašilo, ker strah je imel samo pred vdovami ln — medvedom. Slednje tvori drugo poglavje ln pride na vrsto prihodnjič.
25
w
ZlENA
»Vaš položaj se mi ne zdi prav nič pomilovanja vreden. Moja žena vam za gotovo ne da čutiti odvisnosti. V ostalem pa nihče ni povsem svoboden.« Besede so mu izzvenele ne-veselo in prešle v vzdih.
»Ne morem si predstavljati, da veste vi kaj o verigah«, je menila Hestera.
»Vaše besede le dokazujejo, da nimate pojma, kakšne so stvari v resnici. Stopetdeset sužnjev je na naši plantaži, pa nobenega ne teže verige huje kakor mene.«
»Kakšen nesmisel!« je vzkliknila.
»Prav nič nesmisel,« je odvrnil. »Sovražim j to življenje, sovražim delo na plantaži, sovra- j žim sladkor, sužnje! Razen moje matere in : žene po cele dneve ne srečam človeka, če pa ga kdaj srečam - o čem se pogovarjamo? O , sladkorju, sladkorju, sladkorju ...« Tega pač ; nisem pričakoval od življenja. Nikdar nisem > mislil, da bom nekoč priklenjen na ta J kraj...«
Potem ji je razložil, kako se pridobiva slad- I kor, kako drobe stebla in čisti sirup, a Hestero j so bolj kakor vse to zanimali ljudje, ki so opravljali vsa ta dela. Nekateri so bili mladi, nekateri stari, vsi pa le napol oblečeni. In povsod naokrog so stali pazniki z biči v rokah.
Ko sta si ogledala delavske koče, sta znova zajahala. »Zdaj pa si morava ogledati še kraj, po katerem ima plantaža svoje ime,« je dejal Ambrož. Jahala sta nekaj časa ob potočku , navzgor. Stezica, ki je bila izprva travnata, ; je postajala vedno bolj kamenita. Slednjič sta j prispela do selišča, ki se je bliščalo v vseh j barvah. Ambrož se je ustavil. »Konje morava j pustiti tu,« je dejal in razjahal. Kamenje, po i katerem sta šla peš dalje, je postajalo vedno večje. Nazadnje sta jima zaprli pot dve debeli, skoro meter visoki skali. Onkraj njih se \ je nahajal samoten prostor, komaj tako velik kakor soba in ves ograjen s krhkim kamenjem, tako da si prišel vanj le z ene strani. Sredi tega prostora je ležal kamen in izpod njega je klokotala voda. Ambrož je pokazal na ta kamen: »Po tem le izviru je dobila plantaža svoje ime. Lepo, kaj ne?«
Hestero pa je nenadoma obšla misel, da je njun izlet končan. V dveh urah, ki jih je bila prebila z Ambrožem, se je komaj utegnila spomniti svoje ljubezni. Ko pa je zdaj zrla v čisto vodo izvira — na tem samotnem kraju, kjer je imela občutek, da sta sama na svetu
—	se je ie polastila zavest, da najbrže nikdar ' več ne bosta tako sama. In o čem sta se ves ta čas pogovarjala? O sladkorju in sužnjih
—	zdaj na je bilo vse pri kraju. Nikdar več se ji ne bo ponudila takšna prilika, če ne bo zdaj ubogala svojega telesa. Saj ni bilo treba nič besedi, le zgovoren pogled, s katerim ga bo prisilila, da se ji bo ozrl na polne ustnice, ki so hrertenele po njegovih.
Kakor da se je pokorila neki višji volji, je storila Hestera vse, kar je njeno telo hotelo. In kakor da .ie bil tudi Ambrož lutka, ki ga premika nevidni režiser, je stopil naprej, ii ooložil roko okrog pasu in jo privil k sebi. Hotel jo je poljubiti, Hestera pa je kakor v viziji uzrla pred sabo bledo, otožno smehljajoče se Filipino obličje — naglo se mu je iztrgala in stopila od njega, da je njegova roka omahnila v prazno. Za trenutek je nevarnost minila. Hestera je stekla med skalama. ko je nenadoma zaslišala moški glas. Nekdo ie moral stati tam zunaj, nekdo, ki je klical Markhama. Stop;la je naprej in zagledala je neznanega moškega. Bil ie širokopleč a manjši od Ambroža, gosti lasie so se mu rdečkasto svetlikali, obleka pa ie bila zmečkana, kakor da je snal v njei. Iz obraza mu je sijalo dvoje svetlih sivih oči.
»Oprostite mi, prosim,« je izpregovoril neznanec, »videl sem vas, ko ste jezdili sem gori, pa sem hotel izkoristiti priliko, da bi se nekaj pomenila. Nisem vedel, da je bila vaša žena z vami.«
»To ni moja žena,« je odvrnil Ambrož. »To
NORA« L O F T S
je gospodična Roonova, ki živi pri nas. Opro-s: ;te mi trenutek, Hestera. Kaj je, Lyddon ?«
»Vem, da sem slab posredovalec,« je začel Lyddon, »a obljubil sem staremu metodistič-r.emu duhovniku, da bom izpregovoril z vami.«
»Zaman izgubljate čas!« mu je Ambrož segel v besedo. »Tudi če bi mene pregovori l, da bi trpel njegovo delovanje, ne bi moje matere nikdar pripravili do tega. Sklenili srn . oi ga ne pustimo več na plantažo, in pri tem ostane.«
»Bal sem se, da bo tako... Toda ko je bil zadnjič tu, je obljubil nekaterim mladim ljudem, da jih bo poročil ,-n da bo krstil nekaj otrok, če se vrne. Ali mu ne bi mogli dovoliti, da bi izpolnil vsaj to obljubo? To vendar nikomur ne more škodovati.«
»Koristiti pa tudi ne,« ga je zavrnil Ambrož.
Lyddon se je okrenil. »Škoda, da mu ne morem prinesti boljših vesti. Storil sem, kar sem mogel... Lahko noč, gospod Markham ... Lahko noč, gospodična Roonova!« Zamahnil je s klobukom in se nalahno priklonil. Njegove svetle oči so se za nekaj trenutkov vpile v Hestero, da jo je obšlo neko nedoločno čustvo, ki ga z nobeno besedo ne bi mogla izraziti. Nato je zajahal konja.
»Prekleti črni apostol!« je mrmral Ambrož, ko je pomagal Hesteri v sedlo. Prišlo mu je na misel, da bi mu moral b:ti prav za prav hvaležen, — če ne bi bilo njega, se najbrže ne bi mogel upreti temu, kar bi se bilo zgodilo proti njegovi volji in bi utegnilo imeti neprijetne posledice.
»Zakaj črni apostol?« je vprašala Hestera.
»Zato, ker neprestano govori o tem, kako slabo da se godi črncem, kakšno žalostno življenje imajo ubogi sužnji, kako neusmiljeno da postopamo z njimi in kako da je suženj-f vo sploh krivična zadeva. Nihče ne ve, od kod je prišel ta Lyddon. Kupil je Yoyous Gard in od takrat zmeraj neti prepire.«
»Je poročen?«
»Ne.«
Molče sta nekaj časa jezdila dalje. Na ozki stezi, ki je vodila k stanovanjski hiši, sta zagledala Davida, ki jima je dirjal naproti.
»Kaj za vraga se je zgodilo!« je zamrmral Ambrož.
David je ustavil konja. Hestera je iz njegovega zmedenega jecljanja brž ugotovila, kaj je: Filipo so napadle porodne bolečine. Vzpodbodla je konja in še preden je Ambrož doumel, za kaj gre, je bila že doma in je dirjala po stopnicah navzgor. V dveh skokih je bila pri Filipini postelji. Filipa, ki je ležala oblečena, jo je objela.
»Prihaja ... prihaja ...« je stokala. »Storite kaj ... za božjo voljo ... pomagajte mi...«
Ambrož je vstopil. Bil je bled in razburjen.
»Pojdite brž po zdravnika,« mu je zašepe-tala Hestera. »Tu nam tako ne morete nič koristiti.«
Ambrož je planil iz sobe. Slišala ga je, kako hiti po stopnicah. Iztrgala se je iz Filipinega objema in jo bodrila. »Vse bo dobro ... Samo nič strahu ... saj sem pri vas.« Pregovorila jo je, da se je slekla in zlezla pod odejo. Sele zdaj si je Hestera oddahnila. Imela je le eno željo: da bi se porod zavlekel, dokler ne pride zdravnik. Skuhala je čaja, a preden jo je utegnila Hestera pripraviti do tega, da bi ga popila je začela bolnica presunljivo kričati in in Hestera je z grozo spoznala, da bo prišel zdravnik prepozno. Sama bo morala pomagati pri porodu. _
Ko sta Ambrož in zdravnik naposled prišla, je Filipa trdno spala. Na divanu pa je ležalo v mehkem gnezdu iz rut slabotno Nekaj. Hestera je pravkar pripravljala svež čaj. Ko je Ambrož vstopil, je pohitela k njemu in ga odvedla k divanu.
»Fant je,« je dejala tako ponosno, kakor da je otrok njen.
DEVETO POGLAVJE
Poslej je Filipa še bolj potrebovala Hestero, kajti zdravje se ji je le počasi vračalo, in le njenim rokam je zaupala otroka. Izkazalo se je, da ga ne bo mogla sama dojiti, tašči-nemu predlogu, da bi najeli črno dojiljo, pa se je z vso odločnostjo uprla.
»Te smem vprašati, kako si potem takem predstavljaš, da boš hramla otroka?« je jedko vprašala gospa Markhamova. »Ali pa naj ubogi črviček zavoljo tvoje nerazsodnosti pogine od lakote?«
»Saj mu bo Hestera dajala piti,« je odvrnila Filipa.
»Vendar enkrat nekaj, česar tvoja Hestera ne zmore!«
»Saj ga že krmi!« ie ugovarjala mlada matu »Delala je, da bo močila v mleku kos nlatna, ki ga bo otrok se«al. Tako so krmili tudi otroka, ki ga je bila neka ženska povila na ladii.«
»Kje to dela?« je vzroiila gospa Markhamova. »To je vendar skrajno nezdravo.«
»V njeni sobi.«
F>'ipa je še govorila, ko ie stara gosna že odvihrala iz sobe. Vsa razkačena ie hotela vdreti v He^torino sobo, a vrata so bila zaklenjen* Potrkala je.
»Kdo je?« se je oglasila Hestera.
»Jaz... takoj odnrite! Kako se smete zakleniti z otrokom? Kai počnete z njim? «
Vrata so se odnrla besna je stara mati planila v sobo, tedn' pa ie vsa osunla zaele-dala črnko Koro. ki ie držala v naročju otroka in je doiiR v sobi je nastala tišina, slišalo se ie le otročičkovo cmokanje z jezičkom. »Prosim, ne noveite ji te^a...« je Hestera šenetaie nrosila gosno Markhamovo, ki je počasi prehajala iz zlovoHe v snoštljivo občudovani«. Brez besede je šla iz sobe.
V Watersheadu se naslednje dni ni nič izpre-menilo. Tisti dan, ko so nesli otroka h krstu, je bil v hiši praznik, ki mu je kmalu nato sledil drugi, ko je namreč Filipa slavila svoj god in so bili povabljeni vsi bližnji in daljnji sosedje razen Bruca Lyddona z Joyous Garda. Mlademu možu je bilo doslej malo mar, da ga v Watersheadu niso radi gledali, zdaj pa je to globoko obžaloval. Lyddon je moral namreč na sebi spoznati resnico, da obstoja ljubezen na prvi pogled. Za sabo je ime trdo, polno nevarnosti življenje, v katerem ni bilo dosti prostora za romantiko. Od tistega trenutka, ko je prvič zagledal Hestero, se mu je zazdela edina ženska na svetu, ki je bila vredna njegovih želja. Sprva je mislil, da je gospodična Roonova nemara Markhamova prijateljica, ki ga je bila prišla obiskat, v svoje največje veselje pa je kmalu izvedel, da je bila deklica v zeleni jahalni obleki deporti-ranka, ki jo je bil Alfred Kyn podaril mladi gospe Markhamovi.
Dolge dneve je hodil Lyddon zbegan po svojem posestvu. Hodil je skozi prazne sobe svoje velike hiše in si v duhu slikal, kako lepo bi jih opremil, da bi ustvaril dostojen okvir He-sterini lepoti. Prigovarjal si je, da bo s časom pač zbledel spomin na nežni beli obraz, ki ga je vsepovsod preganjal. Srce pa mu je tako neugnano hrepenelo po Hesteri, da je le z največjim naporom krotil svoja čustva. Vleklo ga je, da bil šel . v VVaterahead in skušal govoriti z njo, a utegnil bi ji s tem le škodovati. Zato je sklenil, da ji bo pisal in jo v pismu poprosil za razgovor. In prvič v svojem življenju je Lyddon napisal ljubavno pismo, katerega vsebina je bila naslednja: »Rad bi vas nekaj vprašal, nakaj, zelo važnega. Vas smem prosit za sestanek? Kdaj in kje, določite vi.«
Poklical je starega črna Andija in mu izročil pismo, z naročilom, naj ga odnese gospodični Roonovi v Watershead.
Lyddon? Bruce Lyddon z Joyous Garda ji je pisal? Kaj neki ji ima povedati ta človek? Filipa ji je bila med tem že povedala, da ži-žita Lyddon in mladi Markham v sovražnih odnosih.
S kritičnim očesom je gledala Hestera to pismo. Pisava je bila strašna. A ker je bila Hestera še vedno tisto bitje, ki je svojčas iz gole radovednosti spustilo v gostilno »Pri Zlatem runu« razbojnika Druryja in z njim smrt, se tudi zdaj ni mogla premagati, da ne bi pogledala, kaj neki ji piše Bruce Lyddon.
i	(Dalja)
V SUŽENJSTVU
i jih pa tudi člani-zamudniki, ako se takoj prijavijo ' in dokler traja zaloga.
*	Zlato poroko sta praznovala v Ljubljani gosp. inž. Anton Klinar, gradbeni ravnatelj v pokoju in njegova gospa Irma, ki je doma z zelenega štajerskega. Gospa mu je rodila 5 otrok, od katerih pa je eden umrl, a ostali štirji so vsi na uglednih položajih. Gosp. ravnatelj Klinar je eden izmed prvih slovenskih inženjerjev, saj je že leta 1887. vstopil v službo Deželnega odbora Kranjskega. Leta 1922. je po 37ietnem uspešnem d kovanju stopil na lastno prošnjo v pokoj. Večina javnih zgradb iz prejšnj h let v Ljubljani kakor tudi na deželi priča o njegovem marljivem tehničnem delu.
*	Sv. Valentin prinese ključe od korenin, pravi naš stari ljudski rek. Znameniti sredozimec je godoval preteklo nedeljo, ki je bila zlasti dopoldne čisto pomladna. Popoldne je nekoliko nagajal veter ln se je nebo pooblačilo. Čeprav so zadnje dni nastopale vremenske menjave, vendar lahko rečemo, da je letošnja zima izredno mila, saj smo imeli v prvi polovici februarja že nekaj čisto pomladnih dni. Kakšne bodo posledice zime brez snega in skoraj tudi brez mraza, to s skrbjo ugibajo naši kmetovalci, vinogradniki, vrtnarji ln sadjarji.
*	O lovcih in tobaku smo začeli v današnji številki pripovedovati šaljive prigode iz naše zelene bratovščine. Zbral in napisal jih je višji gozdar M. Silvester, ki se je pred leti zelo pogosto in uspešno oglašal v »Domovini«. Je odličen poznavalec naših gozdov in naših lovcev. Zato ne dvomimo, da bo njegovo prijetno pr!Doved^"o"<e zbudilo pozornost med vsemi našimi lovci in ljubitelji prirode. Opozorite na te zgodbe s m.je prijatelje!
» Lansko vino je doslej najboljše v tem stoletju. V zadnji številki »Kmetovalca« je znani naš vinarski strokovnjak inž. Ivo Zupan'č opisal letnik 1942 in pravi: »Kako dober je bil lanski pridelek, Izprevidimo lz tega, da so imeli mošti vrst rulandec, traminec, beli bugundec, renski ln laški rizling splošno okrog 22 do 24% sladkorja, kar je res nekaj izrednega. Kraljev na je imela
DomaČe novice
*	Prestolonaslednikova zahvala. Na brzojavko, ki jo je poslal Visoki komisar ob srečnem rojstvu princese išeatrice, je Prestolonaslednik princ Pie-montsiu odgovoril: »Ganjena nad pleinunit.mi ča-stitKa.ui se princesa in jaz živaiuio zahvaljujeva Vam in prebivalstvu za udeležoo pri našem velikem veselju. — Umberto Savojski.«
*	Papež proti letaiskun napadom. Papež je V teku sedanje vojne že ponovno pisal nekaterim nadškofom in kardinalom pisma, v katerih je ; ostro obsodil pokončavanje nedolžnega prebival- j stva z letalskimi bombami. Pre.1 dne.i pa je bila objavljena poslanica papeža Pija XII. nadškofu v Palermu. Poslanica vsebuje samo izraze bolesti in ugotovitve, da »so bili vsi napori Vatikana, da bi bila letalska vojna civilnemu prebivalstvu prihranjena, zaman.«
*	Ducejeva nagradil /.a rojstvo dvojčkov. Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakon- j cema Stanislavu in Angeli Kušar iz Kleč pri i Ljubljani nagrado 600 lir ob priliki rojstva ' dvojčkov.
*	Delo Visokega komisarja za izttuš.tev Barja, i Visoki komisar je 14. t. m. sprejel predsednika za | osuševanje Barja Antona Keržmanca ter člana odbora Jakoba Vidmarja in Lojzeta Avšiča. Vzel je na znanje doslej izvršena dela na Barju. Sporočil je, da je splošni načrt za konec izsušitve Barja, ki je zelo važen za vso Ljubljansko pokrajino, že vzet v program izsuševanja ter predložen ministrstvu za kmetijstvo ln gozdove. Izvesti se bo mogel ta načrt seveda le postopno, saj je potrebnih nad 80 milijonov lir. Visoki komisar je obljubil vso potrebno pomoč.. Novica, da bo izsuševanje Barja končano, je zbudila v naši javnosti veliko zadoščenje in priznanje. Za najpotrebnejša dela v tem letu je dal Visoki komisar na razpolago 400.000 lir.
*	Komisarji okrajnih glavarstev pri Visokem komisarju. 12. t. m., ob 10. dopoldne je prejel Visoki komisar v vladni palači komisarje okrajnih glavarstev Ljubljanske pokrajine. Okrajni komisarji so obširno poročali o vseh vprašanjih, ki se tičejo političnega, gospodarskega ln socialnega življenja Ljubljanke pokrajine. Eksc. Gra-zioli je dal navod la za bodoče delovanje s posebnim odnosom na prehrano, na podporno delovanje, živinske sejme in pobiranje mleka.
*	Martin Humek je umri. Ni slovenskega vrtnarja ali sadjarja, ki ne bi s spoštovanjem izpre-govoril tega imena. Umrl je znamenit mož, zvest sin prirode. Storil je za slovensko sadjarstvo in vrtnarstvo mnogo dobrega. Marsikaj je sam preizkusil in njegovi uspehi so danes last vseh slovenskih sadjarjev in vrtnarjev. Vendar se je tudi 1
še na stara leta, da, še v času svoje bolezni neprestano izpopolnjeval. Dalo nam ga je Krško polje, rodil se je 1870 na Raki. Po nižji gimnaziji je šel na učiteljišče, nato pa se je Izpopolnjeval v sadjarski, vrtnarski in čebelarski stroki na višjih šolah. Leta 1925. je stopil v pokoj kot višji sadjarski nadzornik. Poleg svojih izkušenj v vrtu, sadovnjaku in čebelnjaku, nam je zapustil bogato dediščino s svojim spretnim peresom. Tako si je med nami zagotovil trajen in časten spomin. Množica prijateljev in častilcev je spremila zaslužnega moža v torek popoldne na pokopališče Sv. Križa v Ljubljani.
*	Smrt odvetnika Slavka Pretnarja. V Metliki je umrl po kratki bolezni odvetnik Slavko Pret-naar. Bil je šele 45 let star. Od mladih let je bil Izredno čvrst ln žilav in si je pridobil zelo lepe zasluge za razvoj slovenskega športa. Njegova smrt je vzbudila obžalovanje v Bell Krajini kakor v rodni Ljubljani.
*	Smrt dobrega moža. Po daljšem bolehanju je umrl v Ljubljani upokojeni strojevodja Jože Petrič. Star je bil 69 let. V svojem življenju je storil mnogo dobrega. Bil je ustanovitelj Pogrebnega društva železniških in državnih uslužbencev, ki šteje danes samo v Ljubljani 4415 članov. Poleg tega je bil sodelavec ali soustanovitelj raznih prosvetnih m človekoljubnih društev ter se je vedno trudil za koristi našega malega človeka. Pokopan je bil v petek popoldne ob veliki udeležbi prijateljev in znancev.
*	Potrošnja pijače in tobaka v Ljubljani. Kakor je bilo te dni objavljeno, je bilo v preteklem letu uvoženega v Ljubljano blizu 4 milijone litrov vina. Ker število prebivalstva v Ljubljani rase, pride na osebo vsako leto manj vina, saj se potrošnja vina drži zadnja leta skoraj na enaki višini. Lani je prišlo na vsakega Ljubi, nčana povprečno 30 do 35 litrov vina na leto. Vpoštevani pa so prav vsi prebivalci, tudi otroci in abstinenti. Nadalje cenijo, da je lani popila Ljubljana približno 1,800 000 litrov piva ali povprečno 15 litrov na osebo. Nadalje je lani pokadila Ljubljana z okolico vred nad 167 milijonov cigaret in nad 7 milijonov cigar. To se pravi, da je šlo 42 milijonov lir v zrak.
*	Ziati jubilej Slovenskega planinskega društva. Dne 27. februarja letos bo poteklo 50 let, odkar je bilo pri nas ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Ustanovni občni zbor je bil v vrtnem salonu pri »Maliču«, nasproti glavni pošti v Ljubljani. V istem letu sta nastali nato še dve podružnici, kamn'ška in savinjska. Slovensko planinsko društvo si je pridobilo v pol stoletja zelo častne zasluge za razvoj našega planinarstva, ki je pač najlepši in najprirodnejši šport, želimo uglednemu društvu še mnogo plodovitega in uspešnega dela!
*	Vodnikova družila sporoča, da so letošnje knj:ge v drugi nakladi dotiskane. Vsi oni člani, ki so do 20. januarja prijavili svoje članstvo, dobe letošnje knjige tam, kjer so se prijavili. Dobe
19 do 20% sladkorja, žlahtnina, kavčlra in druge navadne vrste pa 17 do 18% pri kislini 6 do 9%. To pač dovolj povč poznavalcu vina, kako dober je lanski pridelek. Vsak vinogradnik, ki je potrgal lani ob pravem času, ima zdaj v kleti letn k takšne kakovosti, ki se lahko kosa z najboljšim v tem stoletju. Sodijo, da je lanski letn k najbolj podoben sedemnajščaku (1917), če ni cel6 boljši. Lahko torej rečemo, da je lanski letnik eden izmed najboljših v tem stoletju. Pomembno je pa tudi, da je bil lanski pridelek mnogo lepši kakor leta 1917. Letnik 1942 bo še dolgo slovel. Naj bi bil izpodbuda našim vinogradnikom da bi tudi poslej posvečali enako ljubezen vinogradom!«
Stanko Mohar:
Na begu pred spominom
Mrak je legal na zemljo. Zvonovi iz bele cer-kvict s Tabora so odmevali po logu od Bloščeka do Prevala ter vzbujali krasno domišljijo, da bi jih človek zaverovan poslušal ter sanjal s temi glasovi, ki so napolnjevali s snežno odejo pokrito dolino. Bil je sveti večer. Na ta skrivnostni tihi bajni večer se nam duše čudežno raznežijo Lepše nam tedaj sijo zlate zvezde z neba. skrivnostneje žubori z ledom kakor s srebrom obrobljeni studenec v zatišju, in bolj rahlo in občutno nam utriplje srce v prsih.
Od Križpota proti Retjam je korakal po samotni zasneženi gazi tujec. Le tam pa tam je postal in se ozrl v zasneženo dolino.
Pričelo je pritrkavati. In tedaj je mož snel širokokrajnik in ga potegnil s tresočo premrlo dcshico po razoranem mračnem licu, kakor bi hotel obnoviti davne svoje spomine. Poslušajoč zvonenje in trepetajoč z uvelimi ustnicami ni čutil, kako se igra mrzli veter z njegovimi sivimi lasmi.
»Spomini, žalostni spomini« je bolestno vzdih-nll čez dolgo časa, ko je pričelo spet snežiti in je pokrival mrak težko pot pred njim.
»štirideset let pokore še ni dovolj!« je trepetaš in opotekaje ubiral bolj in bolj zaseženo pot. Luči so se prižigale po vasi. Toda prlroda je bila brez čuta. Vedno gosteje je padal sneg, nobene zvezde ni bilo videti na nebu, in izginjala je zadnja sled ceste proti vasi.
Tujec je pogosteje postajal. Premišljeval je večkrat ln dlje časa, kod drži zametana pot, potem pa je spet omagujoč stopil nekaj korakov. Videlo se mu je, da omaguje bolj in bolj. »Odpočiti si hočem,« je rekel in omahnil v zasnežena tla.
»Sveti večer'« je vzdihnil in zakril obraz z rokami. Ptice imajo svoja gnezda, zveri svoje luknje, — jaz pa sem izgnanec, bedni izgnanec, ter se zatekam s poslednjimi močmi tja, odkoder ni vrnitve... nikdar... nikdar!« Neslišno se je Egrudll v mehki sneg. Tako sladko mu je nenadno.
Tedaj se tam pri Taboru spet oglasi potoški zvonovi.
»Zvonite, le zvonite« šepeče mož. »Tudi takrat sta zvonili, — štirideset let je od tega, ko ste oznanjali mir ravno na ta večer —. Jaz pa sem bil umazan s krvjo. Moja duša je razbita, — raztrgana — krvava .. .«
Sneg je naletaval, vejevje je ječalo pod belim bremenom. Samo zvonjenje je poudarjalo sveto-nočno poezijo.
Tisti večer so pri kmetu Tomaževcu v Retjah vasovali sosedje. Pravili so si doživljaje iz preteklih dni. Tomaževca pa še ni bilo domov iz trga. Zakasnili so ga razni opravki pri oblastvih; tako je ravno v mraku pognal konja proti domu v Sodraškl breg. Znanci so mu odsvetovali, naj ne hodi v tej metežni noči domov. A bil je sveti večer, ki ga vsak najrajši praznuje doma.
Tomaževčevi znanci so imeli prav, ko so mu odsvetovali, naj ne hodi. Poslednje je občutil tudi sam. Njegov konj je začel omagovatl v zametih po cesti nad Vagovko. Jelo je moža skrbeti. Na klancu, ki drži od križpota proti Retjam ustavi konja in začne premišljevati, kako bo zmagal sicer še kratko pot.
Tu zapazi v snegu — človeka. Tedaj se v Tomaževcu vzbudi nova moč. Tujčeve premrle ude ogreje z vneto mislijo, da reši nesrečnega človeka. Tujec se je pričel polagoma zavedati. Vračale so se mu moči in že je hotel zapustiti svojega rešitelja, kakor da bi se bal njegove družbe. Dosti mu je moral prigovarjati Tomaževec, da je tujec sprejel njegovo povabilo, naj praznuje nocoj sveti večer pri njegovi rodbini.
Sredi Tomaževčevih sosedov, zbranih okoli velike javorjeve mize pod jaslicami, je bil tujec vidno ginjen. Stari Lovrač je pripovedoval, kako je služil vojake, in mnogo drugega iz nekdanjih časov.
Sredi pogovora prične tujec s tresočim se glasom pripovedovati.
»Minilo je štirideset let. Ne čudite se, jaz sem nenavaden človek Ogibljem se rad — posebno zadnja leta — vesele diuščine. Bojim se pa naj-
bolj svetega večera. Ako mi bilo le mogoče, i sem si poiskal prijatelja, da sva ta večer pre-| sedela v gostilni, kjer sem ob kozarcu žganja I pozabil stare, težke spomine, ki me spremljajo ! kakor večnega popotnika po širnem svetu ter so mi zagrenili ta najlepši praznik.
Bil sem mlad, lep, zadovoljen in srečen. Imel sem dekle. Ljubil sem jo, varoval sem jo kakor punčico svojega očesa.
Lepa je bila moja Marjanica. Kakor oglje črni svileni kodri so ji padali na ramena. Belolična in temnooka se ;,e smejala s svojim srebrnim zvonkljajočim glaskom, saj je rada pokazala dve vrsti belih zob. Z materjo sta stanovali v bajti na koncu vasi. Ob lepih mesečnih nočeh, ali viharnih od strele obsevanih večerih sem hodil pod l j eno okno. Ni me odvrnila najjačja sila narave, da se ne bi priplazil po grapi za vstajo do njenega z nageljni zastražanega okenca. Moje ljubezni do nje ne bi uničila nobena stvar. Za njo bi si bil iztrgal iz prsi srce. ko bi mogel.
Tudi ona me je menda ljubila Prisegala mi je, da me ne pozabi nikoli... nikdar...!
šel sem za zaslužkom na Hrvatsko. Ob slovesu me je Marjanica spremila do križpota. • Ravno do tam, kjer sem danes padel ln zadremal v snegu. S težkim srcem in zlo slutnjo sem se ločil od nje.
Vrnil sem se ravno pred svetim večerom. Prva moja pot je bila, da pozdravim Marjanico. Prišel sem do njene koče v Rebri. Neki tuj, skrivnosten glas mi je šepetal, da se je moralo zgoditi med tem časom nekaj bridkega. Na njenem oknu sem zapazil posušen nagelj in s pajčevino prepreženo omrežje polknic ... Srce mi je burno utripalo. Stopil sem v bajto.
»Dober večer!«
»Bog daj dobrega« mi odgovori starka sedeča pri peči. Svečica v kotu je obsevala starkin obraz, bled, zgaran, oči so ji sijale toplo, pomilovalno. In še preden sem pričel z vprašanjem. Je bolestno vzdlhnila. i Strahoma sem siknil: | »Mrtva!«
Btev. T____
Prve borbe v zraku nad Parizom
Vojskovanje z letali, ki je danes zavzelo že tolikšen obseg in je za dosego uspehov na bojišču pa tudi v daljnem zaledju izrednega pomena, ;ma =voj začetek v Parizu. Če gledamo stare slike, ki predstavljajo pri> zore iz vojne leta 1870. zlasti pa še silovito obleganje francoske prestolnice Pariza po nemških četah nam kaj hitro padejo v oči neokretni baloni nad nasprotnikovimi bojnimi vrstami, ki so razpostavljene za naskok. In v kabinah teh balonov, ki se zibljejo po zraku, polnem umazanega dima z boljnih poljan, vi« dimo tu pa tam tudi kakšnega »letalskega« častnika v blesteči uniformi in oboroženega z dolgim nerodnim daljnogledom. V teh slikah je torej ovekovečen vojskovodja z letali.
In da bomo še nekoliko natančnejši, povemo, da je že L 1783 neki urednik lista »Journal de Pariš« pred« lagal v nekem svojem članku naj bi balone uporabljali tudi v boju s sovražnikom. Opazovanje nremikov sovražnikovih čet z višin bi bilo že po mnenju tega časn karja iz 18 stoletja nedvomno zelo koristno. Tako se je res zgodilo, da so se Francozi v bitki pri Fleurusu 26. junija 1794 kot prvi poslužili balona, s vrvmi privezanega k tlom.
Napoleon ni pripisoval balonom nobene važnosti
Zimski mraz in megla pa sta potem naredila konec uspehom s to najnovejšo in tako koristno iznajdbo. Vojaške oblasti so tedaj prodale vse svoje balone pariški Poštni upravi, ki je upala, da bo z njihovo po» močjo lahko organizirala poštno zvezo s tujino.
V dobi od konca septembra 1870 do 28 januarja 1871, ko so pruske čete vkorakale v francosko prestolnico. se je kar
64 balonov dvignilo iz obleganega Pariza v zrak, z njimi pa 91 potn:kov, tn milijone pisem od katerih je bilo vsako težko tri grame in 363 golobov-poštarjev. Tri od teh balonov so Nemci sestrelili. 12. novembra 1870 so Prusi prvič uporabili »protiletalski tcp«. ki ga je nalašč v ta namen izdelala tvrdka »Krupp«. Bil je to prednik današnjih protiletalskih to» pov, in je njegov kal ber znašal 37 mm. Ta prvi protiletalski top iz leta 1870. je bil na kolesih. V zvezi s tem je zanimivo povedati, da je nemška vojska imela že leta 1906
prvo protiletalsko motorizirano topniško balet rijo
Ker je bilo samo podnevi mogoče streljati na balone, se je Parižanom porodila misel, da bi balone
spustili v zrak ponoči ko ni bilo nevarnosti da bi jih zadevale topovske krogle. Od omenjen h štiri in šestdesetih balonov, ki so se dvignili iz oblegane franc,r>-ske prestolnice, preden so v Pariz vkoiakale pruske čete, sta dva pristala v Nemčiji, dva -ta padla v morje, eden pa je prispel celo na Norveško ter nare-d 1 1500 km dolgo pot. Vsega skupaj nh ie 56 pri« spelo na kraj, kamor so bi namenjeni, ter tako nekaj ljudi in pošto.
Ka!:o je ušel Iz Pariza zunanji minister Gam•
betta
6. oktobra 1870 se je tudi zunanji minister Gam-betta skušal rešiti in uiti z balonom iz b'eganega Pariza na varno. Baje je prav malo manikaio da ni padel Nemcem v roke. Balon, s katerim se je vozil zunanji minister, je veter zanesel v bližino Creila, komaj 300 metrov proč od neke pruske postojanke. Častnik se je tako prestrašil, ko je zagledal francoski balon, da je dolgo časa ugibal, kaj bi storil S tem pa je dal francoski posadki na balonu toliko časa da ie spustila z balona obtežilo, se naglo dvignila ter ušla na varno. Nemška krogla je s cer lahko ranila mini« stra Gambetta v roko a je kljub temu srečno prispel > Montidier, od koder se je poda' v Tours. da tam organizira nadaljnji odpor.
A čeprav so s tem prvim »letalskim« nastopom dosegli nedvomno precejšnje uspehe, je bil vendar Na« poleon Bonaparte mnenja, da je uporaba ba-onov \
vojne namene brez vsake koristi in ie odločno nasprotoval. da bi se te vrste orožje razvilo m izpopolnilo Šele v vejnj leta 1870 so znova začeli uporabljati balone na bojiJču ter z njimi dosegli uspehe ki jih ni mogoče zan;kavati. Nemci so sestavili v Kolnu dva ločena Toja'ka odde'ka. od katerh ie vsak štel po dvajset mež, in ki sta bila oborožena tuo: z baloni Naloga teh dveh oddelkov je bila opazovati zviška prenvke francoskih čet Naneliana brzo*avna žica m številni visoki koli po hmeljskih nasadih so zelo ovi« rali manevriranje z baloni
Med obleganjem Pariza so Nemci večkrat poskušali spustili v zrak k tlom prvezane balone, a francoski tepov' so stitljali 'e predaleč, da bi se Nemcem io moglo posrečiti vsaj v tolikšni bližini francoske prestoln ce da bi bilo za joiegance to nevarn i Nasprotno pa so Francoz v obleganem Parizu tedaj uporabljali balone v tolikšni meri kakor dotlej še nikdar. Na Trgu sv Petra )e bil štirinajst dni neprenehoma »zasidran« francoski balon, s katerega so Francozi opazovali sovtažn.kova prcnvkanja okrog Par za ter tako lahko sproti daiali povelja svojemu topništvu, kam naj strelja, da bo učinek največji. Francozi so se torej že tedaj z velikim pridom posluževali balonov tudi v boju s sovražnikom
Ubijska fronta: lahke italijanske motorizirane kolone v akciji v puščavi
»Da mrtva zate!« je zahropela. Po licu so ji počasi drsele solze.
Zameglilo se mi je pred očmi. Zarjul sem kakor obstreljena zver, padel v njeno naročje, ln jokal kakor otrok.
»Potolaži se'« me je mirila starka.
»Kdaj se je zgodilo — in kako?« se mi Je izvilo iz prsi.
S tresočimi se rokami me Je odrinila od sebe, vstala, se opotekla v drugi kot izbe, ter me opazovala z ostrimi očmi. S pretrganim, strahu polnim glasom je izjecljala:
»2e pred meseci je zginila zdoma z drugim!«
Strašno so zazvenele te besede.
Kakor da se je podrl name ves svet, se ml Je zdelo. Zdrknil sem na tla, mahal s krčevito stisnjenimi pestmi in hropel:
»Prekleta, prekleta bodi večno... Oropala si me ... ljubezni... Prisegala si mi... Prekleta...!«
Starka je pristopila k meni, me dvignila k sebi in nadaljevaa:
»Bilo Je v avgustu. V vas so prišli potujoči igralci. Neko nedeljo so igrali v šotoru za vasjo. Za vlogo Marije jim je primanjkovalo igralke. 61a je Marjanica. Lepa je bila, zelo lepa. ko je držala kot Marija Krlžanega v svojem naročju, vsa blesteča se od luči. Tisto noč po predstavi je neznano kam izginila z mladim plavolasim Igralcem, ki Je igral Kristusa. Več ne morem povedati, samo toliko mi je sporočila, da pozabi nanjo ln bodi srečen!«
Končala je ln se zazrla z vprašujočlmi očmi vame. Jaz sem se počasi zavedel, potegnil iz žepa šop zamazanih bankovcev, jih potisnil Btarki v roke ter se opotekel Iz bajte na prosto.
Cerkev pri Taboru nad vasjo Je bila bajno razsvetljena Zvonovi so svečano pritrkavali po dolini ln oznanjali mir. toda meni ga niso prinesli. Bežal sem lz vasi po rebri proti gozdu. Kam ... kam.... ? Cilja nisem Imel. vedel sem samo: proč... proč od tega kraja! Stran od tod, da ne slišim več zvonov, ki vabijo ljudi k spravi ln miru.
Divjal sem kakor jagnje, ki Je izgubilo svojo mater. Sneg Je škripal pod nogami. Neizmerno bol ln sovraštvo sem čutil v sebi. 6el sem naprej, naprej,
Prav tam, kjer ste me danes pobrali, sem zapazil temno postavo. Približala sva se. V medli mesečini sem opazil žensko.
»Kdo si ?« sem zavpil.
»Jaz« se je oglasil plah, znan ženski glas.
Približal sem se, tako da sva 81 zrla v obraz.
Spoznal sem jo. Bila Je ona, zavita čez glavo v ruto. Spoznal sem jo po njenih lepih očeh ln licu. V meni se je porodilo nekaj novega. Ne vem, ali je bilo sovraštvo ali divja, hrepenenja polna ljubezen.
»Ti, Marjanica!« V tem izreku je bila mešanica neizmerne bolesti in sovraštva.
»Jaz sem.« Je rekla tiho!
»Ti si..., ki si me oropala najlepšega, kar sem imel... Prodala si se ... Ti... ki sem te ljubil... Prekleta...!«
Zdivjal sem kakor ranjen lev. Zgrabil sem jo za vrat. Bil sem brez uma, sam satan me je imel v oblasti.
Zaječala je kakor umirajoča, zrušila se je 8 Krikom na tla
Sklonil sem se k njej. Bila je kakor mrtva... Strahoma sem se zavedel, kaj sem storil. Saj to je blazno! Dvignil sem Jo z upajočo, verujočo ljubeznijo. Pogledala je. Kakor dve zbegani ptički so bile njene roke. Vse drobne in prestrašene so trepetale po mojih prsih ln po obrazu ter iskale pri meni zavetja.
Oklepala se me Je In se me držala, kakor da se Ji pri meni ne more zgoditi nič hudega, čeravno... da, čeravno sem jo skoraj pravkar spravil v večnost.
Ali smrt jo je odtrgala od mojega Brca. Uga-slla jo Je kakor svečo.
S svojim srcem bi bil rad zadržal življenje v njej, s svojim dihom sem hotel prestreči njen zadnji smrtni izdih.
Položil sem Jo na tla. Poravnal Jo s trepetajočimi rokami. Iz dna srca so mi privrele vroče, pekoče solze ljubezni, in neizmerne žalosti ln Jo pokropile po svilenih kodrih...
Zdrknil sem k njej na tla ln zajokal.
»Mrtva!«
Prenehal je pripovedovati, ker je spet zapel zvon pri fari.
Sosedje okoli mize, čuvšl to povest, so po pripovedovanju takoj spoznali Andrejevca iz Retjl.
Polagoma je nadaljeval:
»Odslej nisem imel srečnega trenutka. Bil Je svetonočni praznik, ko sem se poslavljal kot Izr gnanec in morilec od doma.
Uiti sem hotel žalostnim spominom. Odšel sem na morje. A tudi tu me je spremljalo gorje. Sredi širnega morja so veselo in praznično praznovali mornarji sveti večer. Neštevllno lučlc je gorelo na božičnem drevescu sredi ladje, tn sto In sto src se je spominjalo radostno svojih dragih t daljnem domovju. Le jaz sem zrl od daleč pra-zničnost svetega večera na morju, vsaj ogniti sem se hotel, da bi zadušil svoj nekdanji pregrešek.
Premeril sem potem pol širnega sveta Osivela mi je glava, sključil se ml je život, spomin svetega večera pa se je budil bolj in bolj. Hrepenenje po domačem kraju je rastlo. Edina moja želja je bila praznovati sveti večer sredi svojih rojakov.
Vstal Je in brez pozdrava izginil ven v temno noč, v zimski metež.
Nikdo ni znal tega soditi.
Zvonovi pri Taboru so vabili k polnočnicl. Tudi nJemu je ta noč prinesla končni mir Na božični dan so ga našli v samotnem gozdu zmrzlega, mrtvega. Obraz Je bil spokojen. »Smrt umiri vsako bol in trpljenje.« so rekli vaščani.
Muljavskl:
Večni ženin
L
Frldolln Veja si je služil svoj borni kruhek a krpanjem starih čevljev — v nekem večjem trgu. Kje ta trg leži In kako se Imenuje, to je pa znano edlno-le mojemu nekdanjemu sošolcu Maksu, ki ml je to zgodbo povedal in ki naj bo tudi odgovoren zanjo.
Bil Je Frldolln majhna, suha osebica, — tako droban in kratek, da ni vreden nobenega daljšo-
Dobre matere in neubogljiv! otroci
Mamice se pritožujejo, češ da so otroci svoje-glavni, uporni, zanikrni. Ne šiba, ne prigovarjanje. nič ne pomaga. Kako jih poboljšati?
Otroci morajo nagajati, sicer bi niti ne bili otroci. Ampak zaradi tega ne smejo matere že obupavali.
Vzgoja otrok je zmeraj trd oreh. Cim pored-nejši je otrok, tem bolj potrpežljiva mora biti mati.
šiba, prigovarjanje, zlasti pa preveč besed in kričanja nič ne pomaga. Mati mora pokazati trdno voljo, ne sme odnehati, tako da otrok čuti, da je mati močnejša. Ampak naše mame so predobre ln nevztrajne v vzgoji. Otrok nagaja, je trmast, se upira, mati kriči, vzame celo šibo, švigne, toda takoj jo to bolj boli kakor njenega ljubljenca. Deček ali deklica joka. da trkajo sosede na steno, in mati maši otroku usta, ker se boji, kaj bodo rekli ljudje, in ga tolaži, — ljubljenček pa, ki bi zaslužil trikrat več, je strašno užaljen.
Pustite rajši šibo in kaznujte razumno, s trdno voljo, ki se ji vda tudi še tako trmast deček ali še tako svojeglavna deklica.
Kadar otrok nagaja in jezi, govorite z njim kar najmanj.
»Zdaj boš napisal nalogo, potem pa pojdeš ven!«
»Ce bo naloga zanikrna, jo bo moral napisati
če bo treba, tudi trikrat, dokler ne bo dobra. Ne odnehajte in ne popustite, temveč samo ukazujte; drugače pa nič ne govorite! Ne bojte se joka, naj se otrok le cmeri! Ce ne pojde enkrat ven, mu ne bo nič škodovalo. Ce bo kljuboval, se ne zmenite zanj! Naj kriči, ga bo že minilo. Seveda to mater razburja, ampak pokazati tega ne sme. Otrok na to greši in bo hitro izvohal, kje je mati najbolj občutljiva. Zlasti ne kažite sočutja in ne bodite premehki!
Otrok mora čutiti, da s svojim kljuoovanjem prizadeva materi bolest, ki jo mati zatajuje, ne govori o njej in kaže moč svoje volje.
Malopndnosti, lenobe, pohajkovanja boste otroke odvaditi. To je seveda dosti dela, biti pa mo-mate spet zelo potrpežljivi, nič ne smete popuščati, temveč morate neprestano paziti. Nadzirajte otrokovo delo, izprašajte sošolce in vprašajte včasih tudi v šoli, izkratka, zanimajte se za delo v šoli, in otrok bo spoznal, da z vami ni šala.
Ne vzgajajte z nepotrebnimi besedami ali s šibo Saj lahko otroku odrečete marsikatero veselje. Odrecite mu knjigo, igračo in mu dajte samo to. kar res zasluži In kmalu boste videli, Koliko zmore v vzgoji vaša železna volja. Svojega otroka imate radi, toda nepotrebna mehkost škoduje. Vaš ljubljenček jo bo kmalu izvohal in bo nunjo grešil
m damo prevreti. Potem prldamo čebule, popra, kis in po možnosti malo mesne ali kostne juhe, to damo na krompir, katerega .dobro premešamo Na kraju še potiosimo na solato drobnjaka Krom,iii lahko mešamo s kuhano zeleno ali pastmakorn. Vsekakor naj ostane krompirjeva solata, ko )e pripravljena, eno uro v miru! Krompirjeve solate ne smemo shranjevati pokrite, ker postane zdravju škodljiva.
Slanlkova solata Je dobrodošla ljudem ki ljubijo slanike in morske ribe vobče Sestavine 3 slaniki, pol kg jabolk, ^ kg krompirja 2 Kisli kumarici ali gobici, 5 žlic kisa in 3 žlice olja ali kisle smetane. — Slanike namakamo v vodi katero večkrat Izmenjavamo, izločimo Koščice n drobno zrežemo Jabolka kuhani In ohlajeni krompir in kumarice zrežemo solimo in /.mešamo s kisom m oljem ali smetano, pridamo Ive zrezani čebuli In nekaj žlic mesne juhe i a sclata naj več ur počiva, preden 1o damo na mizo
Potica i/, krompirjevega testa, Krompu jevemu testu pridaj 2 dkg kvasa, ga razvaljaj in nadeviji z orehovim nadevom ali marmelado, zavij daj v kalup vzhajati in potem peči (% ure) Na isti način lahko napraviš orehove ali marmeladne rogljiče, katere namaži po vrhu z beljakom in potrosi s sladkorjem.
Drobni nasveti
Pege polagoma oblede in izginejo, če jih vsak večer natremo s citronovim sokom.
Svilene rutice se najlepše operejo v krompirjevi vodi. En krompir nastrgamo, ga zmešamo, z litrom vode ln zmes segrejemo.
Ziat prstan ne sme priti v dotiko z mazilom, ki vsebuje živo srebro Zlato se namreč pri tem prevleče s tanko belo mrežico, ki je ni mogoče drugače odpraviti kakor z izžarevanjem nad jpi-ntnmi plamenom Ce tega ne storimo, postane zlato krnko.
Prav majhne ostanke sveč zavijemo v primerno krpo in jih uporabimo za glajenje vročih likalni kov
(graine kvartc očistimo, če jih namažemo s siearinom in potem dobro zdrgnemo s platneno Krpo
AH ji- jajce sveže ali staro, spoznamo, če se ga
dotaknemo z jezikom. Sveže jajce se čuti mrzlo, staro pa toplo. Razen tega so sveža jajca bclj prosojna ob sredini stara pa ob konici.
Potice ln kolači so rahlejši, če jajca, preden jih ubijeino v testo, vmešamo s toplim mlekom
Kadar potrebujemo samo beljak napravimo z iglo v vsako stran jajca luknjico. Beljak izteče, rumenjak pa ostane v lupini svež še več dni.

Ženski vestnik
Za lepoto in zdravje
2e stara stvar je, da imamo mnogo sredstev za nego in ohranitev lepote. Ta sredstva so izvrstna in vsaki ženski dosegljiva. Toda ne upo-;nbljamo jih, ker so preveč preprosta in poceni.
Pa bo ta ali oni zmajal z glavo, češ: saj je clovolj, da se lepotičijo mestne ženske, — kaj je treba nege kmetici ali delavski ženi!
Kolikšna nespamet! Kdor neguje svojo telesno lepoto, neguje tudi svoje zdravje. To pa je potrebno vsakomur. Pomni torej vsaj nekaj preprostih pravil!
UmiJ si glavo vsaj vsake 4 tedne. Prej si natri kožo na glavi, s čemer pospešiš obtok krvi. Kadar bo spet dovolj oljčnega olja, je treba laslšče natreti s toplim oljem, ki vnikne globoko v kožo.
Vsak dan si temeljito oščeti lase in sicer v nasprotni smeri. Zjutraj ne hitro otri z mrzlo vodo Kdor je zelo občutljiv, naj se umije najprej s toplo, potem z mrzlo vedo in se oplakne nazadnje s prav mrzlo. Vroča kopel zjutraj ni dobra, slabi člrveka, ako ne utegne po njej dovolj dolgo počivati. Zvečer pa je zelo zdrava. Taka kopel, eno ali dve uri, vsakogar poživi in polepša.
Ako hočeš Imeti prav bele zobe, si jih umtj od prilike do prilike z razredčenim vodikovim hi-peroksidom. Tudi sol je dobra — toda vsega tega ne kaže uporabljati prepogosto, ker bi škodovalo zobni sklenini.
Kratka pravila se g:ase:
Vsak dan: gibanje na svežem zraku.
Vsak teden: post.
Vsak mesec: en cel dan počitka.
Vsako leto: nekaj tednov na prostem brez dela
In pa: spanje, — zdravo, če tudi ne predolgo spanje. Ni boljšega zdrav"a za ohranitev lepote in zdravja, kakor počitek v poštenem spanju.
ta HuhiP
Beli fižol. Sestavine: 40 dkg belega fižo.a 1 čebula, 6 dkg masti, 1 žlica paradižnikove mezge — Beli fižol namakamo in potem skuhamo i brez soli), čebulo zrežemo in spražimo na masti pri-damo paradižnikove mezge, mešamo ter začinimo s soljo, sladkorjem in z malo popra. Primešamo fižol in pustimo prevreti.
Krompirjeva solata. Sestavine: poldrugi kg krompirja, 5 gr krompirjeve moke ali pretiače-nega krompirja, osminka litra kisa. — Krompir skuhamo, olupimo, zrežemo in osolimo. Krompirjevo moko dobro mešamo v osminki litra vode
ga opisa. Stanoval je v majhnem, sila vlažnem podstrešnem brlogu, kamor je le malokdaj zašel k njemu kdo s kakšnim naročilom. Pa še tisti maloštevilni, ki so našemu mojstru nosili svojo obutev v popravilo, so bili večinoma siromašni nemaniči: osebenjeki, berači in revni študentje, katerim Fridolin Veja iz sočutja do trpečega čio-veštva m hotel kaj prida računati svojega dela, vedoč, da bi zahtevanega plačila tudi ne dobil... Ako pa mu je slučajno prinesel svoje čevlje »zaflikati« kdo iz vrste premožnih, tedaj pa je čevljar Veja znal svoje delo tako imenitno zaračunati, — da je delodajalec, ko je bilo treba plačati, široko odpiral oči, ušesa in usta.
Tako je imel mojster Veja v svojem poklicu le malo dela, zaslužka pa še manj. Vendar je bil možic vedno židane volje, akotudi marsikdaj ni čez dan niti toliko prlčevljaril, da bi si zvečer mogel privoščiti pošteno večerjo. Kadar je občutil v svojega telesa notranjosti neprijetno praznoto, ni tožil in križemrok klavrno poslušal kruljenje trebuha, temveč je pričel žvižgati in peti, da je vso hišo zvabil skupaj. Radovednih, zijalastih vasovalcev je imel mojster Veja vedno polno delavnico, kajti mož je znal zelo duhovito lagati — kakor malokateri slovenskih pisateljev tako — in ljudje so radi poslušali njegove debele čevljarske zgodbe. V ostalem je pa mojster Fridolin Veja bil jako soliden človek. Ni pljančeval, ni sitnaril, ne zgage delal — in nežni spol ni imel na njegove smolarske občutke nobenega vpliva. Nikdar ni mož hrepenel po sladko-grenkem zakonskem stanu.
»človek s takimi lastnostmi je torej bil mojster Veja, ko sem se seznanil jaz ž njim,« Je nadaljeval Maks svoje pripovedovanje: »Bilo je to še pred prvo svetovno vojsko... No, dandanes se Fridolin Veja ne ukvarja več s šili in kopiti. Zdaj ga nazlvljejo milostljivega gospoda, postal je bogata, mogočna osebnost in sramuje se, da je nekdaj bil reven čevljarček.
bbenem se je
poprijel še nekaterih drugih bolj ali manj nečednih špekulacij ... Ker je bil zvit človek in ne ravno tenkovesten — mu je šla pšenica sijajno V klasje. Podjetja, katerih se Je lotil so mu ime-
nitno uspevala — zlasti trgovina z žitom mu je donašala mastne dobičke.
Ko je zavladal mir je bil Fridolin Veja milijonar in tmen:ten gospod. Postavil si je v mestu gosposko hišo in si nabavil avto. Svoje Ime. ki ga je tako neprijetno spominjalo na kopita in čevljarsko smolo je zavrgel med staro šaro ter si nadel novega, primernega njegovi sedanji mogočnosti; toda ljudje ga tudi poslej niso nalivali drugače kakor gospod Veja. kar je moža jezilo.
Toda gospod Veja si med vojno nI le denarno opomogel, temveč je povsem spremenil ln pre-drugačil tudi telesno in duševno. Postal je sebičen, nezaupen, velik pivec in dobrojedec. Zrasel sicer nI, toda postal je črez mero širok in okrogel, — dobil je kapitalen trebuh. Vrhu vsega tega je novopečenl magnat gospod Veja postal kajpada domišljav ženskar.
Začel je nositi obleke, ukrojene po mestni modi in cilinder, a na trebuščku mu je bahaško cing-ljala debela zlata verižica,
II.
Gospod Fridolin Veja je torej postal — kakor smo že povedali — strasten oboževatelj nežnega spola. Toda bil je slab kavalir ln nestanoviten
X Gladovni rekord. Znano je, da je indijski voditelj Gandhi, kadar ni drugače mogel doseči, da bi ga izpustili iz političnega zapora, sklenil začeti z gladovno stavko. Dostikrat je na tem polju prekosil svoj prejšnji rekord. Kar po ves teden in še več ni hotel pokusiti nobene jedi in nazadnje tistim, ki so ga zaprli, le ni kazalo drugega, kakor da so ga izpustili na svobodo, če niso hoteli, da bi ta mož, ki med Indijci uživa veliko priljubljenost, le ne bi od lakote, oziroma od »trme* umrl. Toda svetovnega rekorda v prostovoljnem stradanju pa Gandhi le že ni nikdar dosegel. To je rekord, ki ga je postavil Italijan Riccardo Sacco, ki baje celih 65 dni ni pokusil nobena jedi.
ko metulj Vsak dan je dvoril drugi ženski, vsak dan so je ženiJ diugje. Zlasti vdove in stare.še device so bile z gospodom Vejo zelo ljubezn ve. Sicer je mali debeiuhar bil vse prej ko vzor moške lepote — in vendar je kar mnogo ženitve in moža željnih samic srdito tekmovalo zanj. Bil je bogat in ugleden in to ga je delalo zapeljivega' marsikatera mestna lepotica se je trudila pridobiti si njegovo naklonjenost in ljubezen, vsaka si je prizadevala, prikleniti ga nas s. Toda gospod Veja je bil vrlo previden človek in se ni hotel vezati ne z besedo, ne z dejanjem.
Sicer si je gospod Veja vroče zaželel zakonske družice, toda nikakor se ni mogel odločiti, kam naj gre zares snubit. Toliko nevest se mu je ponujalo, vsaka mu je ugajala ln tako je kolebal in Izbiral med zakonskimi kandidatinjaml, da je bi! navsezadnje že kar zmešan. Neštetokrat se je najsvetejše odločil, da se bo poročil s to ali ono, toda ko je na promenadi zapazil kakšno še ne poznano lepotico, se je &pet izneveril svojemu prejšnjemu sklepu in začel dvoriti novi obože-vanki, dokler ga ni očarala zopet druga krasotica. To dnevno izbiranje nevest je gospodu Veji naklonilo bridki vzdevek »večni ženin«. In to pomenljivo ime bo mož najbrže nosil do svoje smrti.
in.
Dasiravno sva nekoč stanovala pod eno streho in sem bil jaz najzvestejši poslušalec njegovih čevljarskih anekdot — in vrhu vsega tudi njegov najstalnejši delodajalec, — me vendar gospod Fridolin Veja nI hotel več poznati, odkar se je kolo sreče zavrtelo v njegovo korist. Od kar mu je pričel rasti trebušček in Je mož nosfl cilinder, je začel nemilostno prezirati svvje nekdanje znance in delodajalce, katerim muhasta boginja Sreča ni nasula v naročje bogastva, kakor njemu. To se pravi: mož je preziral vse one bedake, ki si med vojsko niso znali ali pa si niso hoteli »prigospodariti« denarja na kupe, kakor je to storil gospod Veja. Kot novopečen vojni milijonar se je družil le s sebi enakimi mogočneži. Kadar pa sem ga na ulici srečal jaz, ubog, ponošen nemanič, je zavihal nos, se obrnil ter ponomo
Unlčevalke moških src
Marlena Dietrichova, slavna filmska zvezdnica, je nekoč napisala: Lahko si mislimo zavist, s katero sto tisoč obiskovalcev kina obkoljuje lako imenovane demonične ženske ali »vampirje«. Opažam, kako spretno se predstaviteljica vampirjev preriva skozi življenje, kako na desni in na levi padajo žrtve njene omamljajoče pojave. Podobne vloge sem imela tolikokrat, da se smatram za poznavalko takih vampirjev. Ni mogoče predstavljati določenega značaja v vlogah, ne da bi se človek nekega dne sam ne istoveti s podobnim značajem. Seveda nikakor ne trdim, da bi bila v nevarnosti, da postanem nekoč vampir. Vendar pa poznam dušo takih žensk.
Mislim, da nobena demoniCna ženska nI nikoli poznala prave sreče. Od egiptovske kraljične Kleopatre do plesalke in vohunke Mate Hari je vsaka prej ali slej končala žalostno. Nobena ni poznala v življenju blažilnega miru skromnih in mirno živečih ljudi. Preprostost je najboljša oblika življenja in sreča je zmeraj samo stvar nabiranja. Bile so ženske, ki so podirale prestole in rušile cesarstva. V zgodovini so ostala njih imena, medtem ko so jih milijoni ijudi pozabili. In gotovo ni sreče v tem, če se nas potomci spominjajo z zaničevanjem. Ne verjamem, da bi se našla v zgodovini ženska, uničujoča svoje življenje z uničevanjem mož, ki bi svoje usode ne zamenjala za mirno življenje in za ljubezen edinega moškega, ki bi ga mogla tudi sama ljubiti.
-lata H ari je zapustila za seooj le pogubo in poKvaro. Častniki in plemiči, ki jih je vezala prisega zvestobe svoji domovini, so prelaniljali svoje prisege in uničevali svoje življenje. Ljudje v visokih in nizkih službah so postajali žrtve njenega čara in ves svet ji je ležal v občudovanju pit d nogami. Toda svet ima to posebnost, da se vrti dalje, in ljudje kakor Mata Hari mu morejo dati samo brco. To je storila in tisto oblačno jutro ko je stopala svojemu žalostnemu koncu nasproti —• pred puške — je morala spoznati, da je svoje življenje uničila zaman. Na goli steni .ljene gla-sovite celice v Svetem Lazarju v Parizu je bilo izpraskano edino ime, ime moža. ki ga je ljubila. Morda... In zato jo iz vsega srca obžalujem. Njena žaloigra je bila potem večja, kakor si mislimo. In vendar je bil njen konec pravična kazen za vse zlo, ki ga je prizadela drugim
ženska, ki vpliva na moške, bi morala svoj vpliv uporabljati samo v dobrem smislu Ce sebično misli le na lastne koristi, bo kmalu spoznala, da se njen vpliv obrača proti njej sami in da jo slednjič uniči. Skozi življenje ne moremo iti po poti, obrobljeni z zlomljenimi srci, ne da bi slednjič plačali račun. Prej ali slej pride kazer.
in plačilo. In čim pozneje pride, tem hujše Je to.
Zal mi je »vampirja« ali demonične ženske Iz več razlogov. Zakaj prečesto prinaša taki ženski oboževanje moških, ki jo obkrožajo, nesrečo. To ji stopi v glavo. Preseneti jo občudovanje. Vse. ženske so dostopne prilizovanju. Ce ni ženska dovolj močna, se zgrudi pod tem vplivom. Začne živeti življenje, ki se more le uesrečno končati.
Življenje brez ljubezni je nekaj strašnega, in ženska, ki izkorišča svojo lepoto samo za to, da bi uničevala moške, ne spozna nikoli prave ljubezni. Morda se kdaj v življenju sreča z moškim, ki bi ga mogla ljubiti, toda ta se bo branil proti njenemu vplivu.
Kolikokrat je zgodovina že potrdila to resnico! In zgodovina je zrcalo sveta. Nismo se mnogo iz-premenili v toliko stoletjih. Ženska novejše dobe, ki se zapira pred pravo ljubeznijo in nastopi čarovniško romanje po zabavah, konča prav tako nesrečno, kakor vse njene predhodnice v igodo-vini.
življenje v lastni domačiji, ljubezen ljubljenega moža in sreča v tej ljubezni — je mnogo več vredna kakor vsi dvomljivi uspehi in občudovanje sveta. Pustite demonlčnim ženskam njih bliščeče življenje! Za trenutek je morda očarujoča ženska pester metulj in užije marsikaj, česar vi ne uži-jete. Toda ne pozabite, da ona nikoli ne spozna prave radosti življenja, ki je ne morete kupiti.-Bogastvo še ni sreča. Mir dom& ln medsebojno razumevanje je sreča! To pa so stvari, ki jih ženska, iščoča le svojo zabavo, nikoli ne doseže.
Citatelji in čitateljice, ki so me videle v vlogah »vampirja« in me smatrale za zelo naravno, so morda mislile, da sem vampir tudi v vsakdanjem življenju Prosim vas. ne verjemite tega! Poznam svet tako dobro, da mi je jasno: nesmisel je iskati karkoli drugega razen srečo. In zame je sreča moj dom, moj mož, moj otrok in vse tiste preproste in naravne radosti pametnih ljudi
MODERNO DETE Kuharica odhaja, možila se bo. Mali Mirkec kriči za njo: »Ko se boš ločila, pridi spet k nam!«
KAKO DOLGO
»Kdo izmed vas ve,« vpraša katehet, »kako dolgo je ostal Adam z Evo v raju?«
»Do jeseni,« se oglasi Oton.
»Kako veš to?«
»Prosim, gospod katehet, jabolka niso prej zrela!«
V ŠOLI
»Kdo zna povedati, kaj je basen?«
»Prosim, basen je če osel in krava tako govorita drug z drugim, kakor vi In jaz.«
■m PO SVETU
X Mož, ki z golo roko razbija granitno skalo na drobne kose. Švedi so znani po svoji izredno visoki postavi in po močno razvitem mišičevju. Zato tudi ni prav preveč čudno, če se je prav na Švedskem rodil mož, ki danes velja za najmočnejšega na svetu. Pravijo, da je to 28 letni Nils Nilsson, po poklicu kovač, a je pred nedavnim vzel slovo od svojega nakovala in težkega kovaškega kladiva in si izbral drug, donosnejši poklic. Nastopati je namreč začel po raznih va-rietejih na južnem Švedskem in tudi na Danskem. Pri enem svojih zadnjih nastopov je pred številnim občinstvom, ki je kar strmelo vanj, nosil po odru na svojih močnih plečih težko mizo, na kateri je sedelo nič manj ko 18 ljudi. Vsi ti ljudje so skupaj tehtali 1884 kg, torej precej dobro poldrugo tono. Čudovito moč pa ima ta Sved tudi v svojih rokah. Z golimi pestmi je pred začudenim občinstvom razbijal na drobne kose granitno skalo. To mu je šlo celo dosti bolje od rok, kakor pa, če bi mlatil tisto granitno skalo s težkim kladivom V hipu ie potem raztrgal tudi 40 igralnih kart skupaj.
X Kaj bi bilo, če bi pse in mačke iztrebili? Ljudje, ki nimajo prav nobenega srca in tudi ne možganov — piše nekdo iz Pariza — se na vso moč zavzemajo, da bi iztrebili vse pse in vse mačke samo zato, da bi na ta način ljudem ostalo več živil v teh »racioniranih« časih. Čeprav — piše dalje tisti Parižan — dnevni obrok za psa, še manj pa za mačko nikakor ne bi zadostoval, da bi si utešil glad kak otrok, vendar bi bila škoda, ki bi nastala zaradi iztrebljenja psov in mačk. teh velikih človeških prijateljev, naravnost ogromna. Tisto malenkost hrane, ki bi jo s tem prihranili, bi požrle škodljive živali, kakor n. pr. miši, podgane, vrabci in kosi,- ki bi se prav zato, ker ne bi bilo mačk, silno razmnožili Da, požrle bi te škodljive živali še dokaj več kakor pa psi in mačke. Navadno že samo zato te škodljive živali ne delajo svojih gnezd in ne valijo mladičev, ker čutijo, da je nekje v bližini kakšna mačka ali pes Zato bo pač dosti pametneje — končuje dobrosrčni Parižan — če pustimo pse in mačke lepo pri miru, ker človeku dokaj več koristijo, kakor pa mu s tem, da jih je tudi treba hraniti, škodijo.
X Berilij je kovina bodočnosti. Ze kakšnih deset let je tehnikom, ki se ukvarjajo s poskusi in izdelovanjem novih kovinskih zlitin, znano ime »berilij« J<3 to neka nova kovina, ki ji obetajo še veliko bodočnost, oziroma io kratkoma-
koračil mimo, misleč nemara s svetopisemsKiiii farizejem: »Zahvaljujem se ti. Bog, da nisem ta* ko ta cestninar!«
Zbog tega si je lahko predstavljatti moje veliko iznenadenje, ko me je gospod Veja nekega dne ustavil na ulici, ter me z najljubeznlvejšim glasom povabil v bližnjo kavarno na zcuperm pogovor ...
»Bogme, to pa niso mačkme solze,« sem pomislil strmeč ln obenem izjavil, da sem udano na razpolago. Radoveden 3em sledil lalemu debeluhu v kavarno, kjer sva poiskala prostor pri mizici v kotu. Gospod Ve<a je naročil konjaka, napolnil kozarček sebi in meni - nato pa vpra šal:
»Dolgo vas že nisem videl, gospod Maks. No, kako se imate?«
»Tako, tako... Oženil sem se,« sem bleknil nazadnje.
»Castitam!« je dejal gospod Veja, vzdlhnil, si pogladil plešo, malo pomolčal ln nato Izpregovo-ril: »Glejte, dragi gospod "Taks, tudi jaz si želim prijadrati v blaženi pristan svetega zakona. Dvanajst let se že pripravljam na ženitev, pa -n še vedno samec. Do danes še nimam izbrane neveste. Mnogo zalih deklet se ml ponuja, ali med njimi ni nobena zmožna ogreti moje srce. Dvanajst let že iščem damo, ki bi mi toliko ugajala, da bi jo mogel zasnubiti. Da. Tn notri do včeraj nisem mogel zaslediti nobene tak-> ženske, ki bi bila vredna, da postane moja soproge Včeraj sem pa zagledal dekle angeljske lepote, pravzaprav nisem videl njenega obraza — ampak le njen hrbet. Toda njen stas je prekrasen, njeni črni lasje božanski. Njene roke, njene noge! Ah!... Ta neznana črnolaska je zanetila v mojem srcu ogenj ljubezni. Začel sem poizvedovati po njej in sem zvedel, da stanuje v isti hiši kakor vi, gospod Maks. Zato sem se obrnil do vas, da me nekoliko informirate. Vi to črnolaso krasotico gotovo poznate. Povejte mi: kdo je ona, kako se imenuje, kaj so njeni starši? Govorite!«
»Khm, khm,« sem kašljal v zadregi. »Stvar Je taka, gospod Veja; v hiši, kjer bivava jaz in moja žena, stanuje mnogo gospodičen: črnolask je pet ali šest!«
»Saj sem vedel, ena izmed teh je gotovo moja lepa občudovanka! Povejte ml, kako se Imenujejo te gospodične... čigave so?«
Začeti hočem pri hčerki hišnega gospodarja, trgovca Vrabca. Je devetnajstletna devojka, črnolaska in se imenuje Betka,« sem začel naštevati.
Debeluh je poskočil na stolu, ki je klavrno za-ječal pod njim, ter zaklical navdušeno: »Betka? Kako srčkano ime! Gotovo je Betka Vrabčeva tista lepotica, ki sem jo včeraj videl in vzljubil!«
»Hm Mogoče ... V pritličju, vrata št. 19, stanuje sodni sluga Jakob Rodendron. Ima hčerko črnolasko. Ta je Zalika.«
»Zalika? HurS.! Ta bo prava. Ona je tista, ki ml je ranila srce. Prepričan sem, da je ona. še danes jo zasnubim.. Pa vendar, nadaljujte!«
»V drugem nadstropju, levo, stanuje bančni ravnatelj Fricko Cuk. Ta gospod ima tudi hčer, črnolasko — z imenom Margaretka. Nadstropje višje pa stanuje vdova po učitelju Petelinu. Ima dve hčeri, obe črnolaski. Ena je Vera, druga pa Luci. Nasproti mojemu stanovanju pa ima svoj kvartir upokojeni profesor Kavka. Pri njem stanuje njegova mlada sestra Ela, čnolaska, Jake lično dekle.«
»Ah! Torej profesorjeva sestra Ela, je tista lepa črnolaska, katere podobo sem si tako globoko vtisnil v srce! Ne more biti drugače. Ravno Ela Kavka je prava! Notranji glas mi pravi to... Takoj odidem domov, se preoblečem in potem — snubit Elo!«
In gospod Veja je skočil na noge, si poveznil na glavo svoj ogromni cilinder in se žurno za-trklja skozi vrata na ulico.
Tudi Jaz sem zapustil kavarno. Vrnil sem se v svoje stanovanje. Moje mlade žene nI bilo doma. Vsedel sem se k mizi in se zatopil v časopis Zdajci Je nekdo potrkal na vrata ln na moj ooziv se je v sobo prikotalila mala obsežna oseba gospoda Veja.
»Nu, kako se je iztekla vaša snubitev?« sem vprašal radovedno. »Ali vam smem častitatl kot srečnemu ženinu?«
Gospod Veja je molče odkimal Odkril se je ,n si začel sopihajoč orisati znojno plešo.
»Ali niste bili pri vpokojenemu profesorju,' gospodu Kavki?« sem se čudil. »Torej njegova sestra Ela ni tista lepa črnolaska v katero sle se včeraj zagledali?«
»Ne, ni,« je sopihal debeluh. »Ta Ela ni prava, m tudi Betka Vrabčeva ni podobna tisti kraso-tici, ki scin jo včeraj videl.«
»Mogoče bo Zalika Rodendronova prava ...«
»Videl sem jo. Tudi ona nI tista moja črno* laska z ulice.«
»Torej bo pač Margaretka Cukova . ..«
»Niti v sanjah. In hčeri učiteljeve vdove takisto ne.«
»Potem vašega srčnega ideala sploh ni v tej
niši.«
»Trdno sem prepričan, da stanuje črnolaska, Ki jo iščem, ravno v tej hiši!« — se je veri! gospod Veja. »Pomislite dobro, gospod Maks. Gotovo prebiva v tej hiši še kakšna črnolaska, nedvomno! Spomnite se, gospod Maks!«
Medtem sem se pričel jaz neusmiljeno mučiti, da bi se domislil, ali se skriva kje v hiši še kakšna »sedma« črnolaska, je gospod Veja pristopil k oknu in začel gledati na ulico. Mahoma se je debeluh okrenil proti meni in zaklical:
»Gospod Maks, 'ali vidite tam ono damico, ki je pravkar prišla Iz sosednje hiše. To je ona, moj ideal, moja črnolaska! Da. To Je dama, v katero sem se včeraj zaljubil! Evo, naravnost sem proti hišnemu vhodu prihaja. Joj, kako strašansko je lepa, kako jo ljubim! ... Ali jo poznate, gospod Maks? Povejte mi kdo je ta krasotica?«
Priskočil sem k oknu, ravno ko je ženska prišla do hišnih vrat in stopila v vežo. Njenega obraza sicer nisem mogel več videti, a spoznal sem jo vseeno.
Zasmejal sem se in rekel: »Gospod Veja, te dame vam pa ne bi svetoval zasnubiti, če tudi vam je všeč. Kajti ona je že moja žena!«
Gospod Veja je presenečen odprl usta. Rekel ni nič. Pobral je svoj vesoljni cilinder m molče izginil skozi vrata, ki Jih je v naglici celo pozabil zapreti.
lo imenujejo kar »kovina bodočnosti«. Možnosti njenega uporabljanja so res naravnost neskončne, pravi neko poročilo iz Berlina Ime je ta nova kovina dobila po na pol dragem kamnu berilu, ki je neke vrste smaragd. Ze starodavni rimski cesar Neron je nosil naočnik iz berila Berilij pa je lahko kovina, katere svojstvena teža je zelo majhna, komaj dve tretjini tolikšna, kakor svojstvena teža aluminija Pred 10 leti se je prvič posrečilo tehnikom narediti to kovino, in Sicer na ta način, da so beril izpostavili temperaturi 1400 stopinj Celzija Kemični postopek pri tem je zelo zamotan V nasprotju z aluminijem ]e berilij zelo trda kovina. Najznačilnejša lastnost te »kovine bodočnosti« je v tem da povečuje električno prevodnost bakra. Baker je. kakor znano, slab prevodnik elektrike Treba mu je dodati od 0.1 do 0.4 odstotka berilija m že dosežemo, da se električna prevodnost bakra zviša za četrtino. Poleg tega žarki »X« 17 krat lažje prodirajo skozi berilij. kakor pa skozi aluminij Najbolj važno pa je pri beriliju, da se zelo lahko spaja s težkimi kovinami. Baker nl-kel, kobalt in železo postanejo šestkrat trši in odpornejši, če jim dodamo le silno majhno ko-lič.no oerilija Zlitina brona in berilija je na primer celo trša, kakor najboljše jeklo Tudi v jekleni industriji zadnje čase že izdelujejo zlitine z benlijem.
X Alfon? Kastiijski je leta 1368 ustanovil neke posebne vrste viteški red. s katerim ie skušal doseči res nekaj svojevrstnega, namreč to. da ljudje ne bi jedli več česna. Uživanje česna je tedaj zlasti med »boljšimi« ljudmi postalo takšna razvada, da so ti ljudje že mislili da brez česna sploh ni mogoče živeti In res so se člani tega »viteškega« reda zavezali, da nikdar več ne bodo jedli česna, če pa bi kdaj le prelomili svojo obljubo, naj jih vodstvo »proti-česenskega« reda izključi.
X Največje kapitalistično podjetje na svetu. Ameriška telefonska in brzojavna družica, znana pod imenom Bell System, je največje kap.talistič-no podjetje na svetu. Ima namreč 454.0J0 nastav-Ijencev. Podjetje pa je zanimivo tudi zaradi lega ker se ima zahval ti za svoje življenje dr. Graha-mu Bellu, možu, čigar ime je zvezano z imenom Tomaža Alve Edisona. To podjetje je še vedno najbogatejše na svetu. Skupno imetje tvrdke presega več ko sto milijard lir. Po takem stoji na čelu vseh ameriških podjetij. Koncernu Bell ie podložnih 21 telefonskih družb v Zedinjemh državah in več nego 15 od 20 milijonov telefonskih aparatov v Ameriki Družba instalira letno po 900.000 telefonskih naprav. Konec leta 1910 je bilo napeljanih 11.642.212 milj žic za telefon da-
Besede pomenijo: Navpično: 1. naziv starogrških vladarjev, 2. podoba, 3. angleško ime, 4. osebni zaimek. 7. skrajna točka zemlje, 9. otok, 12. izraz za gospoda na severu, 13. naziv za Karla Maya, 14. nekdanji vladar. 18. bivališče beduinov, 16. naselje, 17. koristna rastlina; vodoravno:
I.	osebni zaimek, 3. moško ime, 5. mesto v Italiji, 6. žensko ime, 8. predlog, 10. reka v Sibiriji,
II.	kemična formula, 12. reka v Italiji 14. čista mast. 16 pripadnik naroda v Afriki za cesarja Justinijana, 18. glagolska pripona, 19. predlog, 20. kraj.
«««
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. rep, 4. kol, 6. nabob, 8. ded, 9 zajec, 11. par, 12. res, 13. moč, 15 oka, 16. gajde, 17. car, 18. ave. — Navpično: 2. en, 3. pa-dar, 4. koder, 5. ob, 7. bej, 9. zaloga, 10. cerkev, 14. čar, 15. oda.
nes pa obsega telefonsko omrežje sistema Bell
69.519.425 milj. Na slični stopnji se gibljejo
ogromni dohodki družbe, ki znašajo v letu povprečno šest milijard lir. Cisti dobiček znaša kake ln milijarde lu Končno nI nič manj zanimivo vedeti, da Ima to ogromno podjetje veliko število delničarjev, ki jih je celo več nego nastavljen, namreč 470.000.
X Huda borba z volkom. Bilo je v neld vasi blizu Prištine v Macedoniji. Tamkajšnji kmet Ladislav Karamazov se je zadnjič sredi noči zbudil ker je njegov pes ovčjak le preveč hudo lajal Nekaj časa je poslušal to nenavadno lajanje potem pa je skočil s postelje odprl okno, da se prepriča kaj naj bi to pomenilo Pograbil je mimogrede tudi svojo puško in lo nameril skozi okno če bi morda opazil kaj sumljivega ali nevarnega. A zagledal ni nikogar razen svojega zvestega psa. ki ga ie okrog hiše podil volk Kmet ki je imel svojega psa zelo rad. ni pustil da bi mu ga volk raztrgal Zato ie brž odprl hišna vrata in mu hitel na pomoč Cim pa je pes zapazil, da so se hišna vrata odprla, je smuknil čez prag volk pa za njim Oba sta se drug za drug'm zapodila v kuhinjo ter se začela klati, pri čemer sta renčala in cvilila tako. da so se zbudili vsi domači in prihiteli gledat, kaj se dogaia. Iz svoje spalnice ie pridrvela tudi kmetova žena. a čim ie odprla vrata, sta se besni živali že zapodili v sobo ter tam nadallevali i borbo Medlem pa ie že prihitel v spalnico kmet s puško ter dvakrat ustrelil na volka in ga ranil 7verina ie zaslutila, da temu neenakemu boju ne bo kos in je naglo pobegnila Kmet pa jo je uevrl za njo kar bos čeprav je bilo tisto noč zunaj izredno mrzlo Skoraj 4 km ie baie zasledoval ranjenega volka Slednjič se mu je le posrečilo da se ie volku pr bližal na tol;kšno razdaljo da ie spet lahko streljal nanj Se nekajkrat ga ie zadel, dokler se zverina nazadnie le m stegnila Kmet ie volka zmagoslavno vrgel če? rame in ga odnese) domov, kjer ga ie na-slednn dan ponosno razkazoval sovaščanom
X Največ tobaka požvečijo Norvežani. Norveška ki ima komaj dobre tri milijone prebivalcev ie tisia evropska dežela ki porabi razmeroma največ žvečilnega tobaka in ie tudi glede porabe tobaka za njuhinie takoj za Švedsko kot prv.. v Fvropi Leta 1939 to ie v zadnjem letu,
0	katerem so na razpolago 4e zanesljivi podatki, je b lo pripravljenega okrog 3 000 000 kg tobaka, od katerega so ga porabili 1 110 000 kg za smotke,
1	milijon rezanega tobaka. 600 000 kg žvežilnega tobaka 200 000 kg njuhanca. 100 000 kg pa za cigarete Wn vsega tobaka so Norvežani kupovali v Združenih amerških državah, ostalih 20 odstotkov pa v vzhodn h deželah V nasprotju s Finsko in Baltiškimi državami, kjer so po zgledu Švedske povsod uvedli državn monopol za tobak in tobačne izdelke sta danska in norve-
j ška vlada vedno ostro nastopali proti monopoli-zaciji tobaka. Norveška ki meri 322 000 štinja-ških kilometrov ima zelo malo zemlje ki bi jo bilo mogoče s prdom obdelovati Norveške oblasti pa se v zadnjem času zelo pr zadevajo. kako b' povečale površino za obdelovanje prikladne zemlje saj je takšne dozdaj res zelo r 'o, komaj kakšnih Ce pa je na Norveškem uo-letno vreme ki ie precej mrzlo in deževno, prikladno za gojitev tobaka, je še vprašanje, ki ga bodo morali rešiti s poskusi. Takšna rešitev je še najbolj zanesljiva
x Čudovite pevke med žuželkami. Na Japonskem žive žuželke, ki imajo baje čudovite sposob-
j nosti za glasbo. O tem pričajo njihovi glasovi, kakršnih drugod po svetu človek ue sliši. Med tistimi žuželkami, ki najbolj slove kot odlične »pevke«, so na primer sazumuani in mateamušl. Prva je po hrbtu črna, po trebuhu pa bela. Čeprav so sazumuani silno majhni, vendar njihov glas, kadar pojo »v zboru«, zelo spominja na šum kakšne večje reke. Mateamušl. ki se najraje drže borovcev, pa baje prepevajo tako milo in sladko, da človeka kar očarajo. Omembe vredna je potem tudi žuželka hatuo risušl. na videz podobna našemu zelenemu čričku. Kadar hatuo risušl pojo, se človeka zazdi, kakor da posluša ro-potanje statev ln čolničkov. Pri tem pa gibljejo s svojimi prednjimi nožicami tudi natanko tako kakor kakšne terlce. Zelo presenetljiva je dalje tudi neke vrste kobilica, ki ji Japonci pravijo klrlgirisu in ki oddaja skoraj točno takšne glasove kakor tamkajšnji ljudje, kadar govore svoj Jezik. In slednjič naj omenimo še nočno kobilico, Imenovano kucuvamušl. Kadar se ta žuželka oglasi, dobiš vtis. kakor da je nekje v bližini zapiskal parni stroj. Med takšnim svojim petjem pa se včasih oglasi natančno tako, kakor bi kdo udaril na gong.
X Kitajci in Indijci imajo še danes navado, namazati bolnika, ki ima koze, po vsem telesu z medom. To namreč pospešuje zdravljenje in prepreči, da bi koze zapustile na človeku kakšne brazgotine ali podobne zunanje sledove.
| SMEŠNICE
DOBRE VOLJE.
Komik je srečal na cesti prijatelja, ki ga Jei vprašal-»No, kako se ti godi?« »Hvala, bolje ko jutri.«
PREPOZNO »Zakaj Imaš vozel na roocu?« »Da ne pozabim, da sem se vpisal pri trezni mladini...«
»Saj si vendar pravkar lzpil kozarček žganja!« »Da, da.. žal opazim vozel vselej šele takrat, ko si z robcem obrišem usta.«
PRI MODISTKI
»Brala sem, da ste dobili pet sto novih klobukov ...«
»Da, milostiva!«
»Ali bi jih lahko pomerila?«
GOVORNIK »Gospodje, dvignil bom svoj glas. da se bo slišalo po vsej državi, od meje do meje, od severa do juga, od vzhoda do zanoda, da, celo še onstran meja...« Glas iz ozadja: »Prosim, glasneje!...«
ZDAJ PA UGIBAJ! »Oče, zakaj imenujejo ženske slabotni, moške pa močnejši spol?«
»Saj to ni vselej res, sinko! Slabotni spol je pogosto močnejši spol zaradi slabotnosti močnejšega spola do slabotnega spola.«
V ŠOLI
Mali Jurček pogrkuje črko »r«. Učitelj ga hoče
naučiti pravega izgovora in mu ukaže: »Jurček, reci: prašič!« »Komu pa? Ali vam?«
DOLGI LASJE »MoJa sestra ima gotovo najdaljše lase. Kadar jih odveže, ji padejo do pasu.«
»Hm prava reč! Moja teta Ima kito, in kadar jo odveže, ji pade včasih celo na tla.«
STOPNJEVANJE »No, Jereb, ali je mogoče stopnjevati samostalnik?«
»Da gospod učitelj.« »Katerega?« »Najemnino, prosim.«
DOBER RAČUN AR Domača naloga se je glasila: »Na hiši je 67.850 Ur dolgi.« Kako dolgo je treba odplačevati mesečno po 250 lir, če je treba plačevati 7 odstotne, in kako dolgo, če je treba plačevati 6.5 odstotne obresti?«
Mihec Je edini prinesel pravilno nalogo. »Kako si pa to tako dobro Izračunal?« »Vprašal sem v Kreditni banki.«
MALI OGLASI
ZELENJAVNA SEMENA
dobe podružnice ln člani pri Sadjarskem ln vrtnarskem društvu v Frančiškanski ullct št. 6, I. nadstropje. — Vrtnarski odsek SVD.
DESKE
vseh vrst, okrogel trd les, posamezne vagone ponudite z navedbo cene na oglasni oddelek »Domovine« pod šifro »Izvoz«.	D-103-I
LUČI
nimate. Kako pridete do luči? Pišite na naslov: Josip Otrln, Rakek 18.	D-104-I
Izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner
Urejuje: Davorin Ravljea
Za JNaročno tiskarno odgpvcuem Btaa