Inseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, ti n n n - M 16 n n ll n ^ 'I
Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno zmanjša.
Rokopisi
•e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravnistv i administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. St. 16.
SLOVENEC,
Političen list za slovenski narod.
Po poiti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. —	kr.
/.a pol leta	. . 6 .. —	„
za či trt leta	. , 'J ,, 50 .,
V administraciji velja:
/.a celo leto . . 8 gl. za pol leta . . 4 „ za četrt leta . . '2 „
V T.juhljani na dom jf velja 60 kr. več na leto. '
Vredništvo je na Stolnen tliš. št. '284. Izhaja po trikrat na teden imicei v torek, četrtek iu soboto.
Doli
z Itiegerom!
Nekdaj so Slovani na vzhodu in jugu borili se proti Tatarom in Turkom, in na Avstrije južni meji so slovanski graničarji skoro vedno stali na straži proti vnanjim sovražnikom; sedaj pa se nam je boriti na zapadu proti domačim nasprotnikom in vnanjim liberalnim nemškutarjem. Med zapadnimi Slovani so Čehom pa Slovencem osode skoraj enake. Kakor so pred nekaj leti narodno slogo begati jeli Mladočehi, tako so jo tudi Mladoslovenci. Čehom sta poleg drugih že mnogo let na čelu voditelja Palacky pa Itieger. Obirati so bili jeli Mladočehi oba ter izpodkopavati jima veljavo pri češkem narodu, toda zastonj. Enako so prav po opičje poskušali M 1 a d o-Slovenci pri nas, kterim sta voditelja bila B 1 e i w e i s pa C o s t a. Liberalnim Mlado-slovencem pa nemškutarjem je postregla smrt ter pobrala Costo s svojo koso. Češkim liberalcem in mladim nasprotnikom pa še neče, in ker je slavni Palacky že jako prileten (rojen leta. 1798, Rieger pa 1. 18J 8), pustijo ga bolj pri miru in tim hujše napadajo vseskozi hrabrega Itiegera. Boriti se na čelu za narodne pravice sedanji čas s tako hudimi sovražniki, ni lahko in prijetno, in bridko dene voditelju, kedar mu protivijo še celo domačini. Marsi-kteri bi sam v tako neugodnih zadevah dejal, kar je leta 1848 neki duhovni predstojnik s prižnice rekel svojim faranom: „Vi pravite, bira je doli, tlaka je doli, vse je doli, pojdem pa še jaz doli!" — in umaknil se s političnega bojišča! ali — kamo pride potem narod
in razumnikom sveta dolžnost je, pomagati narodu po pravi poti k sreči in blagostanju. Previdni in premišljeni toraj zelo grajajo po-čenjanje Mladočehov proti Riegeru, in ker utegne tudi nekterim Slovencem znamenito biti, naj pove „Slovenec1, kar piše o tem „S 1 o v a n":
To je cilj ustavaškega novinstva, za to se poganja, odkar v Avstriji cvete konštitu-cijonalizem, ali ves njihov trud je bil doslej zastonj; najnovejši čas pa je rodil nove, zagrizene izpodkopovalce vodstva Itiegerjevega v češkem narodu — gospode Mladočehe. To ni nič novega. Oni življi, ki so jih Mladočehi podedovali od leta 1848 in 184'J, ti so že v onih glasovitih letih na to delali, da bi Pa-lackemu, Riegerju in njegovim političnim prijateljem, ki so tedaj stali narodu na čelu, zlomili tilnik — v političnem smislu in ko jih niso bili v stanu tako pogubiti, so kovali naklepe, kako bi jih na drugi način spravili s poti. Pred desetimi leti so vnovič zbrali svoje sile, da bi jih pregnali s političnega borišča. Bilo je to ob času poljske vstaje, ko sta se Palacky in Rieger odločno izrekla proti revoluciji poljski, češ, da je pogubna za narod poljski sam in škodljiva Slovanstvu sploh. Takrat so se delali Mladočehi najhujše neprija-telje „barbarskim Moskalom" hudovaje se nad Palackiem in Riegerjem, ker nista odobravala samomornega početja Poljakov. Ni minulo mnogo let, in glej! na Češkem ni iskrenišh obožavateljev svete Rusije ud gospodov — Mladočehov. In bil je zopet mir in edinost med Čehi v velik strah njihovim sovražnikom boječim se, da zdaj, zdaj pogine njihova nadvlada.
Tu zaseje zopet neprijatelj kal nesloge med edini narod češki, brat se dvigne, zoper brata, Mladočehi zgrabijo za orožje proti lastni krvi razdevajoči narodno ednoto, narodno organizacijo. In pomerili so pred vsem na Pa-lackega in Itiegerja kot politična voditelja naroda. Preteklo je že leto, odkar v svojih časnikih in brošuricah delajo na vsak mogoči način, da bi jima izpodmaknili voditeljski prestol. Spoznavši, da vse njihove klevete in čr-njenja niso bila vspešna, poskušajo zdaj drugače: svetujejo jima, naj prostovoljno odstopita. Ne vera, kaj je ostudniše, ali grozno obrekovanje, s kterim hote Riegerja pokopati, ali pa njihova pohlevna želja, da bi „odstopil" od vodstva.
O Zeusu, ki je bil najvišji med grškimi bogovi, neki pripovedujejo, da so se zavezali proti njemu ostali bogovi hote ga vreči s prestola. Zeus se temu posmeje: Ko bi spustil z neba vrv, ter bi je vi vsi, kolikor vas je, po-prijeli, da bi me doli potegnili, bi se še z mesta ne ganil! kajti jaz sem močnejši, nego vi vsi skupaj. — In vsi oni mladočeski širokoustneži, ki se tako korajžno groze Riegerju, oni vsi skupaj bodo ravno toliko opravili proti njemu.
Društvo, občina si lehko voli svojega načelnika, zamore mu tudi odvzeti to čast; ali kogar izvoli, ta je župan, ta je starosta, glava občine in društva. Ali ko bi tudi ves narod češki ednoglasno si izvolil za svojega političnega voditelja Penkava ali Čižka, Svobodo ali Kropačka, bi ta vendar ne bil njegov voditelj, njegov načelnik. Za voditelja politične stranke namreč ne more biti nihče povišan s kako volitvijo, ravno tako tudi nikomur vod-
H a n a n i,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Guenot — poslovenil F. Jnroslav.)
(Dalje.)
„Kaj še!" smeje se Karikelj. „Bog bode pomogel! I kaj lepo vas je potješil! Rad pa bi bil videl, kako ste stali pred cesarjem."
„Vsi smo se zaveselili, ko smo srečno izšli; tudi ti bi bil laglje dihal, ljubi moj Karikelj".
„Kdo zna!" oponese Karikelj.
„No, ti govoriš, kakor neskušeria mladina, ktera ne pozna nevarnosti, ktera včasih rada da življenje za kakovo budalost, ali kedar se človek malo postara, tedaj še le spoznava, kolike cene je naše življenje."
„O, kako si se zmodril", šali se Grk. „Ali te je resni Vokoncij spreobrnil, kaj? — lira, že znam, seznanil si se bil z nekim pusti-njakora v dolini masfiškej, zato si modroslo-vec, kaj?"
„Kterega meniš?" začuden praša Dema.
„Hananija Esenca".
Čuvši Saducejec to ime, odmah pomrači| se mu čelo, iz oči šviga srd in pest krčevito] stiska.
Opazivši Grk, da je za žilo potipal moža, dostavi: „Iloj, že ime te je razburilo! Nu, ne boj se, ne bode ti napotja delal".
„Govoriva o čem drugem; hočem te seznaniti z gosti," razdražen odgovarja Dema.
Gostje so počeli zelo nespodobno se šaliti in umazano govoriti. Vino je lilo od mize, in pevci so peli polzke pesmi. Gostovanje se je sprevrglo v pijansko razuzdanost.
Toda zagrnimo ta nočni obraz; kajti sinovi izvoljenega naroda božjega so se tako rekoč skušali v razuzdanosti z najpokvarjenišimi Rimci.
IV.
Stebrišče Salomonovo.
Kedar se je počelo daniti, takoj hiteli so mnogi verniki v tempelj, kjer so se darovali slovesni darovi skoraj do poldne. Tudi Ilanani se je vzdignil in hitel v tempelj; gosti oblaki kadila valili so se vkviško, po posvečenih dvoranah čula se je molitev darujočih duhovnikov, gerčanje zabodene klavne živine, petje levitov,
dečkov in deklic, — in vse to je močno poviševalo svečanost in vnemalo pričujoče na molitev.
Ilanani vrže nekaj novcev v pušico in za bližnji steber stopi, da more mirno moliti in izliti večnemu čutila svojega srca. Ko je po daljšej molitvi pogledal gori po tempeljnu, opazil je Jonadaba in mnoge druge Farizejce ponosito stoječe in s prekrižanimi rokami, češ, da mi smo gospodarji v hiši božjej. To je Esenca zbodlo v srce, pobesil je glavo, vtopil se v pobožnost in nič se zmenil za vse ono, kar se je okrog njega godilo. Njegova sprva tiha in iskrena molitev se je kmalo sprevrgla v polglasno žuborenje.
„Doklej še, o Jehova, doklej še hočeš trpeti gnjusobo v tem novem Babilonu! Doklej še hočeš gledati brezbožnost in neverstvo Sa-ducejcev? Kedaj odgrneš hinavstvo Farizejcev? Ti se nečeš maščevati, a zvestim tvojim služabnikom preti preganjanje ! O Gospod, vzdigni silno svojo desnico in uniči nje, ki drzno gazijo in prelomljajo tvojo sveto postavo!"
Ilanani ni slutil, da ga kdo posluša. Poleg njega namreč stal je blizo petdesetleten mož resno milega lica in je prijazno zrl na Esenca
stva odvzeti ne morejo z glasovanjem. Voditelja politične stranke storo odlične uravne sposobnosti, izurjenost v politiki in delovanje v prospeh naroda, s kterimi si kdo pridobi priznanje v javnosti. Kdor s temi lastnostmi, s temi deli druge nadkriluje, ta ima tudi prednost pred drugimi, takovo prednost, ki se ne vkloni laženi in klevetam, ki kljubuje vsemu sumičeuju in vsem navalom.
Zato je zastonj vse prizadevanje mlado-česko odvzeti Itiegerju vodstvo na političnem polji, kajti ni jim mogoče zatreti niti njegovih duševnih prednosti niti njegovih činov. Načelnik politične stranke zauiore izgubiti voditelj-sko mesto le na dvoji način, ali sam zapravi zaupanje ljudstva, ali pa ga kdo drug prekosi z odličnišim delovanjem za narod.
Kar se prvega pogoja tiče, ne moremo drugače, nego da prosimo nedočakljive mlado-česke kandidate narodnega voditeljstva, naj blagovole potrpeti še en čas, dokler ne zapleše dr. ltieger njim po volji ter kaj stvori, kar bi se ne slagalo z njegovimi dosedajnimi zaslugami. Ali na kaj tacega čakati bi bilo mladočeskim napihnjencem predolgo. Pa vsaj jim je širouia odprta druga pot! S svojo politično modrostjo in delavnostjo za narod naj p r e k o s e dr. Itiegerja. Komur se to posreči, ta bode prvi, ta bode načelnik in voditelj narodov. Nikjer pa ni zapisano, da bi to moral biti le eden mož, lehko da dva, trije in še več, celö cela skupina narodnjakov — ali Rie-gerja morajo 11 a d k r i 1 o v a t i. Mi pa in dr. Rieger, kot odkritosrčni rodoljub, se vzradu-jemo nad tem vide, kako raste in se poveličuje naš narod z zaslugami njegovih sinov.
Kolika škoda, da v mladočeskem taborji o takem tekmovanji ni sledu ni tiru, nikjer ne vidimo nikogar, ki bi se meril z Riegerjem skušaje ga prekositi, ndadoČeska svojät gre rakovo pot, malokdo izmed njih od daleč krevsa za skušenim voditeljem češkega naroda."
ska postava, ktero je Glaser sam sostavil. Dr. Edelbacher je ministru precej razumljivo povedal, da o potrebah ljudstva toliko ve, kakor lisica o postu. Minister, ki je že naprej vedel, da bo on in ministerstvo, ta „harmonična celota", propadlo s to postavo, je na to rekel, da se malo briga za sklepe Lasserjeve skupščine. Glaserjeva postava se potem ni sprejela, marveč odseku nazaj dala. Kaj pa bo nasledek tega razpora, o kterem ustavoverni listi čisto molče? Ministerstvo ne mara za liberalno večino državnega zbora, ta pa ne za ministerstvo, toraj bosta morala iti narazen. Ali kdo bo šel, državnega zbora liberalna večina ali pa ministerstvo ?
Sliši se, da misli federalistična stranka Poljakov izstopiti iz poljskega kluba ter pridružiti se klubu desnega središča.
Po dvornih krogih se govori, da bo naš cesar ob svojem potovanji po Dalmaciji v kakem pomorskem mestu sošel se z laškim kraljem. Če bo potem še Andrassy minister?!
Nadvojvoda Ivan Salvator je bil od 13. topničarskega polka premeščen k 12. polku pešcev — najbrže zavoljo njegove brošure.
I%T« Č<'Nk(*in se 16. t. m. prične zopet več volitev za državui in deželni zbor.
Oü<'r«.kriic ministerska kriza še ni končana. Bode najbrže še več poslancev govorilo, kar vedo in znajo, potem še le se bo v ministerstvu kaj zgodilo.
nekteri telegrami trdili, da se je več karlisti-ških generalov in poveljnikov Alfonsu podvrglo.
W Rimu je imel Garibaldi 3. t. m. pogovor z ministerskim predsednikom, pa skoro gotovo je, da Garibaldi se ne bo vnel za kralja, ker ni navajen reda monarhičnega. Na vsak način je pa Garibaldi vladi kot prijatelj bolj nevareu, uego kot nasprotnik. „Pro-letario" je objavil „katehizem za pametne", v kterem se razen najhujših bogokletstev in za-sramovanj papeža bere: „Bog je le v žepih tistih, ki kaj imajo. Raj in pekel sta na zemlji. Prvega ima bogatin, druzega revež." Po teh načelih bo na Laškem kmalo prekucnjen ves red in namesto politične bo prišla socijalna revolucija.
Izvirni dopisi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. februarija.
Avstrijske dežele.
Iz IPiuiiija. Pustni torek je bil tudi v državnem zboru zelo nemiren dan, minister Glaser se je z državnim zborom, po domače rečeno, skregal. Obravnavala se je eksekucij-
Vnanjc države.
E^i-eiüiäiB deželni zbor se je lotil posvetovanja o novih opravilnih postavah za vzhodne dežele. Ko bo ta obravnava končana, ima priti na vrsto načrt postave o gospodarstvu s cerkvenim premoženjem, toraj zopet nova postava „kulturnega boja." — V Berolinu se pridno centralizuje, po nemških provincijah pa se čedalje bolj širi iu vtrjuje federalizem. V okraju kolonjskem je bil celo urednik katoliškega lista „Germania" za poslanca voljen.
IPmiicoMlta. narodna skupščina je jela zopet zborovati in razpravljati senatsko postavo.
Vz	prihajajo čudna po-
ročila, n. pr. da je mladi kraljič prepovedal vsa politična društva in zbore. Prav kakor naši liberalci. Vojska traja dalje z različnim vspehom, odločena še ni nikjer, dasiravno so
& (■oreiijMkega, 10. febr. (Tukajšnja pošta.) Pri nas so se reči godile, kterih nikakor zapopasti ne moreni, razun če si volitev za kupčijsko in obrtnijsko zbornico v pomoč vzamem. V Poljanah na Dolenjskem so gosp. učitelju pošto vzeli, ki se je za slovensko pravično reč poganjal, na Otoku na Gorenjskem pa so Petru Avseneku pošto, ki bi jo imel zgubiti, pustili, ker je nemčurje volil. Da naše interpelacije pri vladi nimajo druge osode iu naj si bodo še tako jasne in opravičene, kakor da jih „ad acta" položijo, je slehernemu znano. Pri vsem tem pa svojega glasu zatreti ne bomo dali, kolikor časa bo le živel slovenski rod. Ta svoj glas krepko po-e, da se mu krivica zgodi, da si ga
hoče nemčur popolnoma podjarmiti, pa tudi ima najboljšo nado, da je prihoduost slovanska. Od vseh interpelacij hočem omeniti danes le eno in sicer tisto, za ktero se morebiti nihče več ne zmeni. Znano je, da je v deželnem zboru lanskega leta g. poslanec dr. Poklukar stavil iuterpelacijo zarad enega pisma, ktero ie bil on ob času volitve deželnega poslanca namesto odstopivšega g. Pintarja nekemu gospodu poslal, pa je bilo nadpisavcu izročeno z napisom in pečatom zadnje pošte: „Erbrochen angelangt und ämtlich versiegelt. Peter Aus-seneg, k. k. Postmeister." Da je bilo pismo resnično odpečateno, to se ne da nikakor utajiti, zlasti, ker se je prav dobro videlo poškodovanje z nožem. Ker je pa radolški g. poštar pripravljen s prisego potrditi, da je bilo
v molitev vtopljenega. Vsako besedo bil je vjel, | potem se sklonil h klečečemu šepnivši mu na uho: „Ilanani!"
„Kdo me kliče?" vpraša in se mahoma ozre Ilanani. „Ne poznam te, prijatelj, menim, da sva si čisto tuja".
„Jaz sem Nahamani".
,,Ali si naš, to je, ali si Esenec? — Ea-rizejec nisi uiti Saducejec, to znam. A mogoče, da se motim."
„Imaš prav," odgovori Nahamani. „Nisem niti to, niti uno, kar pa mi je ta pot dvakrat ljubše."
„Kako to?"
„Slišal sem, kako si molil: Naj bi Bog izlil svoj srd nad te ljudi."
„No ... ali niso res sovražniki Najvišega?"
„Da, pa tudi tvoji. Ali res goriš za čast božjo? Ali imaš čisto srce?"
Te besede so vznepokojile Hananija. „Da", počasno odgovori, „neki Farizej me res po gadovo črti".
„Ali pa smeš kleti ga zato, kaj?" resno vpraša Nahamani.
„Rajše posnemajmo Gospoda, ki je potr-
pežljiv in dober, ki daje dovolj časa vsakemu, J da se more spokoriti, če hoče."
„Moj nasprotnik nikdar neče se spokoriti". „Ali pa znaš za gotovo? Ali so ti znani naklepi Gospodovi? Prepustimo Večnemu, on naj odloči čas, kedaj hoče kazniti grešnike."
„Oj, ti govoriš, kakor angelj iz raja", vsklikne Hanani. „Čutim, da je resnično, kar mi govoriš; ali ubogi grešni človek ne more se spopolniti, kajti strasti so presilne, človek pa preslab."
„Motiš se, živeli so ljudje, ki so se bili spopolnili, in še žive drugi njim slični. Le ogle-daj se, Hanani, in hočeš spoznati nje, kteri si prizadevajo, da se dovršč v kreposti. Prosi Boga, da te pripelje na pravi pot." Molče odšel je Nahamani, in Esenec je dolgo premišlje val njegove besede. Čudno je bil dirnil ga skrivnostni govor neznančev; marsikaj še bi ga rad vprašal, toda Nahanianija ni bilo nikjer videti. Hanani z nova poklekne in se pogrezne v iskreno molitev.
Prešlo je več časa; naposled Hanani stopi po koncu in z razjokanim srcem stopa po stebrišči Salomonovem, kamor so se ta hip vsipali tudi mnogi drugi, da pridejo iz tem
peljna. Esenec ni slutil, da ga nekdo opazujei ki takrat kot gad pognavši se za njim zabode ga v prsi z bodalcem, ki ga je bil skrival pod plaščem.
Esenec se ozre in pomračeno njegovo oko spozna Kariklja Grka. Ranjenec bolestno za-javka iu se zgrudi z ropotom na mramorna tla.
Vražje vesel gleda nekaj hipov Grk krvavo žrtvo pred seboj na tleh, potem zavije okrog stebrov in se pomeša med ljudi.
Mraz je spreletaval nje, kteri so hodili blizo tukaj.
„Rimci, Rimci!" kričali so eni.
„Galilejci!" kričali so drugi.
Vsled krika so se ljudje mahoma porazgubili, groza in strah sta jih stresala; kajti že več potov, tudi pod oblastnikom Poncijem Pilatom, bili so ob enakej pirliki rimski vojaki napali mirne božjepotnike, nekaj zato, da so v občnej zmešnjavi polne puščice spraznili, nekaj pa zato, da so se znosili nad Judi, ki so se vedno upirali rimskej nadoblasti. Tudi ta pot menil je narod, da se je dalo znamenje na splošno klanje, iu zato se je razkropil pustivši Esenca krvavečega in ječečega na tleh.
(Dalje prih.)
pri njem pismo še nepoškodovano, se to ni moglo zgoditi nikjer drugod, kakor na Otoku. Ves teden in še dalj časa je letal potem poštni komisar Ii od pošte do pošte na Gorenjskem, povsod je protokole pisal, pa iz kterega vzroka? Iz nobenega druzega ne, kakor vso to reč potlačiti in zviti jo tako, da pismo ni bilo razpečateno. Ta zvijača, ta namen komisarjev je bil očiten kakor beli dan, ker dvakrat enako ni govoril. Najhujše je storilo vladi, da je bil omenjen „das schwarze Cabinet". Istina je, da so bila na Otoku pisma že raz-pečatena, kar tudi c. k. poštna direkcija prav dobro ve, istina je, da so enaka razpečatena in znova zapečatena pisma, kakor dr. Poklu-karjevo, v novejšem času še tudi drugim ljudem bila izročena — in če po vsi preiskavi poštna direkcija razsodi, da se ne more trditi, da se je pismo odprlo, ali ni potem suniljivost opravičena, da se zamorejo poštni organi najeti, da skrivnost kakega pisma izvedo in s tem vstrežejo srčnim željam svojih okrajinih paš V Naj se toraj vržejo vse naše interpelacije pod klop, zavest pa vendar imamo, da pravica je na naši strani.
Od liri«ve. 7. febr. („Modus vivendi"). Vsaki čas ima svoje posebnosti in prikazni, bodi si v domačem ali v javnem političnem življenji; kako ne bi jih imelo naše stoletje, ki si tako rado prisvojuje ime uapredoval-nega, posebno pa zdaj ko se vidi veliki prevrat obsegajoči vse razmere človeškega bitja? Ni li taka posebnost našega veka spodjedajoča vso značajnost sicer še celo poštenega človeka, latinsko tako zvani „modus vivendi", to je vravnanje katoliškega dejanja in nehanja po mislih liberalcev? On je isti rak, ki končuje vse duševno življenje mej nami, naduha je, ki nam še dihati ne da. O njem pravi slavni grof Per gen v zboru katol. društva na Du-naji, da uničuje ves pridobitek, ki smo si ga priborili minulo leto s svojim katoliškim gibanjem. Zarad njega zginil je oživljajoči duh katol. bojevanja; ki so vneto branili katoliško stvar, ponižali so se v nočne čuvaje le rahlo trobeče v rog, da nikoga ne prestraši in iz spanja ne probudi.
Tako životarenje zares nevredno značaj-nega človeka bilo je krivo, da se je že minulo stoletje vpeljala na Pruskem šolska postava, ki je podlaga bila avstrijski jožefinski, vsled ktere je zainogel zabraniti vsak okrajni glavar učencu priplezavšemu do četrtega reda, nadaljevati svoj uk in si izbrati stan, za kterega se je imel poklicanega. Posebno pa se zdaj šopiri ta pošast in koraka kakor pav med perutnino. Niso li njemu žrtvovana ona katoliška društva, ki so delala nekdaj v prid celih okrajev; a zdaj so zaspala, češ, ž njimi žalimo liberalce, ki se štulijo kot novošegni crkveni očetje in kterih gnjezda so zlastni zakotni trgi; seveda, ljubi mir! tebe je treba ohraniti na vsak način, če nam liberalec še tudi črevelj potegne raz noge; pa mir mora biti, saj to je življenja modrost. Temu požrešnemu maliku se žrtvujejo najimenitniša načela katoliška, za ktera se katoliška stranka poteguje ves čas svojega obstanka. Njemu se je žrtvovala pravica kat. cerkve, pravica učiti krščanski nauk po šolah ter ga nadzorovati, ktero ima pa zdaj vsled vladikovinskili ukazov posvetni nadzornik, ki utegne biti še kak žid, ki je pa sploh neveren. Pa saj nič ne de, če takrat inšpektor v šoli sedi, ko se izprašuje iz katekizma, samo da se ohrani „moduj vivendi". Le ohranimo ga ta talisman, ki nas varuje jeze vsemogočnih liberalcev! Koliko je vreden, nam kaže že vedenje liberalcev, ki ga hvalijo ua vse konce
in ki so v novejšem času po svojih listih lagali, da so ga celo papežev nuncij pri cesarji hvalili. To pa že svet ve, koliko velja pripo-ročba liberalcev.
Iz TVnIk. 10. febr. V dopis iz Trsta v 17. št. „Slovenca" se je vrinila neljuba pomota, namreč da ima pol. društvo „Edinost" 1853 udov, med tem ko jih je imelo tačas 153, sedaj pa jih že šteje 167, kakor mi je začasni gosp. tajnik A. Trobec povedal. Blagovolite toraj v prihodnjem listu to tiskovno ponrnto popraviti. — Kot neprijetno novico Vam naznanjam, da je našega prevzv. g. škofa tržaško-koper-skega (Jem. Legat-a) včeraj 9. t. m. mrtvoud zadel in da je malo upanja, da bi ozdravil. Bog nam ga ohrani!
Hrvaški». 12. febr. Kako so madjaroni spoštovali zakon in kako ga še zdaj spoštujejo, vidi se najbolje iz sledečega dogodjaja. V Oseku izhaja madjaronski list „Drau" v nemškem jeziku. Nobeden izmed vseh listov nam ni toliko zabavljal kakor ta. Ali tudi njega je zasačila sodnija iu vrednika poklicala na sodbo. Ta pa se ustavi in pravi, da naj počaka sodnija lepših spomladanskih dni, ko bo mogoče laglje v Zagreb potovati. Sodnija se pa ne šali, nego da njega po žmdarji v Zagreb pripeljati. Obžalovati moramo ta čin, kajti zares je žalostno sodstveuo stanje, kjer se kaj ta-cega zgoditi more, ali z druge strani moramo odobriti to postopanje sodnije, kajti ona mora gledati, da se pravica godi. Jaz mislim, da je urednik vse to storil zavoljo tega, da bodo mogli Madjari kričati, kake krivice se gode njihovim privržencem. Naša vlada pa bi morala gledati, da se tiskarski zakon v kratkem potrdi, ker že vse komaj nanj čaka; drugač bo še več tacih nerednosti, kajti madjaroni na to gledajo, kako bi nam zadali neprilik, da se omrazimo z Madjari.
Madjari gledajo samo na madjariziranje vseh sosednih narodov. Niso jim dosta siromašni Slovaci, kterim so vse gimnazije zaprli, nego oni posegajo tudi v našo zemljo in še celo prek državnih mej s svojo blaženo kulturo. Da se širi krščanstvo v bosni, odredila je bila avstrijska vlada 5000 gold. podpore siromašnim klerikom bosanske škofije, da se morejo izšolati za svoj poklic v semenišču djakovaškem v Slavoniji. Ker je pa v tem semenišču slovanski značaj že po svojem škofu Strosmajerju popolnoma označen, začeli so Madjari misliti, kako bi mogli svoj upliv po teh duhovnih v Bosni širiti, kajti radi tega dajejo te novce za podporo. Zmislijo se tako-le. Ako hočejo imeti bosanski kleriki podporo, morajo učiti bogoslovje v Ogerskej v Pečuhu, kjer se bodo gotovo napili madjarskega šovinizma ter ga širili po tem po Bosni. Tako delajo Madjari. Hrvaška vlada pa mora gledati, da ostanejo ti klerici v Djakovu, kajti 5000 gld. ua leto tako ni veliko trošiti za tako potrebno in sploh najkoristnejšo stvar.
Domače novice.
V Ljubljani, 13. februarija.
(Umrl) je 12. t. m. ob 10 uri za vodenico prečast. gosp. Jurij Zavašnik, kanonik Larn-bergov, bivši deželni šolski nadzornik, vitez Frauc-Jožefovega reda. Rojen je bil na Dobrovi 24. mal. trav. 1809.
(Dr. Costove oprsne podobe), iz gipsa, v okroglem in pozlačenem obodu, bode prav lično vravnal g. Zajic, in ako se jih bo veliko oglasilo, jih bode zamogel dajati po 3 gold. Naj bi toraj njemu, ali tudi vredništvu „Slov." naznanili, kteri tako dobro zadeto oprsnico
preslavnega rojaka želč imeti, ob enem pa tudi umetnika podpirati.
(Spominek za dr. Costo.) V zadnji seji odbora kmetijske družbe je predsednik gosp. bar. Wurzbach predlagal, naj družba skrbi za to, da se umrlemu podpredsedniku dr. Gosti napravi dostojen nagrobni spominek ter se povabi tudi „Matica", da se temu početju pridruži. Odbor „Matice" je v seji 6. t. m. res poprijel se te stvari in volil poseben odsek, ki naj se zarad tega posvetuje in potem odboru stavi nasvete. V tem odseku so: Dr. Bleiweis. Peter Kozler, Marn, Vilhar in dr. Zu-panec. 10. marca ima odbor zopet sejo, v kteri se bo ta reč pretresala.
(Adjunkti) so postali sledeči avskultantje: K. Trtnik v Kostanjevici, II. Kern v Črnomlji, Avg. Kete v Ložu, pl. Strahl v Mokronogu in dr. Kiler v Trebnjem.
(Banka „Slovenija"') je v zavarovanji proti ognju meseca januarija izdala 283 polic, od kterih znaša premija na lastni račun v gotovini 15.259 gld. 89 kr. Do 4. februarija bilo je na 1220 delnic vplačanih po 30 gld., tedaj 36000 gld.; na 445 pa po 15 gld., toraj 6675 gld.; skupaj 43275 gld. Veliko delničarjev je obljubilo, da še tega meseca doplačajo. Pet bank je že priznalo, da so banki dolžne pro-tizavarovanja, ktero so prejšnji uradniki od začetka krivo računili; pri drugih se to še obravnava. — Zastop za Maribor in okolico prevzel je narodni trgovec g. M. Berdujs.
(Iz seje družbe kmetijske 2. dne t. m.) V tej seji je subvencijski odbor razdelil državno podporo 1010 gld. za sadje- in vinorejo tako, daje po ukazu si. ministerstva kmetijstva pred vsem drugim ozir jemal na drevesnice in vrte ljudskih šol po deželi. Po tem vodilu se jena prošnjo kranjskih šolskih svetov dalo za uravnavo šolskih vrtov in drevesnic šolani v Ra-doljici, Kranji, Škofji Loki in Metliki po 90 gld., — šolam v Postojni, Žužemberku, Košani iu Zeliml jah po 70 gld, šolam v Nemški Loki, Ihanu, Planini in Zagorji po 50 gld., — g. Jož. Vode-tu, namestniku podružnice kmetijske v Dolskem, za podporo v podučevanji kmetijske mladine v sadjereji 25 gld., — ra-doljški kmetijski podružnici za nadaljevanje zasadbe sadnega drevja poleg ceste od Lesec proti Bledu 45 gld., — vrtu kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani 100 gld. za to, da se ondi ob'Io sadnih dreves zareja in vzlasti šolam po kolikor mogoče nizki ceni sadno drevje prodaja, horjulski in koprivniški šoli pa in Jan. Borštniku v Dulah, ki so sadnega drevja prosili, se ga nekoliko brezplačno da. Odločeno pa je bilo dalje, to, da se gori omenjenim šolam polovica državne podpore krajnim šolskim svetom koj da, polovica pa .še le potem, ko se dokaže, da je drevesnica dodelana. — Dalje je bilo sklenjeno, naprositi vodstvo svilo-rejskega poskuševališča v Gorici, naj poskrbi družbi naši nakup 25 unč zdravega semena svilnih črvičev, da more s tem postreči našim svilorejcem. — Vodstvu slapške šole v Vipavi se da Poreutov in Sumperjev panj. — Ker o zadevi uravnanja reke Krke od Bele cerkve do Krške vasi podružnici v Novem mestu in Krškem niste še poročali, deželni odbor pa je družbo kmetijsko pognal za poročilo, se naprosite imenovani podružnici, naj ponaglite svoje poročilo, ktero mora priti v obravnavo prihodnjemu deželnemu zboru.
(Stekel pes) je v ponedeljek bil prinešen v živinozdravnišnico tukajšnjo, ki je popadel svojega lastnika in enega otroka. Že več let je, kar ni bilo steklega psa v Ljubljani; v Škofji Loki so nedavno imeli enega.
Razne reči.
Tržaški škof milgsp. Jernej Legat
je za mrtudom umrl 13. t. m. popoldne ob treh. R. I. P.! — Pokop bode torek, h kteremu se bode zanesljivo podalo tudi več rojakov vis. ranjcega iz Kranjskega.
—	Udom družbe sv. Mohor a. Med drugimi bukvami dobodo letos udje tudi „molitvene bukve", spisane po preč. g. Fr. Kosarju, kanoniku v Mariboru. Ker na kmetih bukvo-vezov ni, nevezanega molitvenika pa nihče ne more rabiti, je društveni odbor na dotične prošnje sklenil naslednje: a) Molitvene bukve naj se vežejo mehko ali pa trdo v platno, b) Društveniki, želeči trdo vezanih bukev, plačajo razun letnine ali dosmrtuine še 40 kr. veznine. c) Dekanijske in farne predstojnike in društva poverjenike odbor vljudno prosi, da pri zapisovanju ude na to opominjajo; število naročenih vezanih odtisov pa naj blagovolijo na čelu vpisnih pol zaznamovati.
Ni menda dvomiti, da se bo tudi zvršilo, če kdo molitevnika z zlatim obrezkom in usnjatim hrbtom dobiti želi in to razločno naznani. Cena bo, se ve da, mnogo večja.
—	č. g. dr. Ulaga, ki je imenovan za nadžupnika v Konjicah, se v zadnjem „Gospodarju" gg. dopisnikom zahvaljuje za izdatno in neutrujeno pomoč, ter jih prosi, da ostanejo tudi zanaprej listu zvesti podporniki.
—	Iz Ptuja 11. febr. Namesto umrlega g. Rozmana imenovan je za konjiškega nadžupnika g. dr. Jožef Ulaga, profesor bogoslovja in vrednik ,.Slov. Gosp." v Mariboru. Slava! trikrat slava! — Za župnika v Ljutomeru je imenovan g. Matija Šinko, profesor morale v Mariboru.
—	Za ravnatelja celjske gimnazije imenovan je dr. Fr. Svoboda, gimn. prof. na mali strani v Pragi. Da nja rojak V. M. ni postal ravnateljem, tega ne bodo ne učenjaki ne Slovenci obžalovali; kako pravičen da bo pa Slovencem Čeh Svoboda, si ne upamo prerokovati, ker so češki „Svobode" dozdaj Slovencem le nasilstva, ne pa svobode donašali. Med 16 prošniki za to važno mesto so bili tudi Slovenci: Šuman, Fr. Ilarfnerin Žolgar, pa za službo na Slovenskem se zopet Slovenec ni sposoben spoznal. Lepa nam svoboda!
—	Pomi 1 ošče nj e. Val. Gole ž iz Dramelj, ki je bil od celjske sodnije zavoljo umora Marjete Vodušekove k smrti na vislicah obsojen, je po svitlem cesarju pomiloščen in mu je smrtna kazen v lGletno težko ječo spremenjena.
—	V leskovški fari na Dolenjskem je 26. januarija pri ženitovanji neki voglar skozi okno z enim strelom dva usmrtil, potem pa na Hrvaško pobegnil.
—	Spremembe v lavantinski škofiji. Č. g. dr. Jož. Ulaga, konzistorijalni svetovalec in profesor bogoslovja, imenovan je za nadžupnika v Konjicah; č. g. Jož. Kolarič ža župnika v Razborju in č. g. Jož. Kunaj za ku-rata v Soboti.
—	Nemškutarska inteligencija. Od vdanega nam prijatelja smo te dni prejeli sledeča izvirna „Todtenbeschau-Zettelna" nekega zdravnika, ki v tamošnjem kraju zvonec nosi in strašno nemškutari:
Todtenbeschau Zettel!
Der Mutter Josefa Kristan bedinstete Wittwe am Altmeierhof der Herrschaft Friedau deren Tochter Juliana ledig gebar am 25. d. M. um 12 Uhr Mittags ein Todten Knaben, zu
folge schwerer Geburt, und kann heute den 26te beerdigt werden, hiermit bestättiget.
Todtenbeschau Zettel!
Dass der ledigen Inwohnerin Maria Fraš, Todt geborner Knabe, zu folge der Nothtaufe den Namen Josef in der Gemeinde Obrisch um 2 Uhr früh den 2Gte Februar 1873. in beisein der Hebame, schwere Geburt war die folge.
S tako inteligencijo se nemškutarji res smejo ponašati, toda mi jim je ne zavidamo.
—	Nemci se proglašujejo povsodi za največje omikance in razširjevatelje izobraženosti. Ali že površni pogled v njihov život nam objavi čudno ilustracijo te tako hvalisane nemške „kulture". Danes navedemo le eden primer, kako vrše Nemci svoj omikovalni nalog na vzhodnem Pruskem. „Marburger Ta blatt" od 15. jan. t. 1. prinaša takov-le oglas: „Važno za gospodarje! Z vzhodnega Pruskega dobivam fante in dekleta, ki se prodajajo tam na javni dražbi, in ceni se fant po 45—50, dekle po 35—40 tolarjev. Ti ljudje so pripravni za vsako delo, radi vbogajo in jako hrepene se kaj naučiti, kar najlepše spričuje posestnik g. Pape v Belnhaussen-u pod Ireissem, ki sem mu že mnogo takovih ljudi spečal. Popotnina in hrana z agentovo provizijo vred znaša 15 tolarjev za osebo. Če se naroči 50 fantov in deklet, tedaj odpade plačilo za pot in vsaka glava stane 1 tolar ceneje. Stroški za potovanje naj se mi pošiljajo naprej. Neustadt Kurhessen, J. C. Gies, agent in kupče-valec". —
Tu imate kos najostudnišega rob-stva in sužnosti v razsvetljeni Nemčiji! Ta agent vrši svoje umazano rokodelstvo že leta in leta in nihče mu tega ne brani, nihče ne kazni njega in njegovih sodrugov, ki so že na tisoče duš pokupili ter z obilnim dobičkom zopet prodali.	„Čeh".
—	Novo krstno ime. V Frankeu-steinskem „Kreisblattu" št. 8. beremo v dnevni Statistiki novorojencev: „23. jan. se je rodil poštnemu uradniku Augustu Seidel-nu sin B i s m a r k August". Tako daleč je že dospelo obožavanje Bismarka na Nemškem.
Listnica vredništva.
G. Ivanu Pečarju, učitelju v Vačah: Menda ste prejeli listek, v kterem smo Vain pisali, da Vaše poslanice nismo mogli sprejeti, ker v njej po krivem dolžite svojega duhovnega pastirja kot pisatelja „Slovenčevega" dopisa iz Vač v št. 15. Ker ste pa to poslanico objavili v „Narodu", št. 32, skrbite, da reč to poravnate sami, sicer bi morali objaviti dogodke, na ktere se je opiral omenjeni spis, ktere smo pa iz spoštovanja do učiteljskega stanu izpustili, v privatnem pismu pa Vam naznanili, in sodite sami, če bode Vam to na čast in korist.
G. dopisniku iz Notranjskega: Kritika Vaša je resnična, a za javnost v tej obliki ni.
Eksekutivne dražbe.
15.	febr. 2. Martin Fovše-tovo iz Ljubljane (2138 g\.), — 2. Neža Jama-vc iz Ljubljane, — 2. Janez Čuček ovo (500 gl.), —2. Andrej Brun-ner-jevo (418 gl.), — 2. Peter Tomšič-evo (430 gl.), — 2. Karolina Petronio-ve (5400 gl.), vse v Ljubljani. — 3. Mih. Pavli-jcvo iz Lahovč v Kamniku. — 2. Joz. Tenter-jevo iz 1'otoške vasi (1070 gl.), — 2. Jan. Cernivc-evo iz Bučice (10(58 gl.) — 2. Jož. Tekster-jevo iz Potoške vasi, — 2. Jož. Skubic-cvo iz Police, vse v Litiji. — 1. Janez Petrič-evo iz Velesovega (2373 gl.) v Kranj i.
16.	febr. 3. Andr. Grcgorin-ovo iz Trzina (978 gl.), — 3. Jere Halupa ve iz Stoba (430 gl.), — 3. Jere Lovsa-ve iz Stoba (2312 gl.), — 2. Leop. Straser-jevo iz Kamnika (1855 gl.), — 2. Pet. Mejač-evo iz Gmanjcc (40ü gl.), vse v Kamniku. — 3. Filip Šivic-evo iz St. Vida (130 gl.) v Ipavi. — 2. Jan. Meršnik-ovo iz Biten (1100
gl.), — 2. Mart. Penko-vo iz Parij, obe v Bistrici.
—	2. Jan. Debeve-evo iz ltazdrtega (4179 gl.),
—	2. Jož. Komar-jevo iz Razdrtega (1540 gl.), obe v Senožečah. — 1. M. Krašovc-evo iz Bušine vasi (780 gl.), — 1. Marko Logar-jevo iz Trnove (\ 640 gl.), obe v Metliki.
17. febr. 3. Fr. Bratovž evo iz Podgriča (2042 gl.), — 3. Fr. Cieare-vo iz Ipave (420 gl.), obe v Ipavi. — 3. Jož. Novak ovo iz Višnje (588 gl.), — 3. Karol Fabijani-jevo iz Zuženberka (3145 gl.), obe v Žuženberku. 2. T. Drglin-ovo iz Lauiš (G957 gl.), — 2. Marije Ahčin-ove iz Šmarja (971 gl.), obe v Ljubljani. — 1. Jan. Ogulin-ovo iz Krvavega vrha, — 1. Ive Orlič-eve iz Kriške vasi (3295 gl.), obe v Metliki.
TflfUrHlIfiic <teiii>i-iir- rrnr
12. febrruarja. Papirna renta 70.-85. — Srebrna renta 75 75. — I8601etno državno posojilo 109 25. — Bankine akcije 962 — Kreditne akcije 219 50, — London 11130 — Srebro 105 75. — Ces. kr. cekini 5 25]— 20\apoleon H 90 '/,.
Tržna ceno preteklefca ledna:
Mesta :
Mernik
v Ljubljani v Kranj i v Loki v Novomestu v Sodražci v Mariboru v Ptuju v Celji v Celovcn v Trstu v Zagrebu v Siseku v Varaždinu na Dunaju v Peštu v Pragi v Gradcu
2 55 2.60 2,65 2.35 2.85 2.30 2.15 2 50 2.34 3.15 2.00
1.75 1.70 1.70
3 05 1.75
2.00 2.13
1.60
2.20 1.68 2 65 —
2.50 2.75 2.35
1.20 2 30 2 07
1.45
1.70 1.85 1.95 1.50 1.20 1.40 1.92 1.33 1 40
1.05 1.00 1.00 0.95 1.00 1.10 1.00 1 30 1.00
1.50 1.85
0.88 1.20
1.54 1.10
1.70
1.55
— 1.50
1.80 l.4o
1 00 1.14
1.70
1.90 1 55 1.40 1.65 1.35 1.85 1.50
1 30 1-60 2.00
1 63
1.70 1.60 1.35 1 20 1.60
1.10
1.65 1.60 1.Ö0 2.00 1.85 1.85 1.50 1.50
1.90
2.15-
1.00! —
Tržim cena:
'S	: 3
am	,3 i.
£ i	»N O
^ 3	s4 -2 - =
B"fl	g 2 š | S f f
•JjlWJccSUft: t- >>>>•>>>
Masla funt	0.60	0.50	—	0.50 0 60 — - —
Špeba „	0.34	0.36	—	— 0.36 0 36 0.36 0.32
Leče mernik	3.00	—	—	— — — — —
Krompirja,,	1.20	1.10	—	1.00 1 00 1.05 1.00 0.90
Fižola „	2.80	2.40	-	— 2.20 — — —
Sena cent	1.30	1.20	1.40	1.25 — 1.80 1.00 2.00
Sem, detelja,,	—	—	—	— — — — —
Prešiči cent	22.0	— ';_	— — — _ —
Govedinefunt	0.28	0.26	—	— — 0.25 0.26 0.24
Teletine „	0.24	0.28	—	— — 0.28 0.26 0.24
Jajc za 10 kr. 4 4	—	5 4 — — —
Gips! gips! gips!
Podpisani naznanjam čast. občinstvu, da imam veliko zalogo za kmetijstvo tolikanj koristnega gipsa, s kterim sem pripravljen tudi na vnanja noročila hitro in po volji gg. naročnikov postreči.
Franc Plahutar,
posestnik na Jesenicah (9—2)	(Assling, Oberkrain.).
©	a a>	ai
.Ü	S o	g
r ____3 S >.»	o r. ;;
>03 >N	^ 3	.r^ t. Q
CLiöS^OH-flJCLia!