Gostilna ni tovarna
Poseben problem je organiziranost delovnega časa v trgovinah in gostinstvu. Večina trgovin v so-boto ob 14. uri zapre svoja vrata, istočasno ali kmalu za tem pa tudi številni gostinski lokali. Tako postane Ljubljana že v soboto popoldne skorajda izumrlo me-sto.
Sem ter tja se pred zaprtimi vrati trgovin ustavljajo ljudje, in proučujejo spisek dežurnih trgovin, kajti dežurstva trgo-vin se spreminjajo. Pogoj, da tako dežurno trgovino najdeš, pa je, da dobro poznaš Ljub-ljano, ali pa si moraš kupiti zemljevid Ljubljane, da. naj-deš navedeni naslov trgovine. Seveda pa nihče ni kriv, če tudi zemljevida ni mogoče najti, saj v soboto popoldne nihče ne dela.
Gostinski delavci dokazuje-jo, da v soboto in nedeljo ni prometa, da delajo-z izgubo, enako pa trdijo tudi v nekate-rih dežurnih trgovinah. Zani-mivo bi bilo vedeti zakaj?
Kako to, da je prodajalna Delikatese pri Ajdovščini, ki je odprta vsako nedeljo do-poldne, vedno nabito polna in niti ne zmore prometa. Kako to, da je restavracija Dvor na Taboru, ki je prav tako odprta vsako nedeljo, vedno polna. Verjetno zaradi tega, ker lju-dje vedo, da je ta in ta lokal odprt. Le malokdo se je po številnih grenkih izkušnjah pripravljen odpraviti po Ljub-ljani in zaupati sreči, da bo naletel na kak odprt gostinski lokal ali trgovino.
Nerazumljivo je tudi, da ve-like blagovne in trgovske hiše nimajo nobenega interesa, da bi poslovale v soboto popol-dne, ali pa morda celo v nede-ljo. Navadno si Ijudje želijo imeti za večje nakupe nekaj več časa in se večkrat po na-kupih odpravijo tudi cele dru-
žine. Največ Časa pa imajo de-lavci v gospodarstvu pa tudi negospodarstvu prav v sobo-to popoldne in nedeljo.
Jasno je, da ni mogoče pri-čakovati niti v trgovini niti v gostinstvu, da bi že prvo ne-deljo ali morda peto nedeljo promet presegel tistega, ki ga lokal doseže med tednom, saj se morajo vsi ljudje najprej navaditi resnice, da je lokal odprt.
Ljubljanski gostinci so se vrsto let trudili, da odvadijo goste hoditi v nedeljo v svoje lokale in tudi trgovina je mo-rala slišati marsikatero pikro na svoj račun, ko se je odloči-la, da bodo trgovine ob sobo-tah popoldne zaprte. Kljub te-mu so vztrajali na svojem - in zmagali. Še veliko večje napo-re pa bodo morali oboji vloži-ti, če bodo sedaj želeli prepri-čati ljudi o nasprotnem.
V centru je boljše
V  Ljubljani je bil sklenjen samoupravni sporazum o po-daljšanem poslovnem času v soboto  popoldne in nedeljo dopoldne, ki velja za gostin-ske obrate, trgovine, banke in pošte, ki so v ožjem centru mesta Ljubljane, vendar je ta samoupravni   sporazum   po-trošnikom še premalo znan in verjetno bi veljalo razmisliti tudi o nekaterih dopolnitvah in izboljšavah sporazuma.
V  pripravi je tudi samou-pravni   sporazum   o   uvedbi stopničastega delovnega časa
in dodatni sporazumi glede razporeditve delovnega časa v trgovinah, ki naj bi se odpira-le nekaj kasneje kot sedaj. Predvideno je, da bi se posa-mezne trgovine odpirale okoli 9. ali 10. ure.
Uvedba različnih oblik de-lovnega časa pa bi omilila tu-di prometne zagate, ki se vsak dan pojavljajo ob začetku in koncu delovnega časa v Ljub-ljarii. Večina OZD začenja se-daj svoje delo bodisi ob 6. ali 7., z različno razporeditvijo za-četka in konca delovnega ča-sa pa bi razbremenili promet in seveda tudi veliko gnečo v avtobusih mestnega prometa v Ljubljani.
Boljšo družbeno izkorišče-nost delovnega časa naj bi do-segli tudi s smotrnejšo razpo-reditvijo letnega in zimskega oddiha. Z uvedbo drsečih zimskih in letnih počitnic v šolstvu bomo dosegli ne samo boljšo izkoriščenost turistič-nih(gostinskih in športnih ob-jektov, temveč bodo tudi otroci in z njimi starši imeli veliko več od takih počitnic, saj bodo verjetno vrste na žič-nicah krajše in gneča v gostin-skih lokalih manjša.
Prav tako pa se v Sloveniji že razmišlja, da bi premaknili poleti čas za eno uro nazaj, podobno kot je to urejeno v Italiji in kot bodo letos uvedli tudi v Avstriji. Seveda pa je to šele predlog, ki ga bo treba natančneje proučiti, saj taka sprememba ne pomeni samo prihranka na energiji, temveč posega v številne druge so-cialne in zdravstvene proble-me in ima v marsikaterem pri-meru tudi nasprotne učinke.
Uvedba večizmenskega de-la ali pa dela v sobotah in ne-deljah pa zahteva, da se temu
ritmu prilagodi tudi delovni čas otroškega varstva in vrste drugih ustanov. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da se bo-sta delavec ali delavka odloči-la za popoldansko delo ali de-lo v soboto in nedeljo, če ne bosta imela možnosti otroške-ga varstva v tem času.
Celotna problematika izra-be delovnega časa vsekakor ni preprosta in odpira številna vprašanja. Kljub temu pa bi morali zaradi velikega pome-na, ki ga ima izraba delovnega časa na učinkovitost in pro-duktivnost, posvetiti temu vprašanju veliko požornost in ga poskušati reševati, pri tem pa pokazati velik posluh za probleme, ki se bodo ob tem poiavili.                  
                                  B. Pogačnik