Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2000
mmrntAM Mroin.mo tim
352(497.12 Ptuj)
6005690
GUSKA MESTNE OtäNE rtuit
SPI
s	' re >*A2
inow.Snvmi

vwf»rwM
u>msQ<m psiašmm
Mgpđca® Ms
- f lovenci smo si izbrali 8. februar - dan smrti našega velikega pesnika, za kulturni praznik. Tako se vsako leto ob tem času spominjamo pesnika z različnimi prireditvami. Letos se spominjamo tudi 200-letnice pesnikovega rojstva. Tako oba dogodka pesnikovega življenja, rojstvo in smrt, obeležujeta leto 2000. Vlada Republike Slovenije je
13. maja 1999 na 109. seji sprejela Sklep o določitvi leta 2000 za Prešernovo leto - leto kulture. S tem sklepom je Vlada Republike Slovenije imenovala Odbor za
pripravo in izvedbo Prešernovega leta - leta
kulture. Koordinacija nalog je zaupana ministru za kulturo. Tako je država Slovenija poudarila pomen Prešerna za našo preteklost in hkrati tudi sedanjost.
Ko mi je urednica Ptujčana naložila, naj oddelek za družbene dejavnosti ob pesnikovi obletnici pripravi članek za objavo, sem najprej pomislil, kako nalogo čim enostavneje opraviti. Saj je bilo o Prešernu že toliko napisanega. O njem so pisali znani in manj znani.
Vendar Prešeren je bil in je še vedno tudi moj pesnik. Prebiral sem ga v osnovni in srednji šoli ter v prostem času. Marsikatero od njegovih pesmi sem znat in še znam povedati na pamet. Še danes rad vzamem v roke njegove Poezije in jih prebiram. O Prešernu, pesniku in človeku, je bilo napisanih že veliko razprav, člankov in nagovorov. Analizirali so ga na različne načine. V letošnjem letu, ki je proglašeno za Prešernovo leto, bo tega še več. Visoko doneče besede o pesniku in njegovem pomenu bodo prisotne skozi celo leto.
Ne želim ponavljati velikih besed hvale in slave, saj vsi vemo, da je naš največji pesnik. Zato sem se odločil, da izkoristim priložnost in
Prešernov portret j. Vaupotiča iz knjige Poezije doktorja Franceta Prešerna, izdala DZS v Ljubljani, leta 1949
napišem nekaj o Prešernu pesniku in človeku, kot sem ga doživljal sam. Ne glede na drugačna mnenja sem prepričan, da Prešeren ni bil samo nesrečen človek. Vedeti moramo, da je svoja čustva znal povedati na svoj način. Bil je globoko čuteč človek,
ki je verjel v obstoj človeške duše in tudi boga kot utelešenja ljubezni, hrepenenja in dobrote. Zavedal se je odvisnosti človeškega življenja od usode, ki mu je namenjena.
Sam pravi, da se za ljubezen splača živeti, saj je v ljubezni kot več pomenski kategoriji videl smisel življenja.
V pesmih je pogosto opisoval svoje ljubezensko čustvovanje do Primicove julije, ki pa je sčasoma postajalo že brezizhodno. Ob tem je zapisal tudi pesem »KAM«:
»Ko brez miru okrog divjam, prijatelji prašajo me, kam? Prašajte raj' oblak neba, prašajte raji val morja, kad'ar mogočni gospodar drvi jih semtertje vihar.
Oblak ne ve, in val ne kam, kam nese me obup, ne znam.
Svojega poslanstva kot poet, aktualen za vse čase, se je dobro zavedal, saj je v »PEVCU« zapisal:
»Kako
bit očes poet in ti pretežko je v prsih nosit al pekel, al nebo!
Stanu
se svojega spomni, trpi brez miru! «
mm
NEKAJ (DNI) ROJSTVU
delovni dan novega leta 2000 nas je obdaril z zimskim soncem. Pomenil je vzpodbudno rojstvo težko pričakovanega novega stoletja, polnega upanja in vznemirjenja. Razmišljal sem, koliko raznih rojstev sem doživel le nekaj let nazaj, včeraj in danes. Zapisal bom le nekatera, najbolj sveža in pomembna.
Tistega rojstva pred 2000 leti, rojstva jezusa, seveda nihče od nas ni doživel, vendar pa ga danes večina Slovencev in več kot tretjina človeštva praznuje v krogu družin. Praznovanje jim pomeni željo po miru in ljubezni. Naša televizija lani ni ustregla čustvom večine Slovencev. Osrednji TV oddaji v nedeljo pred božičem (Zoom) in na božič (Res je) sta doživeli odmevno javno kritiziranje. Nasprotno pa je slovenski radio na prvem in drugem programu predvajal veliko božičnih pesmi. V isti hiši je torej bila luč in tudi tema. Radio je imel uravnotežen program, zato ga tudi posluša polovica Slovencev, nekateri pa smo morali pokukati v večino nemških božičnih oddaj. Težko je kriviti samo neprilagojen TV program za tiste štiri samomore po poročilu jutranje kronike 113 v četrtek, 23. decembra. Mene tudi niso razveselile družbe, ki so voščile brez božičnih praznikov. Teh pa je že vsako leto manj.
Štiri leta po »rojstvu« Ptujčana in priloge Uradnega vestnika je bila v mestnem svetu neprijetna razprava. Nekatere svetnice in svetniki večinske stranke so zahtevali med letom poročilo o neposrednih in posrednih stroških, kot da glasilo ne bi bilo strošek občinskega proračuna, katerega smo sprejeli za leto 1999. Stroški niso bili prekoračeni. Ni mi jasno, kaj bo pomenilo takšno poročilo o vseh stroških, če ga nismo sposobni primerjati s koristmi in potrebami glede informiranja občanov o našem delu. Se nikoli v zgodovini lokalna oblast ni brezplačno informirala vseh gospodinjstev v občini, kot sedanja mestna občina.
Le deset mesecev je minilo od sprejetja sklepa o financiranju političnih strank, ki so zastopane v mestnem svetu. Na zadnji seji mestnega sveta, 29. decembra, smo sprejemali že druge spremembe, in sicer samo zaradi branja določila o valorizaciji zneskov Svetniki so obljubili, da o tej točki ne bodo razpravljali, pa se je zataknilo. Tik pred glasovanjem je eden od svetnikov oddal amandma, da se črta plačilo stranki, iz vrst katere je bil izvoljen župan. Amandma je bil presenetljivo sprejet (14:10), čeravno ga svetniki nismo dobili na mizo. Prizadeta stranka je predlagala amandma na sprejeti amandma, ki je bil sprejet z večino glasov! Znesek se je znižal za 1 SIT za dobljen glas ali mesečno za 5.746 SIT. Razprava je s prekinitvami trajala 2 uri, enako dolgo kot razprava o osnutku proračuna! Dragi moj sosvet-nik Mir-o-slav, tebi ne zamerim, ker nas večkrat razvedriš s svojimi političnimi nastopi, čudim pa se tistim, ki so glasovali za tvoj amandma in pol ure pozneje tudi za amandma proti tvojemu amandmaju. Meni pa je ostal cmok v grlu, da nisem mogel z veseljem nazdraviti na sprejemu v občinski dvorani ob županovi novoletni čestitki.
Že nekaj let sem upokojen po izpolnitvi vseh pogojev in po pridobitvi zakonitih upokojenskih pravic. Lani pa se je »narodil« novi pokojninski zakon. Minister Rop je obljubljal (osebno sem ga slišal v Šentvidu), da se nam, ki smo že upokojeni z novim zakonom ne bo nič spremenilo. Takoj po sprejetju zakona pa je isti minister na TV povedal, da bo državni proračun prihranil že v letu 2000 na račun enkratne uskladitve pokojnin letno. Zakon prinaša še druge spremembe, ki bodo odvzele nekatere pridobljene pravice, kot npr. postopno izenačevanje pokojninskih osnov in drugo. V lanskem letu, ki je bilo proglašeno za leto starejših, to ni bilo primerno darilo.
Prizadene še več rojstnih dogodkov, ki so kulturnega, gospodarskega, duhovnega in političnega značaja. Mene, recimo, tudi drobna novica, da Feliks, Branko, jože, Stanko, Meško in drugi niso več na seznamu pevcev komornega pevskega zbora, s katerimi sem preživel veliko prijetnih ur društvenega življenja. Tudi govorice, da grozi prenehanje delovanja ptujske godbe?
Zadovoljen pa sem z delom naše mestne četrti jezero in z delom našega društva upokojencev. Skromna sredstva za kulturo iz občinskega proračuna so takoj oplodili z ustanovitvijo pevskega zbora, ki je že nastopil na martinovanju v domači dvorani. Zadovoljen sem tudi s krajani, ki so lani septembra v prepolni dvorani odklonili »koridor« obvoznice skozi Budino, Brstje in Spuhljo, kar je bilo tudi potrjeno na sestanku pri županu z merodajnimi predstavniki Slovenije 6. januarja letos. Krajani so tudi predlagali drugi most za Ptuj v okviru programa južne obvoznice.
To pa je tudi najpomembnejše, da zadovoljen živim v miru v svojem kraju in v krogu svoje družine in da sem zadovoljen s svojim rojstvom.
LET PO
Slavko Brglez
MISLI ODGOVORNE UREDNICE
ad nji
mesec minulega leta je v mestni hiši potekal v znamenju tradicionalnih novoletnih sprejemov. Župan je skupaj s podžupani Mitjem Mrgoletom, Ervinom Hojkerjem in Milanom Čučkom ter sodelavci iz občinske uprave v petek,
17. decembra, sprejel ravnatelje javnih zavodov in direktorje ustanov s področja družbenih dejavnosti; v ponedeljek, 20. decembra, je v svojem uradu sprejel župnike iz ptujskih župnij in popoldan v poročni dvorani ptujske gospodarstvenike. V torek, 28. decembra, pa tudi člane štaba civilne zaščite, člane ekipe civilne zaščite za prvo pomoč, ki je zmagala na regijskem tekmovanju, predstavnike prostovoljnih gasilskih društev in drugih organizacij ter društev, ki so v minulem letu opravljali več aktivnosti na področju zaščite, reševanja in humanitarne pomoči.
Župan in podžupani so se v imenu MO Ptuj vsem povabljenim zahvalili za njihov trud za napredek v mestni občini ter za uspehe pri uresničevanju programov dela v letu I 999. Župan je omenil dobre gospodarske rezultate, s katerimi se ptujski gospodarstveniki uvrščajo med najboljše v severovzhodni Sloveniji in uspešno vključujejo pri projektih občinskega pomena ter dejavnostih, ki so financirane iz občinskega proračuna. Ni pozabil na težave pri financiranju dejavnosti zavodov regijskega značaja, ki bremenijo le proračun ptujske občine, medtem ko druge sosednje občine soustanoviteljice koristijo le njihove storitve. Ta problematika in pomanjkanje denarja za nove investicije so deloma posledica sprememb Zakona o financiranju občin, ki temelji na primerni porabi, ne pa na zagotovljeni porabi, kot je bilo to do leta 1999.
Za svečanost in doživetje lepe umetnosti na srečanjih gre zahvala odličnim pevcem Ptujskega kvarteta. Zadnja svečana sprejema v znamenju novega leta sta potekala že v prvih tednih leta 2000. V ponedeljek, 10. januarja je župan pripravil sproščeno srečanje z novinarji oziroma predstavniki javnih medijev, ki delujejo v ptujski občini, naslednji ponedeljek,
7 7. januarja pa sta s podžupanom Ervinom Hojkerjem sprejela odgovorne uslužbence s področja državne uprave v Ptuju in se jim zahvalila za korektno delo.
V decembru je bil na delovnem srečanju na Ptuju tudi državni sekre-
tar Ministrstva za okolje in prostor Marko Slokar s sodelavcema, kjer so jih vodje ustanov, ki v MO Ptuj delujejo na področju okolja in prostora ter ravnanja z odpadki, seznanili z načrti in aktivnostmi za novo lokacijo centra za ravnanje z odpadki, ki potekajo že od leta 7 998. Obstoječi center bo namreč zapolnjen v letu 2001. Marko Slokar je na delovnem srečanju povedal nekaj informacij o evropski okoljski zakonodaji in o možnostih za pridobitev financ iz evropske unije za projekte na področju varstva okolja in ravnanja z odpadki y Sloveniji.
Na predzadnji dan starega leta sta župan Miroslav Luci in podžupan Ervin Hojker s sodelavci sprejela uspešnega 18-letnega športnika Denisa Rusa iz Hlaponcev, ki je na evropskem prvenstvu mladincev v judu v Rimu osvojil izvrstno tretje mesto.
V	četrtek, 6. januarja, je bilo v veliki sejni sobi delovno srečanje v zvezi s potekom hitre ceste Hajdina-Ormož. Na usklajevalnem sestanku poteka hitre ceste Hajdina-Ormož na odseku Hajdina-Markovci so sodelovali državni podsekretar na Ministrstvu za promet in zveze Angel Polajnko, predstavnica Družbe za državne ceste Ida Šubic, predstavnik DARS-a Aleš Arhar, župan Miroslav Luci in podžupan Milan Čuček iz MO Ptuj, Radoslav Simonič, župan Občine Hajdina,
Franc Kekec, župan Občine Markovci, Stanislav Napast, vodja Skupne občinske uprave in predstavniki mestne četrti jezero (Slavko Brglez, Marija Strelec, Marija Cvetka, Konrad Rižner) ter mestne četrti Breg (Franc Štrucl, Franc Premužič in janez Rožmarin). Obravnavali so štiri različice poteka hitre ceste in se najbolj ogreli za t. i. C varianto.
V	petek, 7. januarja, sta podžupan Ervin Hojker in vodja oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vidovič v razstavišču odprla razstavo fotografij, alpinističnih posnetkov narave v slovenskih in gorah južne Amerike (Patagonija) alpinista Sandija Kelneriča iz Koga.
Če lahko sklepamo po dolgem poročilu o sprejemih, prireditvah in predstavitvah, je bil minuli mesec dni zelo razgiban. Sicer pa se je v slehernem mesecu starega leta z izjemo dopustniškega avgusta zvrstilo veliko strokovnih srečanj, svečanih sprejemov, otvoritev razstav in predstavitev projektov s področja kulture, gospodarske infrastrukture in okolja ter turizma.
/m
Milena Tulls' odgovrna urednica

KAZALO
i
Prešeren in današnji čas ■ str. 2 in 12
%
NEKAJ DNI (LET) PO ROJSTVU - str. 2
Misli odgovorne urednite - str. 3
NA ZADNJI SEJI AKTUALNI DVE TOČKI - str. 4

Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov ■ str. S
USKLAJEVANJE POTEKA HITRE CESTE ■ str. 6
Regijski tenter za ravnanje in odlaganje komunalnih odpakov Sp. Podravja - str. 6
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO - str. 7
Pisma braltev - str. 7
VABILA, OBVESTILA
■ STR. 7
Prihodnost mladih v novem tisočletju - str. 8
SPREJEM ŠPORTNIKA DENISA RUSA ■ STR. 8
"Dobre mašine podobno mislijo" - str. 9
DOBRODELNI KONCERT
"UČENCI OŠ BREG OTROKOM SVETA" ■ STR. 9
Park dvorta Turnišče - str. 10
\
POSLOVALNICA KREKOVE BANKE TUDI NA PTUJU ■ STR. 10
Predlogi Pll/IC Rogoznita in PNIČ Grajena ■ str. II in 12
ZA VAS SO DEŽURNI

■ STR. 13
%
Nagrajena novoletne nagradne križanke ■ str. 13
OBVESTILO, NAZNANILO ■ STR. 13
Gledališče, prireditve, razstave, za otroke • str. 14 in 15
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400 -630- 20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 771-651, 772-731, telefaks: 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si.
Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Liljana VOGRINEC, telefon: 040 23-99-11, telefaks: 773-078. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: GRAUS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230, e-mail:grafis@siol.net Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Boris GORNIK -ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS, Ignac VRHOVŠEK - DS. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.
MESTNI SVET
NA ZADNJI SEJI AKTUALNI DVE TOČKI - OSNUTEK PRORAČUNA IN FINANCIRANJE POLITIČNIH STRANK
Zadnja seja, dvanajsta po vrsti, je v minulem letu potekala v prazničnem novoletnem času, dva dni pred iztekom leta. Dnevni red ni bil tako obsežen kot sicer, a je kljub temu trajala do ure, ko delo konča popoldanska izmena. Točka pobude in vprašanja se namreč lahko zelo zavleče. Bila je daljša in za marsikoga presenetljiva, med drugim tudi razprava ob spremembah sklepa o financiranju političnih strank.
OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU MO PTUJ ZA LETO 2000
Prejemki proračuna znašajo 2.925.699.650 tolarjev, od tega so prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov 2.644.366.080 tolarjev, prejeta vračila danih posojil znašajo 10.800.000 tolarjev, zmanjševanje sredstev na računih 32.101.817 tolarjev in zadolževanje 238.431.753 tolarjev. Izdatki proračuna so uravnovešeni s prejemki in znašajo 2.925.699.650 tolarjev, od tega v bilanci odhodkov 2.864.199.650 tolarjev, dana posojila so v višini 50.000.000 tolarjev, odplačila anuitet bankam pa v višini 11.500.000 tolarjev.
Odbor za splošne zadeve je mestnemu svetu predlagal, da se ob obravnavi odloka o proračunu združita dve fazi (osnutek in predlog) postopka in se že na tej seji obravnava predlog proračuna. Mestni svet se ni opredelil za to, ampak je proračun obravnaval v obliki osnutka, kot je bilo predvideno.
Odbor za družbene dejavnosti je ugotovil, da je javnim zavodom s področja družbenih dejavnosti potrebno zagotoviti ustrezne pogoje za delovanje in nadaljnji razvoj, da ne bi prišlo do ogrožanja obstoja teh ustanov, pomembnih za razvoj Ptuja kot regijskega središča.
Odbor za gospodarstvo je mestnemu svetu predlagal, da upošteva naslednja predloga:
♦	7 00% povišanje sredstev za govedorejo in prašičerejo pod postavko 12.1.1., na kateri je v osnutku predvideno 500.000 tolarjev in
♦	v program kurentovanja (postavka 13.1.1. -kurentovanje) naj vključi kulturne organizacije (muzeje, šole) in etnografski del.
Odbor za finance in gospodarjenje s sredstvi občine je predlagal, naj mestni svet s posebnim sklepom zadolži proračunske porabnike -javne zavode, da glede na zmanjšanje obsega sredstev za financiranje javne porabe vsak zavod izdela svoj program racionalizacije.
V razpravi na seji je Ignac Vrbovšek (DS) povedal, da ne razume, kako je mogoče ob odločanju o porazdelitvi proračunskih sredstev nastopati hkrati v vlogi svetnika mestnega sveta in v vlogi direktorja zavoda, katerega dejavnost se financira iz občinskega proračuna.
Zanimalo ga je tudi, zakaj imajo nekateri zavodi, kot recimo Ljudska univerza in Center za socialno delo, urejeno financiranje svoje dejavnosti na državni ravni, nekateri drugi zavodi v občini pa ne.
Razpravljali so tudi o sredstvih za Veseli december, ki so v tem letu predvidena v manjšem obsegu kot lani. Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti, je pojasnil, da so predstave za otroke, ki jih
igrajo v Cledališču Ptuj v okviru Veselega decembra ocenili kot nadstandard. Za ogled teh predstav je potrebno plačati vstopnino (za starše oz. za spremljevalce), kar pa si lahko privošči le manjšina. Hkrati ne želimo osredotočiti vsega dogajanja (prihod dedka Mraza in Božička, lutkovne predstave ...) v prazničnem decembrskem času v eni ustanovi. Zaradi zmanjšanja obsega razpoložljivih sredstev smo se odločili, da bomo v bodoče dajali prednost projektom, ki vključujejo vse otroke. Podžupan Ervin Hojker je še dodal, da želimo doživetje prazničnega novoletnega časa približati čim več otrokom na različnih lokacijah v mestu, npr. na sedežih mestnih in primestnih četrti, v vrtcih, pred mestno hišo, v gledališču in še kje, podobno kot je to potekalo lani. Franc Štrucl (LISTA KS) je pohvalil drugačen pristop in povedal, da je bil v MČ Breg velik odziv na prireditve in veliko veselje za otroke.
Ob postavki za Pokrajinski muzej Ptuj je Lidija Majnik (LDS) izrazila pomisleke o zagotavljanju sredstev za vse zaposlene v muzeju. Menila je, da je potrebno zagotoviti sredstva samo za toliko delavcev, kot je bilo dogovorjeno. Za ostale pa mora muzej poskrbeti sam. Ivan Vidovič je opozoril, da se mora sanacija PMP nadaljevati, ker ni bila zaključena z njegovim odhodom iz muzeja marca 1997, kjer je bil sanacijski direktor.
V dveh in pol letih so v muzeju štiri delavce, ki so odšli, nadomestili z drugimi, kar ni v prid racionalizaciji stroškov.
Slavko Brglez (SLS), ki je tudi član sveta muzeja, je
obrazložil, da na zadnji seji sveta niso govorili o tem, da bi bila sredstva, ki so v občinskem proračunu namenjena za delovanje muzeja, premajhna. Izpostavljeno je bilo le to, da je premalo denarja za vzdrževanje stavbe oz. za investicijske stroške. Če bi bila prisotna, bi v razpravi prav gotovo kaj povedala tudi direktorica muzeja dr. Marjeta Ciglenečki, je še pripomnil S. Brglez.
Za projekt Ptuj - ZDRAVO MESTO iz leta '98 v osnutku proračuna ni bilo namenjenih nobenih sredstev. Ana Ostrman (ZLSD) je zato predlagala, da bi pod to postavko združili sredstva, ki so v osnutku proračuna predvidena za preprečevanje odvisnosti, za humanitarne organizacije in društva ter sredstva za druge osebne prejemke pod postavko ZDRAVSTVO.
Miroslav Letonja (SNS) je spraševal, zakaj njegova pobuda, da bi v letošnjem proračunu vsaki mamici za njenega novorojenca namenili 20 tisoč tolarjev, ni upoštevana. Po obrazložitvi, da bo letos vsaka mamica v občini dobila priročno knjigo o negi in vzgoji otrok ter pomislekih, da bi vsaki mamici ne glede na njen socialni status namenili enak znesek, se je Miroslav Letonja odločil, da bo svoj predlog oblikoval tako, da bodo predlagani znesek dobile vsaj socialno ogrožene matere z novorojenci.
Konrad Rižner (LDS) je prizadeto ugotavljal, da ni v osnutku prav ničesar od tistega, kar je sam predlagal v razpravi ob delovnem gradivu proračuna na prejšnji seji. Ponovno se je spraševal o poštenosti porazdelitve sredstev med gospodarsko infrastrukturo in družbeno nadgradnjo. Miran Kerin (LDS) je povzel razpravo o poštenju, kajti ne spominja se, da bi v prejšnjem sklicu svetniki toliko govorili o delitvi financ med omenjeni področji ter ju primerjali. Vprašal se je, kaj je pravzaprav pošteno in kaj ne. Kako to ovrednotiti, ko pa je za vsakega pošteno kaj drugega. Za tiste, ki prihajajo na Center za socialno delo, je pošteno, če dobijo socialno pomoč, in najbolj nepošteno, če dobijo manjšo kot prej ali celo nič. Za nekoga drugega, ki ima drugačne potrebe, pa je pošteno kaj drugega. Tako torej ni smiselno modrovati o pojmu univerzalne poštenosti, ker je ni. Še posebej ne ob odločanju o razdelitvi proračunskih sredstev.
SPREMEBA SKLEPA O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK
S predlagano spremembo sklepa o financiranju političnih strank se črta določilo y dosedanjem sklepu, ki govori, da se znesek -30 tolarjev, ki ga dobi stranka za vsak dobljen glas na volitvah za občinski svet oz. za župana mesečno, usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Torej se valorizacija tega zneska ne upošteva več in zato je bila potrebna ustrezna sprememba sklepa.
Zakon o političnih strankah k 26. členu določa, da lahko lokalne skupnosti v skladu s tem zakonom financirajo stranke ter da lahko pristojni organ (občinski svet) določi, da stranka mesečno dobi največ 30 tolarjev za vsak dobljen glas na volitvah za občinski svet oz. za župana. V oktobru 1999 pa nam je bilo posredovano stališče službe za lokalno samoupravo pri Vladi Republike Slovenije, da lokalna skupnost pri določanju višine sredstev ne sme preseči 30 tolarjev za vsak dobljen glas. To pomeni, da valorizacija tega zneska ni dopustna. Na to svetniki niso imeli pripomb, zapletlo pa se je ob dopolnilu, ki ga je nepričakovano, tik pred glasovanjem, dal Miroslav Letonja (SNS) in v njem predlagal, da stranka SDS ne bi dobila sredstev, ki ji gredo na račun glasov, ki jih je pridobil njihov kandidat za župana. V obrazložitev je navedel, da bi tako bile vse stranke v enakovrednem položaju. Svetniki so ta amandma podprli.
Po odmoru je nato Rajko Fajt (SDS) vložil dopolnilo na dopolnilo Miroslava Letonje z naslednjim besedilom: »Politični stranki, katere kandidat je izvoljen za župana, pripada mesečno tudi 14 tolarjev za vsak dobljen glas za izvoljenega župana.« V sklepu o financiranju strank je bil ta znesek doslej 15 tolarjev (to je polovico možnega zneska). Dodal je še drugo dopolnilo, ki so ga svetniki prav tako kot prvega podprli in s tem stranki SDS omogočili, da bo dobila mesečno 80.444,00 tolarjev na račun dobljenih glasov na volitvah za župana. S tem je postal sicer izglasovan amandma M. Letonje brezpredmeten.
V obrazložitev je R. Fajt med drugim napisal, da je amandma predlagal zato, ker k prejšnjem mandatu SDS te možnosti ni izkoristila.
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Pobudi in vprašanje Ane OSTRMAN:
1.	Kako je s pripravo gradiva za razpravo o nasilju nad ženskami? Odgovor:
Oddelek za družbene dejavnosti skupaj z pristojnimi službami pripravijo gradivo, ki bo na dnevnem redu naslednje seje mestnega sveta.
Maja Erjavec, oddelek za družbene dejavnosti
2.	Kako bodo razdeljena proračunska sredstva po rebalansu proračuna za leto 1999, namenjena za humanitarne organizacije v višini 800.000,00 SIT?
Odgovor:
Na predlog strokovne komisije za izvedbo javnega razpisa za financiranje humanitarnih organizacij in društev v- ietu 1999 smo pri rebalansu proračuna za leto 1999 dodatno zagotovili 800.000,00 SIT in jih razdelili naslednjim organizacijam oziroma društvom:
Društvo gluhih in naglušnih Podravja, Trubarjeva 15, Maribor
Župnijska KARITAS Sv. Ožbalt, Potrčeva 24, Ptuj
Župnijska KARITAS Sk Petra in Pavla, Minoritski trg 12, Ptuj
Društvo DASS, Podružnica Ptuj
Društvo diabetikov Ptuj-Ormož
Društvo vojnih invalidov Ptuj
Medobčinsko društvo invalidov vojn Maribor
Klub laringektomiranih invalidov in onkoloških bolnikov Štajerske
OZARA - Podružnica Ptuj
Društvo za tretje življenjsko obdobje pri Delavski univerzi Ptuj
50.000.	00 SIT
150.000.	00 SIT
150.000.	00 SIT
80.000.	00 SIT
80.000.	00 SIT
42.000.	00 SIT
40.000.	00 SIT
30.000.	00 SIT
28.000.	00 SIT
50.000.	00 SIT
SKUPAj	800.000,00 SIT
Lidija Radek, oddelek za družbene dejavnosti
3.	Kaj je z odpravo arhitektonskih ovir pri vstopu v nekatere ustanove (MO Ptuj, UE Ptuj ...)
Odgovor: Arhitektonske ovire obravnava Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99), ki v 1. členu pravi, da se določbe tega pravilnika uporabljajo tudi pri projektiranju rekonstrukcij že zgrajenih objektov oziroma prenovi starih mestnih jeder, če so dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine.
Pobudi Jureta Šarmana:
1.	Začrta naj se parkirišče pred blokoma na Osojnikovi 21 in 22 ter pojasni, kdo je lastnik obeh blokov.
Odgovor:
Parkirišče je že začrtano. Lastnik obeh blokov je Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj.
2.	Preveri naj se, ali je podjetje IBLO ustrezno uredilo odvodnjavanje na svojem parkirišču in ali ima pridobljeno uporabno dovoljenje za parkirni prostor.
Odgovor:
Parkirni prostor je bil v lasti KK Ptuj in ga je IBLO odkupil skupaj z ostalim zemljiščem. Odvodnjavanje parkirišča je bilo ustrezno rešeno.
Investitor novega objekta - Drava centra pri izgradnji svojega objekta ni ustrezno rešil odvodnjavanja meteornih voda.
Vprašanja iz Mestne četrti Panorama:
1.	Zakaj se o zaprtju poti Ob Grajeni ni obvestilo javnosti?
Odgovor:
Izvajalec dei SCT Ljubljana ni obvestil ne ustno ne pisno MO Ptuj, da bo cesto zaprl, ker bo služila kot dostop na gradbišče. Pristojni oddelek MO Ptuj je izvajalca pisno opozoril, da si mora pridobiti soglasje lastnika za uporabo in zaprtje ceste.
2.	Kako dolgo bo pot Ob Grajeni zaprta?
Odgovor:
Od izvajalca del smo zahtevali, da nam v pisni obliki pove, kako dolgo bo pot zaprta.
3.	Ali bo pot Ob Grajeni po končanih delih izgradnje GIMNAZIJE ponovno vzpostavljena v prvotno stanje?
Odgovor:
MO Ptuj kot lastnica poti zahteva od izvajalca, da po končani uporabi pot vzpostavi v prvotno stanje.
Herbert Glavič,
vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje
fg? m* 1 2
Vprašanji Lidije MAJNIK:
1.	Ali bomo deležni kakšnega odgovora na pisanje člankov v časopisih (Delo) v zvezi z izgradnjo Gimnazije?
Odgovor:
Po objavi članov v časnikih Delo z dne 24.11.1999 in 29.11.1999 smo posredovali na Ministrstvo za šolstvo in šport,
Šolski center Ptuj in podjetju Proplus, ki je vodilo inženiring in pripravljalo razpisno dokumentacijo za izgradnjo Gimnazije na Ptuju, dopis za pisno obrazložitev trditev v člankih. Pisnih odgovorov nismo prejeli, smo pa prejeli obvestilo, da so v časnikih Večer, 10.12.1999, in Delo, 14.12.1999, objavili odgovore.
Zdenka Ristič, oddelek za družbene dejavnosti
2.	Kdaj bo predložen odgovor na vprašanje o merah za športno dvorano pri GIMNAZIJI?
Odgovor:
Telovadnica pri Gimnaziji Ptuj ima dimenzije 32 m krat 24 m ter višino 7 m. Te mere omogočajo dve prečni vadbeni enoti, ločeni z zaveso. Ob uporabi celotne površine in iztegnjenimi tribunami pa prostor omogoča tekmovalno košarko.
Na severni strani je predvidena plezalna stena, na južni strani so garderobe, znotraj objekta pa je predviden tudi prostor za telovadno opremo (orodje) ter kabinet za učitelja športne vzgoje.
Vhod v telovadnico je možen iz šolskega objekta in od zunaj na severni strani.
Ivan Vidovič,vodja oddelka za družbene dejavnosti
Pobudi in vprašanje Franca Štrucla v imenu Liste KS mesta Ptuja:
1.	Zakaj Čisto mesto Ptuj na terenu izvaja naloge z občasnim opuščanjem . le- teh tako, da delavci posodo za smeti izpraznijo le, če je v njihovem dosegu.
* Odgovor: r J Pobudo smo posredovali Čistemu mestu Ptuj.
2.	Ali so avtobusna postajališča zavarovana; ali se njihovo vzdrževanje financira samo v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev?
Odgovor:
Avtobusna postajališča se izključno financirajo samo iz razpoložljivih proračunskih sredstev.
3.	Na cesti Ob železnici iz smeri Zagrebške ceste proti hajdinski železniški postaji naj bi postavili prometni znak za omejitev hitrosti.
10 Odgovor:
Pobudo bo proučila ustrezna komisija, pristojna za te zadeve, in v pisni obliki podala svoj predlog ureditve prometnega režima.
Herbert Glavič,
vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje
Pobuda Vladimirja Čuša:
Na obstoječi lokaciji naj se ukine dejavnost Opekarne Žabjak.
USKLAJEVANJE POTEKA HITRE CESTE
V četrtek, 6. januarja 2000, je bilo v veliki sejni sobi delovno srečanje v zvezi s potekom hitre ceste Hajdina-Ormož. Na usklajevalnem sestanku poteka hitre ceste Hajdina-Ormož na odseku Hajdina-Markovci so sodelovali državni podsekretar na Ministrstvu za promet in zveze Angel Polajnko, predstavnica Družbe za državne ceste Ida Šubic, predstavnik DARS-a Aleš Arhar, župan Miroslav Luci in podžupan Milan Čuček iz MO Ptuj, Radoslav Simonič, župan Občine Hajdina, Franc Kekec, župan Občine Markovci, Stanislav Napast, vodja Skupne občinske uprave in predstavniki mestne četrti jezero (Slavko Brglez, Marija Strelec, Marija Cvetka, Konrad Rižner) ter mestne četrti Breg (Franc Štrucl, Franc Premužič in janez Rožmarin). Obravnavali so štiri različice poteka hitre ceste.
Kot je znano je bil lani septembra zbor občanov v mestni četrti Jezero, na katerem je bila odklonjena varianta, ki bi potekala iz Markovec, mimo Spuhlje in nato v Budini čez Jezero - to je t. i. B varianta. Takrat je bilo strokovnim službam ministrstva za promet in zveze, DDC-ja in DARS-a naloženo, da pripravijo prometno študijo, ki bo poleg obstoječih ovrednotila še ostale predlagane variante poteka hitre ceste. Po opravljeni prometni študiji in podpori občine Markovci ter mestne četrti jezero se je izkazala kot najbolj podprta varianta C (glej prilogo). Ta prečka staro strugo Drave pod ptujskim jezerom in nato poteka po zahodni oz. desni strani ptujskega jezera proti Zagrebški cesti ter se priključi na bodočo avtocesto severno od železniške proge. V nadaljnjem usklajevanju bo potrebno ta potek hitre ceste ovrednotiti še s prostorskega, ekonomskega in drugih vidikov, da bi ga lahko vključili v planske akte lokalnih skupnosti.
Milena Turk
PRILOGA: POTEK HITRE CESTE (VARIANTA C)
REGIJSKI CENTER ZA RAVNANJE IN ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV SP. PODRAVJA
Na območju bivše občine Ptuj oziroma sedanje Upravne enote Ptuj je urejen center za ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov v Brstju. Zgrajen je po vseh veljavnih predpisih z vsemi potrebnimi dovoljenji, tako da so negativni vplivi na okolico zmanjšani na najmanjšo možno mero.
Žal je obstoječi center relativno majhen (t 1 0.000 m3) in bo leta 2001 zapolnjen. Tega so se zavedale občine Spodnjega Podravja, ki so začele iskati novo lokacijo, že leta 1996, vendar pravih rezultatov ni bilo. V letu 1999 je Mestna občina Ptuj naročila prostorsko in tehnično analizo potencialnih lokacij regijskega centra za ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov. Izbrane so bile take lokacije, na katerih bi bilo mogoče s sodobnimi tehničnimi ukrepi urediti popolnoma varno ravnanje z odpadki in odlaganje ostankov odpadkov za sedanje število vključenih prebivalcev (70.000) za dobo naslednjih 20-30 let. S tem bi izbrana lokacija pridobila lastnost regijskega centra in bi bila deležna tudi državne podpore.
Na osnovi izvršene analize in primerjalnega vrednotenja predlaganih lokacij se je izkazala kot najprimernejša lokacija v Krčevini pri Vurbergu. Zato bo potrebno omenjeno lokacijo podrobneje proučiti z raznih vidikov (geološkega, materiološkega itd.) in jo predstaviti ožji lokalni skupnosti in krajanom bližnjih soseščin (lokacija v radiju 300 m skorajda ni poseljena). Vzporedno se proučuje tudi možnost izgradnje sežigalnice za nenevarne odpadke v severovzhodni Sloveniji (možna lokacija je Kidričevo), vendar je realizacija takega projekta odvisna od številnih dejavnikov in tudi v najboljšem primeru časovno še relativno zelo oddaljena. Poudariti je potrebno, da projekt sežigalnice ni izključujoč s projektom centra za ravnanje in odlaganje ostankov odpadkov, saj bo del ostankov nenevarnih odpadkov še vedno potrebno odlagati v zato pripravljeno odlagališče.
Stanislav Napast Skupna občinska uprava
SPOROČILA
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
Mestna občina Ptuj,
Zveza kulturnih društve Ptuj,
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj
»//o no
slovesnost
ob 20. uri v N
venskem niku,
881
Si ‘
iti no Ptuju.
SPORED:
Koncert MEŠANEGA KOMORNEGA ZBORA LJUBLJANSKI MADRIGALISTI pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka, podelitev priznanj in plaket Zveze kulturnih društev Ptuj, podelitev priznanj - oljenk Mestne občine Ptuj, slavnostna govornica Lidija Majnik, v. d. direktorice knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
f...........—" ~	..	™
Spoštovani!
V Prešernovem letu - letu kulture in ob 1930-letnici Ptuja Vas in Vaše prijatelje vljudno vabiva na premierno predstavitev zgodovinskega filma
"PTUJ BISER PRETEKLOSTI
Premiera filma bo v
ponedeljek, 24. januarja 2000, ob 18. uri na velikem platnu v Mestnem kinu Ptuj.
Veseliva se srečanja z vami!
Tinček Ivanuša	Miroslav Luci, dr. med.
videoprodukcija	župan Mestne občine Ptuj
Pi?B§[p®w[kS sfšmmfk s® m®
_	_ Sk.	Izteklo se je leto. Človek je pač
S	takšen, da slabo hitro pozabi, dobro
'T pa mu ostane še dolgo v spominu.
Da bi čas, ki prihaja, prinesel čimveč majhnih pozornosti tudi otrokom, smo se člani Mestnega odbora SDS Ptuj odločili le-tem polepšati vstop v novo leto. Namesto novoletnih voščilnic smo Medobčinskemu društvu za pomoč duševno prizadetim »Sožitje« Ptuj namenili 50.000,00 SIT. Prepričani smo, da se vsi socialdemokrati in simpatizerji strinjate z našo odločitvijo.
Mestni odbor SDS Ptuj
r
Iz ZLSD

Mladi forum ZLSD Ptuj je v šestih mesecih lanskega leta izvedel številne aktivnosti od štafete solidarnosti, okrogle mize o okolju, koncerta ob dnevu boja proti AIDS do vključevanja v mednarodne socialdemokratske oblike delovanja. Udeležili so se bilateralne izmenjave v Berlinu in mednarodnega seminarja »Globalna prihodnost - storimo to sami« v Berlinu.
Tudi program za leto 2000 je poln akcij v občinskem okolju in v mednarodnem delovanju, kjer bodo posebej skrbeli še za promocijo Ptuja kot turističnega mesta.
Na članskem sestanku 00 ZLSD so članice in člani spraševali predvsem oba svetnika kako poteka delo v mestnem svetu in kako lahko uveljavljata socialdemokratska načela skozi svoje delo v svetu. Podprli so njune pobude, ki pomenijo izboljšanje kvalitete življenja prebivalcev v mestni občini.
Ana Ostrman
PISMO BRALCA
ODPRTO PISMO
Od lanskega novembra smo stanovalci ptujske industrijske cone (Nova cesta, Rajšpova ulica,...) brez lastne trgovine. Po nerazumljivi ukinitvi trgovine KONZUM smo se pač preusmerili na SUPER MESTO.
Poudarjam, da ni problem oddaljenost, problem je DOSTOPI. Le kje naj razmeroma varno prečkamo prometno Ormoško cesto? Pri bencinski črpalki (kjer je prometna signalizacija resnično »evropska), pri PETOVIA AVTU, pri TEHNOSERVISU (v bližini je zelo zbledela »zebra«) ali pa kje drugje? (!)
Dobro se zavedam, da je situacija zelo zapletena in da je idealna rešitev praktično nemogoča, na drugi strani pa sem popolnoma prepričan, da se da z malo dobre volje marsikaj urediti in tako prisluhniti željam potrošnikov.
P.S.: SUPER MESTO je res SUPER! Konkurenčnost, preglednost, prijaznost, vedno se nekaj dogaja...!
Jože ČIČ Ptuj, Nova cesta 4
PRIHODNOST MLADIH V NOVEM TISOČLETJU
Kakšni bodo na osnovi sedaj znanega odraščanja generacij mladost in mladina v naslednjih letih in desetletjih?
Modernizaciji družbe sledi podaljševanje izobraževanja in vedno višja izobrazba. Mladi sledijo individualnemu osebnemu stilu življenja, dela, učenja. Moderno se je potrjevati v izvirnosti, ustvarjalnosti, prilagodljivosti, ki omogočajo družbeno promocijo in življenjsko kariero.
KAKO TO VPLIVA NA SPREMEMBE V DRUŽINI?
Prizadevanje za kariero, naslove in spričevala vpliva na podaljševanje obdobja mladosti. Vlaganja v izobrazbo in osebnost mladostnikov bo predstavljala vedno večji in glavni strošek družin, uspeh mladih v šoli in popularne zunajšolske dejavnosti (tečaji tujih jezikov, plesne šole ...) pa glavno merilo uspešnosti družin.
Pomembna komponenta statusnega premika od otroštva k mladosti v odraslost je tudi SOCIALNA PROMOCIjA. Od mladega človeka se pričakuje, da bo vsaj dosegel, če ne presegel socialni status, kakršnega so dosegli njegovi starši. To lahko deluje kot spodbuda ali pa obratno kot frustracija in obremenitev. Bistveni del socialnega statusa je vezan na življenjske perspektive v prihodnosti.
KAKŠNE SO TE PERSPEKTIVE?
Kriterij ekonomske neodvisnosti je vprašljiv zaradi velikih in naglih sprememb na področju dela in zaposlitev, ki odpravljajo institucijo trajne zaposlitve. Značilna sta nihanje med občasnimi zaposlitvami in nujnost dodatnega šolanja za do- ali prekvalifikacije. To pa podaljšuje ekonomsko odvisnost in podrejenost šolskim institucijam.
Lastna družina je postala nedoločen pojem zaradi raznolikosti oblik družinskih skupnosti (začasni, poskusni zakon, neformalna partnerstva, družine samohranilk, itd.). Vse manj je jasno, kaj naj bi bila »norma« ali pričakovano stanje na področju partnerskih, zakonskih in družinskih skupnosti.
Veliko energije mladih se veže na šolo. Šola povzroča probleme, zadovoljstva, nezadovoljstva v primerjavi z družino, ki varuje, svetuje, pomaga, vse manj pa omejuje in določa cilje ter naloge. Vse to pa vse bolj prevzema ravno šola, ki mladim vzame vedno več časa, ker so dosežki v šoli vedno bolj
Že od malega moramo paziti, da NAMESTO OTROK ne počnemo stvari, ki jih lahko naredijo sami. Počnimo pa Z NJIMI čim več.
Denis Rus v družbi z županom M, Lucijem in podžupanom E. Hojkerjem
Sprejem uspešnega športnika Denisa Rusa
Na predzadnji dan starega leta sta župan Miroslav Luci in podžupan Ervin Hojker s sodelavci sprejela uspešnega 18-letnega športnika Denisa Rusa iz Hlaponcev, ki je na evropskem prvenstvu mladincev v judu v Rimu osvojil izvrstno tretje mesto.
To je 18 let po tistem, ko je 1981. leta Štefan Cuk (sedanji trener moške reprezentance) dosegel na mladinskem svetovnem prvenstvu v San Marinu slovensko medaljo na evropskem prvenstvu v moški konkurenci, kar je bila prva slovenska kolajna na mladinskih prvenstvih v judu. In ni presenetljivo, da je na mladinskem EP decembra lani bronasto medaljo osvojit prav ptujski judoist - član judo kluba Drava Ptuj. Ta borilna veščina ima na Ptuju dolgoletno tradicijo.
Milena Turk
pomembni za življenje in tekmovanje na trgu delovne sile.
PROBLEMI MLADIH so vezani predvsem na vprašanja eksistence: nezaposlenost, pomanjkanje denarja, pritiski v šoli. Zelo velik problem predstavlja odvisnost.
Če SKLEPAMO, da bo mladina v prihodnosti obremenjena s konfliktno situacijo, ki spodbuja mlade k večji produktivnosti znanja za ustvarjanje kariere, kar povzroča ekonomsko odvisnost od staršev in podaljšano obdobje odraščanja, lahko ugotovimo, da se pritiski stopnjujejo ravno na DRUŽINO. Prikazala sem povzetek rezultatov večletnega teoretičnega dela na področju problematike sodobne mladine in empirične raziskave slovenske mladine, ki ga je izvedel Inštitut za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede k Ljubljani.
Na osnovi povedanega se nam nedvomno vsiljuje vprašanje, kako je pri nas, ali v lokalni skupnosti sledimo omenjenim trendom ali so to le ugotovitve, ki so značilne za slovensko mladino v splošnem smislu?
Analiza stanja na področju socialnega varstva v Mestni občini Ptuj, ki jo pripravlja oddelek za družbene dejavnosti, prikazuje presenetljivo podobnost navedenim ugotovitvam, davne značilnosti mladih, ki bistveno odstopajo od slovenskega povprečja, se kažejo v veliki stopnji brezposelnosti, povezani z nizko stopnjo izobrazbe, kot podaljšano obdobje odraščanja in ekonomska odvisnost od staršev, nizko število sklenjenih zakonskih zvez in zelo veliko ločitev, nizka nataliteta in velika samomorilnost.
Prihodnost mladine bo vsekakor povezana z razvojem družbe in ožje z razvojem lokalne skupnosti oziroma regije. Če se dovolj zavedamo, kako lahko mladim in povezano z njimi družini ustrezno pomagamo, bi bilo za začetek dovolj, če bi na eni od prihodnjih sej mestnega sveta v okviru razprave o analizi socialnega stanja na področju socialnega varstva sprejeli SKLEP o dolgoročnem finančnem prizadevanju za izboljšanje kakovosti življenja mladih ter predvsem mladih DRUŽIN (predlogi so navedeni v omenjeni analizi).
MAJA ERJAVEC
»Dobre mašine podobno mislijo«
- povzeto po vpisu 17.10.1999 v vpisni knjigi na razstavi o Janezu Puhu, človeku, ki je svet obrnil na glavo (več podpisov).
I DOBRODELNI KONCERT »UČENCI OŠ BREG
OTROKOM SVETA«
Nesreče, ki prizadevajo človeštvo, prihajajo včasih nenadno in proti njim ne moremo ukrepati.
Drugič jih lahko zaslutimo že mnogo prej, pa jih ne moremo preprečiti. Večinoma koreninijo v nakopičenih trenjih preteklosti, ki jih nismo znali rešiti ali pa je bilo za to premalo volje in interesa. Prve večinoma povzroča narava in 50 opozorilo človeški objestnosti, ki se postavlja nad naravo. Druge so posledica človeške nespameti, »človeške narave«, ki se le počasi uči strpnosti, solidarnosti in pogleda v prihodnost.
Karkoli si že mislimo o današnjem svetu - nanj smo obsojeni. Kakšna pa bo prihodnost, je odvisno od nas odraslih, naprej pa bodo odločali otroci. A žal so ravno otroci tisti, ki jih krizne situacije najbolj prizadevajo.
Milena Stojadinovič
Aleksander Klinc, OŠ Mladika
13 milijonov tolarjev, vreden dobrih 15 milijonov tolarjev. Kaj smo z njim iztržili za Zgodovinski arhiv, Ptuj, Slovenijo? Arhivski cilj v smislu posredovanja kulturnih vrednot je bil dosežen z umeščanjem janeza Puha v skupno slovensko zavest, v učbenike, kot podpora izobraževanju na področju tehnike, kot vzpodbuda inovatorjem, z utrjevanjem naše samozavesti in prepričanja, da vsak
Nejc Plohl, 5.b, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava
Učenci Osnovne šole Breg so se odločili, da bodo pomagali prizadetim vrstnikom po svetu in so zato pod vodstvom Tomija Kozarja in ob pomoči Ide Markež, Daniele Pernat in Milene Stojadinovič pripravili dobrodelni koncert božičnih pesmi pod skupnim naslovom »Učenci OŠ Breg - otrokom sveta«. Koncert je bil v petek, 10. decembra, v šolski telovadnici. Ob učencih OŠ Breg so sodelovale tudi ptujske mažuretke, člani plesnega kluba Mambo in učenci Srednje glasbene šole Maribor. Koncert je bil zelo dobro obiskan, odzvali pa so se-tudi sponzorji: MO Ptuj, Občina Hajdina, Knjigarna Bukvica, Auto salon Furman, Market Nika, Albin Promotion Lovrenc, Vuzde studio Ormož, ' Uglaševanje klavirjev Tomi Kozar in Cvetličarna Vijolica.
Adi Smolar, velik prijatelj otrok, pravi:. »Vidim bedo, vidim bolečino, lakoto, trpljenje, vidim, pomagati pa ne znam ...« Prav Smolarjeve pesmi so nas vzpodbudile, da s skupnimi močmi naredimo nekaj dobrega, opozorimo na težave tudi druge in tako po svojih zmožnostih pomagamo k boljšemu, prijaznejšemu svetu.
Razstava o janezu Puhu, človeku, ki je svet obrnil na glavo, je zaključena. Števila obiskovalcev žal ne moremo navesti, ker
Ksenija Marinič, OŠ dr. Ljudevita Pivka
Otroška ustvarjalnost ob projektu janez Puh, Zgodovinski arhiv Ptuj
obiskovalcev ni bilo mogoče šteti oz. ugotavljati, kdo je namensko prišel na razstavo in kdo v enega od lokalov, pisarn ali trgovin v poslovno trgovskem centru Domino. Ugotovili pa smo, da smo poleg vseh slovenskih narečij in knjižne slovenščine H slišali veliko nemščine, italijanščine, madžarščine, hrvaščine, holandščine in angleščine. Srečevali smo učence, dijake, študente, strojnike, ljubitelje starih vozil, arhivske in muzejske kolege, sponzorje. Po vpisih v vpisno knjigo smo posneli veliko naklonjenosti projektu in čestitk, tako za vsebino - Kristina Šamperl Purg kot za način postavitve razstave - oblikovalec Danilo Muršec.
Finančna konstrukcija še ni povsem zaključena, vendar je projekt, ovrednoten na
lahko in mora nekaj storiti zase in za druge. Navezani so bili številni novi stiki; upam, da so bili in bodo izkoriščeni tudi na nearhivskih področjih.
Hvala vsem, ki ste posodili eksponate za razstavo, avtorjem, ki smo vam honorar izplačevali v naturi, hvala prevajalcem, lektorjem, fotografom, postavljalcem, kolegom iz Zgodovinskega arhiva Ptuj skupaj z ravnateljem Ivanom Lovrenčičem, vsem zunanjim sodelavcem in seveda sponzorjem. 42 sponzorjev smo povabili k poslovnemu sodelovanju in 40 se vas je odzvalo. Tako smo k polovici proračunskega denarja dodali enak delež sponzorskega denarja. Zaradi obširnejšega kataloga in 19% DDV je projekt dražji za približno 2 milijona tolarjev. Za ta sredstva iščemo možnosti pokritja; med drugim MONOGRAFIjO in KATALOGE prodajamo na vse možne načine.
sum]
Polona Vidovič, 6. a, OŠ Olga Meglič
Zahvala velja posebej Mestni občini Ptuj -župan Miroslav Luci, dr. med., Ministrstvu za kulturo - minister jožef Školč in trem večjim sponzorjem - Elektru Senčar, Senčar d. o. o., Ptuj - g. Milan Senčar, poslovno trgovskemu centru Domino Ptuj - g. Matjaž Andromako in Perutnini Ptuj - dr. Roman Glaser.
Kristina Šamperl Purg Zgodovinski arhiv Ptuj
NOVO V MESTU
SPOMENIKI
Park dvorca
Turnišče
'vorec Turnišče leži v neposredni bližini Ptuja na desnem bregu reke Drave. Celotna posest leži na zgornji dravski terasi, kjer je dvorec, in na spodnji dravski terasi, kjer so izviri Studenčnice in jezerca, ki jih ta vodotok oblikuje z značilno krajino poplavnih logov.
V drugi polovici 1 9. stoletja je bil park preoblikovan v krajinski slog, ki še danes kaže podobo tipičnega predstavnika angleškega krajinskega sloga, kar kaže franciscejski kataster iz leta 1872.
kmetijski kombinat. Ko so biii iz dvorca izseljeni še zadnji stanovalci, je začel objekt hitro propadati. Leta 7 987 je pogorela streha, ki je danes rekonstruirana. Sedaj tečejo obnovitvena dela v dvorcu.
Na franciscejskem katastru iz leta 7 824 je moč videti vrtno zasnovo, oblikovano v maniri baročnih vrtov takratnega časa. V drugi polovici 19. stoletja je bil vrt preoblikovan v krajinski slog, ki še danes kaže podobo tipičnega predstavnika angleškega krajinskega sloga, kar kaže franciscejski kataster iz leta 7 872. Danes je podoba spomenika odmaknjena od idealne, saj dajeta tako stavba kot celoten vrt podobo zanemarjenosti. V parku je več izjemnih parkovnih soliterjev rdeče bukve, hrasta, lipe in platan. V vegetaciji je moč slutiti osrednjo dostopno os do dvorca. Ob prehodu iz višje na nižjo dravsko teraso so bila oblikovana naravna jezera, ki so izkoriščala vodo Studenčnice. Danes so jezera v fazi zaraščanja in so predvsem gnezdišče in življenjski prostor ptičev.
Raba prostora, ki je trenutno pravzaprav ni, in neposredne okolice, ki je namenjena intenzivni kmetijski rabi, vsekakor ne spada k spomeniku takega pomena. Nekoč je bilo Turnišče ena od vodilnih posesti za vzrejo kasaških konj v jugoslaviji. Ta šport je imel tukaj dolgo tradicijo. Danes se postopno vrača, a žal na parkovne površine, ki niso urejene in vzdrževane tako, da bi bile primerne za to dejavnost.
Miran KRIVEC
Dvorec je med leti 7 687 in 1694 dal zgraditi grof Hans-Maksimiljan von Thurn-Valsasina. Prvič je dvorec upodobljen že v Vischerjevi "Topographii Stiriae" leta 1681, najverjetneje po arhitektovih načrtih. Enak tloris je mogoče razbrati tudi s franciscejskega katastra iz let 1824-1825. Po II. svetovni vojni je dobil posestvo v upravljanje
Dvorec Turnišče pozimi, foto Langerholc
POSLOVALNICA KREKOVE BANKE TUDI NA PTUJU
Na Potrčevi 2, v novi poslovni zgradbi -imenovani P-center, so v petek, 17. decembra odprli prvo poslovalnico Krekove banke, d. d., Maribor, v našem mestu.
Krekova banka je najmlajša slovenska banka, ki je bila ustanovljena ravno takrat, ko je mlada slovenska država rekla da slovenski samostojnosti, demokraciji in odprtosti v Evropo. Po drugi strani pa je tudi banka z najstarejšo tradicijo Krekovih hranilnic iz začetka stoletja. Vodilo ustanoviteljev te banke je slediti ideji janeza Evangelista Kreka, ki je bil v času svojega življenja steber slovenskega naroda. Krekova banka je banka stabilnosti, univerzalna in vseslovenska banka. Vsa leta od ustanovitve je Krekova banka presegala rast vseh ostalih domačih bank. V letu 1998 je bila med štirimi najhitreje rastočimi bankami v/ Sloveniji. Bilančna vsota je v letu 1999 dosegla okrog 60 milijard tolarjev. Dobiček, vreden pol milijarde tolarjev, jim omogoča varno opravljanje vseh bančnih storitev.
O	uspešnosti in pomenu prihoda Krekove banke na Ptuj so na otvoritvi pred vhodom v poslovalnico, kjer se je kljub mrazu zbrala precej velika množica (opaziti je bilo visoko zastopanost predstavnikov medijskih hiš), govorili Mirko Krašovec, predsednik nadzornega sveta Krekove banke, Aleš Žajdela, predsednik uprave, ptujski župan Miroslav Luci in pater Tarzicij Kolenko, član nadzornega sveta, ki je z župnikom Stanetom Beštrom iz župnije sv. Ožbolta novo poslovalnico tudi blagoslovil. Pater Tarzicij Kolenko je v svojem nagovoru vzbudil pozornost javnosti z izjavo, da dandanes ne živimo več v diktaturi proletariata in tudi ne v diktaturi kakšne druge družbene skupine, naš čas namreč popolnoma obvladuje diktatura kapitala.
Aleš Žajdela je med drugim povedal, da imata najstarejše slovensko mesto Ptuj in Krekova banka marsikaj skupnega; kot prvo je navedel spoštovanje tradicionalnih vrednot, katerih temelj je trdna slovenska družina. Ena izmed takih je na Ptuju družina janžekovič z enajstimi otroci, kateri je na slovesnosti poklonil prvo darilo poslovalnice -hranilno knjižico. S to človekoljubno gesto je poslovna enota začela poslovati na Ptuju.
Trak pred vhodom v banko je prerezal jože Gašperič, princ ptujskega karnevala 2000.
Novo poslovalnico vodi Aleš Viher s še dvema sodelavcema. S ponudbo vseh bančnih storitev se bodo vključili v bančno konkurenco na Ptuju, kjer že obstaja ponudba več bank.
Milena Turk
PREDLOGI PRIMESTNIH ČETRTI ROGOZNICA IN GRAJENA ZA OBLIKOVANJE PRORAČUNA MO PTUJ ZA LETO 2000
PRIMESTNA ČETRT ROGOZNICA
PRIORITETE ODBORA PRIMESTNE ČETRTI ROGOZNICA ZA LETO 2000
♦	kanalizacija - nadaljevanje Rogoznica, Žabjak, Nova vas, pripraviti projekt k vasi Podvinci in začeti z delom,
♦	asfaltiranje cest v dolžini približno 4 km,
♦	preplastitev cest v dolžini približno 3 km,
♦	cestna razsvetljava - razširitev,
♦	izkop in ureditev jarkov za odvajanje meteornih vod,
♦	postavitev avtobusnih postajališč - 4,
♦	gramoziranje cest,
♦	nujna razširitev ceste skozi naselje Žabjak,
♦	zagotoviti sredstva za gradnjo športnih prostorov (slačilnic) v Podvincih,
♦	ureditev cestišča pod železniškim mostom Rogoznica.
DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE ROGOZNICA ZA OBDOBJE 2000-2002:
♦	ureditev kanalizacije za meteorne vode s pločnikom in kolesarsko stezo:
ob Slovenskogoriški cesti do cerkve,
ob Cesti 8. avgusta od igrišča do mostu čez potok Rogoznica, ob Svržnjakovi ulici do Opekarne,
♦	ureditev cestišča pod železniškim mostom,
♦	adaptacija Doma krajanov -najnujnejša popravila v letu 2000, ostala popravila in urejanje do leta 2002,
♦	dotacija športnemu društvu za uresničitev vsakoletnih potreb društva; za ureditev zaščitnih ograj, parkirnega prostora, ureditev in usposobitev asfaltne površine za igranje košarke in malega nogometa (vključno z razsvetljavo) 2000-2002,
♦	razsvetljava do leta 2002, gramoziranje, asfaltiranje 2000-2002.
DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE NOVA VAS ZA OBDOBJE 2000-2002:
♦	ureditev kanalizacije,
♦	pločniki ob cesti Ptuj - Lenart,
♦	izkopi jarkov za odvajanje meteornih vod,
♦	gramoziranje cest.
DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE KICAR ZA OBDOBJE 2000-2002
ZA LETO 2000:
♦	preplastitev ceste Lackova domačija-Ratek približno 600 m, preplastitev ceste Pacinje-Kicar približno 700 m,
♦	asfaitiranje ceste janžekovič-Simonič približno 160 m,
♦	cestna razsvetljava (6 luči) in avtobusna postajališča,
♦	gramoziranje.
ZA OBDOBJE 2000-2002:
♦	preplastitev ceste Krstna miaka-Goričan,
♦	asfaltiranje ceste Slatič-Vorih z soudeležbo krajanov naselja Kicar in Spodnji Veloviek približno
500m,
♦	cestna razsvetljava - 6 luči,
♦	gramoziranje,
♦	preplastitev ostalih cest približno 1000 m.
DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE ŽABJAK ZA OBDOBJE 2000-2002:
♦	razširitev ceste skozi naselje Žabjak - NUJNO,
♦	asfaltiranje ceste v Gernicah približno 1000 m,
♦	razširitev razsvetljave v Gernicah,
♦	ureditev kanalizacije (do leta 2002),
♦	ureditev dveh avtobusnih postajališč (do leta 2001),
♦	razširitev plinskega omrežja (glede na interese porabnikov),
♦	gramoziranje krajevnih cest in redno čiščenje odvodnih kanalov (leto 2000).
DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE PACINJE ZA OBDOBJE 2000-2002:
♦	asfaltiranje ceste Kriz-Kicar približno 1000 m (leto 2000),
♦	postavitev dveh avtobusnih postajališč in urejanje postajališč (leto 2000),
♦	preplastitev ceste Kriz-Pintarič (leto 2000),
♦	cestna razsvetljava - razširitev, izkop in ureditev jarkov (tekoče po potrebi),
♦	gramoziranje cest (redno).
DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE PODVINCI ZA OBDOBJE 2000-2002
ZA LETO 2000:
♦	asfaltiranje ceste Novak-Čeh približno 140 m,
♦	asfaltiranje ceste - povezava Podvinci-Dornava približno 1300 m,
♦	izkop jarkov za odvajanje meteornih vod,
♦	gramoziranje cest,
♦	ureditev papirjev za izgradnjo kanalizacije,
♦	pomoč športnem društvu pri gradnji športnih prostorov (slačilnice),
♦	cestna razsvetljava.
ZA OBDOBJE 2000-2002:
♦	kanalizacija, pločniki, razsvetljava, ■
♦	asfaltiranje cest:
Podvnicni-Kicar približno 300m, Bratec-Čeh približno 400m,
♦	preplastitev ceste trgovina Sara-Dornavska cesta približno 1 OOOm,
♦	pomoč športnemu društvu pri gradnji rokometnega igrišča, cestna razsvetljava.
DELOVNI PROGRAM ZA NASELJE SPODNJI VELOVLEK ZA OBDOBJE 2000-2002
ZA LETO 2000:
♦	asfaltiranje cest - Podhostnik-Pihier približno 140 m,
♦	del ceste proti ribniku približno 200 m,
♦	cestna razsvetljava,
♦	izkopi in ureditev jarkov za odvajanje vod,
♦	postavitev avtobusnega postajališča.
Marjan Kolarič, predsednik PRIMESTNE ČETRTI ROGOZNICA
PRIMESTNA ČETRT GRAJENA
Na osnovi Statuta PMČ Grajena je svet PMČ Grajena na pobudo občanov na peti redni seji izdelal predlog plana investicijskih del v PNČ Grajena v letu 2000:
I.	INVESTICIJA V PLOČNIKE, CESTNO RAZSVETLJAVO, AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA
I.	Center PMČ Grajana:
♦	izgradnja pločnika in avtobusnih postajališč po projektni dokumentaciji, pločniki približno 50 m
♦	izgradnja cestne razsvetljave po projektni dokumentaciji.
II.	INVESTICIJSKA VLAGANJA V CESTE
1.	Dokončanje del pri modernizaciji cest v letu 1999:
♦	razrešitev spora o poteku ceste, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro, mimo Grandi, Grajenščak 20; delo zajema zakoličenje trase po mapnih kopijah ter pridobitev soglasja sosedov
♦	modernizacija v prejšnji alinei navedenega odseka v dolžini približno 125 m in širini 3 m.
2.	Izgradnja in modernizacija makadamskih cest -
ureditev tampona, asfaltna prevleka in ureditev bankin v naslednjih odsekih:
♦	povezovalna cesta v Krčevini pri Vurbergu, med križiščem pri Sušnik, h. št. 72, mimo Vidovič, h. št. 107, do asfaltne ceste, ki vodi do Perkovič, Grajena 23, v dolžini približno 1200 m in širini 3 m
♦	odcep med križiščem cesta Grajena-Vurberg, mimo Knehtl, Krčevina pri Vurbergu 16 B, do Bezjak, h. št. 16, in odcep mimo Kosi, Krčevina pri Vurbergu 24 A, do Fuks, h. št. 14,
v dolžini 600 m in širini 2,5 m
♦	odcep v Grajenščaku od Sluga, h. št. 64 B, mimo Krojzl, h. št. 66, do Breg, h. št. 68, v dolžini 300m in širini 2,5 m
♦	odcep v Grajenščaku od križišča mimo Mislovič, h. št. 76 A, do jakolič, h. št.
75, v dolžini 260 m in širini 2,5 m
♦	odcep v Mestnem vrhu, od Meznarič, Grajena 2, do Kajsesberger, Mestni vrh 88 D, v dolžini 700 m in širini 3 m
♦	odcep proti Slodnjaku, Mestni vrh, približno 400 m.
Pri vseh navedenih izgradnjah in modernizacijah makadamskih cest so občani pripravljeni sofinancirati dela. Primestna četrt Grajena se obvezuje
pripraviti potrebne izjave lastnikov zemljišč ob trasi in sodelovati pri zakoličenju trase.
3.	Preplastitev obstoječih asfaltnih cest:
♦	odsek cesta ob Dravi, od Bezjak, Krčevina pri Vurbegu 136, do Crete -most za Kolarič. Delo zajema poleg del pri preplastitvi tudi širitev cestišča iz 3 na 4 m in sanacijo plazov v dolžini 3300 m in širini 4 m
♦	od Brlek Miro do Pajnkiher,
Grajena 16 B.
4.	Krpanje udarnih jam -poškodbe po zmrzali:
♦	cesta v Krčevino pri Vurbergu, mimo Črnko, h. št. 26, mimo Damjak do križišča ceste Ptuj-Vurberg, pri Toplak Slavku, Grajenščak 13
♦	cesta v Grajenščaku, med Gajzer, Grajenščak 39 A, do Kmetijske šole, Grajenščak 97
♦	cesta v Krčevini, od Mohorko do Sužnik
♦	ureditev bankin in propustnih glav
♦	in drugo v skladu s stanjem na terenu in ugotovitvami strokovnih služb MO Ptuj.
5.	Gramoziranje makadamskih cest, vključno planiranje - navoz sekanca
(nomdhnOßtswisuiaffts Ss sämnoB])
Prešeren je bil kot roža, ki tako lepo raste samo tam in v tistem trenutku; \je jo posadiš drugam, ne bo uspevala. Pomislite, kaj bi se zgodilo, če Primicova julija ne bi ubogala svoje matere in bi vzela Prešerna. Morda Sonetnega venca, Magistral, Povodnega moža in drugih ljubezenskih pesmi ne bi bilo. Še verjetneje pa je, da bi pesnik našel novo ljubezen, preko katere bi lahko pustil prosto pot svoji umetniški duši. Prešeren je potreboval »Primicovo julijo«, da je lahko izpovedal svoje globoko ljubezensko čustvo v obliki pesmi, da nam je lahko zapustil svoj dar.
»Ti si življenja moj g a magistrale, glasil se 'z njega, ko ne bo več mene,
ran mojih bo spomin in tvoje hvale«,
je zapisal y »SONETNEM VENCU«. Stoletje, ki smo ga zapustili, je bilo stoletje vojn, naravnih katastrof, hkrati pa tudi silnega napredka. Slovencem se je uresničil davni sen imeti svojo državo. Lahko rečemo, da je bil Prešeren tudi prerok, saj je v »SONETNEM VENCU« zapisal:
Območje Nove Krčevine
*	odsek Valant, h. št. 5 C,
do križišča pri vodohramu Kozjak, približno 40 m3
*	odseki Valant, h. št. 5 C - Breznikov Breg, približno 30 m3
*	odsek pod Krepek, Krčevina pri Vurbergu 12, približno 10 m3
*	križišče v Novi Krčevini, mimo Gräber do križišča ceste Grajena-Vurberg pri Berlinger, približno 20 m3. Območje Krčevine pri Vurbergu
*	Črnko Slavko, h. št. 26, mimo Minih, h. št. 30, do križišča Farušek-Vurberg, vključno z odcepom do Čeh, h. št. 32, približno 40 m3.
Območje Grajenščak
*	križišče pri Gajzer, h. št. 39 A, do rezervoarja Kozjak (gramoziranje zagotoviti skupaj z Zavodom za gozdove RS), približno 5 O m3
*	odsek Simonič, h. št. 82 A, do Lorenčič, h. št. 81 A, približno 10 m3
*	odsek pri Pauko, h. št. 87, približno 20 m3
*	odsek Kokol, h. št. 26, do Elorvat Štefan, h. št 38, približno 30 m3 (urediti lastništvo).
Območje Mestni vrh
*	odcep ceste mimo Anžel do Horvat, h. št. 54 B (urediti lastništvo), gramoziranje zagotoviti z izvajalcem za izgradnjo tel. omrežja, približno 30 m3
*	odcep od Žmavca, h. št. 9, do
»Vremena bodo Kranj ca m se zjasnile, jim milši zvezde, kakor zdéj sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile; «
Naša država gre po poti demokratičnega sistema z njegovimi pozitivnimi in negativnimi vrednotami. Tekma za napredkom, denarjem, dobičkom, materialnimi dobrinami nas sili, da se vedno znova sprašujemo o pravi poti, smislu življenja in njegovih vrednotah.
Vse redkeje se zavedamo, da so med nami tudi ljudje, ki so potrebni pomoči, tople besede, lepe misli in ljubezni. V današnjem hitrem tempu življenja je potrebno tudi tekmovati in dati možnost najsposobnejšim, vendar tudi to z občutkom.
Naj končam z zadnjim verzom »ZDRAVLJICE«, kjer je zapisal misli, ki so večne in veljajo tudi za današnji čas
»Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi
vsak, kar nas dobrih je ljudi! «.
Ivan VIDOVIČ
Mernik, h. št. 7, mimo vojaškega objekta, približno 60 m3
*	Pajnkiher, Grajena 16 B, mimo Voda Maks do Voda Miran, Mestni vrh 43, približno 50 m3
*	in drugo nepredvideno po oceni strokovnih služb MO Ptuj in pobudi občanov.
6.	Ostala NUJNA vzdrževalna dela na cestni infrastrukturi:
♦	popravilo mostnih ograj cesta Grajena Krčevina pri Vurbergu (most čez Grajeno in most pri Sušnik), delo zajema:
navaritev vmesnih vertilanih cevi, podaljšanje nosilcev tako, da bo višina ograje na predpisani višini, čiščenje in opleski
♦	in drugo nepredvideno po ugotovitvah in presoji strokovnih služb pri MO Ptuj in vzdrževalcev cest ter pobudah občanov.
7.	Ostale pobude občanov in članov sveta
♦	zaradi urejanja okolice centra primestne četrti Grajena (pločniki, razsvetljava ...) predlagamo, da se v plan vključi ureditev brežin (struge) potoka Grajena od Mesareč, Krčevina pri Vurbergu, do Lozinšek Vinko, Grajena 35
*	opraviti razgovore z Elektro Ptuj za
prestavitev zračnega električnega razvod n ega omrežja v podzemne kabelske vode v centru PMČ
*	nadaljevanje aktivnosti za izvedbo »sadno-vinske ceste«, Gaiserjeva kapela, Grajenščak, do črne table; nekaj podatkov:
*	cesta poteka v dolžini 850 m po meji Mestne občine Ptuj, občine Duplek in občine Lenart, v dolžini 1720 m pa po meji Mestne občine Ptuj, občine Destrnik in občine Lenart
*	za cesto je že izdelana Minimalna tehnična dokumentacija, izdelek Projekta inženiring Ptuj, d. o. o., št. projekta 88-19-53-9
♦	na področju PMČ Grajena zagotoviti postavitev obvestilnih tabel z označbo kraja in hišnimi številkami
♦	postavitev tabel za prepoved odlaganja ob črnih odlagališčih odpadkov
♦	postavitev ekoloških otokov, kompl.2.
III.	PLAN DRUŠTEV V PMČ GRAJENA
Gasilsko društvo Grajena:
♦	organizacija II. pokalno-gasilskega tekmovanja pionirjev in mladincev za pokal PGČ Grajena 150.000,00 SIT
♦	udeležba na državnem tekmovanju (mladinke) 60.000,00 SIT
♦	priprava srečanja društev v PMČ Grajena in izven nje, ter organizacija družabnih iger (kegljanje, odbojka, rokomet...) 100.000,00 SIT
♦	izobraževanje članov društva
70.000.	00 SIT.
KO Rdečega križa Grajena:
♦	priprava srečanja ostarelih krajanov skupaj z Društvom upokojencev
90.000.	00 SIT
♦	v mesecu decembru razdelitev paketov ostarelim in socialno šibkim družinam.
Društvo upokojencev Grajena:
♦	obisk in obdaritev bolnih in ostarelih ter po potrebi sodelovanje s Centrom za socialno delo Ptuj 70.000,00 SIT
♦	pleskanje oken in pisarne društva
30.000.	00 SIT.
Strokovnim službam pri Mestni občini Ptuj in članom sveta Mestne občine Ptuj predlagamo, da naš predlog (pobude občanov) upoštevate pri sestavi in sprejemu plana za leto 2000. Še posebno zato, ker so naši krajani pripravljeni pri realizaciji plana pod 2. točko sodelovati z viri financiranja po posebnih pogodbah in pridobivanju potrebnih poglasij lastnikov zemljišč.
Pri vseh ostalih investicijah pa se obvezujemo sodelovati pri reševanju tekočih zadev s krajani.
Marjan GERMOVŠEK, predsednik sveta PMČ Grajena
REKARNA PTUI
Lekarna Ptuj,
Trstenjakova 9, PTUj tel.: (062) 771-600

je odprta:
*>od ponedeljka do petka e v soboto
od 7.00 do 20.00 od 7.00 do 14.00
DEŽURSTVO:
JANUAR: od 10. januarja do konca meseca FEBRUAR: od 1. do 6. ter od 14. do konca meseca
Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne.



Javni zavod Lekarne Ptuj
Trstenjakova 9
RMED DELA

DELOVNE SOBOTE V JANUARJU IN FEBRUARJU
Franc Cized, dr. stom.	29. 1.	Pot v toplice
jože Janžekovič, dr. stom.	5. 2.	ZD juršinci
Alenka Krabonja, dr. stom.	12. 2.	ZD Ptuj
Gregor Kravos, dr. stom.	19. 2.	Na tratah
Delovni čas: od 7. do 12.	ure	
V Jilegtm občim f)tuj pripravljamo program ?a ugotavljanje V?orčnc kmetije, üato bo b naöletmjem Ptujčanu objavljen
lunetje, bointe pogonu!
Odbor za gospodarstvo Mestnega sveta MO Ptuj
v porta
31. januarja 2000, ob 13. uri.
LEKARNA TOP-lek
Lekarna TOP-lek,
Potrčeva 23, PTUJ je odprta:
e od ponedeljka do petka o v soboto
tel.: (062) 7878-490 (1) faks: (062) 7878-492
od 8.00 do 17.00 od 8.00 do 12.00
DEŽURSTVO: FEBRUAR -
poned.
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
nedelja
( 7. ( 8. ( 9. (10. (11. (12. (13.
februar):
februar):
februar):
februar):
februar):
februar):
februar):
20.-7. ure 24 ur 20.-7. ure 20.-7. ure 20.-7. ure 14.-7. ure 24 ur
Dežurstvo končamo 14. februarja ob 7. uri.
L E K A R
Potrčeva 23, PTUJ
N
N
V decembrski številki | / J| MW,MW VITir^r^ Ptujčana ste ljubitelji
križank imeli priložnost	Tf-4
napeti sive celice in si pri- _____________"j ____________________________
igrati ali morda prigarati |	[|| j||	II
eno izmed treh nagrad,	apa
ki jih za pravilno izpol-
njeno geslo križanke podarja FRIZERSKI
SALON BRIGITA s Ptuja. Do S. januarja - to KA
je bil zadnji dan za oddajo gesla križanke - I □
je v uredništvo prispelo 293 rešitev.	ESE
»SREČNO 2000« se glasi pravilno izpol-	^^1
njeno geslo. Menim, da je bila rešitev te	W7%
križanke za večino izmed vas, ki ste mojstri
tovrstnih labirintov in ste nam poslali	S ||
pravilna gesla, otroško lahka. Hvala vam za ““
odziv.
Člani uredništva so 6. januarja, na prvi seji uredništva Ptujčana v/ tem letu, izžrebali tri nagrajence:
7. nagrado - frizerske storitve v vrednosti 15.000 tolarjev dobi jože Merc iz Potrčeve 61 A, Ptuj
2.	nagrado - frizerske storitve v vrednosti 10.000 tolarjev dobi Ana Rus iz Trstenjakove 9, Ptuj
3.	nagrado - frizerske storitve v vrednosti 5.000 tolarjev dobi Angela Kukovec iz Orešja 118, Ptuj.
Vsem nagrajencem čestitam, posebej pa g. ]. Mercu, ki je bil tokrat že drugič zapovrstjo izžreban kot prvonagrajenec nagradne križanke y našem glasilu. Nagrajence vabim, da v uredništvu Ptujčana na Mestnem trgu I, v sobi št. 5 (1. nadstropje) DVIGNETE KUPONE SPONZORJA KRIŽANKE - FRIZERSKEGA SALONA BRIGITA.
Milena Turk, odgovorna urednica
GLEDALIŠČE PTUJ
Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Telefon, faks: (062) 785 900 e-mail:
Gledališče. Ptuj@ guest, arnes.si http://www2. arnes. si/~mbgptuj
ADIJO,
20. STOLETJE!
Pomlad narodov je v starodavni Ptuj, tudi kar se gledališča tiče, prinesla svež veter. Do tedaj so namreč predstave potekale v nemškem jeziku, leta 1864 pa so z veliko slovesnostjo ustanovili narodno čitalnico.
Ena izmed vej čitalniško-buditeljskega poslanstva je bila gledališka dejavnost, ki razen dokončne postavitve slovenskega jezika na oder ni imela velike vrednosti.
Doba od ustanovitve Dramatičnega društva do izbruha II. svetovne vojne ni prinesla bogate lastne gledališke produkcije, saj je zaznamovana s precejšnjim številom gostovanj ljubljanskega in zlasti mariborskega gledališča. Kakor je bilo to sušno ustvarjalno obdobje Dramatičnega društva, pa je na svoj račun prišlo občinstvo, ki je lahko spremljalo delovanje dveh osrednjih gledaliških hiš. Znotraj tega pustega obdobja beležimo dva vzpona ptujskega gledališča, saj sta v tem času ob domačinu Mirku Majcnu delovala mariborski gost Vaio Bratina in nekoliko kasneje ravno tako Mariborčan Fran Žižek. Vaio Bratina je s ptujskimi amaterji in nekaterimi mariborskimi profesionalci dovolj uspešno uresničeval svoje napredne ideje, ob tem pa kot edino možnost izobraževanja ustanovil celo svojo dramsko šolo. Drugi vzpon začnemo beležiti z zametki avantgard-
nega gledališča, ki ga je na Ptuj prinesel jože Borko, njegovo delo pa so nadaljevali Albert Wilhelm, jože Babič in Fran Žižek, ravno tako učenec Burianovega teatra. Čeprav se je Žižkovo gledališče razglašalo za ljudsko, med občinstvom ni imelo večjega odmeva. Šele ko je postalo torišče naprednih idej in zato center preganjanja, je zaradi ideoloških idej gledališčnikov, njihovih prisilnih vpoklicev v vojsko ali odhodov v zapor, doživelo res velik odmev.
priporočamo
19 30■ ZADET KABARET. Petje,
hrÄ-r
7 9.30: TRIKO, erotična komedija.
Med II. svetovno vojno je gledališče moralo utihniti. Svoja vrata je odprlo takoj po osvoboditvi, vendar med leti 1945-1952 kljub kratkotrajnemu
režiserskemu vodstvu Jožeta Babiča in za tem Fiinka Košaka ni dalo bogatih sadov. Zdi se, da se je na račun umetniških reči več ukvarjalo z ideološko-političnimi. Leta 1950 je bil ptujskemu gledališču priznan polprofesionalni status, vendar je večje uspehe začelo dosegati šele leta 1952 s stalno nastavitvijo režiserja Petra Malca. Od tedaj pa do prisilne ukinitve leta 1958 beležimo počasni, a vztrajni umetniški vzpon. V tem času so ob Petru Malcu od režiserjev delovali Hinko Košak in Emil Frelih, pa tudi Ciril Debevec, jože Tiran in Jože Gale, med igralci pa so stopili na ptujski
Vstopnice lahko kupite ali pirate vsak deiavnik med ■	3. uro v pisarni gledališča
Rezervirane vstopnice je trebi
P2TnaÌkaSneÌedanPred
teaaT°-	" Ì* do
ega dne ne boste dvigniti
omo "a dan predstave dali v
Pjosto prodajo. Rezervac°na
vZzdžrne^i^o.
‘Z °,Taina'e	uro
P ed začetkom predstave.
oder - ob stalnem požrtvovalnem igralskem ansamblu -Mila Šarič, Alenka Svetel,
Mira Sardoč, Arnold Tovornik in Janez Klasinc. Pri tem je treba poudariti, da je kolektiv ptujskega gledališča deloval v mizernih pogojih, da je kljub temu skrbel za stalno izobraževanje in umetniško rast in da je bil ukinjen v dobi svojega največjega razcveta. Resnici na ljubo je treba povedati tudi, da sicer res ni dosegal velikih umetniških uspehov - toda največji, kar čudežni uspeh je bil v danih pogojih že sam obstoj ptujskega gledališča. Starodavna zgodovina se z današnjim najmlajšim profesionalnim slovenskim gledališčem pravzaprav ponavlja. Teater pod vodstvom neutrudnega Sama M. Strelca in sodelavcev gosti druga gledališča, priznana umetniška imena in utemeljuje v slovenskem prostoru edinstven festival monodrame.
Znova se izčrpava na številnih gostovanjih po okolici, tokrat celo brez lastnega igralskega ansambla, čeprav je Ptuj rodil toliko
gledaliških talentov kot le malokatero mesto. Pa še ena vzporednica z zgodovino obstaja: ptujski gledališčniki so že večkrat želeli obnoviti svojo stavbo, a so morali tik pred zdajci odnehati. V iztekajočem tisočletju torej želim: naj Ptujčani končno dobijo takšno gledališko stavbo, kot si jo zaslužijo, in naj dobijo ansambel, poln domačih talentov!
Andreja Babšek, univ. dipl. komp.
KNJIŽNICI
MUK POTR« P * T ♦ U ♦ J
MLADINSKI ODDELEK Knjižnice Ivana Potrča Mali grad,
Prešernova 33 Ptuj
Tudi v letu 2000 posluje mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča po ustaljenem redu. Knjižnica v Malem gradu, Prešernova 33, je namenjena predšolskim in šolskim otrokom, ki lahko brez vpisnine ali članarine izbirajo med 45 000 knjigami. Te so pregledno razvrščene v treh etažah oddelka: pritličje je namenjeno leposlovju za predšolske otroke in učence do petega razreda, v kleti so po abecedi priimkov pisateljev razvrščene leposlovne knjige za učence od petega razreda dalje (poezija, dramatika, eseji, zbrana dela in antologije, humor, tujejezične knjige, romani iz resničnega življenja, zgodovinski, potopisni, viteški, pustolovski romani, znanstvenofantastika in kriminalke ter krajša proza), vrhnja etaža je namenjena poučnim ali strokovnim knjigam (splošni leksikoni, psihologija, verstva, šolstvo, narava, živalstvo, rastlinstvo, astronomija, fizika, kemija, matematika, računalništvo, geologija, ekologija, tehnika, gospodinjstvo, medicina, šport in družabne igre, glasbena in likovna umetnost, zbirateljstvo, jezikoslovje, zemljepis, zgodovina). V vrhnji etaži je postavljena še zbirka ljudskega slovstva in zbirka stripov. V mladinskem oddelku lahko obiskovalci pripravljajo seminarske naloge v čitalnici, kjer so zbrane enciklopedije, slovarji, leksikoni in ostalo strokovno gradivo, ki ga ni mogoče izposoditi. Oddelek je odprt vsak dan od osme do devetnajste ure, ob sobotah do dvanajstih, januarska mesečna razstava v knjižnici je naslovljena Rišem, slikam, ustvarjam in zajema izbor poučnih knjig, ki nazorno opisujejo osnovne likovne tehnike. Na razstavo je vezana tudi literarna uganka, ki jo lahko rešujejo obiskovalci knjižnice.
Pravljične ure bodo tudi v tem letu vsak prvi, drugi in zadnji četrtek v mesecu in začenjajo ob sedemnajsti uri. Namenjene so otrokom od četrtega leta dalje, otroci pa morajo imeti copate in lahna športna oblačila. Druga in tretja pravljična ura sta povezani z vadbo joge, ki jo vodi inštruktorica joge Sonja Trplan.
Knjižne novosti:
LEPOSLOVNE KNjIGE
Anja Štefan: Melje, melje mlinček (velika slikanica s sedmimi pravljicami)
Šviga, švaga, čez dva praga (velika slikanica s stotimi ugankami)
Svetlana Makarovič: Smetiščni muc in druge zgodbe (osem kratkih zgodb priznane avtorice)
Iztok Humar: Hiša grlic (velika slikanica o spominu na pravo domačo hišo)
Vinko Möderndorfer: Sin Srakolin (mala pravljica o pričakovanju drugorojenca)
Sylvija Plath: Obleka lepo-in-prav (odlična pripoved svetovno znane avtorice)
Knight Eric: Lassie se vrača (priljubljena zgodba z ilustracijami za mlajše bralce)
Fran Levstik: Martin Krpan z Vrha (naj novejša izdaja z odličnimi ilustracijami Suzane Bricelj)
Olga Paušič: junaki (Zbirka Mlada Obzorja)
POUČNE KNjlGE:
Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo Georgina O Hara: Enciklopedija mode
Andrej Kastelic: Mladostnik in droga: priročnik za starše in učitelje
Richard Walker: Srce: kako kri kroži po telesu
jinny johnson: Skelet: ogrodje našega telesa
Margit Rüdiger: Občutljiva mesta: Čvrsta zadnjica, napeta stegna, raven trebuh, vitki boki
Elke Bolz: Lep obraz: pravilna nega, ustrezni kozmetični izdelki, pomoč pri težavah s kožo, lepota od znotraj
Diane Mason: Trmoglav otrok: Kako obvladati izbruhe otroške togote
Brian Knapp: Odštevanje (Zbirka Matematika)
Brian Knapp: Računanje na pamet (Zbirka Matematika)
joyce Cox: Microsoft FrontPage 2000 (Zbirka Hitro jn jasno)
Dušica Kunaver: Med in medeni kruhki v ljudskem izročilu (Zbirka Pod lipo domačo)
Dušica Kunaver: čar kruha v slovenskem ljudskem izročilu (Zbirka Pod lipo domačo)
Enciklopedija nepojasnjenega: magija, okultizem in parapsihologija.
Liljana Klemenčič- vodja mladinskega oddelka in pravljičarka
v sodelovanju s Športno zvezo Mestne občine Ptuj vabi na tradicionalno prireditev
PROGLASITEV ŠPORTNIKA LETA
ki bo v petek, 28. januarja 2000,
ob 19. uri v avli Šolskega centra Ptuj.
Na prireditvi bodo proglašeni najboljše športnice, športniki, ekipe, trenerji, šolska športna društva, državni prvaki in državni reprezentanti v/ kolektivnih športnih panogah ter zaslužni športni delavci klubov
in športnih društev Mestne občine Ptuj.
Prireditev bomo popestrili z zabavnim programom.
Ob prostem vstopu vabimo na prireditev vse ljubitelje športa!
ŠPORTNI ZAVOD
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 062 78 77 630 7
PTUJ
FAKS: 062 78 77 631
PRIREDITVE V JANUARJU IN FEBRUARJU
SOBOTA. 22.1.2000. ob 18. uri v dvorani Pan Kidričevo
1. medobmočno srečanje tamburaških skupin in orkestrov Severovzhodne Slovenije PETEK. 28.1.2000. ob 18. uri v kulturnem domu v Zavrču
Območno srečanje pevcev in godcev - 1. del SOBOTA. 29.1.2000. ob 18. uri v kulturnem domu v Trnovski vasi
Območno srečanje pevcev in godcev - 2. del SOBOTA. 5.2.2000. ob 20. uri v Narodnem domu na Ptuju
Mestna občina Ptuj, Ol SLKD Ptuj in ZKD Ptuj vabijo na slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku s koncertom Mešanega komornega zbora Ljudski madrigalisti in podelitvijo priznanj in plaket ZKD Ptuj ter oljenk Mestne občine Ptuj
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, jadranska 13, 2250 PTUj, tel./faks: ++386- (0)62 771-494, e-maiT.zkoptuj@s5.net
ČETRTEK. 10.2.2000. ob 19.30 uri v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj
1. območno srečanje malih pevskih skupin PETEK. 11.2.2000, ob 19.30 uri v Narodnem domu na Ptuju
26. revija pevskih zborov - 1. de!
SOBOTA. 12.2. 2000. ob 19.30 uri v Narodnem domu na Ptuju
26. revija pevskih zborov - 2. del
Vse prireditve pripravlja 01 SLKD Ptuj v sodelovanju z ZKD Ptuj in občinami.
Na vse prireditve je vstop prost!
Nevenka Gerì, vodja Območne izpostave Sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj
Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, Ptuj, tel. 062 787-9230 (uprava muzeja), 062 778 879 (pedagoška služba in naročila obiska), faks. 062 787-9245, e mail: muzej-ptuj.uprava@siol.net
IIP
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ
STALNE ZBIRKE
Zbirke na ptujskem gradu: zbirka fevdalne stanovanjske kulture, grajska galerija, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil in zbirka orožja. Zbirke so odprte vsak dan od 9. do 17. ure.
Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi: namenjena je občasnim razstavam. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure.
I.	in III. mitrej na Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu: na ogled svetišč vas pospremi muzejski vodnik (tel.: 778 879).
Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja: odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure.
PRIREDITVE IN OBČASNE RAZSTAVE
V četrtek, 3. februarja 2000, bo ob 18. uri na ptujskem gradu otvoritev retrospektivne razstave Franceta Miheliča ter otvoritev Grafičnega kabineta Franceta Miheliča. Razstavo, ki bo na ogled v
Miheličevi galeriji v romanskem palaciju in v drugem grajskem nadstropju ptujskega gradu, bo predstavil njen avtor gospod Lojze Gostiša, odprl pa župan Mestne občine Ptuj gospod Miroslav Luci.
Razstava bo odprta do 12. marca 2000.
V	četrtek, 10. februarja 2000, bo ob 18. uri na ptujskem gradu predavanje dr. Marjete Ciglenečki o Francetu Miheliču in njegovem ptujskem obdobju (1936-1941).
V	četrtek, 17. februarja 2000, bo ob 18. uri na ptujskem gradu predavanje višje kustodinje Irene Mavrič o ptujskem gledališču 1786-1958.
V	soboto in nedeljo, 19. in 20. februarja 2000, bo od 10. do 13. ure v pedagoški sobi na ptujskem gradu potekal muzejski vikend za otroke »Rišemo s trstiko«.
Hkrati bo javno vodstvo dr. Marjete Ciglenečki po retrospektivni razstavi Franceta Miheliča z začetkom ob 10. uri na ptujskem gradu.
Martin Steiner

flp II II d.o.o. TRGOVINA NA VELIKO IN MALO
'V

Miran Kušar s.p.
DOMINO, Trstenjakova ul, 5, Ptuj tel, 062 778 424
IZBIRATE LAHKO MED SVETOVNO ZNANIMI ŠPORTNIMI ZNAMKAMI
ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS
B*»*... ~.-s
'P'todajaùta
Sé-DAR
Nova vas pri Ptuju 53 2250 PTUJ
Telefon: (062) 745-628
7iyode*t
ELEKTROMATERIALA IN BELE TEHNIKE
•MBps #	'S0"‘ i
oglasni grosior!
040 23-99-11
VELIKOST	BARVNI TISK	DVOBAR. TISK
1/16 STRANI (5x7 cm)	9.000 SIT	8.100 SIT
1/8 STRANI (10,5 X 7 cm)	18.000 SIT	16.200 SIT
1/4 STRANI (21 X 7,5 cm ali 10,5x14 cm)	36.000 SIT	32.400 SIT
1/2 STRANI (21 X 15 cm)	72.000 SIT	64.800 SIT
CELA A4 STRAN	144.000 SIT	129.600 SIT
NA NASLOVNICI (20 X 5 cm)	90.000 SIT	
		


ercator
Mercator SVS, d.d. Ptuj
obvešča cenjene kupce, da sta ob SOBOTAH odprti dežurni prodajalni:
$ HIPERMARKET PTUJ od 8.00 do 17.00 t SP ŽIVILA	od 7.30 do 15.00
Ob NEDELJAH so od 8.00 do 12.00 odprte:
SP CAID » SP ŽIVILA
»SP PANORAMA »M ROGOZNICA
Ob PRAZNIKIH:
V soboto, 8.2., je od 8.00 do 12.00 odprta SP BLAGOVNICA.
Si Mercator najboljši sosed
Udobje doma
vsak [naj] ima
lili Vprodajalni KRT Vam nudimo bogato izbiro > stenskih oblog, laminatov, itisonov, PVC podov, plačilni tekačev, preprog, predpražnikov...
pogoji Prodajalna je odprta vsak dan med 8. in 18. uro ter ob sobotah med 8. in 12.uro.
Uu M	• I •	1	1 • v «
Kili za idejo boljši
Talne in stenske obloge, Slomškova 6, Ptuj
POPUSTI NA POLLETNO IN CELOLETNO OGLAŠEVANJE

Požeg 4, 2327 RACE
Tel.: (062) 835-192, 835-230; Tel. in fax: (062) 836-885 E-mail: grafis@siol.net