106. številka. Ljubljana, v torek 11. maja. XIX. leto, 1886. SLOMŠKI MM Izhaja vsak dan ■▼e*«r» izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v atr i j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., m jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub ijano brez pošiljanja na dom za • so leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr-, za jeden musec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se pb 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za ozn anila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi s.» ne vračajo. Uredništvo in npravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,Gledališka stolom". Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz Rusije. (Izv. dop. 20. aprila st. st.) K prazniku „voskresenja Kristova" prinesel nam je „Pravit, Vjestnik* mnogo carskih ukazov o odličjib in imenovanjih visokopostavljenih osob. Posebno iznenadilo je imenovanje tajnega sovetnika Višegr adske ga elanom „gosudarstvennago sovjeta-, a Se bolj — odpuščenje generala Ćernja-jeva iz „Vojennago sovjeta-. Imenovanje Višegrad-skega je znamenito za to, ker se redko zgodi, da bt na višja praviteljstvena mesta klicali mož, ki služijo privatnim podjetjem, a imenovani bil je do poslednjega časa član uprave jugozapadnih železnih cest iti je kot učen tehnik in spreten financist dovolj znan; njega imenovanje pomeni baje premeno finančne sisteme in že govore, da se ima Višegrad-ski poklicati na visoko mesto finančne administracije. O generalu Černjajevem je poslednji čas bilo izvestno samo to, da je v članku „Akademičeskaja Železnaja doroga" strogo obsojal gradbo zakaspijske železnice, češ, da požira milijone, koristi pa ne do-naša nobene in je tudi ne bo, ker delajo jo po pustinjah z letečim peskom, v kateri, češ, da zaman zabijajo cele milijone. Vsi ruski časniki bavijo bo zdaj o zmešnjavah v zapadnej in vstočnej Galiciji. Poljski časniki so baje sprva govorili o nekakih „neznancih", ki so hodili mej narodom z ruskim „rubljem" v rokah, dalje o tem, da nevedno in lehkoverno ljudstvo čaka konca sveta in temu podobne reči. Bolj resnobni časniki, na pr. „Reforma", pa pišejo naravnost, da je nagibov dviženju prostega poljskega naroda iskati v njega ubožnem položenji, v katero so ga pahnili Slahtiči za poslednjih 20 let. Konstitucijo ni prinesla poljskemu „hlopu" blaginj, katerih bi smel pričakovati od ravnopravnoga, a ne višje stoječega, pana. Duhovenstvo se obnaša s prostim narodom mehanično in ne sočuvstvuje tako „hlopu", nego bolj žlahtnemu panu. Pri volitvah on daje svoj glas brez razbora človeku, ki potlej deluje proti narodu in na korist panom. Čudno, da „Reforma" molči o drugih pijavkah narodne, t. j. ne sinje, poljske krvi — o židih; bržkone je redakcija vsaj deloma semitske krvi. Kakor je znano, nobena provincija v Avstriji nema tako široke avtonomije in tako bogatih privi- LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Lud o vik Halevv; poslovenil Vinko.) Osmo poglavje. (Dalje.) „Dobro, dobro, ne govoriva več o tem. A kaj sem že hotel reči? Miss Percivalovej zdim se zelo ličen iu ljubeznjiv, a mala osebica nikdar ne bode resno mislila name . . . Zdaj bodem poskusil pri gospe Scottovej; a nemam ga več pravega zaupanja... Zabaval se bodem že v tej hiši, Ivan, a česar želim, ne najdem tukaj.4 Pavel se je tedaj zdaj obrnil h gospe Scottovej a že drugi dan sešel se je na svojem poti z Ivanom. Ta se je v istini čisto redno pridruževal gospe Scottove malemu krogu, kajti ta je imela, povsem kakor Betina, pravo dvorjanstvo okolo sebe. A Ivan je tam iskal samo varstva in zavetja. Tisti dan pomembnega razgovora o ženitvi brez ljubezni čutila je tudi Betina v svojem srci prvi pot tisto potrebo ljubezni, katera v vseh dekliških srcih ne spava preveč globoko. Ivan in legij, kakor Galicija. Poljski poslanci so jih umeli pridobiti s tem, da so koketovali z vsako vladno zistenio in za vsak košček, ki jim ga je vrgla prejšnja gospodujoče stranka v državnem zboru Dunajskem pod noge, bežali so z njo in pozabljali, da so — Slovani. Ko bi se Poljaki ne bili obnašali vselej tako licemerno, dvalično in podlo, bi drugi slovanski narodi imeli zdaj čisto drug pomen v življenji Avstrije. Oni, s svojo zgodovino, s svojim plemstvom, s svojimi več ko 60 poslanci mogli bi, pri sodelovanji drugih slovanskih narodov, zdavno zavrniti kolo osode svoje in svojih sobratov po krvi, ko bi — vedeli, da so tudi oni Slovani, a ne da so samo Poljaki. V Rusiji gledamo na te žalostne dogodke v Galiciji kot na lekcijo, ki je oholim Poljakom-pa-iiom potrebna in posebno nas veseli, ko čitamo, da se jim ni posrečilo zvaliti uzroka na — rusko agitacijo, da, celo „\Viener Abendpost" je te dni kategorično zajavils, da ni ne duba ne sluha o za-granični agitaciji, z drugimi besedami, da so žalostne okoliščine primorale poljskega hlopa prijeti za koso, matiko in drugo orodje meteža. Ko bi se le videla kaka senca ruskega rublja, Lvovska prokuratura in Lvovski sodniki in vohuni bi iz nje uaredili tako reč, kakor v izvestnem rusinskom procesu pred nekaj leti, ko so sodili Naumoviča, Ploščanskega in druge. Zdaj pa k svojej sramoti morajo spoznati, da krivi teh zmešnjav so — pani, kateri se lepšajo in ukrašajo svojim domoljubjem, a o blagostanji prostega kmeta, „hlopa" celo v sanjah ne mislijo. Sploh je to leto Poljakom prineslo malo dobrega; v Nemčiji jih preganja Bismarck tako, da je človeka, živečega v 19. stoletji, sram gledati na ta azijatski despotizem, v Galiciji pa imajo delo s lilopom, katerega mera trpljenja je prekipela čez kraj. „1 poslednje bo hujše od prvega". V nesreči se človek vselej spominja svojih grehov glede bližnjega; naj bi se tudi Poljaki spomnili, kaj so počeli, da se je zgodilo, da imajo Rusini na Dunaji na tri milijone Rusinov jednega (1!) poslanca, Poljaki sami pa nad šestdeset. In oni smejo klevetati in pritoževati se na Rusijo! Prvi smejo govoriti o pritiskavanji, o krivicah, o preganjanji katoliške vere v Rusiji, katere se živ krst ne pritakne, Betina sta zajedno čutila, kako ja je obhajal isti čut. On se je preplašen takoj umaknil, dočim se je ona v čistej, nedolžnej naivnosti svojej nasprotno radovoljno prepustila teku nežnega nepokoja svojega. ' Čakala je ljubezni ... in če je zdaj to ljubezen! Če je Ivan tisti mož, kateri ima odslej na-polnovati vse njeno bitje in žitje! Zakaj ne? Poznala ga je bolje nego vse druge, ki so se jedno leto sem drevili za njenim imetjem, in nobena stvar, katero je vedela o njem, ni mogla oplašiti zaupanje in ljubezen poštenega dekleta. Uprav nasprotno ! S kratka, oba sta se ravnala po pravem čuvstvu svoje dolžnosti; ona s tem, da se je udajala, a on s tem, da se je vzdržaval; ona s tem, da niti za hip ni mislila o Ivanovej revščini, on s tem, da se je zgrozil tega hriba milijonov, kakor bi se bil zgrozil zločina; ona s tem, da si je bila v svesti da le ljubezen more odločiti, on pa uklanjajoč se častnim zahtevam. Čim nežnejša je torej Betina postajala in čim prosteje se je prepuščala svojej ljubezni, tem osor-nejši in plašnejši je bil Ivan. Zdaj se ni bal samo ljubiti, marveč tudi ljubljen biti. Prav za prav bi bil moral ostati doma in nikoli več ne priti . . . dokler ona ne pridiguje — bunta in ne huli dobrega ruskega naroda, za kateri Poljaki dozdaj nemaj o drugega imena, nego psovalno — Moskal! Kaj oni, pred očmi vseh, delajo z Rusini, naj bodo pravoslavni ali unijati, kaj počno s katoliškim „blo-pom", le da bi mogli živeti kakor so živeli takrat, ko so imeli svojega „krola". Morda se bodo spomnili zdaj in sprevideli, da brez uzajemnosti slovanske oni nemaj 0 nobene bodočnosti; morda bodo zdaj spoznali, da v Rusiji žive kakor „Kristu pod pazuho" in morda bodo nehali lagati o preganjanjih, o katerih v Rusiji živa duša ne ve, no katera so v Nemčiji zares.v; nebo vpijoča; v Avstriji pa se sami — uničujejo, ker — svobodo tako cenijo, da je nikomur ne dajo, razen sebi. Kobi Poljaki, t. j. hlopov veČino ..zatirajoča manjšina šlahčičev, ostavili svoje tradicije in svoje sanje o fantastičnem kraljestvu in skrbeli o materijalnom blagostanji prostega, zdravega poljskega naroda, kako moč bi oni mogli imeti v borbi Slovanstva z Germanstvom! No, njim je še zdaj, povsodi, kjer žive, hlop — ,bydlo" — t. j. živina 1 Ko se Človek vozi po Galiciji, treba se mu je ustaviti v katerem koli mesti, in takoj mu pada v oči razlika mej avstrijskim, štajerskim ali kranjskim kmetom in poljskim hlo-pora, ki v mesto na trg hodi po navadi — bos! (Konec prih) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. maja. V državnozborskem odseku za spremembo dednega prava na kmetih se je Cblumeckv bahal, kako je njegovo stranka naklonjena kmetom. Hkratu je pa Chlumeckv zagotavljal, da ostane vedno zvest opoziciji. S predloženim zakonskim načrtom je v obče zadovoljen, a v specijalni debati predlagal bode mnogo popravkov in dostavkov. Gntewosz ima proti temu zakonu mnogo stvarnih pomislekov. Stein-\venderju se zakon zdi izvrsten, samo §. 16 mu prav ne ugaja. Potem sta načrt zagovarjala minister poljedelstva grof Falkenhavn in grof Hohenwart. Odsek je izvolil dr. Zaćka poročevalcem. Moravski namestnik grof Schonborn bode prevzel deželnozborski mandat za Ogersko Gradišče, ako bode zopet voljen. Poslanstvu se je bil le za- Poskusil je, a mogel ni . . . Skušnjava je bila močnejša od njega, ter ga je potegnila za sabo ... In tako je zopet prišel. Z iztegnenima rokama, s srečnim nasmehom na ustnicah in s pogledom, vse njeno srce razodevaj očim, prišla mu je takoj nasproti. Vse je govorilo iz nje: „Poskusiti hočeva ljubiti se, in ako moreva, hočeva biti srečna v najinej ljubezni!" Tu se njega polasti strah. Jedva se upa dotakniti se rok, iščočih njegove; hoče se izogniti nje pogleda, tako nežno in prijazno, nemirno in radovedno hotečega se srečati z njegovim. Tresoč se misli na potrebo, govoriti z Betino in poslušati jo. Tu se zateče h gospe Scottovej in ta je dobivala na uho zmešane in vzburjene besede, katere neso merile na njo, a jih je vendar vsp reje mala kot take. A saj je Suzanka morala napačno umevati. Betina jej še ničesa ni bila povedala o raztresajo-čem čuvstvu, ki jo je preletavalo, kajti tajnost vzbujajoče se ljubezni svoje čuvala je v sebi, kakor skopuh prve zlatnike zakladove stranomu čuva . . . Stoprav, kadar bi jasno Čitala v srci, kadar bi bila uverjena o svojej ljubezni, potem je hotela govoriti in kako srečna bi bila potem, da more Suzanki vso izpovedati. tegadelj odpovedal, ker so se opozicijonalci bahali, da so mu le iz prijaznosti pustili mandat. Kako pravični hočejo biti Nemci nam avstrijskim Mlovanoin, posnamemo lahko iz govorov na občnem zboru občnega nemškega šulverajna, j ki je bil 2. t. m. v Kamenici na Saksonskem. Župnik | Kiilinl rekel je mej družim: „Nikakor ne smemo dopuščati, da bi se nemštvo v Avstriji mogočno ne razvijalo, kajti s tem bi škodovali našej skupnej eksistenci, zlasti moramo se zmirom zaganjati v dve trdnjavi Slovanstva. Pred vsem mislimo na Slovenstvo. Samo na sebi neznatno, a jako pomenljivo, če se pomisli, da hrče biti jeden del onih klešč, ki bi stisnile Nemce in Madjare. Tu si mislimo nemške naselbine, katere so Nemci ob svojem čhsu kot garnizije osnovali in jih osnovati morali. Nemci so se kot osvojitelji tam naselili, ko še ni bilo Vzhodne marke in stražijo že stoletja, da ostane Nemcem odprta pot do Adrije. Hrabro stoje na straži še danes naši soplemeniki na Koroškem, Kranjskem, v Gradci in na Spodnjem Štirskem. Tam ne smemo nič zgubiti, kajti jeden del Slovanstva nam ne sme zapreti pota do Srednjega morja in niti jeden dan ovirati naše zgodovinske in zemljepisne potrebe. Bolj nevarno izzivanje so pa težnje nekega druzega dela Slovanstva — Čehov — kateri hočejo prav na našej meji nam zapreti vrata k podonavskim in planinskim Nemcem. Tu čutimo na-silstvo prav na naših rebrih, tu se naravnost žali naše narodno čuvstvo. Bojišče je nam tako blizu in tako glasne pritožbe naših zatiranih bratov, da nam o tem niti govoriti ni treba. Tako velikemu j narodu, kakor je nemški, ni treba iskati več uzro-kov, čemu je tako razmerje neznosno, temveč pokazati mora, da tako biti ne sme. Dopustiti ne | smemo, da bi se posrečil slovanski eksperiment, ki bi nas ločil od podonavskih in planinskih Nemcev!" i Te besede so pač dovolj jasno govorjene, da njim ni treba nobenega komentara. n Pol. Corr." zatrjuje, da cesar letos ne bode obiskal Dalmacije in Hercegovine. O pohodu i cesarjevem so razni listi mnogo pisali in iz tega sklepali, da bode Avstrija kmalu anektovala Bosno in Hercegovino. Vimuje države. Kako so volitve v Srbiji izpale, še ni znano, j Vlada in opozicija trdita, da imata večino. Kakor ' vlada trdi, je voljenih 61 vladnih pristašev, 44 ra- i dikalcev, 10 liberalcev, 6 volitev je pa bilo ovrže- ! nih. Opozicija pa trdi, da je voljenih 38 radikalcev, 26 liberalcev, 51 vladnih pristašev, od katerih se Štirje uagibljejo bolj na radikalno, trije pa na liberalno stran. Voljeni so skoro vsi opozicijski vodje, ' od vladne stranke pa samo novinci, izimši Ivana Kumića, ki je že skušen parlamentarec. Novi po- i Blanci vladne stranke tudi neso politično zanesljive osobe. Posebno je važno, da so voljeni v vseh več- i jih mestih opozicijski poslanci, kar kaže, da je inteligencija na strani opozicije. Samo na kmetih je ] zmagala vlada, ker je ljudstvo še nevedno ter je i tedaj ložje sleparila. V Belemgradu je volitev trajala do 4 zjutraj in voljena sta opozicijonalca Kis mano vie in Mi len kovic. Bel grad že 28 let ni opo-zicijonalno volil. Govori se že v Belemgradu, da odstopi sedanje ministerstvo. Ristić nekda ne bode , prevzel sestave nove vlade, ko bi ga kralj poklical, ampak bode priporočil Grujiča ali pa Novakovića za ministerskega predsednika. Vest, da bi odstopilo ministerstvo, pa ni verojetna, kajti 40 poslancev imenuje kralj in tako bode vlada zopet dobila večino. Res, da na ta način ostati na vladnem krmilu, ni baš častno, toda Garašanin je dovolj brezoziren. Dft se ne briga dosti za mnenje naroda, je že večkrat pokazal. Sicer se bode pa kralj Milan tudi prizadeval, da obdrži na vladnem krmilu svoje pristaše. Ko bi opozicija prišla na krmilo, bi se še marsikaj razkrilo, kar bi mu ne bilo baš ljubo in celo podreti bi se utegnil njegov prestol, ki se že j opira samo na vojsko. Or^ka je v veliki zadregi. Delyanis je že \ bil dal svojo ostavko, pa Jo kralj ni VSprejel. Na-rod je namreč jako nezadovoljen, da je mobilizacija toliko stala, pa da bi Grška nič ne pridobila. Zategadelj se je bati ustaje, ko bi prišla druga vlada, ki bi odredila demobilizacijo, ne da bi dosegla kako povekšanje grškega ozemlja. Kralj se že boji za svojo krono. V Atenah še vedno upajo, da bukne ustanek na Kreti ali v Makedoniji, ki bi jim dal priložnost, začeti boj, ter jih rešil iz zadrege. Ko so v priimkom deželnem zboru še Gneist, Lubrecht, in Virchov pobijali cerkveno predlogo, jo je zbornica vsprejela v tretjem branji z 260 proti 108 glasom. Za predlogo glasovali so katoliki, konservativci, 17 poslancev svobodomiselne stranke, proti pa narodni liberalci, 21 poslancev j svobodomiselne stranke. Poljaki neso glasovali. Svo- i bodnih konservativcev glasovalo je 25 za, 25 pa j proti predlogi. Dopisi. Iz Maribora 9 maja. [Izv. dop.j (Zares J čudni „slučaji") so, ki igrajo svojo ulogo pri | izžreban j i porotnikov za Celje. Čuden „slučaj" je ! n. pr., da pridejo ravno takrat najzagriznejši Nemci ih nemškutarji spodnještajerski v Celje, kot porot- j niki, če je kaka nekoliko politiška stvar na vrsti, i kakor so tiste glasovite tiskovne pravde zoper „Slov. j Gosp. in „Siidst. Post." Ravno tako čuden „slučaj" pa je, da prihajajo nekateri Nemci in nemškutarji vsako leto ob i strogo določenem času ravno tako gotovo kot porotniki v Celje, kakor gotovo priletijo na jeseu gavrani s severa v naše kraje. Nekateri porotniki prihajajo vsako leto na zimo, drugi vsako leto po letu itd. Za danes poglejmo si le jeden tak čuden „slučaj*, t. j. slučaj, ki ongavi z Nemcem Karlom Venigerholzom barvarjem iz Središča. Ta jedini Nemec v Središči je vedno v porotniškem letnem imeniku, akoravno prav za prav za posel porotnika še sposoben ni, ker slovenski ne zna. Celo takrat, ko se nobeden druzih Središčanov ni zma-tral za vrednega, da se postavi mej porotnike, bila je pri njem izjema, ter ni bil samo v letnem imeniku, nego ga je „slučaj" celo zadel, da je bil mej izžrebanimi. Tega g. Venigerholza zadeva „slučaj" vsako leto in to vedno v februarji, to je takrat, ko ima g. Venigerholz največ časa, biti z doma. Tako ga je „slučaj" zadel pri izžrebani i porotnikov : vjanuvarji 1883 za porotniško zasedanje v februvarji I. 1*4*4».; vjanuvarji 1884 za porotniško zasedanje v februvarji 1. 18*44.; v j a n u v a r j i 1885 za porotniško zasedanje v februvarji 1. 1*4*45. in vjanuvarji 18 86 za porotniško zasedanje v februvarji 1. 1*4*46. Ta „slučaj" zasluži toliko več hvale od gosp. Venigerholza, ker on zmatra porotniški posel tudi za „gšeft. Pri tej priliki namreč zasluži precejšen znesek, doma pa itak ob tem času ničesar ne zamudi. Za to je g. Venigerholz tudi silno rad porotnik. Gospe Scottovej pa je ustala misel, da gre na njen rovaš otožnost častnikova, katera je bila od dne do dne bolj očividna. To se jej je zdelo laskavo — kajti ženska nikoli ne zameri, ako meni, da je ljubljena — a tudi užaljena je bila zbog tega. Ivana je visoko čislala in imela ga je jako rada; bolelo jo je, da bi moral zavoljo nje biti žalosten in nesrečen. Z druge strani pa se je Suzanka čutila popolnem nedolžno. Z drugimi moškimi je bila časih koketna, zelo koketna. Je li to velika pregreha, ako jih malo trpinči? Saj drugi neso imeli kar nobenega druzega opravka in tudi neso bili za nobeno drugo rabo. Na ta način so imeli vsaj ta opravek, da so Suzanko kratkočasili, in obe stranki sta se na takšen način prijetno zabavali ... A proti Ivanu Suzanka nikdar ni bila koketna. Bila si je v svesti, da jej jo kos; imel je pri njej večjo veljavo od onih. On je bil mož, kateri je ozbiljno mogel čutiti bridkost in tega gospa Scottova ni hotela. Tako mu je že parkrat hotela lahno in Iju-beznjivo prigovarjati, a prišlo jej je na um, da mora Ivan za dvajset dnij odpotovati. Zategadelj mu je hotela, ako bi potem še trebalo, po njego vej vrnitvi na srce govoriti ter se mu tako delati, da se njiju prijateljstvo z nespametno ljubeznijo zgodaj ne konča. Ivan je imel torej naslednjega dne odpotovati . . . Betina je na vso moč silila, naj ta zadnji dan še prebije na Longuevalu ter tudi ž njimi obeduje. Ivan je odrekel, izgovarjajo se, da mora pripravljati za pot. Stbprav zvečer o polu jednajstih je peš došel. Mej potjo se je večkrat hotel zopet obrniti, misleč si: „Ako bi bil dovolj pogumen, ne videl bi je več. Jutri odpotujem ter se več ne vrnem v Sou-vigny, dokler bode ona tu ... To je moj dobro premišljeni sklep." A kljubu temu je šel dalje, hoteč jo še jedenkrat videti . . . zadnjikrat. Jedva je stopil v salon, kar mu Betina prihiti nasproti: „Nazadnje ste vender prišli! ... A tako pozno?" „Imel sem mnogo opraviti." „Jutri torej odpotujete?" „Da, jutri." „Zgodaj?" „Ob petih zjutraj." .Dalje prih.) Da g. Venigerholzu pomaga leto za letom „slučaj" in to vedno v februvarji, t. j. ravno najugodnejši čas, da pride kot porotnik v Celje, je že .samo po sebi dokaj čudno. Pa čudniše je še, da je Venigerholz n. pr. že v decembru 1. 1885 vedel Središčanom povedati, da bo 1. 188G zopet v februvarji izžreban, kot porotnik. Pravil je namreč, da bo v februvarji leta 1886 tako došel, kot porotnik v Celje, in da bo pri tej priliki že to, in to opravil. In glej čudo veliko! V januvarji 1886 bil je res zopet mej iz-žiebanimi, ter je došel v februvarji t. 1. res kot porotnik v Celje. To je ravno tako, kakor da imata ta g. Venigerholz in „slučaj" pogodbo za več let skleneno, vsled katere mora „slučaj" g, Venigerholzu pomagati, da bo vsako leto izžreban in vsako leto ravno v februvarji. In zdaj naj še kdo pravi, da se dan danes ne gode več čudeži! I« Konjic 9. maja. [Izv. dop.] Brzojavom bilo je v »Slovenskem Narodu" že naznanjeno, da se je v Konjicah, v tem prekrasnem, dravinskem trgu, osnovala podružnica sv. Cirila in Metoda. Za Slovence konjiškega okraja je ta podružnica velike važnosti. Kakor je zadnje zborovanje, ki se je vršilo v dvorani Konjiške posojilnice, pokazalo, bu« dila bode ta podružnica k novemu veselemu delovanju v prospeh zatiranega naroda slovenskega. Iz raznih krajev prišlo je okolu 50 osob: duhovnikov, uradnikov, obrtnikov, kmetov itd., da se udeleže slovesnega trenotka. G. dr. Prus, glava Slovencev, konjiškega okraja, pozdravi v navdušenem govoru navzočne, pove, da je slavno ministerstvo vsled priziva dovolilo podružnico sv. Cirila in Metoda v Konjicah in razloži pomen tega društva. Predsednikom zborovanja predlagal je g. drd. Pokolja. Po prečitanji pravil vršila se je volitev. G. nadžup-nik Mikuš govoril je o zaslugah g. dr. Prus-a za Slovence konjiškega okraja ter predlaga, da ve-lezaslužnega g. dr. Prus-a zbor izvoli prvomest-nikom podružnice per acclamationem. Z navdušenimi živio pozdravljali so navzočni besede častitega duhovnika in izvolitev dr. Prusa. Namestnikom njegovim izvolili so g. nadžupnika F. Mikuša, blagajnikom vrlega Slovenca g. J. Š e p i c a, njegovim namestnikom lekarničarja, J. Pospišila, rodom Čeha, tajnikom g. Ant. Sat le rja in njegovim namestnikom posestnika g. J. Rudolfa. Podružnica šteje že 11 ustanovnikov, 30 letnikov in 14 podpornikov, skupaj torej 55 članov. Po zborovanji zbralo se je mnogo članov v krčmi g. And. Sut-ter ja, kjer je bilo slišati naudušenih govorov, napitnic in veselega petja. Sodnijski pristav g. Mih Novak napil je častiti duhovščini, osobito g. nadžupniku Mikuš-u; g. Mikuš značajnomu in vestnemu uradniku g. Novak-u; napilo se je vrlej P ruso vej rodbini, katere očeta g. dr. Ant. Prusa vzela je prerano nemila smrt, a katerega zasluge za Slovence konjiškega okraja ostanejo nevenljive. Njegov pre-destinovan naslednik g. dr. Drag. Prus voditi ima Slovence konjiškega okraja po načelih ranjcega dr. Antona Prus-a in vsi značajni Slovenci podpirali ga bodo v borbi za svete narodne pravice. Na-pitnica narodnemu trgovcu g. J. Še p i ču, ki stoji kot skala na braniku Slovenstva ter uspešno deluje OBobito za materijalni blagor Slovencev konjiškega okraja, bila je vsprejeta z navdušenjem. Govorili so nadalje g. župnik Modic s Prihove, posestniki Rudolf iz Konjic, Kovač iz Žreč in drugi. Zabavo je vodil g. drd. Pukelj. Ločili smo se v veseli nadeji, da moremo v prihodnjem letu ali še prej zopet zborovati ter da Be bode broj članov podružnic sv. Cirila in Metoda v kratkem podvojil, če ne potrojil. Hvalo in slavo aranžerjem posebno požrtvovalnemu drd. Dragotinu Prusu, kojega naj poživi Bog na mnoga leta v prospeh Slovenstva. —o.— Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 6. maja. (Konec.) Na povabilo županovo oglasi se potem g. profesor Knapitsch in obširno in temeljito govori o tem vprašanji. Glavne misli njegovega govora so bile naslednje: Ko je leta 1855 slavnoznani Faradav opozoril prebivalstvo Londonsko na onečišćeno vodo Themse, tedaj je mestni zbor Londonski veliko tisoč šterlingov izdal za zboljšanje pitne vode. Tudi v Ljubljani bilo bi želeti, da bi se mestno prebivalstvo, kar se tiče vprašanja boljše pitne vode, ujemalo z mestnim zastopom, da bi se kolikor rao- J goče dobila in napeljala za Ljubljano dobra pitna I voda. Večina Ljubljanskih voda je prav slaba, onečišćeni so vodnjaki po gnojnici. Muogo vodil ima v sebi spremljevalce gnilobe, to je amonijak, soli-tarjevo kislino itd. Nekatere vode, u. pr. Hrenovih ulicah ima mnogo gliv Chrenotrix in Cladothrix, po katerih je tako slabo zaslovela voda v Berolinu. Pač umestno bi tedaj bilo, da bi se vodnjaki Lju-Ijansk«, ki imajo kolikor toliko zdrave vode, večkrat občinstvu obznanili. Vodovodni odsek je tedaj popolnem pravilno ravnal, da je iskal izven mej Ljubljanskega mesta bogatih in zdravih virov. Delo se je moralo polagoma izvrševati, 1. ker je bilo treba množino dežja v okrožji studenca določiti, 2. ker se je moralo izmeriti vedno preminjajoče se stmje nadanje vode (Grundvvasser) 3. izvedeti kolikost vode v j studenci o raznih letnih časih, potem pa še traj nost in spremembe v temperaturi, kemična sestava j dotične vode o različnih letnih časih. Tudi se nahaja v j marsikateri vodi iz vodnjakov veliko kuhinjske soli, i prihajajoče iz „urina." Do 1260 ton urina pride vsako leto v tla Ljubljanskega mesta, in ker so j kanali in gnojnice jako slabo napravljene, ni se ču- j diti, da je voda marsikaterega vodnjaka tako bo- j gata kuhinjske soli. Iz množine kuhinjske soli more 1 se približno izračuniti filtrovano in očiščeno gnojnico, ki jo ima marsikateri vodnjak za pitno vodo. V očigled zemljišnih odnošajev in sestave čistih voda Ljubljanskih ne smeli bi biti v 100.000 j delih vode nič več nego štirje deli kuhinjske soli. } Mnoga voda je nasičenih te, sicer za življenje toli j potrebne tvarine, kar je več, to gre na račun gnoj- j niče. L. 1884 imeli so mej drugim kuhinjske soli [ sledeči vodnjaki: Vodnjak v Resljevi cesti 8*19; j vodnjak za stolno cerkvijo 15-795; na sv. Jakoba j trgu 1278; v Nušakovi vojašnici 11 do 15; v fa- j rovži sv. Jakoba 36; v Kotnikovi hiši v sv. Flori-jana ulicah 33 45; pri Galletu 2345; Kravja do- \ lina pri sirotnišnici sv. Jožefa 4*095 (tedaj nor- j malno), pri Češkotu 15.21 in pri otroški varoval niči ' pri sv. Florijanu 24-57. Razmere so se od omenjenega časa javaljne spremenile. Kdor pije liter vode iz vodnjaka za sv. Miklavža cerkvijo, ta popije til— trovane gnojnice 5 kubičnih centimetrov, iz vodnjaka pri sv. Jakobu D cm8, Nušakove vojašnice 5 cm8, pri farovži sv. Jakoba 16*4 cm8, v Florijan-skih ulicah 16 cm8, pri Galletu 10 cm8, pri Češkotu 8 cm8, pri otroški varoval niči pri sv. Florijanu 18 cm8. Ze misel da se taka voda pije, bodi na videz še tako čista, vznemirja človeka. Mnogo studencev moralo se je preiskati, da se iz mej njih razbero najboljši v nadaljno preiskavanje. -Osnovale so se karte o stanji nadanje vode, kakor tudi karte, ki grafično kažejo premembo nadanje vode v teku jednega meseca in jednega leta. Isto velja, kar se tiče množine dežja. 53 analiz se je napravilo, velika večina je popolnem podrobno izvršena, tudi se je velika večina voda po modernih metodah mikroskopi eno preiskala zaradi Škodljivih gliv. Uspeh tega temeljitega in trudapolnega dela je jako povoljen v kemičnem, geologičnem, tehničnem, kako tudi v finančnem oziru. Našla se je cela vrsta studencev, ki imajo tako dobro vodo, da v marsikaterih ozirih, zlasti kar se tiče čistosti, nad-kriljujejo toli hvaljeno vodo vodovoda Dunajskega. Celo več! Voda iz podzemeljskih virov blizu Save ni nič slabša, kakor voda iz Sixensteina, ki je napeljana na Dunaj in označiti mora to vodo vsak strokovnjak kot izvrstno zdravo pitno vodo. Inžener g. Wick napravil je približni črtež stroškov, ki kaže veselo istino, da bi stroški za vodovod, ko se bi voda napeljala iz Povodja za Šmarno goro, znašali. nekaj nad 400.000 gld., iz podzemeljskih virov Save mej Stošico in Jezico pri Ljubljani pa le do 230.000 gld. — Profesor Knappitsch, ki je izvršil vsa analitična dela, upa da bode prebivalstvo Ljubljansko podpiralo jako hvalevredne napore mestnega zbora, -da se napravi vodovod. Govornik obljubuje, da bode -deloval tudi po prostih predavanjih za to misel in pravi, da so vsi kulturni narodi kazali svojo zrelost ravno v tem, kako so skrbeli za higenijo v prvi vrsti za zdravo vodo. Nedosežni so v tej zadevi Rimljani, katerih ostanke vodovodnih sta ve b še dan danes občudujemo v Kranjski in v Ljubljani. Vsak meščan tedaj naj podpira napore mestnega zbora, da se čim prej napravi vodovod, ki bode Ljubljanskemu prebivalstvu služil za zdravje, mestu na ve-kovito čast in s katerim si bode sedanji mestni zbor postavil nevenljiv spomin svojega delovanja. (Občna pohvala mestnih odbornikov in ploskanje.) Potem poroča inžener g. Wick, ki je za vodovodne zadeve od 7. januvarja 18S5 nameščen, o izkanji voda in stroških. Poročilo vzame se na znanje. Konečno izreka g. župan zahvalo udom vodovodnega odseka g. J. Hribarju in g. profesorju Knappitschu in prosi, naj bi vodovodni odsek odslej z isto marljivostjo deloval, kakor doslej. Denašnje poročilo pokazalo je, kako neosnovane so trditve tistih, ki menijo, da se glede vodovoda nič storilo ni. Potem se seja sklene. Domače stvari. — (Slovanščina pri sodiščih v Istri.) „Edinost" piše: „Znano je, da je c kr. trgovinsko-pomorsko sodišče v Trstu zavrnilo neko od Koprske hranilnice in posojilnice hrvatsko pisano ulogo, opirajoč se na to, da se hrvatski jezik ne rabi pri tem sodišči. Tudi višja sodišča neso prizivov ugodno rešila. Vsled tega je isterski poslanec g. Vitezić v državnem zboru to stvar sprožil in pravosodni minister mu je pritrdil ter je te dni dobilo načelni-štvo omenjene hranilnice in posojilnice ta-le dekret: Št. 1109. Pr. Vsled naredbe visocega pravosodnega ministerstva od 13. min. meseca št. 2782 vrača se j priložeua uloga s prilogami vred načelništvu hranil- j niče in posojilnice v Kopru s pristavkom, da je vi- j soko ministerstvo pravosodja potrebno zaukazalo, j da se točno izpolnujejo predpisi, obstoječi za sodi- ! šča na Primorskem, glede prejemanja slovanskih J ulog. Načelništvo c. kr. višjega deželnega sodišča. V Trstu, 4. aprila 1886. Defacis s. r. Iz tega je razvidno, da so vsa sodišča na Primorskem dolžna j vsprejemati hrvatske in slovenske uloge. Naj se tedaj vsak naš rojak, ki ima posel s sodišči, te j pravice poslužuje, in ako bi se kje ovire delale, j naj to objavi, da se krivice odpravijo." — (Predavanje.) — O Ljubljanskoj ! pitnej vodi in o nameravanem mestnem vodo j vodu predaval bode prihodnjo nedeljo dne 16. t. m. gospod profesor dr. Knapič v redutnej dvorani, i Predavanje, katero bode združeno z vednostnimi eksperimenti, začne so o polu jednajstih dopo-ludne. Vsakdo, ki se zanima za zdravstvene raz-mere našega glavnega mesta, katere hoče mestni j zastop zboljšati z napravo vodovoda, naj ne zamudi j udeležiti se predavanja. Da bode zanimivo, porok ! nam je ime gospoda predavatelja. — (Slana) napravila je na mnogih krajih veliko škode. V Radgoni bile so v soboto strehe v mestu in mostovi popolnem beli. V Ločah pri Konjicah kazal je termometer — 2° R. Slana posmodila je vinograde in sadno drevje. Iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah se piše, da je bila tolika slana, da je menda vse uničeno. Zemlja bila je trdo zmrzne na, voda v odprtih posodah je trdo zmrznila. Vinogradi, sadno drevje in tudi žita so poškodovana. Jednake vesti prihajajo iz Hrvatske in Slavonije. V okolici Zagrebški uničila je slana polovico vinskega pridelka. — (Krasna knjiga) izšla je ravnokar. Naslov jej je: „Zlatorog. Planinska praUjica. Spisal R. Baumbach. Z dovoljenjem pisateljevim in založnikovim preložil Anton Funte k. V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. v. Kleinmavr & Bamberg. 1886. 95 str." Kdor je kdaj čital Baumbachovega „Zlatoroga", obžaloval je izvestno na tihem, zakaj nihče izmej domačih pesnikov ni porabil divne snovi v pesniš k umotvor, zlasti ker v našej literaturi pogrešamo jednakih del. Dasi je pravljica o Zlatorogu bržkone nemškega izvora, je vender Baumbachovo delo tako krasno in dovršeno, da je g. Funte k gotovo vsacemu ustregel, da je duhtečo to cvetko presadil na slovenski vrt. Prevod bil je gotovo težaven, a gospod prelagatelj delal je skrbno in vztrajno, likal in pilil je, naposled pa zgotovil prevod, ki ne zaostaje za originalom. Nekateri oddelki so tako krasni, da se prav slastno čitajo in ako nam bode dopuščal prostor, priobčili bodemo par odlomkov v podlistku. Kar se tiče oblike, mora se priznavati, da je izredno okusna in krasna, in knjiga „Zlatorog" glede vnanjosti najlepša, kar se jih je doslej v Ljubljani tiskalo. Uverjeni smo, da .bode naše občinstvo seglo po tej knjigi, ki je mimogrede omenjeno, posebno prikladna za darila, zlasti nežnemu spolu. — (Za čebelar je.) Piše se nam iz Po-stojine: Izbornega čebelorejca g. Vekoslava Dekle v o v Postojini razveselila sta že dva roja; prvi dne 9. t. m., a drugi v ponedeljek 10. t m. Čebeloreja pod vodstvom omenjenega gospoda pri nas zelo napreduje. — (Iz Krope) se naznanja, da napravi v nedeljo dne 16. t. m. pevsko društvo .Odmev" izlet v prekrasni Bled, ter bode na otoku pel pesen „Marija mati ljubljena" in slovensko himno „Molitev." Od tod se poda društvo v Gorje obiskat Gorjansko domovino. Vrnivši ogleda si Begunje. K mnogobrojni udeležbi vabijo se vsi prijatelji in vse prijateljice Odmevašev. — (Aka d. društvo „Slovenija u a Dunaj i) imela je v soboto svoj poluletni veliki zbor ter si za letni tečaj izvolila za predsednika g. dra. M. Murka. Izvoljeni so v odbor gg. i stud. med. pl. Bleivveis-Trsteniški, stud. med, P a j nič, stud. jur. Fr. Guzelj, stud. jur. Ja-nežič, stud. jur. M i 1 č i n s k i, stud. jur. Murko. Izvoljeni so za revizorje gg.: stud. med. De-reani, stud. jur. Rosi na, stud. jur. Z u p a n či č. — (Za Vipavo, Črnivrh in Idrijo!) Razpisanih je 6 Lamberg in Schwarzenbergovih ustanov po 40 gld. na leto. Pravico do teh ustanov imajo revne šolarice iz Vipavske, Ornovrške in Idrijske fare in to takoj v ljudski šoli. Ker je gotovo dosti revnih šolaric v omenjenih krajih, naj se oglase za te ustanove. Prošnje morajo se predložiti do 28. t. m. — (Razpisana) je služba 3. učitelja na trorazrednici v Dobrepolji. Plača 400 gld. — Dalje služba 3. učitelja na trorazrednici v Srednji vasi na Kočevskem. Plača 400 gld. Prošnje do 6. junija t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Beligrad 11. maja. Vladna večina v skupščini znaša 47 glasov. Več novih volitev. London li. maja. V gorenjej zbornici predložil je Roseberrv korespondencijo o grškem vprašanji ter konstatoval, da so Avstro-Ogerska, Italija, Nemčija in Rusija v soglasji z Angleško, da bodo njih napori združeni z istodobnimi koraki Francoske v interesu miru gotovo uspešni. — V dolenji zbornici izjavil Glad-stone, da privoli v nekatere premembe irske predloge. Carigrad 11. maja. Porta v okrožnici konstatuje, da se sestavljajo grški, guerilski oddelki in da je Turčija pripravljena zavrniti vsako eventualnost. Bilek 10. maja. Nadvojvoda Albrecht v petek zjutraj iz Dubrovnika odpotoval. Pri Carini na hercegovinski meji nadvojvoda pod slavolokom po deputacijah slovesno vsprejet. V Trebinji in drugod tudi slovesno vsprejet po dostojanstvenikih, deputacijah, prebivalstvu. Nadvojvoda ogledal si mesto in vojake, črnogorski vojni minister dospel semkaj, da nadvojvodo v imenu kneza pozdravi. Atene 10. maja. Poroča se, da so se turške vojne ladij e prikazale na obalih Tesali je. Častniki, ki so bili na dopustu, poklicali so se k dotičnim oddelkom. Na raznih krajih grškega morja prikazujejo se ladije mejnarodnega bro-dovja. General Sapunzakis naznanja, da so se zopet turške čete začele pomikati proti meji. Vlada poslala podkrepi jen j. Carigrad 10. maja. Vojno ministerstvo odposlalo je vnovič dve bateriji Kruppovih ka-nonov v Tesalijo. Ahmed Eyub pozval je vse podrejene mu poveljnike v filasono na posvetovanje. Rim 10. maja. Zadnje izvestje: V Benetkah za kolero 13 zbolelo, 9 umrlo, v Bari 26 zbolelo, 10 umrlo, v Ostumi 5 zbolelo, 2 umrla. Razne vesti. * (Ravnatelj poštno-hranilnega urada Coch) je na svojo prošnjo službe odpuščen. V dotičnom dekretu mu je v priznanje njega zaslug kot odškodnina nakazanih 20.000 gld. * (Sedmero jih bode obešenih) te dni v Tuzli v Bosni. Koncem minulega meseca je po noči 18 osob udrlo v hišo nekega tamošnjega prebivalca in ga z mučenjem presililo, da je jim šel kazat popovo hišo. Potem so popovo hišo obkolili in oropali vse, kar je imelo kaj vrednosti, ubili popa, njegovo soprogo in nesrečneža, katerega so bili priselili, da je njim pokazal popovo hišo. Nek popov otrok, ki je bil ušel, je poznal nekatere roparje in tako je njim prišla žandarmerija na sled in prijela vseh osemnajstero. Sedaj jih je sedem na smrt obsojenih. Roparji so nekateri mohamedanci, nekateri pravoslavni. Zanimljivo sdrmvilao »reUitro. Osobe, ki bolehajo za želodčevim katarom in krčem, so hitro ozdravijo • pristnim „ Mol l-o vim S eidliti-praikom". SkatljU** •tane 1 gld. Vsak dan razpošilja, po poštnem povzetji A. Muli, lekarnar in c. kr. dvorni zalofnik, na Duoaji, Tuch lauben 9. V lekarnah po defteli zahteva} se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (20 3) l.otcrf jue srečk«* 8. maja. V Trstu: 27, 79, 51, 84, 12. V Linci: 62, 84, 88, 17, 10. Meteoroloffiriio poročilo. i: g Cas opa-Q | zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v ; mm. •? 7.-zjutraj S 2. pop. ^ 9. zvečer - 1 784-72 mu. 732 05«». 731 95 mm. 11 8» C "20 6° C U 0° 0 si. SVI. m. /.ah. z.zah. jas. d.jas. jas. 0 00 mm. j Srednja temperatura 15-8°, za 2 8" nad normalom. ZDiar^a-jslcsL Toorza dne 11. maja 1.1. (Izvirno telegrafiono poročilo.) Papirna renta Srebrna renta 5° „ marčna renta........ Akcije narodne banke...... Kreditne akcije.........265 London .... .... Srebro......... N«pol. ...... 0. kr. cekiui .... Nemike marke 4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 Kld. Ogrtka zlata renta 4°,. . . . „ papirna renta !>"■„... 6% Štajerske zemljišč, odvez, oblhr. Donava r*»g. srečke 5°/u . 100 gld. Zemlj. obč. avatr. 4,/«°/0 zlati *ast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke . . . 100 gld. Rndolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Tranimway-društ velj. 170 gld. a. v 85 gld. 30 kr. 85 av- 45 114 li 86 101 80 8f8 265 n 70 [ \M 50 10 m os«/, ! 5 94 «1 90 129 * 50 170 50 , 103 65 , 94 90 , 105 It 20 116 25 , 127 119 25 . 98 f» 70 175 25 18 n 75 . 115 9 75 201 • 75 Zahvala. O nepričakovani nesreči, ki nas je zadela s smrtjo predrazega, nepozabljivega soproga, oziroma brata, gospoda VALENTINA ZAROTNIKA, posestnika itd., izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki bo nam ska-zali o njegovem pogrebu dne 10. t m. toliko gin-ljivega sočutja ter s tem pripomogli k tako krasnemu sprevodu na zadaje počivališče njegovo. Ta naša prisrčna zahvala bodi v prvi vrsti prečastiti duhovščini z blizo in daleč, posebno še preč. g. samostanskemu guardijann 0. Kali stu Mediču, — potem slav. veteranskemu društvu Ljubljanskemu, ki se je pogreba udeležilo v tako obilnem številu s svojim načelnikom gosp. Mihaličem, — slav. narodni čitalnici Šentviški, — slav. katoliškemu društvu tukajšnjih rokodelskih pomočnikov, —slav. pevskemu zboru, — p, n. darovalcem krasnih vencev in trakov, — slednjič mnogo Ljubljančanom, vaščanom, sosedom in vsem drugim pogreb -cem z blizu in daleč. Če nas o britki zgubi more tolažiti kaj, tolaži nas to tako sijajuo ukazano sočutje. V Šentvida nad Ljubljano, dne 11. maja 1886. Žalujoča rodbina (339) Zakotnikova. Zahvala. Podpisani izreka najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, osobito vsem gospodom in gospeni, kakor tudi gospodičnam iz Logatca in iz Idrije, kateri so se udeležili pri pogrebu moje nepozabljive soproge ANE KORČE, roj. LAMPE, din'- 6. maja 1886, katera se je po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, preselila Iz tega sveta, na katerim je vedno borba in vojska, v neskončno večnost. Bog Vsegamogočni naj Vam Vaš trud obilno povrne. V Hotederšici, dnč 10. maja 1886. I (338) Ivan Korče, c. kr. poStar. Poslano. (3 - 1*) V trgu Mozirje se iz proste roke produ zaloga trgovinskega blaga in pohištvo Ivan Kovacfteeve konkursne mase cenjene na 8999 gld. 91 kr. Ponudb« se sprejemajo do !iO. t. m. Zapisnik blaga se lahko pri podpisanem pregleda. Mozirje dne 8. maja 1886. WL. J. I,ipol