St. 13« - MaM»intMu«trtUttomai»Mi«uiB»
V1 f tu, v
7. iunila 1923.
fzhaj«, (zvceraii pon0e!jek, Asilkeg. 30. t jdtfrćg pisnu se ae spreJenUjo, r Anton Gerbec. zntfa za m esc : L 7.—13 Za inozemstvo mesečno 4
aJt Uredništvo: ulica «v. Fttn*:?>* ^ pošiljajo ured-«»tv Vr«: ajo. Iid-
•ost Tisk >ll4 (j. —
pol let« L 32.— I u v _ w OSL—V Telefon uredništva In uprave !t 11-67*
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVIII
Posamezne Številke v Trstu in okolid po 20 cent — Oglasi se računajo t Hrokosti ene kolone (72 mm,) —- Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poUljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« 11-57.
Latinska kultura in sedanji sistem v naS drža«!
Ako u važu jemo razsežnost vsega ti-tega, kar označujemo z besedo « položaj* Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini, na drugi sirani pa položaj malega številca naših zastopnikov v rimski zbornici, oziroma razpoloženje v njej z ozirom rwKA.se naše stremljenje in naše obtožbe proti sedanji vladavini: ako uvažujemo vse to, moramo priznati poslancu dru. Uliksu Stanger ju, da je v ozkem okviru svojega govora vestno in spretno zadostil nalogi branitedja jugo-slovenskih državljanov Italije.
V izrazitih potezah — vedno oprt na neoporečna dejstva — je podal naš poslanec verno in drastično sliko našega pcložajat v vseh pogledih: političnem, narodnem, kulturnem, gospodarskem in socijalnem. Zlasti pa so bile njegove ugotovitve glede postopanja z našim ljudstvom na pciju šolstva naravnost porazne, ko se vse take krivice dogajajo v državi, ki se ponaša pred svetom, da je kulturna — še več: da je zibel evropske civilizacije, vir, iz katerega so zajemali drugi narodi. To je resnica. Priznavamo jo tem rajše, ker podkreplja' dejstvo, da stara latinska kultura ni svojsivenost izključno le latinskega plemena* marveč ie postala last vseh civiliziranih narodov. Veliki pesnik ^Božanstvene / komedije». Dante, je n. pr. postal svojina vseh kulturnih narodov. Drugi naredi so pač zajemali iz latinskega vira, ali pcleg raznih vplivov latinske kulture co si ustvarili vsak svojo narodno kulturo. To dejstvo pa ne odjem-ije nič od slave latinske kulture in ne krči njenih zaslug za evropsko civilizacijo. Narobe. V tem večjo slavo ji je to dejstvo in potomci Latinov se morejo le ponašati z njim.
Če s takega vzvišenega svetovno-kul-turnega vidika presojamo- sedanji režim napram jugos!cvens;kim državljanom Italije posebno na šolskem, torej eminentno, kulturnem polju, potem nam je šele prav jasno, v kakem navzkrižju je ta režim z resnico, ki tvori ponos latinstva: da je bilo namreč vir za kulturo drugih narodov. Če je torej v ponos latinstva, da je vršilo tako odlično misijo na ustvarjanju vseobče, rekli bi, mednarodne kulture, zakaj ne bi — tako vprašamo upravičeno — vršilo te vzvišene in častne misije tudi napram našemu narodu? Zakaj naj ne bi tudi temu narodu šlo na roka pri njegovem kulturnem snovanju, zakaj naj bi ne videlo svojega ponosa tudi v tem, da je svojim jugosloven-skim državljanom pomagalo ustvarjati
------ ----- ------- j------a--- ---■ — t--- --- ----> ---
lastno narodno kulturo?! S tem bi le vplelo J poslanca Stangerja.
nov cvet v venec svoje stare slave, dočim s svojim sedanjim postopanjem le zasenčuje to slavo pred jugoslovenskim svetom!!
Zato bi morala slika, ki jo je razvil poslanec Stanger pred rimsko zbornico o postopanju z nami na šolskem polju, o uradnem in neuradnem oviranju našega kulturnega snovanja sploh, prisiliti v resno razmišljanje vse tiste Italijane, ki jim je slava latinske kulture res prisrčna stvar in ne le sredstvo za prazno samopoveliče vanje in za politične izgrede, ki tako krvavoi zadevajo ob narodno občutljivost na drutgih straneh.
Morda smo optimisti, če vidimo v načinu, kakor je zbornica poslušala hude obtožbe Stangerjeve, rahel znak, da ta izvajanja niso ostala brez učinka na> zbornico. Poslušala je z naravnost presenetljivo mirnostjo. Nič ni bilo tistega navadnega hrupa, nič žaljenj, nič groženj. Le par medklicev od sirani ministrskega predsednika Mussolinija in državnega podtajnika Acerbo. A še ti niso bili bojevitega značaja. Par Mussolinijevih vzklikov je le izražalo dvome glede resničnosti vsega tega, kar je pripovedoval .poslanec Stanger. In v tem dvomu moremo na koncu konca logično videti pripoznan je: če bi bilo res tako, res ne bi bilo prav!
Poslanec Stanger je na zaključku svojega govora naglašal, da si ne more misliti, kako naj tista Italija, ki je bila: mati civilizacije, ki ima najslavnejše tradicije zbog ljubezni in vdanosti do svojega jezika, ki je doprinesla toliko žrtev, da bo ideja narodnosti pi4powiana ▼ svetn: kako naj bi prav ta Italija tirala politiko zatiranja z namenom asimilacije našega prebivalstva in se s tem — to dodajamo mi — izneverila veliki nerodni ideji, za katero je toliko trpela in krvavela v veličastni epopeji svojega ujedinjenja!!
Da je ta apostrofa iz ust našega poslanca vendar-le zadela v živo, pričajo o-porekanja v zbornici in pa vzklik bivšega ministra Gasparottija: To ni res!! S tem vzklikom, s tem zanikanjem namena Italije po narodnem zatiranju ju gosi o venskih državljanov, je gospod Gasparotto — hote ali nehote — izrekel obsodbo nad narodnim zatiranjem, nad sedanjim upravnim režimom v naših krajih, nad politiko) zatiranja, ki jo je poslanec. Stanger tako plastično in neizpodbitno predočil rimski zbornici.
In v tem je vsekako lep uspeh govora
ItaiiJa
Važni upravni ukrepi ministrskega sveta — Juridična ureditev osobja bivše vladavine in preuredbe na šolskem polju
RIM, 6. Včeraj cb 9'30 se je sestal ministrski svet cb navzočnosti vseh ministrov. Odobrena je bila ustanovitev državnega kreditnega zavoda za delo v inozemstvu, kateri bo začel poslovati s precejšnjo glavnico, ki so jo nabrali izseljenci sami med seboj. Ta zavod bo' podpiral v inozemstvu podjetja, ki uporabljajo v svojih obratih večjidel italijanske delavce. Sklenjeno je bilo predložiti parlamentu v odobritev italijansko-avsiriisko pogodbo za Irgovino. Na predlog ministrskega predsednika je bil v nekaterih točkah izpremenjen zakon za zaščito vojnih sirot. Nato« se je ministrski svet bavil z nekaterimi predlogi notranje uprave in odobril sledeče: a) juridično asimilacijo uslužbencev bivše vladavine; b) določbe za podelitev tako^-zvanega malega italijanskega državljanstva nekaterim tujcem; c) določbe za ekonomsko izenačenje osobja sodne policije in upravne, pisarniških usli»žbencev bivše vladavine, ki so bili cbdržan.* v službi v novih pokrajinah; d) ukrepi v prid ustanovam v pokrajinah, ki so bile v vojni zasedene od sovražnika; e) prepustitev sodni pristojnosti določit\e odškodnin za razlastitve; fj predpisi za pripustitev z izpitom onih, ki so zmožni za izvrševanje službe obč. tajnikov. V smislu tega zadnjega sklepa bodo oni, ki so v smislu zak. z dne 24. maja 1915 in 21. maja 1916 usposobljeni za voditi posle obč. tajnika in ki so izvrševali hvalevredno vsaj dve leti to službo, pripuščeni v prvih dveh sezijah po objavi tega odloka k izpitom za občinske tajnike, tudi če jim manjkajo pogoji, predvideni v 162. členu št. 5 občinskega in pokrajinskega zakona.
Nato je bil na predlog finančnega ministra De Štefanija raztegnjen tudi na nove pokrajine odlok-zakon z dne 8. marca 1923 za odpustitev davkov na nove hiše. Tudi so bile sprejete določbe za izvršitev izmenjave predvojnih obveznic avstrijske rente, katere so bile žigosane od italijanske zakladnice in ki se nahajajo v rokah tujcev. Na predlog ministra za prosveto Gentiieja so bile sprejete prehodne do-5očbe za uvedbo novegaj šolskega reda v srednjih šolah, kakor ga predvideva kr. -odlok z dne 6. maja 1923, št. 1054. Na predlog istega ministia so bile raztegnjene na nove pokrajine nekatere določbe o klasifikaciji izpitov na učiteljiščih in za natečaje za mesta didaktičnib in vladnih ravnateljev. Na predlog jusrtičnega ministra Oviglija je končne ministrski svet
odobril nekatere dodatne določbe za izvršitev kr. odloka z dne 3. niJ^-a 1923 o odpustitvi iz službe sodnega, osobja. Raztegnjen je bil na nove pokrajine zakon o državljanstvu in zakon za izvrševanje inženirskega poklica.
Ministrski predsednik je obvestil, da: se bo danes ob 9'30 vršil zopet ministrski svet, ki bo v prvi vrsti razpravljal o volilni reformi.
Razprava o prenredbi zakonikov v poslanski zbornici
RIM, 6. Na včerajšnji seji parlamenta se je nadaljevala razprava o pieuredbi zakonikov. Cosaltini je svetoval, da bi se pri tej preuredbi upoštevalo izkusiva drugih narodov na tem polju. Cavazzani se je izrekel za zakonito določbo >ot iskanju očetovstva in pobijal izvajanja predgovoi nikov za uvedbo razporoke. Glede civilnopravd-nega postopanja je opozoril na potrebo enostavnih in hitrih form sodstva, ki pa ne bi smele vzeti razpravi potrebnih garancij. Odobraval je novo preuredbo sodstva glede njenih namenov, a je izjavil, da se bo v praksi izkazala za pomanjkljivo. Želel je, da bi čim prej bila dana parlamentu možnost za reformo socijalne in delcrvne zakonodaje. Nato je bila seja zaključena.
Konflikti med fašisti in demokrati
CREMONA, 6. Vsled nekaterih člankov demokratičnega dnevnika «La Provincia», ki so bili naperjeni proti fašizmu in proti on. Farinacci-ju, je ta poslednji zahteval od ravnatelja omenjenega dnevnika Klav-dija Nietti-ja pojasnila in popravo, in ko tega ni dobil, ga je oklolutal. V mestu in v pokrajini vlada veliko razburjenje proti demokratom. On. Farinacci je ukazal fašistom, naj se zadržijo mirno. Ljudstvo je včeraj zvečer priredilo Farinacci ju živahno manifestacijo*.
Obletnica orožniske čete
RIM, 6. Včeraj je orožniška, četa na slovesen način praznovala obletnico svoje ustanovitve z nastopi v historičnih uniformah ter z javno telovadbo. Poveljnik legije je imel primeren nagovor.
Jugoslavija
Deklaracijska debata. - Borni prizori.
BELGRAD, 5. Na današnji seji se je nadaljevala razprava o vladni deklaraciji Prvi je govoril Trjko Arsič (dem.), ki je kritiziral razmere v Macedoniji.
Radikali in blokaši zopet v divjem prepir«.
Minister za šume in rude, dr. Srskić je napadal spahovce, češ da se samo zato nazivajo Jugoslovane, da lahko mešetarijo med Srbi in Hrvati. Zavrnil je tudi poslanca Kulenoviča, ki je govoril o bosanskem narodu. Med Sr-skićevi mgovorom je prišlo do tako ostrih spopadov med radikali in spahovci, posebno še,
ker je idr. Srskić poudaril, da je muslimanska organizacija kompromitirala ideologijo jugoslo-venstva, — da je moral predsednik za nekaj časa prekiniti sejo. Ostri izpadi dr. Srskića proti muslimanom so zmedli vodeče radikale, pa je predsednik Jovanovič nervozno opominjal bosanske radikale, naj se ne prepirajo z muslimani. Seja se je morala prekiniti.
Med odmorom so imeli SLS in spahovci sejo in sestavili protestno izjava proti Srski-ćevim očitkom. Izjavo j« nato v zbornici prečita! Salih Balić. Minister Srskić je nato malo ublažil svoja izvajanja in naglasil ,da nikjer in tudi ne v Bosni ni več nobene razlike med Srbi in Hrvati.
Nato je posl. Sveiozar Pribićević ostro grajal vladno deklaracijo, češ da je brezkrvna in često tudi dvoumna. Ona nič ne omenja nove konstelacije v Evropi, dočiin je jasno, da se Italija naslanja na Angl:;o, Mala antanta pa na Francijo. Deklaracijami« nejasna v madžarskem vprasanu, o ednošajih napram Italiji pa sploh ničesar ne omenja. Napačno je tudi, da se stavlja Bolgarska v isto vrsto z Madžarsko. Vrhutega ne vsebuje deklaracija nobenih izjav o pogajanjih med Romunijo in Jugoslavijo. Deklaracija, vlade pušča vprašanje vidovdan-ske ustave še vedno odprto in ne govori nič o ureditvi oblasti in o oblastnih in srezkih samoupravah. Izjave Ljube Jovanoviča, da se more samo vlada pogajati z «rebeli», je kvi-tiral Pribičević z odgovorom, da samo — slaba vlada. Značilno za sedanji režim je, da dovoljuje na Radičevih shodih klice «Živela republika!dočim se je skušalo preprečili demokratski shod v Petrinju, ki ga je sklical on, samo zato, ker so naznanili tudi separatisti za isti dan neko siavje. Čudno je tudi, da se radikali ne pogajajo z Radićem kot predstavnikom 6tranke, ampak kot zastopnikom hrvatskega narodnega zastopstva. Ta.kega al-truističnega razpoloženja vlada ne^ sme poznati, ker država ni altruističrta institucija. G. Pribičević apelira, naj se vlada ne pogaja z elementi, ki ne priznajo parlamenta, monarhije in države. Še Nemci v čehoslovaški republiki priznavajo ustavo, četudi je niso pomagali ustvarjatL Sporazumevanja je bilo ob postanku države, danes pa se državna volja da formulirati le s pogodbami, ako se Hrvaii stavlja jo na ©tališče, da so poseben narod. Končno je g. Pribičević ošvrknil še dr. Korošca, <ki je prej bil za edinstvo, sedaj pa ne zahteva le avtonomije, temveč zapušča tudi idejo narodnega edinstva. (Dr. Korošec odgovarja: Sedaj je prišlo tako, da na edinstvo ne mislim več, ne maramo edinstva, da bi se pohrvatili ali posrbili; drugo (klic: kakšno drugo? Smeh.) narodno edinstvo pa sprejemamo).
Končno zahteva g. Pribičević popolno enakost v vseih vprašanjih in zadevah, da ne nastanejo več razlogi in razočaranja, ki so oči-vidno tudi dr. Korošca prelevili v nasprotnika narodnega in državnega edirstva. Govornik ie končal z izjavo, da m^bo glasoval za vlado, ki nima opore v parlamentu in r katero radi-kalci sami* nimajo zaupanja, ker stalno govorijo o nieni rekonstrukciji.
Na Pribičevičev govor sta reagirala minister Uzunovič in Trifunovič.
Nato je predsednik zaključil sejo in odredil sledečo za jutri ob 8.30.
Dr Karlia — mariborska škof.
LJUBLJANA, 6. Listi poročajo, da je papež imenoval bivešga tržaškega1 škofa dr. Karltna za škofa lavantinske škofije s sedežem v Mariboru.	.
ČatiosSovaSka
Približanje Poljske k malemu sporazumu
PRAGA, 6. Poljski minister za zunanje zadeve Seyda in čehoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš sta si poslala brzojavke, v katerih sta naglašala oba važnost, ki jo' bo imelo skorajšnje sodelovanje med Čehoslovaško in Poljsko glede vprašanj srednje Evrope.
Čehoslovaška in Ogrska
PRAGA, 6. «Prager Presse>> odgovarja na izjave bivšega ogrskega ministra za zunanje zadeve drja. Gratza o ureditvi odnošajev med Čehoslovaško in Ogrsko. Prvi pegej za sporazum je — pravi omenjeni list — pripoznanje s strani Ogrske novega pravnega stanja v srednji Evrcpi in izvršitev obvez, ki so nastale za Ogrsko iz trianonske mirovne pogodbe. Šele potem bi se mogle -govor Hi o ugodnostih, ki bi se jsh mogli obe državi medsebojno dovoliti. Za sedaj onemogoča vsak sporazum1 obnašanje madžarske birokracije, ki se poslužuje metod iz stare dunajske šole.
Rusija
Angleško-ruski spor —- Kakšne namene ima Anglija? — Znaki priprav za nov napad
MOSKVA, 5. Moskovski listi ugotavljajo enodušrio, da ni nikakor odstranjena nevarnost pretrganja diplomatskih odnošajev med Riiisijo in Anglijo. Obširno razpravljajo tudi o namenih, ki jih Anglija zasleduje s svojo sedanjo politiko- napram Rusiji.
«Pravda- pravi, da je vojaški nastop Anglije proti Rusiji neverjeten, pač pa je gotovo, da bi nekateri angleški krogi hoteli obnoviti blokado proti sovjetski Rusiji. V «Izvestjih» pa ugotavlja Steklov, da ni dosedanja blokada nikakor dosegla svojega cilja, ker ni mogla ne preprečiti obnove Rusije ne pomagati prejšnjim lastnikom do uresničenja njihovih želj. Gospodarstvena obnovitev Rusije gre kljub pomanjkanju inozemskih kreditov sicer polagoma, toda nezadržno naprej. Sovjetska vlada blokado uspešno podira, ker sklepa sporazume s čezdalje večjim številom držav, medtem ko stopa v onih državah. ki nočejo imeti nikakih odnošajev s sovjetsko Rusijo, v stike s posameznimi gospodarstvenim! skupinami dotičnih držav. Poseben pomen ima v tem ozira zlom
bojkota proti izvozu ruske nafte. Angleški imperijalisti so radi neuspeha gospodarstvene blokade razočarani in zato hočejo pretrgftti odnošaje, da bi se mogli povrniti k prejšnji formalni blokadi. V sedanjih okolščinah bi angleška blokada sicer povzročila Rusiji marsikatero neprijetnost, toda Anglijaj ne bi več mogla odrezati Rusije od vsega ostalega sveta. Angleški trgovski in industrijski krogi se izpostavljajo zraven tega nevarnosti, da pridejo ob sedanje gospodarstvene stike z Rusijo in da jih izpodrinejo drugi. V takih razmerah bo mogel Curzon le težko izvajati do konca svojo protirusko politiko.
Listi razpravljajo obširno tudi o najnovejših izjavah znanega angleškega vele-kapitaiista Urquardta. Njegove izjave da dokazujejo, da narekujejo angleški vladi njeno sedanjo politiko napram Rusiji interesi onih skupin angleških upnikov stare Rusije, ki sa slej ko prej proti vsakemu gospodarstvenemu sporazumu in upajo, da bo Rusija na ta način prisiljena h kapitulaciji. Smisel Urquardtovih izjav da je ta.
da se mora nadaljevati gospodarstvena j jali Mussolinijevo stališče v deželi in par-vojna proti Rusiji tako dolgo, dokler ne Jlamentu, je bil v zmoti. To je dokazala
zadnje glasovanje v parlamentu.
HussolinOetD potovanje
Načelnik vlade in fašizma potuje po Ita-< liji. Otvoril je najprej semenj v Padovi, starodavnem vseučiliškem mestu, predsedoval italijanskemu ženskemu kongresu, obiskal kraje, ki so videle zmago italijanskega orožja, (Vittorio Veneto), posetil je Benetke, v kratkem odpotuje v Sicilijo in Sardinijo, in še druga potovanja so v načrtu. Povsod je bil sprejet z velikim slavljem in -navdušenjem, povsod so ga sprejeli s slavoloki kot kakega imperatorja.
Potovanje ministrskega predsednika se vrši po programu ter zasleduje politične cilje. Musscdini potuje sedaj več kot načelnik fašizma nego vlade. V zadnjih tednih je prestal fašizem kritično dneve. Nesloga in spori v fašizmu so prišli do takih izrazerv in do takega obsega, da je Mussolini izvršil nekaj hudih operacij na bolnem telesu fašizma. Od teh operacij si cbetajc fašisti in njegovi prijatelji zdravje za fašizem.
Kdor je pričakoval, da bodo ti spori orna-
ugodi zahtevam prejšnjih lastnikov, a ob ugodni priliki bi se .potem lahko prešlo tudi k vojaškemu nastopu.
V eni svojih številk cd začetka tega meseca naglasa «Pravda», da je opažati v zadnjem času nekatera znamenja, ki kažejo, da se vršijo priprave za širokozasno-van vojaški nastop proti sovjetski Rusiji. Ta znamenja bi bila: diplomatski napad s strani Anglije, ojačenj^ mednarodne gonje proti sovjetskim republikam, obiski zavezniških generalov v Rusiji sosednih državah, ojaćenje delovanja bele emigracije in spletke italijanskega zastopnika Ama-desri-ja itd. Na drugi strani pa se tudi znamenja, ki govorijo za verjetnost nasprotne možnosti: Poincare je pred kratkim brzojavno povabfl v Francijo komisij o- ruiskega rdečega križa, vedno očitnejše nagibanje francoskih trgovskih krogov napram Rusiji, prihod francoske trgovske misije v Moskvo, odpoklic italijanskega zastoipnika Amadorija, želja velikega dela italijanskih odločilnih krogov, da bi se odnošaji med Rusijo in Italijo utrdili, miroljubno razpoloženje velikega dela poljskih industrijskih krogov, stalno boljšanje položaja Rusije na Daljnem vzhodu^ predvsem pa stremljenje Japonske po zbližanju s sovjetsko Rusijo. Vse to kaže, da je le malo- verjetno, da bi obstojal enoten načrt za vojaški nastop proti Rusiji. Zraven tega pa je vsak napad proiti sovjetski Rusiji obsogen že vnaprej na neuspeh. Odpor mednarodnega proletarijata prerti novi vojni, zamotani položaj v srednji Evropi in ne v zadnri vrsti odločnost sovjetske vlade, da odbije vsak napad, vse to ne dopušča nobenega dvoma o tem, kakšen bi bil konec vojaškega nastopa proti Rusiji. Pa tudi pre trganje diplomatskih ednečajev med sovjetsko Rusijo in Anglijo bi bilo že kot tako združeno z velikim rizikom za to poslednjo1, ker bi Anglija izgubila znatne* prednosti, ki jih sedaj uživa v Rusiji, a na njeno mesto bi stopila Francija in druge države.
Prihod francoske trgovske misije v Moskvo
MOSKVA, 4. Te dni je prispelo francosko trgovsko: odposlanstvo, ki je prišlo po naročilu nekega francoskega konsor-cija, da se pogaja o razširjenju trgovskih ednošajev rrJed Rusijo in Francijo.
Odhod italijanskega zastopnika iz Moskve
MOSKVA, 5. Italijanski trgovski zastopnik Amadori, katerega brzojavke, ki jih je pošiljal svoji vladi in v katerih je priporočal vojaiški nastop proti Rusiji, je razkrinkal angleški list «Manchester Guar-■dian», je odpotoval iz Moskve. Prihod njegovega naslednika se pričakuje že prihodnje dni.
Napredovanje proizvodnje nafte
MOSKVA, 5. Proizvodnja nafte v okraju Baku je znašala v mlaju t. 1. 19 miljonov piiidov napram 17 miljonom v mesecu aprilu. Pričakuje se, da se proizvodnja povzdjgae v dveh letih zopet na ono višino. ki jo je zavzemala pred vojno.
NemSUa
Nova nemška nota bo izročena danes zaveznikom
BERLIN, 6. Besedilo nove nemške ponudbe je že izdelano. Posebni odposlanci so odpotovali danes v London, Rim, Pariz in Bruselj, ki bodo izročili noto nemškim poslanikom v glavnih mestih zavezniških držav.
O vsebini te note ni še ničesar znano. Uplivna oseba je izjavila, da vsebuje nota le splošne ponudbe brez določenega števila, o kateremi bo lahko sklepala mednarodna komisija izvedencev. O tem, kako bo nota sprejeta pri zaveznikih, so uradni krogi glede Pariza in Bruslja zelo pesimistični, medtem ko se na splošno upa, da bo nota v drugih prestolicah dobro sprejeta.
Veleizdajniški proces v Manchenu
BERLIN. 6, Wolfova agencija poroča iz Essena: Davi so Francozi zasedli vse postaje železniške proge Berge-Dortmund. Na vseh teb postajah so Francozi postavili tanke in sitrojne puške.
v parlamentu. Vkliub temu, da ni Mussolini nikoli postopal v rokavicah z ustavnimi predstavniki nare Ja. je dobil večino, za katero ga morajo zavidati marsikateri njegovi predniki, dasi-ravno so bili sladki in vljudni napram onemu parlamentu, ki jih jc imel v vedni oblasti.
Tudi nastop poslanca Misurija, ki se je hotel maščevati zaradi izključitve, ni niti najmanje vplival na potek dogodkov v parlamentu. Nasprotniki fašizma vedo si^er ceniti vsak prirastek ter so tudi to epizodo vknjižili v svoje dobro, toda Mussolini gre mirno preko vseh *akih malenkosti ter razdeljuje udarce bri.^ obzira.
Več kot nikdar do sedaj ima moč v svojih rokah, ker predstavlja krepko avtoriteto, pred kafero se klanjajo somišljeniki in nasprotniki. Če se ne klanjajo iz ljubezni, nič ne de, glavno je da vse uboga. To je dobro in na mestu z as trenotek. Za trajno vladanje pa je strah premalo. Brez tihega soglašanja širokih množic je težko kljubovati vsem nasprotnikom in spletkam.
Soglašanje množic je vsakemu diktatorju prepotrebno. Le s soglašanjem širokih ljudskih slojev je mogoče vzdržati diktaturo, po'seibno diktaturo ene osebe, kot je sedaj v Italiji. Zato potuje Mussolini, da s svojo besedo in s svojim nastopom navdušuje ljudstvo ter pomnoži število pristašev svoje politike. Njegovo potovanje ima namen paralizirati delovanje nasprotnih struj v narodu. Gibanje «il soldino.>, o katerem smo na tem mestu že gc-vorili, nam dajri zgled takc^ai gibanja, ki bi utegnilo postati fašizmi:	nevarno, pa vsaj zelo nepri-
jetno. : »ej je treba direktnega stika z narodom. Najboljši in najidealnejši politik ne bo žel uspehov in se ne bo trajno- držal, ako ne upošteva dejstva, da hoče ljudstvo videti in slišati svojega voditelja.
In najboljše propagandno sredstvo so taki paradni nastopi, govori, odlikovanja. Potsebno velja to za Italijo, kjer re toliko da na zimanjo obliko, in kjer že ljudski temperament zahteva blesk, blesk govora, nastopa, odlikovanj.
Mussolini nastopa cdkčno in samozavestno, oblastno črez vse mere, njegovi govori so jasni, ostri, včasih robati, svojru nasprotnikom pokaže vse svoje omalovaževanje. Ker je danes ne samo načelnik vladajoče stranke, ampak zunanji in notranji predstavnik države in faktični vladar Italije, je umevno, da so vsi njegovi govori olicielni, to se pravi-, da izražajo nmenje vlade. Ta okolnost in pa način njegovega izražanja dajejo njegovim govorom posebno zanimivost.
Njegov govor, ki ga je imel kot začasni predsednik ženskega kongresai v Padovi, je značilen za sovražnike fašizma. Med te sovražnike ne prišteva samo socialiste, komuniste in sorodne stranke, ampak tudi konstitucionelne stranke oziroma osebe v teh strankah, ki javno ali prikrito delujejo proti njenrni) in njegovi stranki. Vse te ljidi imenuje opice in živali spadajoče v nižjo zoologijo. Naglašal je posebno, da spori v fašizmu niso pomembni in da ne morejo iz tega nasprotniki fašizma kovati nobenega kapitala.
Mussolini je tudi rekel, da sta on in fašizem eno in isto in da je nezmisel, da bi on postal nasprotnik fašizma. V razumevanje tega pasusa, je treba omeniti, da so nekateri listi pisali o fašistovskem sporu po svoje. Posebno pa iMussclinijev odkk za izključitev znanih neapeljskih fašistov s Padovanijem na čelu, je dal povod, da so si nekateri razlagali, da hoče Mussolini očistiti fašizem z uničenjem stranke, ki mu je baje postala nadležna. Tudi sot se čuli glasovi, da bo narodna milica razpuščena itd. To so kajpak politični manevri fašistovskčh nasprotnikov, toda radikalno čiščenje stranke je moglo vzbuditi v mnogih tudi te dvorne. Pogajanja s popolari so še bolj podžgale to razlago. In govorilo se je, da se Mussolini spokorno povrne k ustavi, po* tem ko bo spravil s poti svoje nadležne pristaše.
Vse te govorice je Mussolini ostro, zbadljivo in za nasprotnike naravnost žalirvo zavrnil
»EDINOST*
V Trst«, dne 7. fnnjia 1923*
V	govoru, ki ga je držal pred visokošolsko mladino, pa je povzdigoval pomen mladine ter se mimogrede obregnil ob GioHt& fa na originalen način. Spomnil se je na dneve meseca maja 1, 1915., ko so visoko-solci padovanskega vseučilišča javno obelili slamnatega moža, ki je predstavljal Giolittija, ter nosili to in še druge take simbolične predpodob^po mestu.
Kjer govori o imperialistični Italiji, pade y oči posebno naglaševanfe lastnega jaz-a: »Jaz, ki držim puls naroda v svojih rokah* in ki skrbno zasledujem njegovo utripanje, jaz, ki se včasih zdrznem pred odgovornostjo, katero' sem prevzel nase, jaz upamf še več, čutim v svoji duši popolno gotow ,vost, da bo po volji glavarjev, po volji naroda in po žrtvah pokoljenj imperialna Italija, Italija naših sanj, postala resničnost v naši bližnji bodočnosti.»
Tudi v njegovem govoru v Benetkah &o bile njegove besede bojevite, zlasti pomembno je mesto, kjer govori o Sredozemskem morjuT «ki bo in mora biti naše».
V	noiranji politiki sistematično brezobzirno uničevanje političnih na sprotnikov in vseh političnih nasprotnih sil, v zunanji politiki pa metodčno izrabljanje mednarodnega položaja v prid imperialističnim težnjam Italije, to je sedanji program fašizma. O tem nam izpričuje^tudi Mussolinijevo potovanje po Italiji.
ICrisa Nemčije
Cunova vlada pripravlja na angleško vabilo novo ponudbo zaveznikom v repara-
davčnih zakonov prisilijo oni gospodje, da store svojo dolžnost Dokler ne pokažejo Nemci med svojimi dobro voljo,, do tedaj ne bo svet verjel jeremijadam nemške vlade in nemškega tiska.
Pa tudi z ozirom na notranji položaj bo morala nemška vlada pritisniti na imovit-nike. Ves narod bo moral žrtvovati neki del svojega pridobitnega dela za plačilo vojne- odškodnine. Toda kako naj se stalijo zahteve na nižje sloje, ko pa dajajo imovit-niki tako slab izgled t
Ako ne zmore vladat sorazmerno porazdeliti dolgotrajnega minusa svojega državnega gospodarstva na vse sloje, tedaj je izključeno, da pride do sporazuma z en-tento. Še-le tedaj ko bo svet videl, dal imajo Nemci resno voljo iz svojega žepa plačati vojni dolg, še-le tedaj bo- inozemski kapital pripravljen podpreti nemško borbo za obnovitev. Bo danes niso Nemci tega pokazali. Nemški industrialci, bankirji, veleposestniki in dobri kmetje morejo izdatno priskočiti na pomoč državi, če le hočejo. Žrtvovati jim je le del svojega bogastva, medtem ko morajo« nižji pridobitni sloji dajati sproti od svojega vsakdanjega pičlega zaslužka.
In ravno ti imovitniki so oni. ki doka,-zujejo temeljito-, da je Nemčija ti bega, da je
ležbi pri razpravah v Frankfurta je odklon j shod ni mogel udejstviti. Njegov sestanek
i* „	____________*:__t..	_t. t * J___. • j .
nil in je v tem protestu obenem opozarjal na nevarnost, ki je pretila iz Frankfurta ne nemškim narodom v Avstriji in predvsem Čehom. Pokazal je, da bi bilo sodelovanje poslancev iz dežel češke krone pri ustvarjanju velike nemške države brez pravnozgod. podlage in kot pristaš naravnih, pametnih in enakih pravnih" načel za vse avstrijske narode je odklonil udeležbo, naglašajoč bojazen, da bi velika nemška država, katera bi popolnoma uničila Avstrijo, ne nudila avstrijskim narodom nika-kega jamstva za njihov obstoj in razvoj njihove narodnosti.	• *
Pismo Palackega je bilo prvi protest pro tj velenemskemu stremljenju1, a slovanski shod je izrekel drugi protest. Medtem ko je bil prvi protest glas odličnega posameznika in je bil naperjen le proti političnemu programu tedanjih Velenemcev, je pa predstavljal ugovor slovanskega shoda protest duševnih voditeljev vsega Slovanstva, ki ni bil naperjen samo proti tedanji vele-nemški politiki, temveč iuidi proti madžarskim pohlepom po* nadvladi.
Slovanski shod iz 1. 1848. pa ni bil le nekak odpor proti velenemškim in velemad-žarskim političnim stremljenjem, temveč je nameraval podati tudi pozitivne pred-
in njegovi sklepi so imeli le vrednost idejne propagande.
Kljub temu pa so splošna načela slovanskega shoda v Pragi iz I. 1848. vodila Slo-vanstvo tudi v poznejši bodočnosti. Noben poznejši slovanski shod ni imel bogatejše
lja zunaj? Saj patrulja ne sme petil Kdo j* slišal kdaj, da bi hodili vojaki pr«d lastna fronto prepevat? Ali so Italijani? Italijani n«
znajo češki--Morebiti bo se naučili čdke
pesmi? Ne, ni mogoče — Cehi sol In kaj jm rekel ta-le zunaj, ki se fe priplazil do zMt?.f\ Da JjO Cehi, kaj ne in da se nam ni tretn bati?,
bogatejše Krko bi se ne bali, ko ne vemo, kdo so! Kaj miselne vsebine nego shod iz 1. 1843. In ! hočejo od nas? Ali naj vržem bombo?	t
ideje iz onih dni so && danes podlaga po litičnih programov, ki fih je rodila slo vanska vzajemnost.
nemška gospodarska organizacija v nevar- loge. To je bil prvi poizkus formulacije nosti. To so tisti krogi, ki se bili največja j enotnega političnega programa za vse slo-
opora nemškega blaznega- imperializma, ki so v javnih govorih že vnaprej gustirali ogromne vsote vojne odškodnine, ki so jo mislili Nemci naložiti ententi. Slučajno se je zgodilo narobe, m ti £Žti bogataši drže*
cijskem vprašanju. Po neuspehu prve noteltrdno zaprte svojc žepe tudi tedaj, ko zah-sc je zdelo, da se Cunova vlada ne bo mo-j{eva;o državni interesi od njih, da žrtvu-
gla držati. Očividno pa ni danes dobiti primernih mež, ki bi hoteli prevzeti v teh težavnih časih za Nemčijo, vladno krmilo. Tudi se ne marajo druge stranke, zlasti opozicijonalne» angažirati za stvar, ki je tako nehvaležna. Cunc je v zelo neredni cbliki ponudil zaveznikom 30 miljard zlatih mark. Ker jc imela njego va ponudba popo-len neuspeh, ki je zelo poslabšal politično pozicijo Nemčije pred inozemstvom ter vplival katastrofalno na valuto, tedaj je jasno, da bi moral njegov naslednik ponuditi dosti več.
Kdo pa naj prevzame nase to nalogo?
Saj je znano, da so desničarski- opozi-cionalci še za časa mirovnega sklepa v Versaille.su, iziabili v agitačne svrhe < izda-jalstvo > nemških mož, ki so podpisali ver-saillsko- pogodbo. In tako je moral Cuno ostati ter se sam enkrat ponižati.
Dasiravno niso še znane točke nove ponudbe, ki se sedaj pripravlja, vendar hočejo nekateri vedeti, da je Cunova vlada zv išala vse to cd 30 na 50 miljard zlatih mark. Tudi o garancijah bo nota: bolj jasna kakor zadnjič.
Angleži se silno trudijo, da bi pripravili Nemčijo dc take ponudbe, o kateri bi se dalo razpravljati skupno z ostalimi zavezniki. Londonska vlada bi hotela prili na čisto z ruhrskim vprašanjem, ki jih vznemirja. Pričakovanje, da se bodo Francozi z zasedbo novih nemških ozemelj namazali ter da bedo končno primorani prositi Angleže za posredovanje, se je izjalovilo. Zakaj nemški o:?por je začel pešati, oziroma Nemci se tako globoko zagazili v močvirje,
jejci majhen det svojega bogastva.
Dr. Zd. B. Tcfcoika:
Slomsnskl shod 12 L1348")
Pred 75 leti je bil na otoku, ki se imenuje danes za spomin na 2. junija 1848 «slovan-ski c:ck», otvorjen prvi slovanski shed. To je bil dogodek, katerega niso megli nikakor zabiti tisti, ki so ga doživeli, hipi neizmernega navdušenja med voditelji tedanjega slovanskega sveta-, trenutki, ki so izvabljali očem solze pozneje — dne 16. junija 184S. — se je vršila zadnja seja tega shoda. Zopet so imeli voditelji solze v cčeh, toda to pot sof bile se!lze žalosti radi propasti njihovega načrta. S srcem polnim boli s«ci se bili zbrali voditelji — kc:piea mož — da izjavijo, da niso bili nemiri, ki so tedaj izbruhnili po praških ulicah in cnemogoeili nadaljevanje razprav, v nikaki zvezi s shedem. Vdano so morali javiti, da: se je prvi poskus manifestacije slovanske vzajemnosti ponesrečil ter da je sned odgoden na nedoločen čas.
Kaj-je dovedlo do« sklicanja slovanskega shoda v 1. 1848? Strah slovanskih plemen •za svojo lastno narodnost. Shod je imel zavrniti politično stremljenje Nemcev in Madžarov. Zraven tega je iiiaei shod določiti za Slovane spioh, predvsem pa za avstrijske Slovane, kulturen, gospodarstven
vanske narode. Hvala trudu svojih budi-teljev so se slovanski narodi dobro zavedali, da so enega plemena, ene krvi in da imajo soroden jezik ter so že iz teh razlogov stremeli po kulturnem zbližanju, kakor je predlagal, veliki slovaški pesnik Jan Kollar. Slovanski shod iz 1. 1848. pa je dokazal še več. Ni pokazal samo tesne sorod-nosti med temi narodi, temveč 'tudi soglasje v njihovih temeljnih političnih idejah. Prcsvetljano Slovanstvo je 1. 1848. v Pragi odkrito nastopilo za ideje velike franco<-ske revolucije, za misel svobode, enakosti in bratstva in je šlo še dlje nego borci in misleci one velike francoske vstaje. Ni se zahtevala same svoboda cs^be in stanu, ne. sam o politična svoboda, temveč — ka-kGir je' to formuliral Fr. Palacky — tudi svoboda narodov kot etičnih bitij. Slovan-ski shed, iz 1. 1848. nii samo usv ojil liberal-Dva tedna n«j1 -n mcšča<nsko-demckratičmh idej ornega
časa, temveč je bil tudi manifestacija za program, ki je bil uresničen še le s svetovno vojno: program samicodločbe1 narodov. V političnem pogledu je pomenilo' to zai 1. 1848, da odklanjajo Slovani, «da bi smeli neslovanski parlamenti vsiljevati slovanskim narodom sveje sklepe.» V Avstriji so se izrekli Slovani na podlagi ideje o samoodločbi narodotv za preuredbo tedanje Avstrije v zvezno državo, ki bi bila neo-dvisna od inozemstva, za zvezo narodov, ki bi bili med seboj enakopravni. Ped dojmom podarjene politične svobode so upali, da se bo njihov program uresničil s .pomočjo habsburške dinastije, kajti niso mogli misliti, da bo* ta dinastija tako zaslepljena, da bo delala proti svojim lastnim interesom. Bodočnost pa je pokazala, kako so se varali v svojih upth in kako daleč so bili
in v prvi vrsti političen program. Ob času Habsburžani cd tega, da bi istovetili svoje
revolucije iz 1. 184S. ro sc začeli Nemci, ki so bili tedaj še razkesani v mnogoštevilne države, prvič prizadevati, da bi združili
Citi ruhrsko podjetje z evakvacijo. Pomi- revolucija iz I. 1848, temveč ga je estvar;! slirno samo, kakšno spoštljivo večino je Iše le Bismarck 1. 1871. s pcmočjo meča. dobil Poincare v obeh parlamentih. Pred- Nemci so se sestali v Frankfurtu! ob Maj-
stavniki francoskega naroda so mu dali lako zaupnico, da stoji ti dno kot nikdar poprej, tudi so votirali vse potrebne kredite za rulirsko« akcijo.
Če pa zmaga francoska politika močne pesti, pomeni to poraz za angleško diplomacijo, ki je pustila delati Francijo in Belgijo same v Pcruhrju.
Po drugi strani po so morali tudi Nemci uvideti, da so zastonj pričakovali pomoči od Angležev in Amerikancev ter da ne vz-
o
buja njihovo .uboštvo posebnega zanimanja.
Po dosedanjih izkušnjah pa se more skoraj z gotovostjo prerokovaii, da tudi druga Cunova nota ne bo sprejeta po Francozih, pc-sebno če bo tako nerodna kot prva.
Najprej bo moral Cuno če ne drugo pa vsaj molčati o pasivnem odporu. V zadnji noti je Cuno grozil s pasivnim odporom, dasiravno je vedel, da bo Francoze s tem razkačil. Gotovo je, da bodo Francozi vztrajali na tem, da morajo« Nemci opustiti pasivni odpor, če naj se spuste v pogajanja z njimi. Tudi bodo Francozi vztrajali pri svoji obljubi, da bodo zapuščali zasedeno ozemlje postopno, kakor bo Nemčija zadostila svojim obveznostim. Težko si je tudi misliti, da bi Francija pristalu* na ustanovitev mednarodne komisije, ki bi imela zadnjo in odločilno besedo o dolo-čit\i reparacijske vsote in v načinu odplačevanja. S tem bi dali iz rok dragoceno orožje versaillske pogodbe ter priznali modifikacijo pogodbe, ki se je tako krčevito drže.
To so težave, ki jim Cunova vlada no bo kos. Pcleg teh zunanje-političnih težav pa so še notranje. Nemška vlada mora priti do denarja, ako hoče plačati vojno odškodnino. Na same obljube ne bedo zavezniki šli.
Zunanje posojilo v sedanjem položaju je nekaj nemogočega. Pač pa je mogoče notranje posojilo, oziroma, mogoče so dajatve, ki jih more vlada naložiti imnovitim slojem. Medtem ko je država obubožala in so začeli trpeii pomanjkanja delavci in srednji stan, so industrialci, bankirji in agrarci pomnožili svo$'e i me t je.
Apeliranje na patriotizem omenjenih fmovitnikov je ostalo brez uspeha. Ne bo drugače, kakor da se potom posebnih
nu;, da ustvarijo novo, svobodno in v političnem ozira enotno Nemčijo. Predsednik frankturskega državnega zbora je označil ta cilj si sledečimi zgodovinskimi besedami: ^Nemčija hoče biti enotna, ena država, vladana' po volji ljudstva s sodelovanjem vseh svojih udov.» Duševni voditelji! Nemčije so si tedaj tudi z vsemi močmi prizadevali, da bi ta program izvedli. Navduševali soi se za svobodo in edinstvo svojega naroda, teda v resnici niso hoteli doseči za svoje ljudstvo samo ia cilj, temveč so tudi stremeli po* vladi nad vjerni prebivalci na, ozemlju nekdanje «nemške zveze», Potom združitve vseh. krajev nekdanje «nem-ške zveze» bi se bila morala ustvariti enotna država, v kateri bi bili Nemci vladali; medtem ko bi bili nenemški narodi obso-.jeni na sužnost in pokorščino.
S sličnim načrtem so stopili 1. 1848. pred javnost tudi Madžari. Na podlagi svobode in edinstva svojega madžarskega ljudstva so hoteli napraviti iz Ogrske, Sedmcgra-ške, Hrvaiske, Slavonije in vojaške granice eno in edinstveno državo, v kateri bi vladali nad vs-emi ljudstvi.na ozemlju te enotne države. Nekdanje dežele «nemiške zveze» kakor tudi dežele krone sv. Štefana pa niso bile nikdar naseljene samo po Nemcih in Madžarih. Zelo močan odstotek prebivalstva so tvorila ne nemška m nc-madžarska ljudstva, predvsem pa slovan-ska^lemena.
Veliki zgodovinar češkega ljudstva Franc Palacky je pretestiral v sijajnem pismu; ki ga je poslal predsedniku odbora 50 članov v Fransfurt dne 11. aprila- 1848., proti velenemškim načrtem Nemcev. Vabilo k ude-
*) Dne 2. t. m. je preteklo 75 let, odkar se je sestal v Pragi prvi in znameniti slovanski shod. Sedaj, ko se je začelo zopet precej živahno gibanje za obnovitev in vzpostavitev stikov med posameznimi slovanskimi plemeni ia ko se propagirajo in napovedujejo n^vj vfp-siGvanski shodi, je gotovo važno, da s^ Slovan-
intenese z interesi večine prebivalstva, t. j. z interesi slovanskih narodov,
Udeležniki slovanskega shoda so sklenili, da obrazložijo svoje politične namene v posebnem proglasui pred vsoi Evropo. Od tega političnega stališča so* koraknili potem k ideji enotne gospodarstvene zveze in sc s"j dali obljubo, «da ne1 bo nikdar nobeno slovansko pleme zveze objavilo drugemu
Dr. Ljudevit Pivko:
Pesem dobrovoljce«
(Pripomba uredništva. Pred nekoliko tedni smo objavili pod naslovom <-Reparto czeco-jugoslavo-> članek kapitana Luigi Paolinija o slavni akciji Caranzanskih «upornikov». Naši čitatelji bodo gotovo radi brali naslednje zanimive spomine, katere nam je poslal vodja in poveljnik omenjenih «upornikov», g. Ljudevit Pivko, sedaj profesor v Mariboru.)
♦ ♦
Da je bila tudi pesem nevarno in izdatno orožje v vojni, še niste slišali. Pesem je pomagala razbijati in razkrajati avstrijsko fronto. Mislite si slovanske vojake, ki so pod krutim nadzorstvom neslovanskih tovarišev in poveljnikov stali v fronti kot avstrijske straže. Ko je poleglo v pozni noči pokanje pušk in je zablodila misel domov, in se vpraševala, kaj bo z našo domovino po vojni, tedaj !je z one strani, kjer je «sovražaiik» imel svoje jarke, zadonela — naša pesem. Ali veste, kaj je prihajalo Cehom na misel, kadar mu je «sovražnik» zapel tisto krasno himno «Kje dom je mcj»t in kaj je občutil Jugosloven, kadar so mu z nasprotne strani prizveneli zvoki «Lepe naše domovine >? Zaslutil je, da ni pravilno dvigati puško proti tem <■ nasprotnikom», ki so stopili v borbo zoper Avstrijo na strani antantinih držav, morebiti je občutil, da so tam njegovi rojaki, borci za osvoboditev Slo-vanstva izpod nemškega in madžarskega jarma...
Tudi dobrovoljci v Italiji smo spoznali neizmerno moč svoje pesmi, prvič oktobra 1917. pri Asiagu. Po zimi zlasti februarja 1918., smo pa uvedli celo redni pevski pouk, da se naučijo čete lepo peti in da lahko prirejamo Av- , . , .	, , T	»• strijancem na fronti izbrane koncerte. Poroč-)strahovit pok )c pretresel zrak. In zopet s!i-
Narednik Mlejnek se je zopet oglasil. S) svojim otroško mehkfcn glasom »ih je tolažil in pozival, naj se ne boje. «Mi smo legionarji»,
je pravil, «sarai Čehi in Jugoslovani, ki smo prišli sedaj na to fronto, na Col del Rosso« Zvedeli smo, da ste tukaj vi od 12. polka, zato smo vas prišli obiskat, da vas vprašamo kako dolgo še nameravate služiti Habsbur^U in Nemcu.»
Narednik jc utihnil. Zbor zadaj ob cestncn* zavinku je-sledil podporočniku Veselku, ki ia v svojem humorju inteniral «Když jsme se tak sešli, kamaradi*, takoj nato pa drugo poskočno, splošno znano pesem o «roztomili Baruški.»
Glava ob belem zidu se je zopet pokazala in sc polagoma dvigala. Ogleduje se, išče nas z očmi, išče onega, iki goVori tik pod njim irt se zopet ogleduje. Razoglava je.
Tam zadaj za hišo nekdo prihaja. Korake slišimo celo mi. Podčastnik je, nadzorovalni organ.
Čakali smo delj časa molče, vedoč, da nam kmalu odgovore.	y
Odgovor smo cobiii, a Jakega nismo pričakovali.
V podčastniku se jc vzbudila a\sirijska službena vest. Ko je slišal, da so zunaj pevci-legicnarji, ic zaMical glasno:
<HaIt! Wer da?»
«Ne delaj neumnosti!« mu je odgovoril Mlejnek polglasno.
Takoj nato jc priletela preko ograje ročna granata starejšega avstrijskega tipa, padla bal na Zavdila, dolgega legionarja, ležečega v jamici nekaj korakov za Mlejnekom. Skočil i« Zavadil .kakor jelen iz svojega brlela i'i bil jo že zunaj na tleh, ko je počila granata. Niti Zavadilu niti Janjiću se ni nič zgodilo. Zavadil je zaklel nekaj po bosansko, kakor je bil vajen, odkar je živel skupno z Boš:»Jaki, r.koč^l zopet na dolge no^e, zavihtel nekaj v roki i. odgovoril srdito:
<-Ta je boliša, ta hitreje eksplodira?« Zagnal je proti zidu ofenzivno francosko bombo in
nik Stane Vidmar je vodil po dvakrat na te den pevsko šolo, v katero smo zahajali častniki in vojaki-legijonarji, .ki so imeli posluh in!
šiš Zavadila:
' Jaz ti dem metali granate na legionj Tu imaš šc eno!-
! V tem
rje!
jelc pokati avstrijske puške na mestih; iz 8toccaredda so odgc-natami in morali smo hiteti, da
J-	------1----- --7—:---m •
skladal aas
glasove,n^tane~?e "pa itak mojster ne le v te-1 sko oporišče Stoccareddo jc bilo izpraznjeno, lovadbi, temveč tudi v harmoniziranju: poiz- i mirno.	„ .
kušal ie skladbo najprej na pianinu, za pol; Zavadil je zdaj še bol; rohnel nad svo,nm ure smo pa že imeli razpisane štiri glasove [ avstrijskimi rojaki:
za moaki zbor. Tako se je pomnožil naš pev-f «Tega vam ne odpustim- iako lepo smo ski sklad vsak teden za štiri do več pesmi.Ivam zapeli, vas lepo pozdravili — vi pa n:e-Ker smo bili v tisti dobi jugoslovanski in če- čete borabe? Vi niste Cehi, vi ste lopovi av-
ški dobrovoljci še združeni v skupnih oddelkih, smo se skupno učili naših in čeških pesmi.
In zaslovel vam je pevski zbor naše, tedaj
še skromne legije češko-jugoslovanske. Došlo je do tega, da smo se morali otresati gostov, ki so nas hodili prečesto' obiskovat z željo, da slišijo slovansko pesem- Na naša igrišča in
strijski. Nobenega rojaka, ne poznam vee. 23 nobenim Čehom ne bom imel več usmiljenja.»
Zm-er'al jih je še dolgo in nihče ga ni mogel pomiriti.
Prešteli smo se in sc vračali pravilno čez Val Scura na rebro pod Cel d'Echeie.
V sosednih odsekih so jeli svetiti avstrijski reflektorji. Posamezni streli so sc bliskali tu-
telovadišča so kaj radi priha;ali Italijani, An- patam. ludi globoko pod nami na dnu Fren-gleži in Francozi in po vsakem «maichu:> smo I zelske soteske je fronta oživela, peli, inače ni bilo miru. Celo tja k podjetnim Amerikancem se jc razširila naša slava in glej jih! Pridrdrali so na avtomobilih v Tugurio z najfinejšimi gramofonskimi aparati in sedaj — pojte, legijonarji, prepevajte, da ujamemo vaš zbor v gramofon! Jugoslovanskih narodnih pesmi se niso mogli nasititi — devet bosanskih smo jim zapeli zaporedoma za njihove
stroje.
Dne 25. marca nas je obiskala skupina štabnih oficirjev iz I.t IV., in VIII. laške armade
Ostali smo pri ležečem ogromnem deblu stare pinije, opazovali življenje v preplašeni avstrijski fronti. Počivali smo in — ieli zopet prepevati. Reflektor nas je iskal, toda z.mian. Bil je preslab, da bi nas mogel kdo razločevati od senc v redkem gozdiču. Avstrijski šrapnel je zablodil daleč preko nas na desno, drugi šc dalje. Dali smo črnogorsko Onam onamo» in za njo češko «Kjc dom ;e moj->
Oživelo je zepet med poslušalci — avstrijskimi branitelji pri Stoccareddu. Oni, ki so
z zunanjim
J .11,	1 . » •	- I OaflOuOm TIH irumo, Pil so Ulll "luci A I	mor(
vojno m da si bode* v slučaja veine ^ ^ CIaude ^ Saukes de Freycinet, j moti laijim sovražnikom slovanska ple- j * gvojimi publicisti. A nismo odrekli niti njim j
več krasote slavnostnega trenutka. Na svider,.;e jutri! Lahko noč!» smo jim kli-
mena- w.ajemno» p-cmaga!a.» Ni šlo torej {prošnje, dasi smo že bili natlačeni v 8 "ka-jCaij jn. šli polagoma navzgor na svoie oporišče.
, polju ple- ! miouih > (tovornih avtomobilih}: v avtomobilih---------— J---------------u;u
' .	t .,	v ____,.__11_mu.	____
stvo ozre na ono znamenito zborovanje Is I.	_ _____
l&ia., ki je bdo prvi resni poskus piaktične ki so izbruhnili o bkikoštih, teloi brez ^lave
samo za obljube in ^poraziune na mena, jezika, kulture* in ožje politike, temveč se je oziralo tudi na vojaške in trgovinske interese. — Ta proglas je edini popolni čin slovanskega shoda. Predstavljal je moralno manipulacijo v prilog določenemu programu- in je bil naperjen proti določenim političnim stremljenjem.
Slovanski shod je hotel Habsfcuiržane stvarno informirati o svojih željah in stremljenjih, hotel je pokazati pot in določiti sredstva, s katerimi bi se moglo priti k uresničenju idealov Slovanstva. Bil pa je odgeden, preden je mogel izpolniti to nalogo, in njegova manifestacija je bila omejena le na. splošno označenje programa. Toda ali bi bil dosegel kak pozitiven uspeh, tudi če bi mu bilo dano nadaljevati svoje razprave in ako. bi se mu bilo posrečilo sestaviti stvarno formulacijo zahtev slovanskih narodov? Že med razpravami shoda so se pojavile razlike v zažiranjih in stališčih, postale so očitne razne ovire, ki so cbstt>jaie pri posameznih slovanskih narodih in ki bi bile gotovo preprečile tako tesno politično edinstvo med Slovani, kakršno je obstojalo z ozirom na njihovo plemensko, jezikovno in kulturno sorodnost. Že tedaj se je moglo videti, kako težko bi bile! rešiti vprašanje ednošajev med Poljaki in Rusi, med Srbi, Hrvati in Bolgari m da je sploh nemogode govoriti o političnem edinstvu vseh Slovanov. Plemenska, jezikovna in kulturna sorodnost more kneii v politiki kak pomen le v slu-čajsu, da jo spremljajo enaki in skupni interesi. Na zunaj so tvorili skupni slovanski interesi vedno nekak branik proti nemškemu in madžarskemu pohlepu po vladi m na Balkanu proti Turkom, toda v notranjosti se je razbijalo edinstvo Slovanstva ob različnosti interesov.
Slovanski shod je ostal vsled nemirov,
Opravili smo za danes. Zadovoljni smo bili stoje smo zapeli odkritih glav svojo himno, j z uspehom, dasi smo se nadejali mirnejšega
nato smo pa hiteli po beli cesti gor mimo Lusiane na Col del Ros&o
poteka akcije. Ob 2. uri po
polnoči smo dospeli na s»oj
strelci («chasseurji»), zraven njih na Col d'Echeie pa laška brigada Livorno (33. in 34. polk). Avstrijsko fronto onstran v Val Fren-zela je držal 12, strelski polk, ki je bil skoro čisto češki. K temu polku smo bili namenjeni. Hoteli smo obiskati slovanske Avstrijce, kot slovanski legijonarji smo hoteli dobiti z njimi zveze.
Na sredi med Francozi in Lahi, pod sedlom med Col del Rosso in Col d'Echeie smo za-
opazovan nas napad slušli naše pesmi. Ta način vojskovanja ?im je bil povsem nov. Slišali so vse jako dobro, bilo je baje tako lepo!
Kdo je tam?» nas je ustavila naša lastna straža pred oporiščem, ko smo sc približali.
"Cento!»
Cento je bila parola legionarske Čete vse dni, dokler smo vršili službo v tem odseku. Četa je štela namreč 100 mož. Izbrali smo to besedo, ker si jo je lahko vsakdo pomnil in
sedli oporišče, ki je dobilo takoj novo ime:; so nas takQ z lahkoto spoznavali tudi Lahi «slovansko oporišče«. Od t cd smo obiskali jn Francozi.
ostvaritve slovanske kulturne vzajemnosti Pričujoči članek, ki ga je objavil dr. Tobolka v praškem listu «Pragcr Presse v in ki ye posvečen spominu na omenjeni shod, bo valed tega zanimal v veliki meri tudi naše čitatelje in ga zato oosnesnliemo v celoti.
in ni izvršil vsega, kar je nameraval napraviti. Toda: tudi v slučaju, da bi bil mogel zborovati do ko&ca, bi ne Kil mogel izvršiti cele svoje naloge. Njegovi sklepi so bili le pomembne resolucije, katerih
zvečer 28. marca avstrijsko (češko) posadko
v Stoccareddo. Tiho smo razstavili najnujnejše varnostne straže, nato pa je intonira! ivaš zbor 22 pevcev slavnostno in ne preglasno himno.
Po tihi dolinici, preko avstrijskih mirnih jarkov, so se razlegali čudnekrasni akordi pesmi, ki je avstrijski vojak 2e štiri leta ni smel peti.
Izzvenel je konec. Ves naš zbor jc stal brezskrbno v skupini. Vedeli smo, da nas vse posluša, 6a» so konec pesmi morali slišati celo tam zgoraj na Col del Rosso. poldrugi kilometer daleč.
Zgodilo se je, k3r smo pričakovali. Avstrijske straže so se dvigale, vstajale, stopale na ograjo, poslušale. Dobro smo videli pri prvi porušeni hiši ob belem zidu v Stoccareddu v polmraku vojaško postavo, ki je ^nagibala prsa in glavo naprej, da vidi, kai je to, kdo in kic so neznanci pevci. • Naš legionar, narednik Mlejnek, ki se je priplazil že prej pred hišo z dvema tovarišema, z dolgim Zavadilom in šaljivim Djurcm Janjičcm, je slišal natanko tudi pritajeno vprašanje, ki je veljajo drugemu Avstrijcu, kojega ni bilo videti: «Poslouchej Toiiđo, co to je?» Nagovorjeni Tonda menda ni nič odgovoril. Mesto njega je odgovoril narednik Mlejnek iz svoje zasede, jedva 5 korakov pred zidom: «Jen se neboj, Tondo, my jsme Ceši!»
Vojaška postava ob zidu ni dočakala konca narednikovih besed, zdrknila je navzdol za kamenito ograjo kakor kamen. Glas neznanca v bližini, o katerem siromak ni nič vedel, ga je silno prestrašil.
Zvedeli smo pozneje, v kakšnih skrbeh je bila vsa posadka v Stoccareddu. Ali ie patru-
Poročali smo o akciji in moštvo je šlo spat.
Pravi uspeh naših pesmi se jc pokazal šele drugi dan, v naslednjih dneh.
V	12. avstrijskean polku se jc takoj raznesla vest, da so legionarii tu. Iz Rusije? Iz Amerike? Vseeno, tukaj so, javili so se. In pričeli so se tajni a burni razgovori med zavednimi češkimi vojaki, ki so obžalovali ncprjvionost posadke v Stoccareddu. Kaj sedaj?
V	nedeljo, 31. marca zarana smo šc spati vsi v »slovanskem oporišču« Tazen jutarnju straž. Tedaj je preskočil prvi Avstrijec ograjo pri Stoccareddu. Bilo je jasno videti, kako se je razgovarjal šc s svojimi tovariši, nato se je pa spustil v tek po razriti poti, ki vodi gor k nam, v laško linijo. In tu je ustrelil nekdo z vrha Colo del Rosso. Naš stražnik je videl, da se je sočasno s strelom prevrgel avstrijski begunec in se dolgo ni več ganil. Francoski «chasseur» (strelec) pri strojni puški, ta nesrečnež, je bil pomeril kakor za šalo svoje da-lekonosno precizno orožje m stavil s svojim tovarišem, da pogodi «boša»1). In pogodil ga je v dober kilometer daleč, slučajno morebiti, a dobro.
Značilno je za mišljenje tega francoskega vojaka, ki je nazival vse «les boches», kar Je nosilo nemško ali avstrijsko uniformo, da si dal dopovedati, kakšen pogrešek je storiUker streljal na poedinca, tfeoboroženega begttf-.caf, ki je že s tem pokazal svoje protinemško mišljenje, da je zbežal iz avstr jske linije. Na dokazovanje, da je Slovan nekaj drugega ko Nc-mec, je mignil z ramo, češ, to je bil «bochc»,' ker ima avstrijsko uniformo. «Mi ne poznam o razlike mj s* vojskujemo.* f«nous faisons U £uerre»l
V Trsta, dne 7. jttnfri 1»23.
Poslali smo ponj. Podporočnik Kohoutek i« vodil posebno patruljo in najmočnejša naša Metko, Valter in Matjatko sta prinesla krvavečega Avstrijca na Col d'Echele.
Imenoval se je František Zamečnik, bil je od 10. čete III. balalj. 12. strel polka. Imel nam je povedati, da pridejo ostali za njim, tako-rekoč vsa posadka odseka Stoccareddo. Sli-Sali so naše pesmi, sklenili so, da zapuste av-itrijsko vojsko in se pridružijo nam, borcem zs osvoboditev svojega naroda.
Naslednjega jutra so zapustili Zamečnikovi tovariši avstrrsko črto. Najprej je tekel eden, za njim je p* 'liaiala cela skupina ostalih, 10 m<)ž.
12. polk ni imel več obstanka v tem odseku
Jronte. AvsUi-ko vojno poveljstvo ga potegnilo i z fronte. Premetavanje nezanesljivih slovanskih polkov je pa bilo avstrijskemu poveljstvu sirašno neprijetno.
•EpiNOST«
1IL
Velike to bile posledice pesmi dobrovoljcev. ČUa'» smo kmalu nato navdušen članek publicista Aciiiila lienedettija, moža, ki nikukor ni bil naš prijatelj, in sicer v listu, ki n: bil Slovanom naklonjen, v <-Giornale d'Iialia* 3. maja ,ko vplivala na okus občinstva 19j 8, članek o krasoti slovanskih pesmi, o oči.
po zapadnih drŽavah misel in umetnost vzhoda. Rusija ie kot pomaranča, Id jo stiskaš in katere sok sika na vse strani.
Seveda nočem reči, da je ravno ta beg odkril zapadu rusko književnost in umetnost. Ako bi hoteli določiti čas vstopa posameznih narodov v svetovno kulturo—in to bi bHa zelo zanimiva razprava — potem bi Rusiji prisodili dobo, ki je že daleč za nami. V glasbi je bila slava «Petith» razširjena po vsem svetu istočasno kot v Rusiji sami. V književnosti pa se je Turgenjev predstavil s svojimi deli zapadu v istem času, ko so se pojavili komentarji in razprave Prosperja Merimče, to je več de-.setletij, preden je Vogue objavilv Parizu svojo razpravo pod naslovom «Le Roman Russe» (Ruski roman).
V plastični umetnosti so Rusi tudi prevzeli vlogo voditeljev, toda v manj oddaljcai preteklosti, in to s pomočjo svojega gledališča. Ruski plesalci so prevrnili ves svet. To pravim skoraj brez vsake šale, kajti priznati je treba, da ni v zadnjem času nič tako izpre-menilo dekoracijske umetnosti kot ravno ruski baleti. Nikaka teorija, nobena šola ni toli-
in na vzgojo
pevski akciji legionarjev 28. marca
Na rii iskem kongresu začetkom aprila 1918 je izpregovoril niin. predsednik Orlando k za-
Ako bi hoteli iskati izvor te ruske umetnosti in začetek prispevka, ki ga je dala svetovnemu čustvovanju, bi našli v tem brezdvomno
od davna, a ruska revolucija nam je s tem, da je pregnala iz Rusije večji del ruske znanstvene in umetniške inteligence, Ie dala bolj čutiti pomen ruskega prispevanja k sodobnemu življenju.
Politični prevrati, ki povzročajo na eni strani ogromne bedo, služijo na drugi strani na ta način napredku idej. Ta misel je sicer Bossueto-va, toda previdnost gre še mnogo bolj po stranskih potih, nego ie on mislil.
_ a. Včeraj zjutraf 21-letni kuhar Celeslia Petelin« stanujoč ljudskem prenočišču v ulici Pondares, zai
ležba je bila kot vedno številna in to zlasti s bolnišnico, -kjer je bila sprefe?a v kirurgt&J strani nežnega spola, čvrstih planink, ki de-: oddelek. Okrevala bo v 14 dneh. lajo čast našemu društvu. Pridružilo se je iz- qtj| letu tudi nekaj Istrank.
V Trstu nas je sicer strašil planincem dobro znani Jupiter Pluvius, ki pa se je kmalu po-|s samomorilnim namenom večjo količino vc^ tolažil, tako, da smo imeli jasno noč. Z lahkim,1 ronala. Uslužbenci prenočišča so ga našli nei veselim korakom smo hodili po bujni naravi,' zavestnega na postelji. Na lice mesia je U( zaviti v nočne sence. Nihče se ni spomnil na J poklican zdravnik rešilne postaje, ki je za« j rvanje. Prijetnost in privlačna čarobnost j strupljencu podal prvo pomoč, toda kiju« • - -	j enakih nočnih hoj ostane pač vsakemu v traj-!temu mladenič ni prišel k zavesti. Prepeljali
Čudno pa je dejstvo, da se je ruska estetika j nem sporahm-	j So ga v nevarnem stanju v mestno bolnišnica,
povzpela na višek svojega prestiža ravno vi Po več urni hoji smo prispeli na Poklon,! Vzroki obupnega čina mladeniča niso znani/ hipu najnižjega političnega padca(?) Rusije, .kjer smo počivali v znani gostilni g. Peruča. domneva se pa, da ga ie k temu prignali
Ti. • *i* _ • ___ _____ x__J Z **	mili««	liri t hm na cm n Krmili «t mlrsnidm mrnlrn	- - —	- * - —	®	- --
Prisiljeni smo ugotoviti v istem mahu boga-tsvo ruske misli in njeno politično revščino. . Tu ne mislim samo na boljševizem, temveč iudi na carizem, ki sta se rodila eden iz drugega in se bosta medsebojno porajala najbrže tudi v bodočnosti. Razen vlad kneza Lvcva
Od tam pa smo hodili v jutranjem mraku pro ti vrhu. Pot se je vila ves čas po gozdu. Poslušali smo petje slavca, pozneje škrjanca, ki je oznanjal danico. Na vrhu smo imeli kljub megli nad morjem lep razgled, ki nam je bil
__________ _	v bogato plačilo nočnega truda. Po počitku in
in Kerenskega, ki pa sta trajali obe skupaj malem okrepčilu vrnili smo se spet na Poklon,
samo šest mesecev, je Rusija imela sploh samoj kjer smo preživeli par ur tako, kot jih znajo,! ^^"tebo, TcSa	so zapazili
dve vladavini: absolutizem m bo ^evizem Za: preživljati le izletniki Planinskega društva, vj j moža steklenico Pz o^^ki tekočine. Ta nas na zapadu, ki smatramo politiko za zelo smehu, veselju, vriskanju in petju. Izgubdi smo ^,^ jih je prcpriCala da se ie zamotano stvar, ki nam zagotavlja temeljne tu društvenega tajnika, kateri se je spravd strUnil. O dogodku ie bila obveščen
beda; Petelin je bil namreč že delj časa Dreu poseln.
Včeraj predpoldne so nekateri ljudje, gre« doč po cesti Fabio Severo, našli v bližini ta^ kozvane hiše «Casa degli sposi», kraj cest* moža, ki je bolestno stokajoč, pi«v<il zamolkla ! za pomoč. Ljudje so mislili, da je možu po-
pogoje reda, osebne svobode, blagostanja in duševnega napredka, sta te dvc obliki vlade dve pošasti. V političnem pogledu je Rusija dežela, ki proizvaja same pošasti.
Zanimivo pa je, da opažamo to ravno v hipu,
stopnikom podjarmlienih avstrijskih narodov o'predvsem nekako etično nagnenje slovanskega! Zi
tej inamiMili akciji, ki je podprla zaatevo će-\ plemena: smisel za žive barve, ki se naglo pri- ko se ruska inteligenca kaze po svetu v vsem
i	1	" i • !	«	• 1 _	_ • _	j______ 1 t	__ : ' « 1 • w ' _ '	______j_^ i a .m. m m. m malr «*» a Ir 4 «• M "ic fitrntl
hoslovaskiu zastopnikov, naj se dovoli organizacija češke legije v Italiji.
Zalo Oe .'jcsmi dobrovoljcev spomin v zgodovini narodnega csvobojenja.
ii§ rufke inteligence
Ob izbruhu ruske revolucije je mnogo trpela tudi ruska inteligenca'. Ker se je nahajala večinoma v taboru demokratskih in zmernejših socialističnih strank (menjševikov), se je po 7-nagi boljševizma obrnilo sovraštvo zrevolu-cijcnirnni!- mGŽic v veliki meri tudi proti razumnikom. Velik del krivde zato je treba na-pr'i'i tej inteligenci sami, kaiti njena ogromna večina ni knela s pravim ruskim narodom — delavcem in kmetom — px~ed vojno in med njo prav niks-ib stikov ter je živela ravno tako daleč cd iiudstva kakor pleniš ivo samo. V tej oddaljenosti so jo držale razmere, kakršne jc vzdrževal carski absolutistični in policijski režim. Tisti razumniki, ki so se upali med ljudsivo in is,kaii ozke stike z njim, so se preganja!', zapirali in izganjali v Sibirijo in inozemstvo, To pa je mogel režim nemoteno vršiti vsled tega, ker se je ogromna večina :Jite-iigcnce popolnoma odtegovala vsakem** tjelu za ljudstvo in puščala svoje posamezne tovariša, ki so tve«*a>i iz ljubezni do ljudstva svojo svobodo in sveje življenje, popolnoma osamljene. Na ta način si je ruska inteligenca pripravljala sama svojo usodo in s tega vidika je tudi razumljivo, da so jer revoiucijonarji vrglj po izbruhu v en koš s stebri carske vladavine, jo proglasili za sovražnico revolucije in jo kot tako preganjali.
Posledica takega položaja ruske inteligence
bližujejo ena drugi, potem pa nekaj, kar nas spominja na perzijsko umetnost, ki je, kakor znano, ena najbogatejših v zgodovini človeštva.
Vse to seveda ni še le cd včeraj. Ruski ge-
svojem sijaju in v vsej svoji vrednosti. S tem je omajan stari klasični nauk o književnih in umetnostnih dobah, in splch oni znani nauk,
spat, v imenu društva bržčas.
Pozdravi vojakov. Srčne pozdrave pošiljamo vsem znancem in prijateljem, bratom in sestram, starišem in sorodnikom obžalujoči ostali	4 _______________ _____
vojaki letnika 1902, ker naši prijatelji 19011 so prepeljali v mestno bolnišnico. Iz doku-so že prosti. Mršnik Jos., Sv. Peter n. K.; mentov, ki so jih našli v njegovih žepih, s<
moz za-
_	obveščena rešilna
postaja, odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je pa kmalu ugotovil, d^ se neznanec zastrupil s solitrovo kislino. Skušal mu je izprati želodec, a zaman. Zastrupljcnca
Pintar Al., Števerjan; Raholin G., Ročinj; Stibel K., Dobra vi je; Gustinčič M., Podgrad; Makorič V., Jan javo; Silič A, Bilje; Bregantič
da mementi političnega razvoja in politične k., Cerovo; Brajnik S., Gabrje; Zore M., Ri-
ni j in njegovo čudovito bogastvo sta nam znana' misli.
moči zapovedajo velikim momentom narodne
DNEVNE VESTI
Sprememba v arednišhnt lista «Pcpolo| Smrtna kosa. Pri Sv. Mariji Magdaleni zgor-
hemberg; Kodrič A., Rihemberg; Sturm P-, Podgora, Besednjak J., Pedrevo. — Slovenski vojaki od 68. Regimenta, Fanteria, Milan.
Ai	Pr»Tv1r» H«	' nJi ie umrl Josip Petrinja, uslužbenec v mestni, _
C1 iriesxe». v^^rajsnji «r-opcio cu ine^i« plinarni> pošfena slovenska duša. — Javili smo selici bodo sodelovala razna pevska društva :Q v m€s"tno bolnišnico, kjer jc pa kmalu po*
z. J— * ___JI*____-__M« 17 Trcfn t n nL-nli^A	ci>	ni
Društvene vesti
«Šolsko društvo» pri Sv. Ivanu priredi v nedeljo dne 17. t. m. vrtno veselico v širšem ______ _______________ ______________
obsegu na senčnatem vrtu Nar doma. Pri ve-1 sku$af izprati neznanki želodec. Prepeljali so
ga identificirali za 36-letnega uradnika Alojzija Mosettiga, stanujočega v ulici Fabio Se-* vero št. 36. Stanje zastrupljerca je zelo nevarno. Ker ni mogel govorili, ni bilo mogoče dognati, zakaj si jc mož hotel vzeli življenje.
Samomor neznanke v Barkovljah. Včeraj gopoldne se je pri Čedasu v Barkovljah zastrupila s karbolno kislino neznana mlada ženska, približne starosti 25 let. Našel jo je neki mestni stražnik, ki je obvestil o dogodki: rešilno postajo. Zdravnik s poslednje jc zamar
prinaša vest, da je vsled sklepa strankinega vedstva prevzel politično vedstvo omenjenega dnevnika g. inž. Ivan Mene-sini, med tem ko bo tehnični in -uredniški del vodstva ostal v rokah g. Attilija Schia-vonija. — Beležimo to vest z zadoščenjem. Gospoda inž. Menesinija poznamo ž® iz predvojne dofoe. V veliko čast mu štejemo, da je bil tedaf. ko je bilo težko in
že, da je rodbino našega Štibiela, lastnika No-vega pogrebnega podjetja, zadel hud udarec. 19-letni sin Milan, dijak v Pragi, je utonil pri kopanju v Vltavi. Obema družinama izrekamo iskreno sožalje.
iz Trsta in okolice, katera se prosijo, da naznanijo omenjeni podružnici do 13. t. m. imč skladatelja pesmi in besedilo.
Obenem se obrača odbor do vseh dobrih
tem umrla.
Težka nesreča v mestni klavnici, V
mestni klavnici pri Sv. Sofooii so včeraf
rojakov, da bi mu po svoji možnosti prisko- Popoldne razkladali z vagonov klavno
_ i živino. Pri tem delu je bilo zaposlenih vet
malce nevarno biti italijanski patrijert, pod; Zlepa in zgrda vabijo, oziroma silijo vaščane,
Ir dežele neverjetnosti. Te dni se je eden	čili na pomoč z darovi za paviljon. Vsaka ma-j^V rri ^ i, ) . . - , . , .
naših urednikov mudil v Borštu, kjer je doznal,	lenkost je dobrodošla, naj bo jedača, pijača ali delavcev, med .katerimi se je nahajal tudi
da je načelnik postaje Carusso — s pomočjo	—	ri~-----------------1	*
par podrejencev — začel z agitacijo za ustanovitev italijanske šole v tej čisto slovenski vasi.
Avstrijo, vnet Italijan, a pozneje, po vojni, ko: je bita lahko biti patrijol, zmeren Italijan, skratka, da je bil vedno značajen. zvest sam sebi. Pri listih, kakor sta naš in
di
Popolo
včasih trčita
bedo eventuelne polemike i izvile v malo drugačnem tonu nege seio bili vajeni pod
prejšnjim vodstvom.
Slučaj Misnri pred vodstvom tržaške
, . t ,	, - ..■- . , .. j . . ookraSnske lašistovske zveze. Po nastopu
ob izbruhu revolucije je bila ta, ca je moralo " , '	.. . , ,r . r . . f
velikansko število ruskih razumnikov bežati! poslanca« Misunja ,e bd poslal tajnik tr-iz domovine v inozemstvo. Nastale so povsod žaške faastovske zveze Morara osred-po svetu naselbine ruske inteligence. Njim je njemu strankinen%'u: vodstvu brzojavko, v po?veiil Etienne Foumal v ' Gazettc de Pra-1 kateri je obsojal dvoumno zadržanje neka-guer zanimiv članek, v katerem razpravlja o ■ terih fašistovskih poslancev po Misurije-
vem govoru ter pomanjkanje discipline pri
naj podpišejo tozadevno prošnjo. Na tej plemeniti akciji ga podpira učitelj Praudi. Ne pritiskajo samo na sirote, odvisne železničarje, ampak tudi na posestnike. Svoje na,klepe ku-_ .	.	- jejo na pošti. Nezaslišano pa je, da na tej —
iriesies yz neizogibne!, da picmeniti akciji sodeluje tudi domačin, neod-skupaj, in nad*? =imo se, da, se visca posestnik in član okrajnega šolskega
sveta Luka Sedmak, ki je prvi podpisal to prošnjo. Ta mož se je baje izrazil, da bosta že on in načelnik postaje skrbela za to, da odstranita tamošnjega slovenskega učitelja. Bravo,
druga za srečolov. Darove in obvestila spre- \ Josip Molečikar, star 33 let, stanujoč pri jema vrtnarica otroškega vrtca pri Sv. Ivanu Sv. Mariji Magdaleni spodnji št. 36. Mož ali pa predsednik A. Podbršček v mestu. ]e ravno vlekel iz vagona bika, ko se jc ta Planinsko društvo opozarja člane in prija- nenadoma splašil, se zaletel v Molečikarja
pomenu teh r^aselbin za ruski narod in Evropo, predvsem z o žirom na izpoznavanje ruskega naroda s strani ostalega sveta.
Nisem golov — pravi g. Fournal — ali je ruska revolucija kaj prispevala k veličini in
razv
P
ZaVZcmaii ivuaa ua>	laav v atiiv^ji m&na	•	.	« ... . v. ,
kaicor ravno od tedaj, odkar je Rusra popcl- vilo vodstvo tr^ke pokrajinske iasistov-
noma locer.a od ostalega sveta. V
telje, da je danes zadnji dan za prijavo kosila, ki stane L 3.50. Kdor se torej še ni prijavil, naj to stori do danes ob 7. uri zvečer pri društv. blagajniku g. Pavlici (pisarna g. dr. Pretnerja, Via Machiavelli 15) oz. pri kakem odborniku našega društva.
Planinsko društvo opozarja, da ima danes planinski večer v navadnih prostorih,
M. D. P. - Opčine ima danes ob 8.30 skupni sestanek z zanimivim sporedom. Člani so na-
gospod Luka Sedmak, ki še ne zadovoljuje P^šeni, da se tega sestanka gotovo^eleže samo s tem,-da se v slovenskem Borštu osnuje italijanska šola, marveč bi <kotel slovensko
Predsednik. — Športni odsek bo imel .jutri, v petek, ob
šolo sploh odpraviti! Kake namene zasleduje s tem? Gotovo — svoje! Mi pa verujemo, da je v Borštu še značajev, ki ne bodo hoteli posnemati zgleda takega svojega sovaščana! Lahko je biti v mirnem času «narodnjakV vihri časov se kaže — mož! Tudi ta agitacija
fašistih druge dobe. Opcccrjen, da je ta v Borštu od strani slozbetuh organov je raaj-
8.30 zvečer sestanek.
Ker se tiče sestanek tekme, ki se bo vršila
ter ga sunil z rogovi proti neki ograjr, Bogve kako bi bil mož končal, če bi mu ne bili priskočili na pomoč navzočni delavci, ki so razjarjeno žival odstranili in dvignili MoleČikarja, kateri je obležal na tleh težko poškodovan.
Zdravnik rešilne postaje, ki je bil tele-fonično poklican na lice mesta, je ugotovil, da ima Molečikar številne praske in poškodbe na obeh roka-h, na hrbtu in na ramenih; poleg tega je imel mož zlomljeno levo ključnico. Z avtomobilom rešilne pou staje so ga prepeljali v mestno bolnišnico,
Lcnconu. Nev/ Yorku ni mogoče napraviti treh korakov na ulici, ne da bi naletel na kaj ruskega; risske balete, ruske predstave, ruske razstave, ruske šole. Ne ugotavljam tega, da se proti temu potožim, temveč da naglasim pomen tega dejstva. Celo moskovski kabareti delajo danes prave čudeže po Parizu in Ne%v-Vc-rku.
Ta slavni beg vzbuja gotove zgodovin-ke spemine: rekaj podobnega smo že videli pred nekoliko stoIe'jif namreč proti sredi XV. stoletja, ko sc» Turki osvojili Carigrad. To je bil zgodovinski polom, ki ie bil pedoben ri'sfei revoluciji. Tu<li tedaj — kakor danes — so prišli na zapad veliki starčki in so se zatekli na razne evropske dvore, ki so bili središča sijajne k«:ltjfe. S sebo-j so nosili Platona, helenizem, <rško filozofi;©, ki je bila cd svoje klasične dobe izpopolnjena po aleksandrinizmu in pozneje izmučena po bizantinizmu. Dolgo se je mislilo, da sc ti odlični siarčki naučili zapadnjake gr-fi'-i. To ni točno, ka;ti grški preporod se jc fm -ačel nekaj čaia pred njihovim prihodom. TrcTa njihove besede in njihovo učenje so priporu ogl e znatno k izpolnitvi poznavanja gr-šle kulture in s tem k napredku človeškega duha. Naj bo tudi oanenjeno, da se je ravno v tem času zelo mnogo govorilo o spravi med vzhcdno in zap.^no cerkvijo, med pravoslav-jeni in kaioličanstvom. In tudi sedaj vidimo, da so začeli o tem vprašana resno misliti v Rimu in drugod.
Tudi v novi dobi — toda v različnem razmerju In ob drugačnih okoliščinah — -je poli-
v nedeljo, se prosi, da se člani tega odsekaga sprejeli v kirurgični oddelek, sestanka polnoštevilno udeleže. — Načelnik. | Okreval bo v 1 mesecu.
šentjakobska Čitalnica priredi v nedeljo dne i ~	~	_
10. runija izlet v Sliv/e. Skupni odhod točno!	Sj^C^ft
ob 4. in pol zjutraj izored šentjakobske cer-
brzc^ivka izzvala zelo slab vtis oosebno hen prispevek g. Mus^oliniju, da je vendar-le ( kve na postajo pri Sv. Ani. Vsi člani in pri- Društvena vzpodbujevalna dirka SDA se be
pri nac ijo n al is tih, kateri so pozneje vsto ^	šf^nT^i zna-" i f ^ tf*™' ^ **	v nedeljo 10. t. m. ob 16. uri Omenjeno
F	......an,U naSega S-& V Lrocr J^diit1 SI i ^	m 56 ?SO ICQP^fnVl11' na? se.'prtJa-! bodi, da smejo dirkati le oni, ki so ali mislijo
iroci zamuaut nau-ivlgo danes v sredo od 8.—10. ure zvečer vi . .. . en. . , . . „ , , ... .
-----"ta po- j dvorani DKD pri Sv. Jakobu zaradi skupnega - P0^'1 cIaRl bDA, in kl mso sc dob,h PrI
nismo j 0beda. _ Odbor.	j dirkah nobenega darila. — Druge modalitete
Javna knjižnica šentjakobske Čitalnice bo I kakor zadnjič. — Odbor. dne 10. junija zaprta radi društvenega izleta. |
Opozarjajo se pa člani in članice, da bo kn;iž-! . Kolesarska tekma krog in krog Italije. Prvi niča izvanredno odprla v soboto zvečer od 8.'Je dospel v Barkovlje (konec 8. etape) dirkač do> 9. ure. — Odbor.	I Costante Girardengo in. sicer je dospel na cilj
MPD - Sv. Jakob. Danes zvečer ob 20. uri,°b 18 h 18' in 48". Takoj za njim so dospeli izvanredna odborova seja. Prosijo se vsi od-! v gruči dirkači: Gordini, Schierano, Gay; borniki, da se je gotovo udeleže. — Preds. ] Aumo, Brunero, Enrici, Botecchia in Gremo, Akad. fer. društvo «Btilkan». Danes od-1 Ševilna množica ljudstva, ki je prisostvovala pade redni sestaneik. Odborova seja v petek .prihodu dirkačev, je zmagalca navduešno po ob 13. uri v navadnih prostorih.	zdravila.
Parizu, ske zveze ter je sklenilo, da ne sprejme
demisije tajnika Morare, obenem pa je iz^ javilo, da se pod <'fašisti druge dsofce» ni-kaker ne sme razumeti nacijonalistov, povdarjajoč obenem zasluge, katere si je stekel poslanec Suvich pri svojem delovanju.
Ne razumem a! Pišejo nam: V nedeljo popoldne je bilo ukazano po> nekaterih vaseh okolice javno žalovanje. Razobešale so se žalne trikolere, godbe v gostilnah so morale prenehati itd. To žalovanje nam je koncem koncev povsem razumljivo, saj je bil kruta umorjen voijak fašistovske maglice Crena. Ne razumemo pa, zakaj se to javno žalovanje Bi raztegnilo tudi na tržaško mesto, na primer ni veljalo za razne zabave, posebno večerne. V kavarni Roma je godba svirala kakor po navadi še preko polnoči. Kaj so imeli v mestu manje pow voda za žalovanfe kakor v okolici? Ali pa
opozarjamo, da izvestni ljudje, ki se izdajajo za fašiste, nabirajo po Borštu naročnike za rečeni list. Ne, nismo prav rekli: ne nabirajo, ampak izsiljujejo z raznimi grožnjami. Vrhu tega zahtevajo večjo naročnino nego je označena na Čelu lista. Uverjeni smo, da «Popolo di Trieste», kot honeten list, gotovo odklanja tak način podpore, pa bilo od kogar si bodi. Zato ga opozarjamo na tako grdo zlorabo njegovega imena, da izsledi take nabiralce in jih primerno prime za ušesa.
Sličica iz Jugoslavije. «Istarska Riječ» objavlja «Pismo iz Jugoslavije«, Iz tega «pisma» posnemljemo sledečo pasažo: Te dni sem bil v Ljubljani. Na večer sem zašel v neko družbo, kjer so bili — seveda pri čaši vina —• zbrani §£mi pristaši g. Korošca. Pri prvem pol litru so se veselili, da ni več na vladi ne Žerjava, ne Pribičeviča. Pri prvem litru so začeli rogoviliti proti tistemu «staremu hudiču« Pa-šiču, o katerem se nikdar ne ve, kaj hoče in kaj noče. Pri drugem litru so Že proglasili Radića za — norca, pri tretjem litru pa so že udrihali po. svojem voditelju Korošcu, češ, da bi bilo vse boljše, če bi živel — Krek. Kako je bilo pri četrtem litru ne vem, ker sem bil
so v mestu cbrtniki manje ubogljiva in;med tem odšel. Naslednjega dne sem jih zopet ustrežljivi za razne ukaze kakor po oko- j srečal in bili so dobre volje j— kakor da ni lici? Saj smfo pod istim poveljstvom, in! na svetu ne Pašića, ne Radića, nc Korošca, kar velja za okoličane, bi moralo veljati Narod v Jugoslaviji je toliko srečen, da uživa
tičen polom — ruska revolucija — raztresla] fašisV.
tudi za meščane, posebno kadar je žalovanje «nacijonalno». V dvorani «Diana» pri Sv. Ivanu, torej tudi v okolici, se je n. pr. plesalo v nedeljo zvečer in v ponedeljek, čeravno' to1 dvorano posečajo v prvi vrsti
svoje politične in človeške pravice. Ni se mu treba bati, da bi kdo odnesel ne jezik, ne svobodo. In ker mu je sicer razmeroma dobro, ni čudo, da včasih tudi malo — ponori.
Izlet na Učko dne 3. junija 1923. Planinsko društvo je poletelo preteklo nedeljo na kraljico naše tužne Istre mogočno Učko. Ude-
Iz friaikega živiienia
Gospodarstvo
„ ^ . , ^	....j j« , Nova zbirka moških zborov. V založbi
f^LtftvZl Gb.bene Matice izila je pravkar .birka vršil pogreb ubitega komunista Marijana tre« moških zborov zmmega s^-adatelja Berce. Žalni sprevod se je začel pomikati Josipa Pavčiča. To. sot trije moški zbori in ob 8. izpred mrtvašnice mestne bolnišnice, sicer: Pesem (besedilo Župančičevo), No« Vozu s krsto je sledila samo ena kočija, v coj je pa lep večer (narodno besedilo) ter kateri so sedeli najožji sorodniki, ki so sprem- MajeIčica (besede Golarjeve). Zbori so le-ljali pokojnika k večnemu počitku na poko- pc, pevni ter se bod(> vsjed c,vojc
pališče pn Sv. Ani.	| melodijoznosti takoj priljubili pri naših
Nesreča vsled neprevidnega „ravnanja z pevskih zborih. Cena zbirke je 10 Din. tei orožjem. Rezbarski vajenec Marijan Perhauz, f , , . M . . .. } „ ' star 14 let, stanujoč v ulici Scipio Slataper se	v Matični knjigarni na Kongres-
št. 10, si je včeraj zjutraj ogledoval nabasan nem trgu, posJopje Tilharmonične družoe, samokres, ki se je pri tem naenkrat sprožil. Ravnotam se dobivajo tudi posamezni li-Krogla je neprevidnemu dečku predrla dlan tcgrafirani glasovi. Zbirko pevskim zbo. leve roke. Mati ga je spremila v mestno bolni- j r0m najtoplejei priporočamo, pridržujemo šnico, kjer jc ranjenec dobil prvo pomoč.; sj pa že podrobno oceno.
Okreval bo v 10. dneh.	'	j S-1-
Nesreča pri dela. Delavka Ana Cusma,] sara 23 let, zaposlena v tovarni papirja Mo-j
DAROVI
diano, je prišla včeraj popoldne po nesreči z' V počaščenje spomina pok. Antona Lokarja levo roko med zobasto kolesje nekega stroja. J iz Ajdovščine darujejo za «ŠoI. društvo« so-
šilne postaje; nato so jo prepeljali v mestno hvala!
PODLISTEK
WILK1E COLL1NS:
G^spa v belem
IZPOVEDBE GOSPICE I1ALCOMBE
97
NfJrče drugi jc ni k temu silil kakor gospod Pcrsival. V kraju, kjer ni imela prijateljev, je bilo najlažje preprečiti, da bi komu zaupala skrivnost,
V čem pa je obstojala ta skrivnost? Gotovo ne v grdi vlogi, ki jo je gospod Persival igral v sramotnem dejanju gospe Catherick, zakai to je bilo itak znano vsem sosedom. Tudi iM v sumnji, da je on Anin oče — zakaj v WeF minghamu so vsi to domnevali. Će sprejmem ta videz krivde brez pridržka kot drugi in če izvajam iz tega površni zaključek, kakor so ga izvajali jjospod Catherick in njegovi sosedje — na podlagi česa naj domnevam da obstoja med gospo Catherick in gospodom Persivalom nevarna tajna, ki je ostala do danes prikrita? Ali je morda gospod Persival nalašč vzdrževal napačno sumnjo, da bi odvrnil od sebe pravo sumnjo? V tem je bil ključ do tajne, globoko pod površjem te navidezno tako bezupne povesti, ki sem jo ravnokar slišal.
Naslednja vprašanja so se nanašala na to edino točko: ali se je gospod Catherick popolnoma prepričal o krivdi svoje žene ali ne. Odgovor gospe Clemenfs ni dopuščal v tem oziru najmanjšega dvoma. Gospa Catherick je še v samskem stanu izgubila svoje dobro ime in da bi še rešila, kar se je dalo rešiti, se je poročila. To je hilo dokazano. Po gotovih krajevnih in časovnih'znakih, o katerih pa ni treba, da tu obširnejše govorim, je bilo dokazano, da hčerka, ki je nosila ime njenega moža, ni bila otrok njenega moža.
Drugo kočljivo vprašanje je bilo, ali je gospod Persival Anin oče; odgovoriti na to vprašanje je bilo veliko težje . Verjetnosti za in proti tej domnevi ni bilo razen edinega dokazila o osebni podobnosti. Toda Ana ni bila niti najmanje podobna gospodu Persivalo, kot so mi pravili.	s
Ali ste slišali, sem nadaljeval, odkod je prišel gospod Persival, ko se je pojavil v Wel-minghamu?
Ne, gospod. Nekateri so rekli, da je prišel iz Blackwater Parka, drugi pa iz Škotske, toda nihče ni vedel nič gotovega o tem.
Ali je bila gospa Catherick prav do poroke v Varneck Hali v službi?
Da, gospod. Tri aH Štiri leta. Pri nekem majorju Douthorneju.
Ali je vedel Catherick ali kdorkoli vaših znancev, ali je bil gos p. Persival v prijateljskih odnosa jih z majorjem Douthorne?
O tem ni vedel Catherick nič, gospod, kolikor se spominjam. —
Zapisal sem si ime in naslov majorja Dout-horneja za slučaj, da je živ in bi mi mogel v bodočnosti dati kakšna koristna pojasnila. Med tem časom sem odločno zavrgel domnevo, da je gospod Persival Anin oče, tudi sem bil prepričan, da niso bili njegovi tajni sestanki z gospo Catherick v nikaki zvezi s sramoto, ki jo je povzročila žena v imenu svojega moža. Nobeno vprašanje mi ni padlo v glavo, s katerim bi prišel tej stvari bolj na dno — zato sem velel g06pe Clements, naj mi pripoveduje o otroških letih Ane, jaz pa sem poslušal, da bi ulovil kakšno slučajno, mojemu namenu ugodno opazko.
Ali je ostala Ana, sem začel, stalno v vaši oskrbi, ko-ste jo vzeli k sebi?
Ne vedno in popolnoma, gospod. Gospa Catherick ie imela včasih svoje muhe in je večkrat zahtevala otroka nazaj. Toda ti napadi niso nikdar trajali dosti Časa. Prinesla je zopet in zopet k meni ubogo malo Ano, ki je bila vsekdar vesela, da je spet pri »eni. Najdlje sem bHa ločena od nje tedaj, ko jo je mati vzela s seboj v Limmeridge. Ravno tedaj
sem izgubila svojega dobrega moža. Preselila sem si-v London ki sem hotela vzeti s seboj tudi Ano. Tcda njena mati ni hotela nič o tem vedeti. Zdelo sc je, kakor bi jo veselilo, da naju more s to ločitvijo razžalostiti. Edino, kar sem mogla napraviti, je bilo to, da sem pustila Ani svoj naslov in ji skrivaj rekla, naj
Sride k meni, če bi se kdaj nahajala v sili. [isem je videla več, revico, do ene noči, ko je zbežala iz zavoda.
Ali veste morda, gespa Clements, zakaj jo je dal gospod Persival zapreti v oni zavod?
Vem samo to, gospod, kar mi je Ana sama o tem pravila. Ubogo dekle je govorilo o tem zelo zmedeno in raztrgano. Rekla je, da ima njena mati neko tajno« ki se nanaša na gospoda Persivala. To tajno ji je nekega dne odkrila, a davno potem, ko sem jaz odšla iz Hampshira. Ko je gospod Persival to dognal, jo je dal zapreti v umobolnico. Toda tajne same mi ni znala povedati nikoli, kadarkoli sem jo za to vprašal«. Vse, kar mi je znala povedati, je bilo to, da bi njena mati mogla ugonobiti gospod Persivala, če bi se ji poljubilo. Mogoče je, da ni gospa Catherick nič več kot to povedala svoji hčeri.
Ta misel se je tuni meni ponovno vsiljevala. Izrazil sem Se Marijani svoi dvom o tem, ali bi bila Lavra zvedela kaj važnega od Ane,
| če bi ju tedai ne bil v čolnarnici presenetil, ' grof Fosco. Ana je morda nekaj sumila vsled nekaterih namigovanj* svoje matere, ki jih j« ta napravila po neprevidnosti v njeni navzočnosti. Bilo je popolnoma v skladu z njeno nekoliko zmešano pametjo, če si fo domnevala, da ve za važno skrivnost. Slaba vest je vzbudila v gospodu Persivalu nezaupanje, ^tja je mislil, da je Ana vse doznala po svoji raal kakor ga je pozneje zasledovala misel, da njegova žena od Ane vse zvedela.
Cas jc hitel; jutro je šlo h kraju. Vstal sem; da se poslovim ter se zahvalim gospe Clements za njeno prijazno uslužnost, s katero mi jc odgovarjala na moja vprašanja.
Gledala me je s skrbečimi očmi ter me toliko časa prosila, da sem ji povedal, kar sem vedel o Anini smrti. Nato sem izustil zadnja prošnjo.
Samo še nekaj bi vas prosil, sem rekel; lau bi zvedel za naslov gospe Catherick v Wcl-minghamu. —
Moja prošnja je tako močno presenetila gospo Clements, da je pozabila celo na vest o( Anini smrti. Prenehala je jokati in me pog.e-dala z nepopisnim začudenjem.
Za božjo voljo, gospod! je rekla, kaj pa ho« čete gospe Catherick?
IV.
'EDINOST*
V Trstu, On« /. junija i
Vesti * Gorlikega
Seja kraljeve komisije v Vidmu, V soboto, dne 2. i unija se je vršila seja kraljeve komisije za izredno upravo pokrajine. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje do-klad pckiajinskih k državnim davkom v anektiranih deželah v zvezi z deželnim proračunom za 1. 1924. Kako se je to vprašanje rešilo, ni razvidno iz poročila. V ostalem so se obravnavale zadeve, ki sc iičejo prejšnje videmske pokrajine in vprašanja redne uprave pokrajine. Med sejo sc je pojavil novi prefekt odv. Pisenti, ki se je živo zanimal za važna vprašanja pokrajinske uprave. V nedolgem času odpotujejo nekateri člani komisije s prefektom v Rim, kjer bodo v raznih ministrstvih razpravljali o teh vprašanjih.
Goriški privrženci posl. Misuri-ja. Povodom njegovega govora v poslanski ibcrnici in nato sledečega napeda na njegovo esebo je poslala skupina meščanov in bojevnikov posL Misuriju pozdravno brztri a v k o. To pa nikakor ni ugajalo izrednemu komisarju goriškega oddelka bojevnikov, prof. Venezia. V brzojavki na videmskega prefekta žigosa v ostrih be-pudah postopanje svojih nepokornih podanikov in prosa prefekta, da naj tolmači
Mussclimju zvesto vdanost goriških bojev-; pramudi..................700
nikov. Tudi goriški meščani, ki nočejc biti • TrJpcovleh kompromitirani, so poslali Mussoliniju br- ^^mS^Dalmatia zojavko v tem smislu.
Nov glavni zdravnik okr. bolniške blagajne. Namesto cdstopivšega dr. Adler-Ktcina je imenovan za glavnega zdravnika bolniške blagajne dr. Nardi, okrajni zdravnik v Tržiču.
dvorani z navadno slovesnostjo. Ob tej priliki bodo v dvorani razstavljeni šolski izdelki učencev. Prijatelji šole, udeležite se slovesnosti in oglejte si razstavo! Razstava bo odprta samo to nedeljo.
Tolmin. (Zahvala tolminskih učiteljiščnikov). Zahvaljujemo se tem potom prav iskreno vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli k dobremu uspehu prireditve Ganglove drame «Sin». — Izrekamo zlasti gg. Ikoršičevi najtoplejšo in spoštovanja polno zahvalo za ves njen trud pri režiji drame, za vso njeno požrtvovalnost od začetka vaj do uprizoritve. G. Dominku se toplo zahvaljujemo za njegovo očetovsko skrb, enako tudi g. Cazafuri in g. Feragoitiju za odstop dvorišča in vsega, kar je bilo potrebno pri odru. Enako tudi vsem drugim, ki gredo z nami, ki nam hoČeio dobro in uvidevajo, da nam je treba pomoči, «J» ram je treba dati, da delamo. — Vsem torej najtoplejše, najslajše, največje kar imamo: ljubezen do dobrega, vztrajnega dela — z vašo pomočjo! — Tolm. učiteljiščn&i.
Borzna poročila.
Tečaiis
Velika zaloga vina, žganja in likerjev
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1878 Tr»«. »1» %m T. Xydtas S«. C, toftftn 2-86-
• v zalogi in po cenah izven vsake konkurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjeve; in kranjski slivovec.
Lastni isddki s šumeča vina kakor šampanjec šumeči istrski refošk Lacrima CristI in druga.
Spadallala« Jajčjl konjak In Crema maršala ter arznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi.	(50)
• ••••••
• ••••••
Coentlefi • lalmatla . Gerollmfek Liker« Trlestioa . Llejd
Iv« sino ••••••••
Martinollcfc CceanJa
•	• • • <
•	•••••••
•	• • • •
•	• • • •
•	••••••••
Koncert «Pevskega in glasbenega društva", Vr nedeljo se je vršil napovedani koncert < Pevskega in glasbenega društva . večerni koncert v soboto je moral
• • • •
Cement Spalato .
Valuta na tržaftev trfa.
egrske krone
•	• 32
•	•
. 1339 • • •
. • .140
65) 130 135
284 500 333 251
0.40
avstrijske kson^ • . . češkoslovaške krone • dinarji • » • . . • • le j !••(•• ••••
marke ••••••••
dolarji .•••«•• \ rsneoski franki • . . Švicarski franki • . .
vsled zapt slenesti orkestra odpusti. S ] angleŽki funti papirnati sireno muzikalnega stališča bi se dalo temu koncertu gotovo marsikaj oporekati, leda če uvažujemo težave, s katerimi se mora boriti pevski zbor, in mnogoštevilne zapreke, ki so jih morali premagati prireditelji, lahko; rečemo, da pomeni ta koncert v goriških razmerah velik uspeh. Mogočen vtis na poslušalce je napravila zlasti Satt-nerjeva kantata za mešan zbor, soli in orkester < V pepelnični noči*. Od solistov se je odlikovala posebno gdčna. Penčenkova s svojim Izipim, zvočnim glasom, medtem ko se je pri g. Borjančiou, zlasti pa pri g. Levpuščeku poznalo, da so jih izmučila mnogoštevilne vaje neposredno pred koncertom. Tudi obisk je bil posebno z ozirem i*a vroče popoldanske ure, v katerih se je koncert vršil, zadovoljiv.
Pevskemu zboru in njega požrtvoval-»&in.u pevovodji g. Komelu častitamo na •em lepem uspehu.
Porotno zasedanje v Gorici. Kakor smo - oročali v -torkovi številki, se je imelo pričeti v pondeljek, dne 11. t. m. poletno v. isedanje goriške porote. V pondeljek se jc pa razširila vest, da je porotno zaseda nje edgedeno* na nedoločen čas.
Neurje v Brdih in goriški okolici Velike so nadloge, ki preganjajo našega ubogega kii cta. Z velikim trudom je obnovil po veni opustošene vinograde, pa ne more v zii »ju pridelanega vina spraviti v denar, nje |ova nada je bila vojna odškodnina, pa vs; k dan prinaša nova razočaranja, tri le-iif !s mu j>e že uničila suša, kmalu bodo s Ulj roko potrkali na njegova vrata, toda me a trpljenja ni še polna. K tem težkim najlogam. pod katerimi se krivi hrbet nase; i ljudstva, prihajajo še vedno nove in no/2.
V	pondeljek zjutraj so se zbrali nad Enli temnosivi oblaki, iz katerih se. je okoli desete ure issula gosta toča, ki je u-ničila že v kali ves letošnji pridelek. Trte
peklestila tako- temeljito, da ni uničen samo letošnji bogati zarod, ampak tudi oni prihodnjega leta. Ječmen in oves si bosta težko več opomogla^ uspel bo le krompir in kolikor toliko .pšenica. Toča je baje padala v en kilometer širokem pasu cd, Cerova preko Števerjana, Oslavja, Pevme, Solkana do < Hrasta» v Krombergu. Za sdbej je puščala opustošene vinograde in njive. Ni nam znano, v koliki meri je trpel ostali del Brd. Tudi v videmskem okraju je baje popolnoma uničila štiri vasi.
Težko prizadeto ljudstvo gleda z obupom v duši v nadvse žalostno bodočnost.
Grozovita rodbinska drama. Zakonska Alojz in Mercedes Pinzan sta živela ločena eden od drugega v Vermeglianu pri Ronkili. Poročila sta se po vojni in sta imela dvoje otrok, ki sta jima umrla. Alojz Pinzan, čevljar po poklicu, je bil zaprav-ljivec, ki se mu ni ljubilo delati. Še to, kar je zena s trudom pridobila, je on z lahkoto zapravil, vsled česar ga je žena zaipustila in je odšla k svojcem. Mož jo je večkrat prosil, opominjal, da naj se vrne zopet k njemu, seveda so bili vsi njegovi) opomini brezuspešni.
V	pondeljek zjutraj je Šla Mgrcedes Pinzan, kakor običajno, s svojo sestro na dele v tovarno. Alojz Pinzan, ki je najbrže prežal na njo, jima je nekaj zakričal ter se je zakadil z bajonetom v roki proti ženi Mercedes. Zadal ji je dve rani, prvo v hrbet, drugo pa naravnost v srce, ki je bila* smrtna, sam pa se je, predno so ga utegnili zagrabiti, vrgel v bližnji iz Soče napeljani kanal, odkoder so ga potegnili že mrtvega.
Sv. Lucija. Svetolucijski fantje in dekleta prirede v nedeljo dne 10. t. m. ob 4.30 pop. v dvorani gostilne «Mikuž» javno veslico s petjem in igro v treh dejanjih. Med pavzaini svira domači orkester. Po prireditvi prosta zabava. — K obilni udeležbi vabijo uljudno svetolucijski fantje in dekleta.
Renče. Sklep šolskega leta 1922/23 na obrtno-nadaljevalni šoli zn zidarje v Renčah 6e bo vršit dne 10, junija ob 10. uri v šoUJ"
• • • • • • • • • •
• • • •
• • • •
• • • •
0.35 0.0290 0.0310 64.—.— 64.50 124.40.— 24-60 1J.25.— 11.75 0.0280 0.03 21.30 21.40 JS8.25—133.75 385.—.—38ft.— 98.50.— 98.80
Mali oglasi
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debela črka 40 stot beseda. — Najmanji« pristojbina L 4—* Kdor išče službo, plaže polovično cena
OMARE, postelje, lepe, po nizkih cenah, brez poviška, prodaja delavnica: Fabio Severo 7.
801
SLUŽKINJA pridna, z dobrimi spričevali, se
išče. Naslov pri upravništvu,	799
KUPUJEM dnevno čiste cunje, plačujem 40 stot. do 1 L. Solitario 1.	800
Občinska uprava v Sv. Petru na Krasu razpisuje mesto občinskega tajnika. Prošnje opremljene z rojstnim listom, državljanskim listom, spričevalom o lepem vedenju in o znanju slovenščine in italijanščine v govoru in pisavi, se morajo vložiti pri podpisanem županstvu najkasneje do 30. junija t. I. Plača po dogovoru. Sv. Peter na Krasu, 6. junija 1923. 305	Županstvo.
ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATOR1J
f. Gibih Michelangelo
Postojna (vila Jurca)
tehnični vodja Herry Fiel
Od 9 do 12.	(52
OiM In priM vlakov
JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Portogruaro - Benetke.
Odhodi: 0.15 o; 5,— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18— o.; 1*05 eks.
lohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o.; 1M>5 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks.
Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18.— o.
Dohodi: 8.15 o.j 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o.
Trst, Nabrežina, Divača, St. Peter, Postojna.
Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz.
Dohodi: 3.30 eks.; 7-15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o.
KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni). Trst, Koper, Bisjc, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*. 12.35. 18.30*.	.
Dohodi: 8.30*, 12.30, 17.55% 21.25.	:
Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.; 17.25 o.
Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.; 23.45 brz.
Trst, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o * Ne vozi ob nedeljah.
I
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovaua zadruga z omejenim poro3l\'oro
uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
0
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ure za strani oa 9 tio 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. ielef. 25^7.
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČF; KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI«
MALA SOBA se odda delavcu. Via Ginna-stica 21, vrata 15.	796
ZATEKEL se je mlad pes. Kdor ga pogreša, naj se obrne ra gostilničarja Frana Adamiča, Dolina pri Trstu.	797
POSTREŽNICA išče službe za več ur na dan. Ponudbe pod «Postrežnica» na upravni-štvo.	798
VODITELJ ali voditeljica, s kavcijo, se išče za skladišče vina. Naslov pri upravništvu.
787
SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II.	45
POZOR! Krone, korale, zlato, plaUn in zobov-fe p« najvišjih cenah plačuje edini gro sisi Belleli Vita, via Madonnina 10, I.	32
KRONE L 1.75, goldinarje L 4.65, 20-kronski zlati 83. — Via Pondares 6, I.	44
VELIKA ZALOGA sena, slame in ovsa najnižjih ceaiah. 1 vrdka via Udine 23.
po 754
TRGOVSKA HIŠA, e n »nadstropna, krasna, moderna, z velikim vrtom, je na prodaj. Natančnejša pojasnila v knjigarni J. Stoka, Trst, Via Milano 37.	770
l
v Trstu
ragistrovana zadr- z neomejenim jamstvom
Ulita Pler Luisl do MesMno tt. 4, L
BbresfDle Bavaitae toaaHK vlose 90
5°l
10 =
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 57//. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znažafo 30-40.000 , po 61///, ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne puSlce na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št. 16-04.	Tel. St. 16-04.
GiOOAHNI SFERZA
Trt, Vio S. Francesco d'Asslsl
Zaloga in izdalovalnica lasjoličnlh in železnih peti In štedilnikov.
Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč Iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča.
izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov.	(50)
NA PRODAJ lepo posestvo, 9 % oralov veliko, z dvema oralcmia vinograda, najlepša lega, % ure od postaje Slivnica pri Mariboru, 3 hiše, lepa klet s posodami, sado-nosnik, travnik, polje in gozd. Cena 400.000 Din. Pojasnila daje Marija Koprivnik, Maribor, Badleva ulica 15, ali dr. A. Juvan, odvetnik, Aleksandrova cesta 18.	77!
KUPUJEM žaklje vsake vrste. Zaloga via Solitario 21, Marija Bubnič.	775
POSTELJE L 90, chiffoniers 220, nočne omarice 50, umivalniki 220, vzmeti, zimnice iz iz morske trave in polvolne, popolna soba, solidna L 800. Fonderia 3.	786
BABICA, diplomirana, sprejme noseče. Ljubezniva oskrba, največja tajnost. Govori slovensko in nemško. Corso Gartbaldi 23/1.
791
GOSTILNA s koncesijo in inventarjem, so-čivnatim in senčnatim vrtom, na železniški postaji Opatija-Matulje, se radi preselitve takoj proda po nizki ceni. Pojasnita daje posredovalec A. Pegan, Matulje, Istra. (794
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter, preteklost in bodočnost. Trst — Via Geppa 10	658
Poslane*)
Zvedel sem, <Ja je ttiadnik neke zavarovalne družbe odvzel strankam, katere so pri nas sklenile zavarovalne pogodbo, tablice. Ako to odgovarja resnici, bom proti dotičniku postopal sodlnijsko; even-tnelne cbi'ekovadce naSe velike, svetovne zavarovalne družbe «L*Unioo» bo zadela istotako kazenska ovadba. Med tem poročam to ravnateljstvu t Genovi. Zavarovanci naše družbe naj se ne dajo begali, ker je vsakemu prosto dano, da se zavaruje, kjei* hoče.
Avgust Ravnik,
gen. zastopnik zav. dražbe «LXJnton» Gorica, Corso Vitt. Emanuele m it 28
1 Za Claak« pod (cm naslovom odgovarja niltvo le toliko kolikor mu zakoa veleva.
V knjigarni J. ŠTOKA
v Trstu« via Milane 37
je Izšla tretja izdaja priljubljene J. Stokove burke „Trije tički" in istega pisatelja nova dvodejanska burka „LAŽ1ZDRAVNIKA". Cena knjigi L 3.— priporočena poštna pošiljate v 60 stot. več. (263)
SKLADIŠČE
oetove kisline, žvepla in modre galice. M
ANTON GAMBEL
Trsi — Via Cmomo it. 1 a — Trst
V zalogi tiskarne „Edinost" se dobijo že izgotovljene tiskovine v italijanskem - slovenskem jeziku tičoče se
davka primiirii na	Bsk
Pošiljajo se proti p@yi§tju
Oglasi o .Edinosti4
imajo najboljši uspeh
CENTRALA TRST	()
Delniška glavnica L 15,000.000 Rezerve L 5.100.000
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
Afiiiranl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene
podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, ErcegnovI, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: Frank Sakser Stale Bank VALPARAISO: Banco Vugoslavo de Chile
Izvršuje vse bančne posle.
PREJEMA VLOGE
do hronttoe knjižice in oo tekočI račun ter lili oDresisIe po 3 V/c.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih
sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. == Daje v najem varnostne predale (saffes)__
Zavodov! uradi v Trstu:
Via Cassa dl Rlsparmio štev. 5 — Via S. Nicol6 štev. 9
Tclcfu H. m OH. 2676. mm Mišje §d 9.30 to 12.38 io od 14.30 do IS.