Kaj hočemo z gospodarskim učiliščem?
Pod tem naslovom je „Primorac" unidan prinesel članek, ki razpravlja razmere gospodarsko-gozdarskega učilišea v Kri že v cu na Hrvaškem. Ker smo mi Slovenci zmirom željno svoje oči obračali na to šolo, na-djaje se, da pride do one veljave, ki bode tudi naše sinove vabila v ta zavod, ki v narodovem jeziku predava učencem predmete gospodarstva in gozdarstva, nas je osupnila „Primorčeva" statistika učencev Križev-skega učilišča, ki veliko novcev stane deželo, pa nikakor ne zadostuje nalogi svoji, tako, da število učencev čedalje bolj pojema.    Leta 1865. — pravi — bilo je v
2.  gospodarskem   tečaji 10 učencev,   leta   1866. bili so
3,  1868. leta 6, 1874. leta 3, 1875. leta 4, lani pa 3. To je „Primorcu" dokaz, da je treba resno misliti na prestroj Križevskega učilišča, ker nikdo trditi ne more, da bi Hrvatska ne potrebovala umnih gospodarjev, ki se izučijo v dobro vredjenem učilišču. Ker se nam nasveti „Primorčevi" temeljiti zdijo in taki, da bi ozdravili bolno učilišče Križevsko, pa ti nasveti tudi nam kažejo pot, po kateri bi se na Kranjskem „mu-tatis mutandis" dala v Ljubljani osnovati kmetijsko-gozdarska šola z manjšimi stroški, kakor je dozdaj nameravana bila, zato naj zved6 tudi naši bralci, kar „Primorac" nasvetuje:
Izposnavši vzroke bolezni gospodarskega učilišča,
skušati hočemo jej poiskati leka. Morebiti bi se zlu najprej prišlo v okom , ako bi se visi oddelek gospo-darsko-gozdnarskega učilišča naslanjal ua vseučilišče ali vsaj nekako ž njim se združil. Tako bi se gotovo doseglo dvoje: z manjšimi troški izvrstnejši učitelji in veče njih število, zatorej ravno to, česar potrebujemo.
Računajmo, da Križevski zavod stane deželo na pr. vsako leto 30.000 gold. Odbijmo od te vsote 10.000 gold. za kmetijsko šolo, ostaje dakle za gospodarsko gozdarski nauk 20.000 gold. Za to vsoto bi se moglo ustanoviti 15 novih učiteljskih služeb (profesur, docentur, prve za glavne predmete, a druge za posamezne oddelke, na pr. sadjerejo, bučelarstvo itd.). S tolikimi stoiicami bi se mogel do dobra napolniti na našem vseučilišču matematično prirodoslovni odsek, a ko bi se še iz omenjene vsote osnovala stolica za anatomijo, fizijologijo in farmakognozijo, bilo bi to od ene strani sredstvo za farmacevtiški tečaj, in od druge dveletni tečaj za prihodnjo lokarsko fakulteto. Za samo kmetijstvo in gozdarstvo napravile bi se 3—4 stolice, kajti tega, česar se sedaj prva leta učč v Križev8kem zavodu, to se vse bolje razlaga v visi realki ali gimnaziji. Kedor dovrši ta zavoda, mogel bi se zatorej neposredno lotiti samega kmetijstva in v dveh letih se naučiti njegovih oddelkov, in za vse to bi našli najboljših moči, katere imamo. A pri tem bi tre-balo vzeti prirodopisni nauk v načrt, da bi se ga mogel vsak mlad gospodar ali lekar redno naučiti, kolikor mu treba, a posebnosti naj bi se prepuščale onim, ki se posebe želč posvetiti kateri teh strok. — Za potrebna gospodarska (kmetijska) podučavanja naj bi služila šolska razstava in poskusališče gospodarskega društva, pa tudi Maksimira; za gozdarski poduk pa pa gozdi mesta Zagrebškega.
Sedaj se še vpraša, bi se li s tako uredbo več in bolj širilo gospodarsko izobraženje? — Sedanji učenci kmetijske šole Eriževske so največ štipendisti, ti bi zatorej vsi radi šli v Zagreb, posebno, ako se jim pregleda zrelostna preskušnja, kakor na nekaterih nemških vseučiliščih, na priliko, v Halli, Gottingenu itd., in kar velja tudi farmacevtom. — Ta predavanja bi slušali tudi razven tega oni pravniki, kateri imajo kako premoženje, potem oni, ki se želč posvetiti narodnemu gospodarstvu in upravi; dalje isti bogoslovci, kateri mislijo postati župniki in učiteljski pripravniki. Tudi, ako bi imeli izvrstne profesorje, gotovo bi še sta-reji prijatelji gospodarstva hodili jih poslušat, kajti nauk o gospodarstvu ni samo zelo koristen, temveč tudi jako zanimiv. Se ve, da bi tamkaj vsi vseh strok gospo-darskih se ne naučili, ampak samo one, katere jih najbolj zanimajo. A to je tudi res muka na takem zavodu, kakor je Križevski, kjer se je učencem učiti vsega,   da si tega  ne   bodo nikdar potrebovali.
Mnogi bodo mislili, da je predlagano prestrojenje Križevskega zavoda samo moja domišljava, brez istinite podlage, brez izkušenega potrdila. Ravno nasprotje vel)A, ravno združenje gospodarskih učilišč z vseučiliščem in tehniko se vse bolje obnaša na Nemškem, tako, da na enako združenih zavodih raste število učencev, a na samostojnih pada. V dokaz temu samo nekoliko primer.
V Giessenu, Lipsiji itd. predavajo posamezni profesorji nauk o gospodarstvu (kmetijstvu) tako, kakor druge znanosti; a na drugih vseučiliščih smatra se go-spodarstveni nauk kakor poseben oddelek vseučilišča ali tehnike in se posebe pozivlje. V Braunschweigu in Karisrube so združene s politehniko: „Fachschule ftLr Land- und Forstwirthschaftu; profesorji tehnike v Stuttgartu podučujejo tudi na akademiji gospodarski v  Hohenheimu.   —   Poleg vseučilišča   v  Halli  je
„semioar gospodarski", a Gottingskemu vseučilišča je dodana ^gospodarska akademija". Navedeno učilišče ima posebnega ravnatelja, ki je ob enem tudi profesor gospodarstva. In pri Berolinskem vseučilišču je tudi poseben gospodarsk oddelek. Gospodarska akademija v Poppelsdorfu je združena z vseučiliščem v Bonnu. O visi Dunajski šoli gospodarski govori se ravno tako in misli sploh, da se združi z ondašajo politehniko.
Takega se dogodi še več; a že teb primer je dovolj, ki dokazujejo, da preustrojenje Križevskega gospodarskega učilišča po navedenem predlogu ne bilo bi napačno.
In ako se prerodi Križevsko učilišče, oatajala bode lepa vsota, namenjena njemu. Tako na priliko bi stalo preustrojenje v Križevcu 50,000 gold., kako bi se ta denar koristnejše naložil?
V naši domovini je razen kmetijstva še eden tudi tako imeniten stan , za katerega so do sedaj še prav nič storilo ni. Obrtniški je ta stan, kateri, popolnem razvit je najboljša podloga in podpora gospodarstvu, ker mu daje najizvrstnejših pomočnikov (dobrega orodja in strojev) iu najgotovejših trgovcev. Temu se prišteva še izvanredna sposobnost hrvatskega naroda (osobito v nekaterih krajih, na priliko v Primorju, Zagorju, Požegi itd.) za nekatere stroke obrtstva, ki bi se z malo ukovno podporo lepo razvile in razcvele, a sedaj samo po kotih medlevajo. Kako se to doseže? Te dni je načrtal naš slavni mecen v pismu do svojega prijatelja (tiskanem v ,,Obzoru") z živimi barvami silno potrebo risal niče (Zeichnungaschule); ta potreba bi se morala dopolniti s predlogom, da se ustanovi obrtniška šola (Gewerbeschule), kakoršnih ima vsaka napredna država, katerim je nalog ne ustanovljanje velikih fabrik, ampak primerno podučevanje manjših obrtnikov, da se mogo skušati z inimi mojstri. Kako bi se uredila taka učilnica, se tu ne more razlagati. Na vsak način bi se moglo z drobtinami, padajočimi od gospodarske mize, priskočiti v pomoč naši zapuščeni obrt-nosti.   Bog daj, da nam novo leto nakloni takih darov!
18