List I' Žl / Tečaj XLYII i I 4 Irhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold 0. kr za četrt leta 0 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 30. januvarija 1889 Obseg: Preprost in po ceni vodovod. Zemljepisni in narodopisni O sajenji sadnega drevja. obrazi. Naši dopisi. Z enim vajetom voziti je napačno Razne reč Novičar. Gospodarske stvari. je kotel z zračnim pritiskom in je cev, katera je Preprost Pomanjkanje vodovod. sikatero kmetijo sočina ali grič, nahaja Največkrat pa nadloga, občino. ni sredstev napeljali daleč. pitne ali druge vode hodijo po njo z vrči jo z živino časi od zastonj, postane blago, katero moraš čevati. Zaradi tega došla so nam nišave primanjkuje. potrebujejo mnogo, dovažajo mnogokrat šanja, kako napeljati » ta vprašanja odgovarjamo z naslednjimi Napeljavanje vzdiguje vodo. Ta strojem, raben kaka voda s stricem, denca ali od kje drugje, vodo, goni ta stroj Iz tega je razvidno, praven. Ker dela, kadar sebi, zato je tudi najcenejšainnaj- preprostejša na- uzdi-nape- prava, guje in ljava vodo. Na podlogi podobe 1. hočemo razjasniti, kakodelatastroj. Od izvirka drži cev E, skozi katero se pretaka voda, ki goni stroj. je zaklopnica, ki zapira, B je zaklopnica, ki pritiska Podoba eposredno zvezana pri F s kotlom, in katera vodo vzdiguje. Zapiralna zaklopnica. A odpira se od vzdol in se za vzgor na hitro pre 9 kakor voda od vzgor pri tisne. Priteče li voda skozi v stroj, potem zapre cev 9 zapiralno zaklopnico nato se odpre zaklopnica voda pa stopi v kotel er stisne tam nahajajoči se zrak toliko bolj, kolikor hujši je strmec; od tod gre roda v vzdi- 0 govalno cev, kjer se uz-digne do one visočine, v kateri je njen izvirek. Ako od- se sedaj zaklopnica pre vsled kakega pritiska od zgoraj, potem teče voda skozi cev E in skozi stroj pri tej odprti zaklopnici ven. skozi Skozi stroj cev tekoča in voda kar zapre zaklopnico na mah, ker se zaklopnica vzdigne vsled vodnega pritiska, hajajoča Vsa v cevi E na se voda pa ne more vsled lenivosti kar hipoma ustaviti se, in ker nima drugega pota ? pri kotel je odpreti zaklopnico B in po nekoliko teči v , in sicer toliko časa, dokler se ne umiri in ne zapre zaklop Zrak v kotlu C pa pritisne vodni slop v vzdigovalni cevi in voda, ki priteče skozi cev j stisne zrak še bolj, tako da stisneni zrak vzdigne jo iz vodo v vzdigovalni cevi, in sicer s tem, da porine kotla v to cev. Tako privaja stroj vodo vedno više slednjič jo privede tja, kjer jo hočemo imeti. j in Poprej smo povedali, da se zaklopuica A zapira z vodnim pritiskom sama ob sebi brezi vsake druge sile; da mora torej stroj nepretrgano delati, mora se zapiralna zaklopnica tudi sama od sebe odpirati, začne se pa, kakor hitro voda doseže potrebno visočino v vzdigovalni cevi. To pa prihaja od tod, ker voda sili skozi pri majhna luknjica, skozi katero srka pritekajoča voda vedno nekoliko zraka ter ga dovaja v kotel Uspeh tega vod stroj od visoči na katero m seza do 85%, ved pa vode koliko je a zavisen je od strmca in vodo vznašati. Uspeh do- 100 litrov rov sedem- 70 t od prihaja v stroj, gre 10 lit nego krat više Vodo je pa moči je med tudi pride manj na kvišku, dene ta izguba nič, da strojem in izvirkom visočine, uzdigniti, a potem je pa vise Tam, kjer je vode veliko, ne je le moremo zadosti uždigaiti. Podoba 2 kaže, kako se tak stroj uporablja, da zaklopnico B v kotel C, kakor hitro se zapre zaklopnica dviga vodo za kmetijske potrebe. Ker je stroj zelo po ? in vsled tega, ker se voda ustavi, nastane trenutek, ceni. in največ stoje le cevi, zato menimo, da smo mar ob^katerem jje zaklopnica B še olprta ter teče voda za »t' hipec po cevi E nazaj. ] Ker teče voda nazaj,^izgubi za- sikomu ustregli s popisom te v Slovencih še malo po znane priprave. Take stroje prodaja Anton Kune v Mo piralna zaklopnica nekaj pritiska ter se odpre vsled pritiska vnanjega zraka. Kadar se to zgodi, in če ne-kolikokrat zapreš in odpreš z roko zapiralno zaklopnico, potem dela stroj sam ob sebi. Kadar hočemo ostaviti stroj, zadostuje, ako ostavimo za malo časa z roko zapiralno zaklopnico, da se ne dviga. Delati pa zopet čne stroj, ako nekaterikrat zaklopnico pridvignemo. Ce bi delal stroj neprenehoma, zlasti ob hudem strmci, potegnila bi voda počasi ves zrak v kotlu za seboj in stroj bi moral obstati, kadar bi bil zrak do * neke mere razredčen. Da se to zapreči, zato je na cevi LJH )ba 3. ravski Beli cerkvi (Mahrisch-Weisskircheu). Imenovana tvrdka daje o tej reči rada pojasnila. ft • ■ i j* 0 sajenji sadnega drevja. J ti jfi^Mr' 9! T^ff PtCiff ' • 1 jfj jBRH B ctH - % H J ffif ■DiuTJ| i ^ ■ lJSi^BB Sadno drevje se sme saditi jtSini, pa tudi spomladi. Jeseni je dobro drevje saditi p j takih krajih, koder je zgodnja in suha spomlad, v gorki, lahki in suhi zemlji; tudi po brežinah, proti jugu obrnjenih, kaže jeseni saditi. Spomladanska saditev je pa boljša v na- dokler ni v zvezi s prstjo, ne more od nje za rast vadni, ilovnati zemlji, posebno če je težka in mrzla. Če pa ima gospodar drevje, katero hoče presaditi, fip- • • ,tJ doma ali vsaj blizu doma, sadi je lahso tudi v precej težki zemlji jeseni, ali saditi je mora taso zgodaj, da utegne še isto jesen novih korenin pognati, torej ob času, ko je zemlja še dovolj topla. Tudi morajo jame že nekoliko časa prej biti izkopane, in rahle prsti ali pa grušča treba zemlji primešati; iz kratka: kolikor mogoče, potrebne gorkote dobivati. Zato večkrat pozebejo pozno jeseni vsajena drevesa, ker ne dobivajo potrebne toplote. tekne vsajenemu drevesu, kadar je Prav / dobro če mu korenine porežemo; 2. če mu okoli . če mu sadimo: H ^H korenin naspemo mešanega gnoja (komposta); položimo nekoliko ovsenih ali ječmenovih zrn koreninam . če mu deblo mora se zdaj vsajenemu drevesu gorko postlati. Naj boljši jesenski čas je za to mesec september in pa za- pod krono; 4. če mu dobro prilijemo; do krone ovijemo s slamo, katera je brani suhim ve- ' • * * J 'I I 1 " I ' trovom meseca sušca. Če nekatera prav skrbno vsajena drevesa nočejo četek oktobra, prav za prav okoli sv. Mihela. Natančneje pognati, treba jih je v drugi polovici maja meseca ali pa kaže nam drevo samo, kdaj je jeseni čas presaditi ob začetku rožnika zopet iz zemlje vzeti in jim kore- uro v takrat namreč, kadar je nehalo čez in čez zadnje nine zopet porezati, postaviti drevesa za eno Ted se pa mora najprej drevesu vodo in je potem v novič saditi, dobro jim priliti je, popke nastavljati. previdno vse perje z nožem ali škarjami postriči, potem okoli njih nekoliko komposta položiti. Že čez pa naj se varno tako izkoplje, da se mu korenine preveč začno poganjati. ne poškodujejo. Čez 14 dni popadajo drevesu še ostali listni reclji. dni Da bi se drevo prav s kepo presajalo, ni ravno treba; vendar koristno, da se tista prst, katera se enim vajetom voziti je zelo napačno. še sama med korenikami drži, ne odtrese od njih. Sploh naj se jeseni drevesa presajajo prav previdno, in nikoli Navada, da imajo na enem vajetu vpreženega konja naj se ne pozabi drevesu priliti. takoj, kadar je presadimo izvira iz starodavnih časov, ko ljudstvo ni še imelo pojma, kaj je za vožnjo varnejše, pa živini neškodljivo. Ali še dandanes se vidi ta napaka tudi prav pogostoma Dreves, ki so bila na divjake cepljena, ne smemo pri naših kmetih. Pri vpregi z dvema vajetoma je treba nikoli globoko saditi, ampak bolj plitvo. Nasproti pa j •A et le malo nategniti, pa konj brž ve, ali se mu na morajo na pritlikavce cepljena drevesa (jablane ivanjače, hruške na kutne) zmerom s cepljenim koncem v zemljo priti. Če potem, ko je drevo nastopi suho bilo vsajeno ? in gorko vreme, treba je drevo vsak dan poškropiti s škropilnico. Ob hudem mrazu po zimi pa je treba rahle zemlje nasuti vsajenemu drevesu, da mu zmrzlina ne škoduje. Prihodnjo spomlad se pa ta zemlja lahko krog in krog drevesa naspe. obrniti na desno (hot) ali na levo (bistahor). Če pa ima voznik konja le na enem vajetu, mora ga močno sukati, da čuti na katero stran se mu je za- ogodi to, kar hoče voznik. In šele, kadar je viti da voznik nehal ubogo živino sukati čuti da je po volji voznikovi na pravem poti. Veliko veliko mora tak konj trpeti, dokler naposled ne postane ves trdogobčen. In # koliko nesreč se s tako vožnjo pripetava po cestah, in Nikakor pa ne smemo prepozno jeseni dreves pre- to posebno navzdol, ali pa če si dva taka voznika na- sajati. Če po tri- do šestdnevni zmrzlini in snegu nastopi sproti prideta, da konja ne vesta, ali se je temu zopet toplejše vreme, vendar je treba varno presajati, desno, onemu pa na levo obrniti. Trdogobčen konj na je ker se zemlja potem po snežnici zelo zmrazi. e tudi pa i kar vsak voznik ve, na pol manj vreden, zato si s se je zemlja na videz popolnoma stajala, nahaja se pod tem gospodar pač malo prihrani, ako se pri vožnji boji zemljo vendar še mnogo ledenih drobcev, kateri ovirajo stroškov za dva vajeta. Vsekakor pa mu po pravici rast koreninicam. To se večkrat pripeti, sadjarji pa mi- vrhu tega še pristoji ime nerodnega vozača. Zato proč slijo na vse druge vzroke, zakaj se drevo ni prijelo, in na zadnje mora zategadelj samo nedolžno drevesce po krivici biti krivo. , Sploh se ponašajo spomladi vsajena drevesa veliko bolje mimo onih, ki so bila vsajena jeseni; vendar je srečna rast od kraja in zemlie, kjer je drevo vsajeno bilo, tako zelo odvisna, da se v obče ne more za gotovo reči z enim vajetom, ki je pravo mučenje konj in večkrat nevarno vsemu, kar na vozi sedi ali leži! » ali je spomladanjska ali jesenska saditev boljš * Razne reci. Divja ali mačja meta je po n Woch. z. des Če je moči jeseni tako odaj drevesa saditi, da se Gartenbaues" dobra zoper božjast Bolniku se da vode ukoreninijo po novih koreninicah, potem je to vsekakor boljše, kajti prihodnjo spomlad rastejo potem uže čvrsto v rahli in gorki zemlji. Vsako drevo je, bodisi jeseni ali pa spomladi vsa- v koji smo meto kuhali, piti, ali pa mu držimo rastline pod nos, da duha njen hudi duh. Tudi zoper glavobol jo priporočajo. jeno > bolno, dokler ne požene novih koreninic > kajti nosti * Slive ali lahko ki so opešale vsled velike rod pomladiš in narediš zopet rodne 5 ako * jeseni močno skrajšaš ter jim rane zamažeš z zmesjo pravi v Maroko po od ilovice in kravjaka. cesarju, kjer je imel več opravko trgovinskih poslih. Šel je tudi Marelice, breskve in drugo tako drevje, ki zgodaj ko je na ljudskem zasliša Ali kako je ostrmel obzeleui ter so mu vsled tega nevarni spomladanjski med tem uskočila z blaz zadel ob starko i ki je bila mrazovi, obvaruješ, ako zaprečiš, da se prezgodaj ne tožit ia prišla v Maroko pri vzbudi rast pa dosežež najprosteje tako, ako naspeš Kakor hitro j okoli drevesa ua zmrzla tla snega ter ga pokriješ z pravovernikov ugledala Angleža, zaupila je : „ Vladar » listjem ali slamo, da ga ne more solnce prehitro raz- zoba izbil!" tu je tisti pes kristijanski > ki je meni topiti. Ker se zemlja, v kateri raste drevo > ne more To so čuli okoli zgreti, zatorej se tudi rast ne more oživiti. stoječi Kabilci, ki so bili došli z okolnih gor na zaslišanje. Prijela jih je taka jeza ker je pes kristijanski pravovernej ženici zoba se s fauatiško besnostjo vsuli okoli zbil da Podučite stvari. bij Malo manjkalo, da niso mahnili 80 Angleža in potegnili njem in ga sesekali na drobne kosce tisti hip po Zemljepisni in narodopisni obrazi starka na vso moč Sreča kričala t da je V/U1U • n ne dovoli jim Angleža posekati; Vladar pravovernikov Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 98. Pri sultanu marocanskein. Da bi jo Anglež pogovoril, ponujal jej zoba izbijem, Ako mi ga popreje posekajo Naj mu jaz popreje pravice. Pravico pa imam je še živ." potem naj narede ž njim, kar jim drago nikdar ne pridem do svoje > da m zoba izbijem, dokler Tako je otela starka življenje Angležu. C da e guinej. je bila ubožna. Anglež je Tudi guinej ni sprejela na to podkupil sodnika, in starka je zgubila tožbo. Mirno je sprejela sodbo krivičnega sodnika in šla drugam pravice iskat. Zasedla je osliča in jahala v Maroko. Ker se je bilo uže stemnilo, ostala je pred palačo cesarjevo namignil, in natiških Kabilcev je res izbil zoba starki spremstvo je potegnilo Angleža z rok fa Na to je vprašal cesar Angleža, predobro da 9 je se je res pregrešil , ali Anglež ni odgovoril nobene, Ali cesar mu je bral na obrazu Rekel izbiranj dvoje Ali se poberi mu je toraj: „Dajem ti na pri tej priči z moje ce kar zunaj pod milim nebesom. Zjutraj ob petih je uže »arovine in ne vračaj se mi več v Maroko, ali pa si prišel cesar » da zasliši navadne mogel vsak pred cesarja 1 ljudi. Ker je tega dne tedaj je tudi starka prišla daj zoba izbiti brez vseh ovir pred njega iu se mu vrgla pod noge lico. ako Anglež je predobro znal, da pride kopita pobral in šel. na beraško pa Raje si je dal zoba 55 izbiti. In starka ju je izbila tako spretno, kakor da se Kaj bi rada, mamica: Vladar pravovernikov!" odgovorila je, „dveh zob je uže dalj časa pripravljala na to. bi rada, zob Angleževih, izbil s palico." zato ker je tudi on meni dva potrpel bolečine. Nič več ni hod'l opletat. Anglež je voljno ulico s palico n Prav imaš, mamica," odgovori cesa e je zločinec? 5» zoba ti 99. gresta, tako stoji v koranu r Mogadoru Pisati hočem guvernerju mogadorskemu Za mizo. da dade Brez jedi in pijače ne prebijemo. „Ako hoče 6 * da zoba "izbiti Angležu. Pri guvernerju tedaj ju hočeš do biti4 odide ? potolaži dobrotlj vladar starko, ki vsa zadovolj ne bode svetilnica gorela in svetila, pnlivaj jej olja, ako > bode ti ugasnila", omenil je starodaven modrijan Starka je čakala več mesecev v Mogadoru ali premožnemu prijatelju, ko uže ni imel kaj jesti. Komur je pa trebuh molik, njemu je glava dimnik. Kdor mnogo guverner se ni zmenil zanjo i niti dal zoba izbiti skoro gotov° vse od kraja je. Čim več jedi prihaja Angležu. Imela je starka tudi to pravico, da more pn-sostovati izbijanju zob, celo sama mu jih sme izbiti s palico, kakor je Anglež njuna izbil. Zakaj je guverner ni poklical, o tem pač ni treba na mizo, tem imenitnejša je svatovščina na kmetih. dosta ugibati. Tudi njega je podkupil Anglež, toraj je vrgel vso zadevo pod klop Ali starka ni mirovala Šla Drugi pa menijo, da ona pojedina najmanj velja, ki polno mizo skled ima. Temu ali onemu se dobro godi, ker ima dovoli , slišimo dan na dan. Ali je to istina? Kdor s preveč privošči, postane tožljiv, len, bebast. Štruc zelo jesti je sama od sebe guvernerju ter mu očitala, da ne žre, tudi kamen pogoltne, in kakošen je ta tič! Maršalj izvršujo povelja cesarjevega Ker bil guverner vse- Seckendorf je bil slabega želodca in to je potožil zna v Mogadoru, ukazal je starko zapreti v nemu mnogojedcu. »Ekscelenca! škoda da nimate mojega gamogočen blaznico, češ, da je ob pamet 1W) --«■ Sedaj se je Anglež oddehnil, menil je, da je vse želodca lepa," > njega ne moti nič, vse vam prežene". »Hvala zavrne ga maršalj 5 n svinjskega želodca pa pri kraju in pozablj Brez vseh skrbi se toraj od- nečem." Zmernost pospešuje prebavljanje.-Zmernega človeka slamorezeca (škoporezeca) prot večeru ne tišči jed, glava mu je lahka, misli pa jasne. Naj se i bilo nikogar na hlevu, o njem pa se pripoveduje, da naprej in naprej mora imeti pipo v zobeh. Da je toraj edino le po nje razgovarja o čisto navadnih suhoparnih rečeh, vendar te zna zabavati. Zmerni ljudje se poprimejo z veseljem govi nerodnosti in neprividni malomarnosti nastala to vsakega posla, dolgo žive, in malokdaj obole. Zmernost tedaj bogato nagradjuje človeka. lika nevarnost, ni dvombe devo že pojasnila Starodavni zdravniki grški nam zatrjujejo, da pri- vati pod „klučem" da je bi Sodoijska preiskava bo za-Mož bi vtegnil najti čas, premišlje- haja sleharna bolezen od jedi in pijače. Čim bolje pre-bavamo, tem finejši bivajo redilni sokovi, in tem močnejši tudi duh naš. „Ne preobkladaj si želodca, če hočeš skažena u storjena rada Zoper zimo se ne moremo ravno od več pritožiti Ni, kakor navadno pravimo biti vedrega duha u trdi Chey piedebela". t. j. taka t M. 7 7 7 ET ~ w ^ ^ * ^ • v* J* UU/UU, tipanjem je nek da bi ljudje in živina ne mogli iz snega, ampak za slepec prav dobro pogodil vsako barvo, toda edino sani, za dovaževanje lesovja in tedaj, kedar mu je bil želodec prazen. Dokler je Pro- prav kakor nalašč oglja iz Tudi gorovja mi togen slikal neko izredno sliko, malo je jedel in pil, da hujši kot je, akoravno dobro čutimo bi bil lehko še dokaj ni zajedel in zapil finega ukusa. Pavi, in je zima v cvetji da bo juter sv. Kar zadene tisočkrat zahvalj dravje, tudi zamoremo reči Bodi Bog Selški in tudi v Soriški fari pa so se pokazale koze. Pravijo, da so jih cigani Naši dopisi. zatrosili pretečene v našo okolico. Vlačilo Železnikov, 24. januarja. (Raznoterosti.) Sinoč kmalu po 7. uri bile so poslopja tukajšnega fužinarja in posestnika, blagorodnega gosp. L. G. kakor tudi v vsa dolenja stran Spod. Železnikov v neizrekljivi ne- % varnosti, vpepeljene biti po požaru. Pričelo je namreč goreti na hlevu imenovanega gospoda sredi sena, slame, in rezanice. Kakoršna hrana so imenovane kerme ognju je le predobro znano, toraj je bil tudi strah in osup o toliki grozni nevarnosti nedopovedljiv. Tisočkrat bodita zahvaljena Bog in sv. Florijan! — posrečilo seje je res kar cele trume tu okol Pač bi se vstavila ta nadloga ! so muzikaši jih Marsikedo je že djal: kako? Navadno plačujejo od tega davek, toraj terdij so v pravici hoditi z trebuhom za kruhom > da ljubi i kamor se ciganom pa pride navadno tudi ciganka jim i z obema še truma otrok, pa jih je koj več kot dovolj Potem se jih pa ubrani, ako moreš. Človek bi mislil > da bp terda zima in hudo nimajo domu in strehe, zmodrilo in prignalo pomankanje take ljudi, ki k delu in rodnemu ivljenj pa zastonj cigan, nadloga sebi in drugim cigan je in ostane urno na pomoč prihitečim gasilcom, zadušiti ogenj še o pravem času. Ko se bil plamen razširil čez obilno nakupičene zaloge sena in slame, posegel skoz votline po katerih se kerma spušča v štalo, napolnjeno z konji in govedi, ko se bili vžgali na tikoma zraven stoječem skednju nakupičeni vozovi, ravno spodaj pa bogate za- Iz Ljubljane spomenik dne 24. Pri zborovanji za Bleiweisov . m. je tajnik Slavna skupščina! poročal sledeče : Dovolite > loge zabojev in lodric, polnih kovanih žebljev, kolika kličem v spomin. da Vam nekoliko znamenitejih podatkov ogromna škoda bila to za gosp. posestnika. Verh tega je pa v neposredni bllžavi več tik ena poleg mož 29 naš ljublj ovembra 1881 zdihnil druzih stoječih hiš z lesenimi strehami in paži, ki bi vitez Trsteniški spošto prvi naš oče, d Janez Bleiweis bile vkončavnemu življu dale toliko netila, da človeku kar merzlo leti čez herbet še sedaj, ako na to nevarnost pomisli. Ta dogodek pač lahko spodbuja vse naše ob- 8ešel se čane vojo blago dušo Dn 1882 povabila so se vsa narodua društva januvarja delegate v posebno skupi » da volijo > toliko večjej in serčnejši hvaležnosti do Njego- štituiral vega cesar, kraljev. Apostolskega Veličanstva, dobrotljivega Cesarja in Vladarja Franc Jožefa a ta odbo da je in 25. februvarija t. 1 v prvo svojo sejo ter se tako kon dr. Jarnej Zupa pre-.. ki volj nikom, g. Kreč tainikom predsed so nam ravno danes blagovolili poslati po si. c. kr. Ravnihar bila mesto njega pozneje Fr Kot zastopnika dež. posla sta Svetec in ljubljanskega meščanstva okrajnem glavarstvu v Kranji 80 gl. za podporo napravi še ene, za naš ognja-nevaren kraj tako zelo drugi seji potrebne brizgalnice. Vsegamogočni Bog poverni Jim blagajnikom i ta bogati dar tisočerno s tem, da obvaruje .Njih in se dr. Janezu Fran Potočnik in kot voljena zastopnika gg Pakič in Horak marcija imenovan je bil Luka Robič Njihovo visokorodno Cesarsko obitelj vseh dušnih in telesnih nevarnost in nesreč! sklenilo Bleiweisu se je po dolgem razgovoru da stavi na javnem prostoru do stojen spomenik, spominek na pokopališč » izjavi gospe udove pokoj po pismeni nevarnem kraj vprašanje, kako se je ogenj zanetel v tako Sklenilo se je dalje, da gg. Jerič in tajnik pač pa prevzame rodbina sama. pošljeta moremo drugač misliti, kot tako, posebna vabila za pobiranje doneskov vsem dekanom in da je to prouzročila zopet nesrečna pipa (fajfa). Razun odličnim narodnjakom in se jih je res odposlalo 182 daljni seji dne 19. maja 1882 se je pa moralo konsta- , * * • iv • ff % .. r . **• ' . v ^ £ ^ tovati, da prihajajo doneski nepričakovano poredkoina in da je v prospeh tega poduzetja treba še strune na- • i tegniti. Sklenilo se je po časnikih živahne reklame de-lati in izvolil se je e&sekutivni komite 4 gospodov Zupanec, Drenik, Robič in tajnik) ki imajo s posebnimi polarni na vsa mesta, trga in vasi, koder prebivajo Slovenci, vabila razposlati v ta namen, da se imajo povsod odbori in poverjeniki nastaviti ter kolikor možno pospešiti nabiranje novcev bodisi z uplačili enkratnimi, ali v mesečnih ali letnih obrokih. Termin za te uplačila nastavil se je na 2 leti. Do tje nabralo se je 1000 gld. do 3. aprila 1883. 1. 1700 gld. in do danes okolu 1900 gld. Od omenjene zadnje seje naprej ni bilo nobenega sestanka več, ker so nabiranje doneskov ovirala razne zapreke, med ktere štejem nabiranje novcev za »Narodni dom", za družbo sv. Cirila in Metoda, za druge manje spomenike itd. poglavitna zapreka pa je iskati v posledican znamenitega razkola v narodnem taboru, ki je trajal do najnovejše dobe z večjo ali manjo strastjo in oviral uspešno zvršitev našega poduzetja. Vsled tega tudi ni kazalo po danem terminu 2 let sklicati skupščino in m čakali smo do boljših časov, ter mislim vsaj dočakali jih, ker šele danes smemo reči, da so se po grozovitih žalostnih skušnjah duhovi polegli in da nam splošno pomirjenje v narodnem taboru omogoči zopet misliti na onega moža, katerega bomo vedno pogrešali, dokler bo živel narod slovenski, katerega bomo vedno slavili. Iz tega pa izvaja eksekutivni komite prošnjo do slavnega odbora, da z novo mladeniško živahnostjo dovrši svojo že žalibog predolgo zavlečeno zadačo. Gospod blagajnik Robič poroča da je imel dohodkov — do konca leta 1888. z aoteklimi obresti vred...... 2400 gld. 97 kr. stroškov........................65 TJ in prebitka.......... 2400 gld. 32"kr. Sklenilo se je konečno nabiranje nadaljevati. Obed pri gosp. deželnemu predsedniku baron Win- klerju. Včeraj popoludne ob 2. bil je pri gospodu de- ■m' želnemu predsedniku baron Wiuklerju večji obed, k kateremu so bili vabljeni duhovni dostojanstveniki s gospod knezoškofom na čelu in pa predstojniki cesarskih in samoupravnih oblastev in pa vojaški poveljniki skupaj 32 gostov. — Načrt za novo gledišče v Ljubljani, katerega sta izdelala deželni inženir Hrasky in arhitekt Walter, pretresavala je v ponedeljek popoludne mnogobrojna enketa interesentov in strokovnjakov in to razun deželnega odbora: dva zastopnika vlade, predstojnik Ziegler in Svitil, dalje: mestni župan Grasselli in inženir Duffe, kot zastopnika gledališkega društva: dr. Kesbacher in Samasa, v imenu hranilnice g. Doberlet, zastopnika gledaliških predstav: direktor Mondheim in dr. Stare, r • ■ _ dalje stavbenski mojster Treo in pa vodja tukajšnje tobačne tovarne Rezori in pa dr. Moše. Pričela se je razprava s poročili gospoda odbornika Deschmanna in inženirja Hrasky-ja, potem pa se vršil razgovor o predloženih peterih vprašanjih, zadevajočih v prvi vrsti stavbinski prostor, potem razdelitev iu pripravnost posameznih delov gledališča, konečno pa o predloženih instalacijah za razsvitljavo, zračenje in kurjavo. Glede stav-benskega prostora priporočala seje od ene strani kot bolj pripravni prostor drevored v zvezdi, ki se je pa od druge strani tudi s tehtnimi razlogi pobijal. Glede porabe prostorov naglašalo se je, da za garderobe po načrtu ni dosti skrblj odru. trična tako Glede tudi vitli; ne za predlagala postranske prostore pri se je za oder elek- vitlj katera bi se mogla pretikati tudi za prostore gledalcev, za druge prostore pa se predlaga pi razsvitljava po Sumersovem načinu stroških stavbe načrt Hrasky-Walterjev , še ne da daje podatkov, zgradba po pred-načrtu daleč presegala v deželnem zboru pro- računano svoto 190.000 gld. Toraj bode naloga deželnega odbora sedaj še najvažnejša ta, da preskrbi zanesljive toliko pa so trdili strokovnjaki loženem podatke o stroškiu, katere prizadela nameravana zgradba novega gledališča, potem šele je moč pričeti z izdelavanjem podrobnih načrtov. Potres. Minulo nedeljo več po 3 4 11 čutiti je bil Ljublj in okolici precej močan nad eno sekundo jugu. trajajoč potres prihajajoč z severoizhoda proti Potres spremljalo je precej močno podzemeljsko bobnenje, podobno hitro drdrajočim teškim vozovom. Vreme. Mraz ki je v Ljubljani dosegal nekaj dni že 15° R. pod ničlo, padel je v ponedeljek že nazaj na o včeraj pa je skočil zopet na 14°. Po stranskih cestah, razun velike poleg Ljubljane, je dober seninec. Družbi sv. Cirila in Metoda se je namenil te dni tako hud, kakor smešen napad. 23. t. m. ima „Neue Fr. Presse" o njej iz Gradca datiran dopis to trdeč, da je-protektor tej družbi oni grof Ignatie\v, ki opravlja ta a posel menda pri »Slovanskem blagotvoriteljnem občestvu v Peterburgu; dalje, da so načelniki te gibične („ruhrig jo zove in za to priznanje smo mu hvaležni!) družbe v redni korespondenci z načelniki »občestva" in da dobiva poljubne denarne podpore od tod ter naposled, da družba ob enem tudi živo agituje za slovansko liturgijo. Samoumevno je, od da bo te dni morala donesti „Neue Fr." vodstva izhajajoč popravek teh natolcevanj s pozivom: naj pisatelj za svoje trditve navede dokazov in oseb; sicer je stigmatizovan kot brezsramnež in brez častnež. Znano nam je, da taki in podobni dopisi potujejo iz Ljubljane v druga mesta in postanejo tam, primerno opiljeni in podkovani, c. pr. „Graškiu. Znano nam je, da se je tem dopisnikom ponudil prav te dni tehten uzrok zjeziti se nad udi odbora »družbe sv. Cirila in Metoda": ker uprav 4 njih odločujejo ta čas v najvitalnejih šolskih zadevah na najvišem mestu naše dežele in prav ti so zadnjo dobo res k temu pripomogli, '.t A da je odzvonilo nekaterim vladnim in narodnim zoprni-kom v šolskih krogih med nami Slovenci menda vselej, družbe za Radi tega torej se natolcuje lojalnost take J je odmenila 1. zvezek svoje knjižnice kras nem životopisu: „Cesar Franc Jožef Prvi" in bode te prsih na rudečem traku, kateri ima po sredi belo zvezek: Rudolf dni razposlala svoj enako lojalni Habsburški, praded naše cesarske rodovine". Radi tega torej je zabeljen dopis tudi z moderno bajko o slovanski liturgiji. Mi, če še kdo drugi, ne vemo v resnici, ne po- rumene črte. Čestitamo vsem poslavljencem ! znamo ne enega duhovnika ali neduhovnika v blizo 0 Novičar iz domačih in tujih dežel. 80tib, po vsem Slovenskem razkropljenih načeloištvih te družbe, ki bil J kjer si že bodi, vanski liturgiji. Konečno pa pisa radi opozorili še si. domačo samo zinil o slo- do- Dunaja. Povodom rojstnega dneva (30.) bi glede tega zlobnega nemškega cesarja, bil je na našem cesarskem dvoru slavnostni obed vlado, naj pač P^J kateremu so bili vabljen poleg kot mogoče razdene to njej sami ter naši deželi smrtno nemškega poslanstva nadvojvodov in naših dostojanstvenikov, vsi zastopniki Cesar sovražno četico, ki od časa do časa, a vselej s fakri apil je na zdravje nem škega cesarja. Navzoč je bil pri obedu tudi grof Taaffe joznim obrazom pošilja s Kranjskega spise domačo vlado raarsjkdo ugiba, da se porabi ta prilika, da nemški v V I _ grdeč, sovraženo jej Avstrijo sploh črneč, najbolje da može našega naroda in naše ože domovine pa v blato se popravi gazeč. Slavno vlado v Ljubljani opozarjamo s temi vrsticami danes prav posebno tudi zato j ker se očitno govori ? da so ti tu označeni časniški dopisovatelji iz ključljivo le samo c. kr. uradniki, in brezizjemno skoraj učiteljskega poklica; z drugo besedo: po prisegi so to Taftejevi vladi najzanesljiveji organi; v resnici pa Ta- ffejevemu imenu najzanesljiveji sovragi! Častnim občanom izvolila je občina Šmarije pod Ljubljano 10. t. m. gosp Josip Gorup-a velepo cesar podeli njemu višje odlikovanje politično demonstrativno preziranje Taaffe-ja za čas navzočosti nemškega cesarja na Dunaji. Bolj in bolj razločne okvire kaže pričakovan načrt zakona okonfesionalnih ljudskih šolah. Kot da vlada predloži načrt zakona in to v gosposki zbornici posebno zato, da liberalci zbornice poslancev nimajo povoda, zagnati dolgo pripravljanega demonstrativnega vriša in pa, da se jim ohladi umetno razgreta domišljija, vsled katere žugajo z izstopom iz državnega zbora. Po takem ravnanji podaja se škofom, gotovo se čuje sestnika na Reki in gosp. Ivan Mahkot-a, okraj, gla- členom gosposke zboi varja v Ljubljani. Euako tudi občina Horjul gosp Mahkot a. Ivan zavrniti in pobiti že zdavnej Gospod Fran Miroslav Kalski je na svitlo dal novo skladbo za glasovir M Kolo U J broj > in jo gospodu znane, pa slabo utemeljene ugovore zoper versko ljudsko šolo. Danes zboruje zbornica poslancev in pa gosposka zbornica, kakor se trdi, zato v ta namen, da ves dr- Josipu Gorup-u veleposestniku na Reki, posvečujo. Go poda Kalski-ja skladbo bodo z veseljem pozdravile mnoga društva, o kojim se goji jugoslovanski narodni V) Kolo cena 1 gld prav ličen. u Dobiva se pri Giontiniju v Ljublj Tisk Mili in je kot tudi papir žavni zbor ob enem izreka svoje čestitanje k zaroki nadvojvodice Valerije z nadvojvodom Franc Salva t or je m. veliko pozornostjo spremljajo se tukaj razprave ogerskega državnega zbora o načrtu vojnega zakona. splošno, da se ves Iz Ljubljanice izlekli so sinoči vpokojenega geo-metra Černv-a, teško poškodovanega, onega kateremu je pred malo dnevi umrla soproga Ali se je ponesrečil ali pa nameno skušal končati življenje znano. Na mesto nesreče zbrala se ljudi. sinoči ni bilo Meoenje, skoraj prepričanje, pa je zakon sprejme nespremenjen prav tako, kakor v avstrijskem državnem zboru, in ravno z velikega ropota obupno Posvetovanja v ogerske opozicije, sklepa se, da jo v to goni prepričanje, da gotovo propade. velika množica Papeževa odlikovanja Red koj je lani 17. juli ustanovil sv. oče Leon XIII. v spomin svoje zlate maše ter ga namenil obojega spola osebam tere so si posebnih zaslug pridobile za praznovanj* ka pa vojaških krogih velja gotovo že tudi potrebnim izvršilnim naredbam za vojni zakon, ker to že ni več skrivnost, da se ima že letošni nabor novincev vojaških, vršiti po novem zakonu. Trsta poroča se nam, s kolikimi zaprekami se ima tam boriti slovenska ljudska šola izrekoma ona ? peževega jubilej raznih deželah, ali pa za pošiljanj ki jo ustanovila družba sv. Cirila. Tamošnj umetnin na vatikansko razstavo dobili so te dni z do- venci se velikoletnih, žalostnih skušnjah ne čudij Sloveč tičnimi diplomi vred na Kranjskem mil protonotarij da se slovenskemu živelju > sedaj kanonik dr. Andr. Cebašek. preč. stolni dekan dr posebej slovenski onih Pauker, preč. kanonik Karol Klun blag vodj Franc Povše, baronica Lazarini (ki je pa med tem umrla) in gospdč Jerica Smrekar. Častni križec ima v ljudski šoli, stavijo največje zapreke od strani krogov, ki imajo postavno dolžnost in katerim bi prestajala patriotiška dolžnost, varovati in braniti državi zveste Slovence. sredi na eni strani dop podobo Leona XIII., in na Hrvatska. Vsled ponezvestenja županovega drugi strani papežev grb pa okoli besede E c c namestnika Kalabarja, zbral se je mestni zastop 1 t Pontif pa UOl\JI l UOCJOUO. „1. 1 \J ij vv ------------- --------J ------------o * Nositi je ta novi red na levih seji, pa vladini komisar^namestnik županov, obsut je M s tako silnem očitanjem zanemarjene svoje dolžnosti Kralj podp v ponedeljek dekrete, s katerimi da se zaključiti vsled velikanske razburjenosti, seja morala ie imenovanih petdeset novih (senatorjev) starašin Nemško Rojstni da z večj > kot navad cesarjev praz se med njimi admiral Pacoret di in Avogadro, orientalist Ascoli, arheolo ao Bou, generala Dezza vesno8t]o. Časnik poročajo da Cen astronom Schiapa l Fabretti, pravnik dravnika Todaro in Du- je cesar avstrijskemu cesarju pisal povodom podaritve h trakov k zastavi polka, katero ima ime avstrijskega rante, sodnik Eleroi, zgodoviuar Carutti i a več nekdajnih poslancev. cesarja, posebno ljubeznjivo pismo, na katero m atrijski cesar sedami. Vse kaže odgovoril je av- praviti škega nikov povol da si utis. s prav tako 1 jubeznjivimi nez Bismark prizadeva, be- od- Najnovejše vesti. Budapest 29. januarja. Zbornica s p re j k je nastal po prihodu nem- 8ovanji po imeuih z 267 proti 141 glasovam rja na Dunaj in pa po napadih nemških čas- 8tavo za podlago nadrob zpi v gla- QO [)0- katera se prične voj na ministerskega predsednika grofa TaafFej ooom svojega rojstnega d podelil je Po- cesar 65 jutri. Pariz 29. januarja. Ministerski predsednik Floquetr polkom nova, večinoma zgodovinska imena, pred vnem predložil je načrt zakoua, po katerem se zopet vpelje imenu vsakega dosedanjega imena zasluženih vojskovodij kralja pruskega; potem skrutinij po okrožjih, v četrtek pojasnil bode splošno in drugih za državo za- politiko vlade. Ta dan bode Boulauger zopet predložil služenih oseb in koneč tudi mena takih dbi ka razpust zbornice. terih členi so se v zadnjih letih vojaške službe vdeležil v obilnem številu. XXXX. izkaz Francoska. — Nedeljska pomenljiva volitev v parlament je dognana in dognana v ojstro obsodbo dosedanje republikanske vlade: Izmed 568,69/ vpisanih volilcev Seinskega okraja, vdeležilo se je volitve 435 860 volilcev, od teh je glasovalo za Boulanger-ja 244,070 volilcov, za republikanskega kandidata Jaques-a, glasovalo je 162,520 volilcev, doneskov za spominek pokojnega dr. Janeza viteza Bleiweisa Trsteniškega. Gospod Terček trgovec v Ljubljani „ Petričič Vaso trgovec v Ljub znesek gld. 50 kr Ijani o n rt s prištetem zneskom iz XXXIX. izkaza ........... 1918 Boule prejel je 16760 glasov, ostalih 10,358 glasov pa se je razcepilo na različna druga imena. Boulanger je toraj izvoljen in republikansko mi-nisterstvo s Carnotom, predsednikom republike vred, tiče skoraj v nepretrganem posvetovanji, kaj je storiti 39 SKUP . 1923 gld. 89 kr Ljubljani dne 24. januarija 1889. Luka Robič t sedaj > ko je Boulauger s svojo izvolitvijo v Parizu Telegram blagajnik. V Novicam". samem dosegel tako sijajno zmago zase in še bolj sijajno obsodbo sedajnega republikanskega vladanja. Časniki poročajo, da so vladni krogi sila potrti » vender pa še ne obupani. Ministerski predsednik Floquet ponudil je predsedniku republike, Carnotu, Z Dunaja, ob 5. uri popoludne. Po uro trajajočih negotovih govoricah o po-nesrečenji cesarjeviča Rudolfa, poroča se sedaj za gotovo, da je danes zjutraj umrl za utrpne-njem srca. Ministri na cesarski dvor pozvani. svojo in svojih tovarišev ostavko, ako to pripomore temu, da bi se razščičemu Boulangerizmu mogli proti delovati z večjem uspehom. — Nekateri priporočajo j da bi se sostavilo ministerstvo, v katerim bile za- Zitna cena v Ljubljani 26. januarja 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr. banaške stopane vse republikanske stranke, pa videti je, da bi se tudi taka poskušnja ne obnesla, ker pri republiki bolj, kot drugod velja prišlovica, da zavist in nezaupljivost kaže večjo moč, kot ideal prostosti. 7 gold. 32 kr turšice 5 gold. 70 k sorsice 5 gold 75 kr. rži 5 gold. 30 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. vsa 4 gold. 44 kr. kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold Laška. Gora rt Vezuv", katera od časa do časa Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. V Kranj i 28. januarja. bruha iz svojih votlin vročo lavo, postala je nekaj časa sem nemirna in vale se iz njenega žrela oblaki dima. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen Gotova so s to prikaznijo v zvezi potresi, čas opazujejo na južnih deželah Evrope. se zadnji 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr