Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti ea celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za retert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarniei sprejemana ca leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za fetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXX.	V Ljubljani 14. kimovca 1877.	List 37.
Sporočilo bratovščine presv. Slednjega Telesa za leto 187G/79.
(Dalje.)
Razdelili so se paramenti, po tem ko so bili po cerkveni zapovedi blagoslovljeni, tako, da je dobila:
1.	Predmestna fara sv. Petra v Ljubljani: 1 stoto, 2 obhajilni burzi.
2.	Hiralnica pri sv. Jožefu v Ljubljani: 2 masna plašča, 1 albo. 3 humerale, 1 cingulum.
3.	Sent-Vid nad Ljubljano: 1. plnvijal.
4.	Dobrova: 1 koretelj, 1 štolo za obhajila.
5.	Brezovica: 1 velum, 1 stolo za litanije.
6.	Sostro: 1 pluvijal.
7.	Preska: 1 masni plašč.
8.	Jezica: 1 antipendij.
9.	Sv. Katarina v Topolu: 1 masno srajco, 3 humerale, 1 cingulum, 1 štolo za litanije, 6 rutic.
10.	Sora: 1 mašni plašč.
11.	Stara Loka: 2 altarni blazinici.
12.	Selice: 1 obhajilno burzo in štolo.
13.	Trata: 1 mašni plašč.
14.	Železnike: 1 velum, 2 koretlja.
15.	Nova Oslica: 1 velum, 1 potezaj.
16.	Zalilog: 1 pluvijal.
17.	ReteČe: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 stolo za obhajila, 3 korporale, 3 pale, 12 purif., 6 rutic.
18.	Bukovšica: 1 mašni plašč.
19.	Sorica: 1 mašni plašč.
20.	Cirklje: 2 albi, 6 humeralov, 2 cingula, 2 stoli za obhajila.
21.	Sent-Juri pri Kranju: 1 mašni plašč.
22.	Teržič: 1 masni plašč.
23.	Smlednik: 2 altarni blazinici.
24.	Preddvor: 2 burzi za obhajila, 1 stolo za litanije.
25.	Podbrezje: 1 mašni plašč.
26.	Duplje: 1 mašni plašč.
27.	Terbovje: 1 mašni plašč.
28.	Radolica: 1 mašni plašč.
29.	Gorje: 1 mašni plašč, 1 stolo za litanije.
30.	Boliinska Bistrica: 1 velum, 2 obhajilni burzi, 6 korporalov, 6 pal, 24 purif., 12 rutic.
31.	Brtznica: 1 velum, 1 štolo za litanije.
32.	Dovje: 1 mašni plašč, 2 oltarni blazinici.
33.	Lesce: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 štolo za obhajila.
34.	Ljubno: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 obhajilno štolo.
35.	Rateče: 1 antipendij, 1 obhajilno burzo.
36.	Komenda: 1 pluvijal.
37.	Dob: 2 altarni blazinici, 1 štolo za obhajila.
38.	Berdo: 2 altarni blazinici.
39.	Nevlje: 1 štolo za obhajila, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 rutic.
40.	Sela: 6 korporalov, 6 pal, 24 puritik., 12 rutic, 1 koretelj, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum.
41.	Tuj niče: 1 masni plašč.
42.	GoriČica: 1 velum, 1 koretelj.
43.	Radomlje: 1 antipendij, 1 altarni pert.
44.	Vodice: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 12 nurifik., 6 rutic.
45.	Rova: l burzo za obhajila.
46.	Šmarna Gora: 1 velum.
47.	Stranje: 1 koretelj, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum.
48.	Zlato polje: 1 mašni plašč, 1 burzo za obhajila.
49.	Verhpolje pri Moravčah: 1 koretelj, 1 štolo za litanije.
50.	Cemšenik: 1 mašni plašč.
51.	Dol: l pluvijal.
52.	Sv. Helena: 1 koretelj, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, J3 korporale, 3 pale, 12 purifik., 6 rutic.
53.	Sent-Gotarf/.: 1 velum, 1 burzo za obhajila.
54.	Kolovrat: 2 altarni blazinici, 1 altarni pert, 1 antipendij.
55.	Peče: 2 altarni blazinici, 6 humeralov.
56.	Cešnjice: 1 pluvijal, 3 korporale, 3 pale, 12 purifik., 6vrutic.
57.	Sent-Vid pri ZatiČini: 1 velum.
58.	Zalina: 1 mašni plašč, 1 štolo za obhajila, 3 pale, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum.
59.	Pnljica: 1 mašni plašč.
60.	Kopanje: 1 mašni plašč.
61.	Šmartno pri Litiji: 1 mašni plašč, 1 štolo za obhajila, 12 rutic.
62.	Račje: 1 mašni plašč, 1 štolo za obhajila.
63.	Seutjuri pod Kumom: 1 oltarni pert.
64.	Dobovec: 1 mašni plašč, 1 burzo za obhajila.
65.	Janče: 1 mašni plašč.
66.	Sent-Rupert: 1 mašni plašč.
67.	Trebelno: 1 velum, 1 štolo za litanije.
68.	Mokronog: 1 velum, 1 štolo za litanije.
6*.». Sv. Trojica pri T*rCiču: 1 pluvijal.
70.	Mirna: 1 vmašni plašč.
71.	Selo pri Sumbergu: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 3 korporale, 3 pale, 12 puritik., 6 rutic.
72.	Sv. Križ poleg Turna: 1 velum.
73.	šent-Jernej: 1 plašček za ciborij, 2 obhajilni burzi in 2vštoli.
74.	Čatež: 1 velum.
75.	šmihel pri Novem mestu: 1 antipendij, 1 obhajilno burzo in 1 štolo.
7o. Mirna Peč: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 1 štolo za obhajila, 3 korporale, 3 pale, 12 puritikatorjev, 6 rutic.
(Konec nasl.)
Lenoba Je gnjnsoba.
Na eno reč zlasti vsakdanji ljudje premalo gledajo, na to namreč, da bi brez dela ne postajali in ne postopali. Mnogi, k< na delo čakajo, po cele dolge ure, po poldne, e postajajo in posedajo med praznim šnekedra-njem, n. pr. tako imenovani postrežčeki po mestih, mn» i;i delavci pri vodah, nakladavci in razkladavci, po aedavci po sencah, po zimi tudi mnogi možki po kmetih itd. Ali bi se ne moglo dobiti kako delo, da bi delavci imeii kaj opraviti tudi ta čas, ko na delo čakajo? Ženske so v tej reči bolj praktične ter imajo vedno pri sebi vezenje (štrikanjej, po kmetih pa kolovrat, ter take, ki so pridne, nič ča a ne zgubč. Moški so v tem veliko boij nemarni in mnogi nočejo poiskati dela, če se d& tudi dobiti. Sploh rečeno: vsak naj bi si iskal dela, ker lenobi in prazno postopanje je mati vsih pregreh.
Pii Mariji jc bila zvesta spremljevavka njene čistosti njena vedna delavnost, kakor piše Dosenbah; predobro je namreč vedila, da nečista strast raste v mehkužnosti in tudi v lenobi. Lenoba je začetek vsih pregreh. Tako se glasi po skušnji poterjeni izrek sv. Duha, ki je postal pregovor. Z nečim se človeški duh vendar mora pečati, zakaj popolnoma nedelavnega si ga je težko misliti. Kdor si sam ne d& dela, temu d£ nekdo tirug opravilo, tisti uamreč, ki vedno stoji pred vratmi našega serca, da bi priprežal trenutek, v kterem bi če splazil v serce.
Zato so stari duhovni učeniki navadno rekli s sv. Avguštinom, da delaven človek je skušan od enega hudiča, len pa od brezštevilnih. Zato tudi sv. Bernard lenobo imenuje zbirališe skušnjav in hudobnih misel, mater brezpametnega žlobodranja, grob živega človeka. V lenobi se tedaj ne more nobena čednost dobro obnesti, naj manj pa čistost. Kakor v mlakužah in stoječih vodah žive le nečiste živali, tako bodo tudi človeškemu duh u pri pomanjkanju zadostnega opravila le nečiste miili iz temnega podzemeljskega brezna dajale opravila.
Kaj druzega uči skušnja? Vsled nedelavnosti so močni oslabeli in modri zgubili modrost. Kdo se ne spominja Samsona, Davida, Salomona in toliko drugih? Kje najdemo tudi sploh več razuzdanosti, ali mar pri tistih, ki od jutra do večera terdo delajo? Ali ne ve-likoveč pri tistih, ki čas z lenobo tratijo in zapravljajo ? Koliko nemarnega govorjenja se zgodi pri skupnem praznem posedauji po kerčmah, ali pa po druzih krajih! In ktere dni se več greha dela, ob delavnikih, ali ne veliko več ob nedeljah in praznikih, kteri se namesto v posebno službo Božjo obračajo v leno posvetno službo? Pač bi bilo torej želeti, da se ljudje ob nedeljah, kjer je prilika, tudi zvečer ob nedeljah cerkve bolj lastč in sploh več molijo.
Koliko jih mora pričati, da so bili takrat napadani od nečistih skušnjav, ko so leno doma posedali, leno na oknu sloneli ali na hišnem pragu stali, leno po cestah in Bprehajališih se vlačili!
Posl usai tedaj, kersanska mladost, svet, kterega je da! sv. Hieronim miadenču, ki ga je prosil za pomoček
zoper skušnjave, namreč: „Delaj vedno kaj, da te hudobni duh ne najde nikoli brez opravila." Ta svetnik je bil nad seboj spoznal moč tega pripomočka. Da bi živel v čednosti, se je že mladeneč podal v samoto; pa tudi tje so šle skušnjave za njim. Ogenj mladosti je skušal ohladiti s postom in telesnim pokor jenjem; toda zastonj, tudi zdaj je bil njegov duh neprenehoma nad-legovan od nečistih skušnjav. Kaj stori? Ne se zadovoljen z vednostnimi deli, s kterimi se je že pečal, ker je študiral latinske klasike, s tem ne še zadovoljen, začel se je učiti še hebrejskega jezika. Tako težavna se mu je zdela ta njegova vednostna naloga, da mu je večkrat serčnost upadala, da bi jo spolnil; toda uka-željnost ga je zopet vedno spodbaJala. In glej, s to prizadjano pridnostjo je dosegel zaželeni namen, namreč rešenje od hudih skušnjav. ,,Bogu hvalo dajem, piše, da od britkega semena učenja tergam sladko sadje." — Tudi tvojemu duhu naj primerno opravilo jemlje čas in priložnost, da ne boš mislil na uevarne ali grešne reči. Sploh pazi na oči in vse počutke, da skoz nje ne pride smert v dušo.
Čast in blagor mu, kdor zvesto rabi te pripomočke ter po izgledu Marijinem Bogu z neomadežanim telesom služi iu s čist-.m sercem d<«pade! Toliko bo vr.či čast, toliko veči blagor, kolikor močnejši so sovražniki, kolikor huji je boj.
Tedaj na vsak način preč z lenobo in brezdelav-nostjo! Mlad človek, ki je bil še le pred kratkim prišel v pušavo, je tožil velikemu svetniku, da je vedno skušan in napeljevan, da bi serčnost zgubil. Svetnik ga tolaži in mu obljubi, da bo pri Bogu zanj prosil in mu pridobil zmago zoper skušnjave. Mladi človek pa zopet pride in toži, da ni dobil Lič pomoči. Ker le vse nič ne pomaga, prosi sveti starček Boga, naj mu d& spoznati, kaj je s tem Človekom. Res mu je pokazal Bog tega mladega pušavnika v njegovi celici, kako je s križem rokama del dneva prespal in leno živel. Pokliče ga k sebi in mu pove, kaj je zvedil zastran njegove lenobe. Mladeneč je obstal, da je res tako, se je poboljšal, začel pridno delati in kmalo ni bilo več skušnjav.
Tako Bog hoče tudi pri tebi, katoliški človek! Nikar se postopaje in beračevaje ne opravičuj, rekoč: „minam dela". Dela moraš ti iskati, samo ne bo za teboj prišlo, in drugi, ki sami delajo, ti ga tudi ne morejo vselej iskati. In če si v veči nevarnosti zastran čednosti, bolj moraš delati, ne predolgo spati, život svoj moraš zatajevati. Delo, molitev, post prežene nečistega duha.
Nekaj o kine * ki h vražah in malikih.
Misijonarji po Kini in druzih jutrovih krajih med drugim poročajo tudi o vražah in malikih na Kineškem. Kitajsko deržavstvo, med vsemi na zemlji naj veče, šteje čez 400 milijonov prebivalcev, tedaj še enkrat toliko, kolikor Rusija, Avstrija, Francosko, Nemčija in Italija skupaj. Veliko tisuč je že katoličanov, pa pre-nezmerna večina je poganov; pač je treba toraj moliti za spreobernjenje tolikih slepih malikovalcev.
Nedavno so listi misijonskih naznanil (Katb. Mi?s.) prinesli tudi nekaj maliških slik v podobi altarjev. Ker je namreč malikovanje skaženo, popačeno razodenje, toraj tudi katoliške oltarje nekako posnemajo. Pa kako strahotne pošasti so po njih oltarjih! Kaj posebnega je, da povsod, kjer ne poznajo pravega Boga, imajo toliko opraviti s kačami, drakoni in preostudnimi pošastmi. Tudi prestoli kineških malikov, kakor so v listih misi-
jonskih naznanil fotografirani, so postavljeni zraven stebrov, ktere ovijajo strašansko velike, široko zevajoče kače. Odkar je bil satan perva človeka zapeljal v kačji podobi, od takrat ta izvirni sovražnik svoje zmote in laži trosi v kačji podobi; pri vsih sleparstvih mora biti kača. Kjer ni križa, tam je kača. Čitatelji gotovo še dobro pomnijo, kar je pred nekaj časom obširno na-znanovala „Danica" o nekdanjem kačjem malikovanji po Egiptu. Med kitajskimi malikovavci tedaj še vedno gospoduje strašilo kač, drakonov in enacih grozovitnost.
Kakor sploh malikovavci, tako tudi Kitajci imajo le krive zapopadke od unega sveta in prihodnjega življenja, od Boga in njegovega češenja; naj več pa pravega Boga še čisto nič ne poznajo. Skoro vsaka hiša ima svoje malike, pa tudi vsaka vas, vsako mesto časti lastnega malika, kteremu je sozidana „pagoda", tempelj. Na omenjenih fotografijah, ki so povzete prav v pago-dah, so razni maliki. Na pervi sedi na prestolu Džen-Hoang, ki ga časte za gospodarja zemlje, ob desnici mu st »ji Ven, malik vojakov, ob levici Vu, malik učenjakov, ob strani strahovit zmaj ovija steber; drugo je gosta skladba nekakih podolgastih tri- in večkotnikov in druzih raznih figur. Na drugi podobi, zraven strahotne tudi zevajoče kače na stebru, sedi na prestolu malik Tien-Hoang, ki veljd za vladarja nebes in derži v roki nekak ,,sveti osemkotnik", druga gosta šara je enako iz osemkotnikov in druge ropotije; ob strančh mu stojita dva druga malika. Tretja podoba je nekako žensko „nebeško godčevstvo" z zastavo (ali ne mara godčev-skim orodjem), ki ima v sredi tudi nekako pošast, podobno zmaju, škorpijonu, ali kaj?
Kako so tudi druge kineške šege popačene iz izvirnega razodenja, kaže naslednje.
Lansko poletje ni bilo navadnega dežja, kterega je bilo padlo meseca avgusta komaj par kapljic, in je tako bila skoraj popolnoma v nič djana jesenska žetev. Tudi v Kini spoznd vsak take nadloge za šibe iz nebes, in vsi so molili za dež; kristjani so prosili pravega Boga, pogani pa po svoji šegi svoje malike. Kakor pa celo mnogi kristjani imajo gerde vraže, da more kak človek točo napraviti itd., tako je enacih vraž med malikovavci še več. Ondi stanuje nek mandarin, vikši vradnik ali verski služabnik, kteri je v slabem slovesu, da ondi nikoli ne dežuje, kjer on stanuje, in toraj so mu dali pridevno ime: „suhi mandarin". Že večkrat je spremenil službo in kraj , pa nikoli ne more otresti od sebe zopernega priimka. Kaj stori? Da bi podložnemu ljudstvu vcepil boljši misii od sebe, opravlja očitne vaje pobožnosti. Silno se posti in moli; pa kljubu temu ni padla kapljica dežja z neba. Zdaj ima v svojem stanovanji 24 z vodo napolnjenih verčev ; 24 po ajdovsko pobožnih žensk mora vsak dan te verče obstopiti, in nekake izreke prepevati. Zadnjič se je celo očitno spo-vedoval ter se glasno obtožil svojih grehov, rekel je, da so njegovi grehi krivi splošne šibe. Dal se je 24 ur zapreti v ječo s hudodelniki, je z njimi ostudne jedi vžival in na vratu nosil hlod, kakor hudodelci. Zraven tega je poskušal tudi neke vraže...
Ljudstvo pogansko v obhodih nosi seboj svoje malike in jih prosi dežja. Ako morajo pa dolgo čakati na uslišanje, veržejo malike v kako mlakužo, jih valjajo po blatu, ter jih mnogoverstno zaničujejo, češ, da bi jih s tem omečili k uslišanju. Naj hujše dneve ima tako imenovani ,,deževni drakon" (zopet ,,kača"!), ki ga čaatč za gospodarja čez oblake, misleči, da zamore oblake zbirati in razganjati, jih na nebesu priderževati, ali pa ko dež jih na zemljo pustiti padati; z vsemi sredstvi si prizadevajo, da bi pošast preverili in sebi naklonili. O da bi pač ti ubogi ljudje spoznali, kako
neumne, smešne in prazne so vse njih šege, in v čem da je pa prava, edino rodovitna pobožnost!
Kako se tudi med pogani nahaja kak izgled poštenosti, kaže naslednja dogodba. Zadnje leto si je bil nek kristjan prihranil nekaj malo denara, kar je bilo zanj velik zaklad. Ker je pa spoznal, da v lastni hiši nima zadosti varnosti, ga sklen® i/nu-iti v varstvo nekemu poganskemu soroduiku, v čejrar rokah bi bil boljše zavarovan pred tatovi. Ta je imel sv. j ;a-«tni denar nad izbo (pod streho) skrit v posodah, z žrom napolnjenih, in je skril tudi denar svojega prijatia po takih posodah. Neko jutro zapazi veliko luknjo v zidu, skoz ktero ao bili tatje prederli, in odnesli žitne posode z njegovim lastnim denarom; tiste z denarom kristjanovim pa so nedotaknjene pustili. Velika je bila skušnjava, da bi se bil odškodoval z denarom svojega prijatia, in mu bil tako povernjen vsaj en del žalostne zgube: kdo bi bil zamogel njegovo nepoštenost na dan spraviti? Kako nepošteno bi bil v taki okolišini delal marsikter evro-pejsk liberalec in „švindler"! Vse drugač ie ravna! naš Kinez; precej gre k svojemu prijatlu, ter mu natančno povč ves dogodek in reče: .,Tvoj zaklad ni dalje varen pri meni; zdaj pridi ponj in ga odnesi, ne pogreša pa se ne en sold.
Glejte tedaj, kristjani, da vas pogani in malikovavci v poštenosti ne premagajo in ne osramotujejo!
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. (Sveto Detinsfvo in njnjovi obrtko-vavci) Ni gerših ljudi na svetu kakor so sovražniki svoje lastne vere in njeni preganjavci in obrek' vavci. Ni ga lepega djanja in naprave, da bi je ti ljudje z blatom ne mazali. Kolikor lepši je sad, toliko huje ga ose objedajo. Tudi prelepo „sv. Detinstvo" je to poskusilo. Ze davno je znan zanikarni francoski časnik „Siecle" zarad svoje zagrizene sovražljivosti zoper katoliško vero; zato ee ni nič čuditi, da G. iistopada 1875 se je bil zakadil celo v prelepo društvo svetega Detinstva. Obre-koval je nesramni časnik, da tiste naznanila misijonarjev, kako da v Kini starši otroke izpostavljajo in zametu jejo, so prazne laži; pa da denar, ki ga zbira bra-tovšina sv. Detinstva, se ne obrača za otročje sirotišnice, ampak za politiške namene. To je pač naj hujše raz-žaljenjenje poštenja zoper misijonarje same in zoper vse, ki se pečajo s sv. Detin3tvom. In kdo bi verjel, da to ostudno obrekovanje se je tudi v Ljubljani ne le slišalo, ampak tudi ponavljalo! Tako hitro in del^č se razširjajo laži in obrekovania, ktere služijo frajmavrar-jem, da čemijo cerkvene naprave! Toda „laž ima kratke noge", pravi pregovor po pravici.
Vodnik sv. Detinstva preč. gosp. pl. Girardin si je štel v sveto dolžnost za poštenje društva se potegniti, kajti to zadeva vesoljni katoliški misijon. Tožil je torej obrekovanja časnikarja Carcey-a, lastnika tega lista, zloglasnega About-a, in tiskarja Chaira. Sodnija se je vsestransko popolnoma prepričala, da je bilo „Siecle-vo" pisanje res naj krivičniši obrekovanje in izrekla je obsodbo 23. grudna 1875. Razglasila je namreč sodnija zatožene, da so krivi obrekovanja, in obsodila jih je, da so morali 1000 frankov škode poverniti, razen tega so morali pa še kazen plačati: Carcey in About vsak 300 frankov, Chair pa 100 frankov. (Eden malih udov sv. Detinstva, ko je to čital, je pristavil: .,Kaj to? Prepovedali, prepovedali naj bi taki časnik!"... Tako sodi nepopačeno serce.) Naj se tedaj primejo za nos tudi Ljubljančanje, kteri so obrekovanje širili in naj zdaj laži preklicujejo, kteri so jih sejali, zakaj obrekovanje
je Bmertni greh in ob enem tatvina, ki se mora popravljati s povračevanjem dobrega imena.
Iz Železnikov, 8. septembra. Danes leži na mertva-ikem odru eden zmed naj bolj verlib možakov naie fare, mlinski posestnik in občinski odbornik Matevž Klobčič, po domače Martinek, ki se je uinoč po kratki bolezni preselil v boljšo domačijo, kot je zemlja v naših otožnih časih. Kajni (oče I. 1874 umerlega blagega frančiškana o. Dominik-a) sicer ni bd kak novošegen oh-kanec, ampak ie priprost mož, pač pa dober kristjan in zraven tudi izversten narodnjak. Blagor slovenske domovine mu )e bil ena naj glavnejših želji, in o volitvah šel bi bil v ogenj za pravično narodno reč. Tudi med onimi, ki so z velikim trudom postavljali pervi temelj za našo novo cerkev, nahajal se je rajni v pervi versti. Naj mu vse to poplača milostni Bog z odliko večne slave!	J. L.
Jli«ijon«ke »poroiHa r. P. Valjavca.
XLI.
Sveto podan je v Zabnicah na Koroškem od 11.-19. sušca 1872.
(Konec tega oddelka.)
Solze serčnega ginjenja so se potem utrinjale po licih viiemu pastirju lepe kerške vladikovine, in 4. aprila t. 1. je takole odpisal gospodu sporočevalcu vŽabnice:
,.Obširno in tolaživno sporočilo čast. župnijstvado 25. p. m. o obhajanji misijona v Zabnici po dveh očetih jezuitih v dnevih od 11. do 19. sušca t. 1. se na znanje vzame z izrazom nadpastirjevega veselja ter se gosp. župniku Kerčniku za oskerbljenje misijona in za ne-utrujeno spovedovanje njemu in gosp. kaplanu Wieserju izreka preserčna zahvala z gorečo željo, da bi vsejano dobro seme sad rodilo v ouhovniji in bi tudi druge du-hovnije spodbujalo k posnemanju."
Kerški knezo-škofijski ordinarijat v Celovcu, 4. aprila 1872.
V alt nt in s. r.
Gosp. župnik je dal vso duhovnijo svojo v posebno varstvo Jezusovemu presv. Sercu, zato zdaj zapisovanje v apostoljstvo molitve ali bratovšino Jezusovega Serca dobro napreduje. Poročil sem, nam piše v Kepnje tudi v tej zadevi, mil. škofu. Do 7. aprila se jih je čez 300 oglasilo (vsa duhovnija ima komaj dober tisuč duš), ki so volje pristopiti. Do 1. maja, mislim, bo vse poravnano, da bo družba Jezusovega Serca vstanovljena. To je sad sv. poslanja. Z Božjo pomočjo mislim to doseči, da se naši ljudje nc bodo več sramovali tudi med letom hoditi obilneje k spovedi in sprejemati ss. zakramente. In res, doseglo se je, nam piše v Šmartno na misijon, prišlo jih je veliko k spovedi — pervič morda, kar duhovnija pomni, — ljudi med letom, pravim, k spovedi 2. in 3. maja v cerkev sv. lina? Misijon yse doseže. Ostra, pravi, je bila vaja, pa dobra šola v Zabnicah.
Liberalci, menim, bodo vse zgubili pri Zabničanib, sosebno zdaj ko vejo sporočevalca na Terbiži, ki je pisal ,,Freien Stimmen" in judovskim mavtarskim listom na Dunaj, kakor so: ,,Neue treie Presse4', „Morgenpost", „Tagespost" itd. Ta sporočevalec je brezposlenjak, tujec, ki je veliko soboto v očigled slovesne procesije s presv. Kešnjim Telesom slonel na mostovži s pokrito glavo in tlečo smodko med zobmi...
Zares čudno jc, koliko je bivanje dveh ubozih jezuitov napravilo vika in krika! Meniii so, s tim poslanja na Koroškem med Slovenci udušiti. Velik vihar so zares
naredili po časnikih nemških mavtarskih zoper nas — jeli bo pa Bog in kolika časa poslušal in gledal to divjanje zoper Kristusa svojega, nas bo pa v kratkem skušnja učila.
Se enkrat se Bogu iz serca zahvalim, da mi je dal na Koroško med svoje brate priti in njegov sv. evangelij oznanovati.
3. julija je prišel preč. g. župnik žabniški v Repnje nas obiskat. Pravil je, koliko dobrega je storilo pervo poslanje na Koroškem. Bolna oseba, ki je njemu in nam toliko skerbi napravila, je zdai popolnoma zdrava, in kar je še več, veliko boljša je od prej. Nikoli še ni bila tako pametna v vsem življenji kakor je zdaj po srečno prestani toliki skušnji. Uni ovaduh pa, ki je misijon in misijonarja hotel ogerditi, je brez službe na Terbiži. (Bog spreoberni njega in vse slepe sovražnike sv. reči na prošnje Marije Device, zakaj taki ljudje so čez vse nesrečni že na tem svetu, — kaj še le v večnosti! Vr.) Tako se je Bog sam potegnil za svojo reč; prošnje od sv. Jožefa v devetnici so veliko storile pri presv. Serci Jezusovem. To preljubeznjivo močno Serce vse naše zovražnike v nič dene, kadar koli se mu priporočamo v svojih potrebah. Naj bo še kaj tako težavnega, vse premaga, vse predere ono — zato naj bo vedno preslavljano presveto, premogočno Serce Jezusovo.
O začetku šolskega leta.
Ntko/iko zlati/t z<rn šolski mladini.
Prinesel je češki ,,Blahovčst" prav lep spis dragi češki mladini za začetek šolskega leta (na začetku škol-niho roku), ki je res vreden, da tudi slovenskemu šolstvu kaj podamo iz njega in poleg njega.
Spretni slikarji, pravi Jan. Nep. Desolda v omenjenem spisu, znajo v nekoliko čertah zaznamnjati podobnost cele osebe, ktero namerjajo naslikati, ter iz teh malo čert zamore vsak spoznati človeka. Temu podobno se dd tudi le z nekolikimi lastnostmi poznamnjati vzor poštenega dijaka. Ktere pa bi bile te lastnosti? 1. Doma pridnost, 2. v šoli pazljivost, 3. v hiši Božji pobožnost, 4. pov soc strah Božji.
1. Vsak živi človek je rojen za delo, kakor tič za ferčanje; za delo si odmenjen tudi ti, predragi keršanski miadeneč, za delo te je Bog obdaril z zmožnostmi, dušnimi in telesnimi. Kako hudo in težavno pa je delo pre-mnozih naših bratov. Le poglej kmeta, dninarja, kako se trudi, poti in peha od jutra do večera, da si pridobi potrebnega živeža. Kako nadležno vročino terpi poletu, kolik mraz po zimi, da preživi sebe in družino! Pa kako slabo preživi! Dostikrat ni kruha pri hiši, pa tudi velikrat celo vsega manjka, ali pa je tako pičlo, da se domaČi lačni vsedajo k mizi iu lačni vstajajo! Kako britko je kmetu, kadar se je celo leto trudil, nazadnje pa ima vendar le malo pridelka, slabo letino, zopet le lakoto in pomanjkanje!
Tebi pa je Bog pred tolikimi tisučimi tvojih so-bratov odmenil to milost in dobroto, da te je pripeljal na krasno, blagovito pot ved in umetnost, ter imaš naj lepši priliko se bogatiti z vsakterimi učenostmi in znanji na umu, vsak dan bolj olepšati si serce z naj boljšimi lastnostmi, ki delajo poštenje človeku in mu pripravljajo blagor za prihodnje. S čim, povej mi, si zaslužil take prednosti, ktere pred drugimi vživaš? Spoznati moraš, da zgolj dobrota Božja ti jc naklonila ta lažji stan. Prav černa bi biia tvoja duša, ostudna nehvaležnost proti Bogu, proti staršem, proti višjim, ako bi v svojem lepem stanu ne bil prav marljivo priden, stanovitno delaven in bi ne spolnoval na tanko vsih dolžnost, ktere
so ti naložene v tvojih okolišinah. Kajti življenje naše v resnici ni igrača, učenje, potrebna priprava k prihodnjemu stanu se ne smč za igro ceniti. Koliko upanje stavijo v tč tvoji starši, tvoji drugi domači in sorodniki, kadar te dajo v šolo. Ti bi bil alep&r, goljuf in tat, ako bi nemarno vžival dobrote staršev in druzih ljudi, svoje dolžnosti pa zanemarjal. Vari se tedaj brezdelnosti, lenobe, postopanja, s čimur bi za izobraževanje odločeni čas nemarno tratil!	(Konec nasl.)
Razgled po »vetu.
Zamurci in katoliška Cerkev, pa laži-narodnost. Tednik „ Amerika" ima spis, ki daje snutek k tehtnemu premisleku tudi Slovencem in Slovenom sploh. Spis pravi kar naravnost, da v resnici olikani in taki, ki poznajo zgodovino preteklosti, so že davno davno vedili, da zamurec nima nobene zvestejši prijatlice kot je katoliška Cerkev. Spis omenja jezuita Petra Klaverja, ki je vse življenje daroval ubogim terpečim zamurcem, on, sin naj višega katoliškega plemstva, ki je zapustil svoj grad in dednino ter je postal za vselej radovoljen služabnik zamurcem. Io v tem ko beli Amerikanci še zmeraj piaano gledajo v svoji drušini dimastega zamurca, so jih Klaver in njegovi duhovni sinovi vsak čas cenili ko svoje brate in tako tudi z njimi delali. Katoliški cerkveni zbori v Mexiki in Limi so priporočevali pod učevanje zamurskih sužnjev v keršanskcm nauku, so njih zakone jemali pod cerkveno brambo, gerdo delanje z njimi pa so s cerkvenimi kaznimi (cenzurami) stra-hovali.
Iz enega djanja pa ae posebej razodeva, kako tudi med daljnimi še nekatoliškimi zamurci raste občutek in spoznavanje, kolike ima katol. Cerkev zasluge za zamursko ljudstvo.
Krivoverski metodiški škof J. M. Brown je v me-todistiškem listu „The Independent" Indijane svaril pred „napadi rimsko katoliške Cerkve na njih verste", tedaj jih hujskal zoper katoliško vero. Duhoviti, pravi zamurec Edv. V. Blyden, predsednik zamurske univerze v Liberiji, pa je zadevo katoličanov in nekatoličanov do zamurcev tako jasno posvetil, da se imamo tudi v Evropi iz tega veliko učiti, ter katoličani zlasti spoštovati svojo Cerkev. On terdi, da misleči zamurec nika kor ne more študirati zgodovine, da bi — hočeš nočeš — ne prišel k spoznanju hvaležnosti, kt*ro je njegov černi rod dolžan katoliški Cerkvi. Edini keršanski zamurci, ki so se sami oprostili in svoje stanje kakor svobodni deržavljani ohranili, so bili Hajtovci — katoličanje, pravi Blyden. (Se vč, da tukaj ni naša reč preiskovati, če je bilo prav ali ne prav, da so se vzdigovali.) In naj slavniši zamurec, kar jih je keršanski svet dozdaj rodil, Toussaint L'Ouvertir, je bil tudi iz te (katoliške) Cerkve.
Afrikanec dalje piše in pravi: „Rim je veliko zamurcev, moškega in ženskega spola, prištel med svetnike. Ktere časti pa je protestanštvo zamurce vredne štelo? Ze v 16. stoletji je bil neki zamurec profesor latinskega in greškega jezika v Granadi in vzel je v zakon imenitno Spanjolko. Njegov apominek stoji še danes v stolnici Xenilskega mesta. Ktero protestanško mesto je terpelo kacega zamurca med avojimi profe sorji? Zgodovinarji braziljski preslavljajo ime zamur-skega generala Enrika Diaz-a. In on ni bil edini svojega (zamurskega) rodu, ki je v pTtugieški vojni dosegel visoke častne in službine stopnje. Je li kaj ena cega v navadi tudi pri armadah protestanskih ljudstev? In je li mar metodiški (t. j. krivoverski) škof zamurcev,
John M. Brown, ki je pisal tisto svarilno pismo, tudi 8&m zamurec?"
Vse te pojasnila so pa toliko znamenitiši, ker g. Blyden, ki tako spoštljivo piše o katoliški Cerkvi, asm ni katoličan, temuč v več krajih svojega pisanja dosti jasno kaže, da je unitarec
Vse to kaže, kako je katoliška Cerkev res Ijud-stvena, demokratična v dobrem pomenu: marsikteri narodnjaki (?) pri nas pa ae ravno s tim štulijo za narod delati, da to avojo lastno Cerkev čertijo, tarejo!
Koliko škodo dela protestanštvo keršanskim milijonom med pogani. O protestantih in poganskih misijosih piše misijonar iz Indije: „Tovaršija med protestanti in pogani pripelje vselej k zaničevanju keršanstva. Msgr. Anton Trollope pravi po skušnji o tem: Prevelika druž-ijivost rodi zaničevanje. Kako bi tudi moglo drugač biti? Hindu (Indijan — pogan) n. pr. je terdno prepričan, da molitev, premišljevanje in spokorne dela so neločljive od prave vere; anglikanski (krivoverski) škof dr. Kotton, ki je umeri v Kalkuti, jc pa učil, da apo-kornost ni potrebna v protestantovski veri. Kaj ai mora Hindu misliti? Več še kot posvetno življenje in poče-njanje, potrata in zapravljivost protestanskih misijonarjev so krive njih nasprotovanji in zagrizeni napadi, da pogani začnejo keršanstvo sovražiti in zaničevati.
Znamenito je, kar v tem oziru pripoveduje Herbert Meade o protestanškem misijonarju: „Govoril je z menoj skor pol ure, ne da bi bil rekel besedo čez rimsko-ka-toliške misijonarje." To se mu je zdelo tako nenavadno, da se mu je vredno zdelo to posebno omenjati. Nesrečen nasledek protestantizma je ta, da spreobračanja poganov stori nemogoče. Na tisuče protestantov je priča temu. Pogani mislijo, da vera, ki ae jim v stoterih različnih in nasprotujočih podobah ponuja, ne more biti prava; namesto da bi tedaj preiskovali, če ni keršanska vera, zoper ktero se vse druge borijo, edino prava, sa-metujejo tudi to s protestanškirai svojati vred, o kterih pravijo: „Kakošna mora biti ta vera, ki jo morajo njeni spoznavavci vedno prenarejati in popravljati?"
Palgrave pripoveduje, da tudi mohamedani pravijo, „da vera, kakoršna je prote3tanska, ni vredna, da bi se resen mož za njo menil". („Kath. Miss.")
Za dom in moIo.
Marija nrjtričakovano jtouiaja.
V nekem večem mestu je živela družina v veliki revšini. Štela se je popred med premožnejše, toda po nezadolženih nesrečah prišla je bila v tako britke okolišine, da je bil oče prisiljen opravljati navadne dni-narske dela, da je ženi in čveterim otrokom prislužil potrebnega živeža. Za moža, ki takega dela ni bii vajen, je bilo to dokaj hudo in večkrat mu je bilo delo ailno težavno. Al? nesreče še ni bilo zadosti. Huda bolezen je položila ženo na posteljo, štirnajst dni potem sta mu zbolela tudi stareji dva otroka. Kevšina je bila toraj prevelika.
Vernivši se z dela sedel je stiskani, breztolažni mož in oče nekega večera pri postelji svojih ljubih, da z njimi noč prečuje. Polastila se ga je britkost, ki je bila že blizo obupnosti, in mati, sicer pobožna kristjana, ga ni mogla več tolažiti. Nato pravi starejše dete, deklica: „Oče, ljubi oče, Marija pomaga; le prav z zaupanjem molite Cešeua Marijo, in Marija bo pomagala!" — »Tega ne morem več", pravi oče z derhtečiro glasom, plane kviško in zbeži ven v temno noč. Kakor is uma je begal nekoliko časa okrog; kar se mu vder6
solze, pade oa kolena in kliče ia globočine duie: „0 Marija, uamili se, o Marija, pomagaj!" In potem je molil zaupljivo z razpetimi rokami Češena-Marijo. Hoteč vstati je začutil, da je bil na nekaj terdega pokleknil; pošlatal je in našel pismovnico polno bankovcev. Hotel je iti domu z namenom jo drugi dan izročiti nedotaknjeno lastniku; kar se mu približa gospod in ga vpraša, če ni našel pismovnice. ,,Našel Bem jo", je bil odgovor, „tukaj je" Gospod, sodeč najberže po revni obleki, mu je dal petdesetak in ga je vprašal, če je ubožen. 8 solzami hvaležnosti je rekel srečni najdnik: „Bilsem; zdaj nisem več."
8 serčno hvaležnostjo do Boga in Marije, pomočnice v potrebi, in do bluzega dajavca je hitel domu. Drugi dan je prišel tudi gospod, ki je bil zgubil listnico, je poprašal zastran okolišin te družine in je pomagal z obilno podporo. Zdaj se je povernilo veselje in sreča v siromašno kočo, bolna mati je kmalo zopet sadobila zdravje: tudi otroka sta zopet ozdravila. Rev-šine in siromašt\a je bilo konec in polagoma je prišel oče zopet nekoliko do premoženja.
Gotovo se je večkrat spomnil one ure britke sile, one Cešena-Marije, in s preserčno hvaležnostjo do svete Device čudežne pomoči, ktero mu je bila poslala. (Iz pridige med Smarnicami v cerkvi sv. Pavla v Pasovu.)
znanile v „Danici". Priporočave pa tudi še svoje brate in druge sestre, posebno enega brata, da bi se spoznal in se zopet poprijel svete vere.
Z Gorenjskega, 21. avgusta 1877.
Družbine zadeve.
Za žive in mertve družnike in za vse bratovsko priporočevane potrebe se večkrat opravljajo ss. maše pri altarji Naše ljube Gospe (zdaj, ko se ta altar popravlja, pa pri kakem drugem altarji), in to iz milošenj, ki se radovoljno dajejo bratovšini. 8 tem je rešeno tudi večkratno vprašanje, če je treba kako milošnjo bratovšini podeliti. To namreč ni potrebno, ako pa kdo kaj daruje, je posebno dobro delo, rberne se za bratovske potrebe, kakor za omenjene ss. maše, za stroške, ki jih dela dopisovanje z materjo bratovšino v Issoudun-u, pošiljanje udov, za olje t<-r svečavo itd. pri altarji Naše ljube Gospč. Znano je, da v češenje naše do Marije Device, v znamnje naših neštevilnih ponižnih prošenj in živega zaupanja do Nje celi dan gorite na altarji dve rudeči lučici.
Tudi se imate v kratkem v natis dati dve prav koristni knjižici: ,,Straža Jezusovega Serca" in „Go-rečnica Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca", kar bode precej stroškov prizadelo.
Cvet #m zati zveste motit ve.
Zahvale.
St. 1. Preserčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca Jezusovega, za prejeto milost, ki sem se v velikih dušnih in telesnih potrebah k njej zatekla! Ze tretji dan devetdnevnice je bila moja prošnja že popolnoma izpolnjena. Obljubila sem, ako bodem uslišana, precej po „Danici" razglasiti. Zatecite se, predragi bralci, k Mariji, ker ona gotovo usliši vsako prošnjo.
V	Ljubljani, mesca majnika 1877.
L. M.
St. 2. Po storjeni « bljubi naznanjam s hvaležnim sercem, da mi je dvakrat v silo nevarni bolezni, ki je napadla pretekli mesec mojo živino, na priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca očitna pomoč došla, in je zdaj živina, o ktere ozdravljenji je hitro poklicani zdravnik zelo dvomil, popolnoma čversta in zdrava.
Medvodami.	A. J.
St. 3. Pnserčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca, ki mi je že več prošenj milostljivo uslisala. Zdaj pa sem še eno posebno prošnjo imel do Nje, in sera obljubil, če bom uslišan, da hrčem po »Zgodnji Danici" razglasiti. Cešena bodi Naša ljuba Gospa! Mojo prošnjo je uslišala in moje želje so se popolnoma spolnile. S to zahvalo bodi moja obljuba rešena!
V	Dobrepolji, 9. septembra 1877.
M. Ž.
Prošnje.
St. 1. Kmetiška družina, ki se zarad velicih zadreg v časnih rečeh in bridkih hišnih nadlog že dalj časa za rešitev priporoča v devetdnevnicah v priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca, prosi ude te bratovšine in vse bralce ,,Zgcd. Dan." ob enem, naj za njo k Mariji, pomoči kristjanov, darujejo kak zdihljej.
St. 2. Priserčno se priporočate dve sestri Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca in sv. Jožefu za pomoč v dušnih potrebah, posebno pa tudi v veliki telesni stiski. Ako se nama na boljše oberne, bove na-
Življenje Stirnajsterih pomočnikov v sili.
V. 6'y. Vid, spričevavec ali marternik.
(Dalje.)
Ko deželni poglavar Valerijan zve, da Vid očitno sposnava in moli Kristusa, pokliče njegovega očeta Hila pred svoj sodnji stol, in mu reče: „Prečsstiti Hila, moj prijatelj! slišim, da tvoj sin križanega človeka, ki ga njegovi častivci Kristusa in Boga imenujejo, neprenehoma časti in moli, naše bogove pa zaničuje zoper cesarjevo postavo. Primoran sem tedaj ga poklicati pred našo sodbo."
Nato je bil Vid pred sodbo pripeljan, in Valerijsn ga tako-le nagovori: „Zakaj ne daruješ našim neuraer-ljivim bogovom? Ali ne veš, da je naš slavni cesar to zapovedal, pa tudi ukazal vse kristjane pomoriti, če se bojo njegovi zapovedi ustavljali?"
Sveti mladenček, poln svetega Duha, brez strahu in trepeta, moško pred njim stoji in se pokriža, rekoč: „Hudičem se ne bom nikoli pridružil, kamnatim in izrezljanim vašim podobam ne bom nikdar in nikakor časti skasoval; zakaj jaz verujem v živega Boga, in njemu služi duša moja z vso otroško vdanostjo."
Ko njegov oče Hila te besede sliši, zažene silno velik vek, ter se oberne k svojim prijatlom, rekoč: „Ob, oh, jokajte z menoj vred vsi prijatli moji! ker v duhu previdim, da gre moj edini sin v pogubo." Sin se k očetu oberne, rekoč: ,, Ne, ne, oče moj! jaz ne grem in ne morem iti v pogubo, ker stopim v družbo pravičnih."
Nato reče deželni poglavar sv. Vidu: „Zavoljo tvoje plemenite rodovine in zavoljo tvojega častitega očeta, ki je prijatelj moj, sem ti dosihmal zanašal, in nisem s teboj ravnal po ostrosti cesarjeve postave; zdaj pa, ko vidim tvojo termo in svojeglavnost, ti jo hočem s šibo izbiti iz tvoje glave.
Valerijan ukaže svetega dečka šibati. Po šibanji vpraša Valerijan mladenčka: „No, boš še termast in nepokoren? Boš li daroval našim bogovom?"
Deček mu odgovori: „Sej sem ti že povedal, da jaz mčlim le Kristusa, Sina živega Boga/1
Valerijan se razserdi in ukaže fanta s palicami pretepati.
Ko se njegovi služabniki k temn pripravljajo in za pslice primejo, jim oterpnejo roke, in deželni poglavar vpije: Gorje meni! roka se mi kerči, veliko bolečino čutim v nji. O moj Hila! ti nimaš sina, ampak čaravca."
Sv. Vid odgovori: „Nisem ne čaravec, ampak služabnik svojega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je mertve v življenje obujal, po morju hodil, vetrovom in valovom zapovedoval; z njegovo močjo tudi lahko ozdravim tvojo roko."
Valerijan mu reče: „Stori to, če moreš, potem bom verjel, da uisi čaravec, ampak služabnik tistega Boga, ki ga ti pravega Boga imenuješ."
Sv. Vid vzdigne oči v nebo in m61i: „0 Gospod Bog! usliši mojo prošnjo zavoljo pričujočih, da verujejo v Gospoda našega Jezusa Kristusa, Sina tvojega, ki živi in kraljuje s teboj v edinosti sv. Duha. V imenu tega našega Gospoda Jezusa Kristusa — bodi ozdravljena tvoja roka!" V tem trenutku so nehale vse bolečine in roka je bila zdrava.
Deželni poglavar izroči dečka očetu z besedami: „ Pojdi in poboljšaj svojega sina, da bo voljno daroval našim bogovom in da ne bo pokončan."
Ko oče svojega sina domu pripelje, se mu na vso moč sladkA in liže, da bi ga preveril; pokliče godce v hišo in povabi mlade pesavke, naj bi mu serce spridile, hudo poželenje v njem zbudile in ga tolikanj ložej od keršanstva odvernile. Sveti, 121etni mladenček pa jedo vsega tega gluh in slep; oči ima v nebč vperte in moli: „Čisto serce vsivari v meni, o Bog! iu ponovi v mojem oserčji pravega duha. Potertega in ponižnega serca, o Bog! ne boš zaničeval." (Ps. 50, 12. 19.)
Ko oče svojega hudobnega namena ne doseže, zapre sina v sprelepo, mnogo ozal jšano sobo. Sin pa poklekne in rnčli: „0 Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ozri se na me, usmili se me, in poterdi me s svojo močjo, da me peklenski zmai (irakon) s svojo hudobo in zvijačo ne premaga, in da se malikovavci ne vesele, in tvojih včrnih ne zasmehujejo, rekoč: „Kje je njih Bog?" Nebeška svetloba razsvetli vso sobo, prijetni duh se razširia po vsi hiši, Hila in vsa njegova deržina stermč, Hila vpije: „Berž ko ne so prišli bogovi obiskovat mojo hišo", teče k Vidovi sobi, odpre duri in zagleda v nepopisljivi lepoti in svetlobi sedem angeljev, ki pojejo: „Svet, Svet, Svet!"
Po toliki svetlobi Hila pogled zgubi, ter vpije: „0h, moj sin! oslepel sem in neznansko bolečino čutim v glavi." Vsa družina joka zavoljo nesreče, ki je zadela njenega gospoda. Mesto se potrese, ljudstvo iz hiš skupaj vre, deželni poglavar Valerijan hiti v Hilovo hišo, vidi slepega in vpijočega možd ter ga vpraša, kaj se mu je prigodilo. Hila mu povč, rekoč: „V razsvetljeno sobo svojega sina sem pogledal in sem vidil sedem bogov; njih oči so bile kakor zvezde, njih obrazi kakor blisk; moje oči niso mogle prenašati tolike blišobe; zgubil sem pogled in čutim strašne bolečine."
Valerijan mu reče: „No, prav imaš! bogovi so svojo moč pokazali." Nato prime slepega prijatla za roko, in ga pelje s pomočjo svojih služabnikov v Jupi terjev tempelj. Hila poklekne pred malika in mčli: „0 Jupiter, nepremagljivi bog! če me ti osdraviš, ti bom daroval pitanega junca." Hila dolgo časa moli, bogove na pomoč kliče; pa ni nič opravil, še čedalje veči bolečine čuti. Sv. mladenček pa doma z vso otroško gorečnostjo za svojega očeta m6li, rekoč: „0 Gospod Bog, ki si Tobiju zopet pogled dodelil, usmili se tudi mojega očeta; daj mu pogled, če je tvoja presveta volja!"
Hila, slep in bolan domu pripeljan, pade k nogam
svojega sina, rekoč: „Moj sin, ozdravi me!" Sin: „Oče moj! ali bi bili radi ozdravljeni?" Oče: ,,0 moj sin! kaj pa da, želim ozdravljen biti." Sin: „Ljubi moj oče! če hočete zdravje zadobiti, se morate odpovedati vsim svojim bogovom: Jupiterju, Juni, Minervi, Vesti, Apolonu itd." Oče vpraša: „Kako hočem to storiti?" Sin mu odgovori: „Odkritoserčno spoznajte, da vaši bogovi niso bogovi, ampak hudiči, in da podobe bogov, ki ste jih dosihmal Častili, nimajo celo nobene moči v sebi, in jim posihmal no smete darovati."
Oče mu odgovori: ,, Kar ti od mene zahtevaš, tega ne morem storiti."
Sin mu reče: „S prežalostnim sercem spoznam, da ste zakerknjenega serca in nevredni tolike milosti; vender pa bom prosil svojega Gospoda Jezusa Kristusa, naj vam zopet podeli pogled, to pa zavol|-» p i'ujočih, da spoznajo njegovo vsegamogočnust iu časte njegovo presveto ime." Sin položi roko na oči svojega očeta, in m61i: „0 Gospod Jezus Kristus, ki si bil od rojstva slepemu s svojo močjo pogled dodelil; pri tvojem pre-svetem imenu te ponižno prosim, daj mojemu očetu spet pogled, dasiravno ga ni vreden zavoljo svoje nevere; da bodo tvoji sovražniki osramoteni, tvoji verni služabniki pa oveselieni."
Pri tej priči padejo očetu luskine iz oči, tenko vidi in ne čuti nobene bolečine.
Nehvaležni, terdovratni Hila zavpije: ,,Čast in hvala bodi našim bogovom, ki so me ozdravili, ne pa tvojemu Bogu!"	(Dalje nasl.)
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Iz Amerike je prišel te dni čast. g. misijonar Luka Možina, ki je v škofiji našega rojaka milg«8p. škofa Mraka in je dobil odpust za šest mescev. Obiskal bo svoj dom v Javorjah, potem pojde v Rim in morebiti tudi v Jeruzalem, kakor g03p. Jož. Buh pred nekterimi leti. Po njem so naročili preč. gosp. škof Mrak, da naj p< šljemo tje podobe r. Škota Baraga, po kterih Amerikanci močuo pr«šajo. Se jih je precej; pa kdor jo tukaj želi imeti, naj se zdaj oglasi, ker pri redkem vprašanj po njih jih tukaj ne bo kazalo dosti priderževati, naj jih pokupijo Amerikanci, ki jih žele. Izkupni denar gre za misijon. — Tudi Knoblehar-jevih in Čebul je vi h podob je še precej.
Orgljarska iola, katero napravi „C e c i 1 j s k o društvo" vsled §. 3. svojih pravil, se začne v ponedeljek, 1. oktobra, v Alojznici. Učdo se bode: cerkveno petje, igranje na glasovir, harmonium in orgije, glasbina teorija, liturgika, in zgodovina cerkvene glasbe. Učenci, ki so se že oglasili, naj se prej pridejo zapisat k društvenemu tajniku gosp. Gnjezdu v Aiojznico.
Do zdaj se je oglasilo že 19 mladenčev. Vidi se, da za to lepo umetnost imajo veselje naši rojaki.
Na Dobrovo je to leto med šmarnimi mašami prihajalo prav veliko romarjev, tudi gosposkih iz Ljubljane. Ves čas je spovedoval in ob nedeljah pridigal dobrovski domačin č. o. Verhovec iz Jezusove družbe. Zanesljivo tedaj je šlo od Marije D. na svoj dom veliko uslišanih, v britkostih potolaženih, na duši ozdravljenih in rasve-seljenih. Sv. Marija Dobrovska, za nas Boga prosi!
V 8t.-J08tll pri Polhovem gradcu bodo to nedeljo blagoslovljene nove orgije, ki so jih izdelali mojstri Zupani iz Krope.
Dohovne vaje za mašnike Lavantinske škofije zo se od 10. -14. t. m. obhajale na Kisli vodi (Sauerbrunn).
Milostlj. gosp. knezoškof in okoli 70 duhovnikov se jih je vdeleževalo. Voditelj njim je bil dominikanec č. P. Peter iz Gradca.
Srečke, srečke! Poslano je iz Gorice veliko srečk sa sidanje cerkvice v vstavu ubožnib šolskih Sester za dobro odrejo ženske mladine; pa le malo so jih gg. iajmoštri oddali. Vredništvo tega lista jih zamore osker-beti, kdor ktero želi, po 50 kr. Srečkanje bo 9. grud. in areček je 300, lepih ženskih ročnih del.
Na Kerkn otoku (Veglia) je umeri 4. sept. v. č. g. Janez Jožet Vitezie, ondotni škof, rojen 27. avg. 1806, posvečen 1829, v Avgustineju na Dunaji dohtar sv. pisma imenovan, in 8. sept. 1855 škof posvečen. Zadnji čas je bil popolnoma oslepel, ter je ves vdan v Božjo voljo prenašal to nadlogo. K. 1. P.
Litomerski Škof Avg. Vahala je 10. t. m. umeri. R. I. P.
Iz Rima se je povernil domu 12. t. m. preč. gosp. častni kanonik in semeniški vodja dr. Andr. Cebašek. Pri sv. Očetu so bili Slovenci 7. t. m. Kakor pravijo vae poštene sporočila o zdravju sv. Očeta, tako tudi goap. vodja, da namreč rasen n6g so terdni in zdravi.
—	Sedaj sta v Rimu tudi goriška preč. gg.: kan. Štef. Bensa in profesor Andr. Marušič. Tudi dr. Stanonik z drugimi graškimi gospodi je še tam. Mariborska gg. romarja pa potujeta še po Laškem. Po Laškem je od grozne suše veči del vse rujavo in sežgano; ie nekaj malo je te dni tudi v Rimu dežilo.
¥ Slovečih Lordih (Lourdes), na znani novi božji poti na Francoskem, je mali Šmarni dan umeri ondotni goreči duhovni pastir preč. g. Dominik Marija Peyra-male. Sv. Oče Pij IX bo tega posebnega Marijnega ča-stivca poslavili z naslovom „domačega prelata", Marija pa mu je saupljivo ravno zarad tega dosegla milost, da ob enem nji posvečenih dni se je b sveta preselil. Bog mu daj večni mir.
Sv. Oče in njihovi pogrebci. Mavtarji, ki znajo pridno pokopavati, so bili te dni Pija IX zopet tako zagrebli, da ao Rimljani v strahu hodili popraševat, kaj in kako je? Sv. Oče so pa kljubu mavtarskim lopatam zopet in zopet vatali in na mali Šmaren so se prikazali dve sto francoskim romarjem, ki so jih obličje v obličje s lastnimi očmi gledali in slišali na lastne ušesa; vidili so človeka pod bremenom 86 let, pravi „Unita", ki pa si je ohranil živahen život, jasen obras, prebistro oko, — in slišali so besedo čversto, močno in tolaživno, ka-koršna ae je ališala pretekle leta. Ob kratkem: „Pio Nono" je tudi ae po vaih pokopih, ki ao mu jih z vsimi šegami napravili liberalni čaanikarji, vedno ae „Pio Nono", in umerli še govori — defunctus adhuc lcquitur.
—	K temu je vediti, da eden rimskih pogrebačev (časnik „Dovere") je bil že rasglasil, da je Pij IX 6. tega mesca o ',.,4 popoldne umeri. Bog obrani še mnogo let Njega, ki mu »malopridni" smert želč!
Poslednje novice, P^st Cemogorcev je Turkom uzeio terdnjavo Nikšič, v kteri je bilo kacih 20 kanonov. Odpeljali so bili vodo od terdnjave in vodnjaki so se posušili; to boje je Turke prisililo, da so se podali- — Ob Donovi so hudi boji pri Plevni, ktero Rusi z Ru-muni vred hočejo po vsaki ceni Turku uzeti, ako se ni morebiti že zgodilo. — Iz Azije ni nič posebnega; 9. t. m. se naznanja, da je bil spopad vgoden Rusom zoper Muktarjevo kavalerijo. — V Bulgariji se razlijajo po-vodnji: po balkanskih višavah je sneg. — Rusom so zopet došle velike pomožne vojne. V malo dnevih pridejo z Orodnega perve kerdela carske straže. — Vse
vsBi od Šipke do Adrijanopola so polne ranjenih, Adri-janopol je spremenjen v bolnišnico. Veliko število jih
Somerje, predno dospejo do mesta, kjer bi se zdravili, trahovito je, kar pišejo, ako je res, da zraven tolikih na vojski pobitih Turk dan na dan pobija in obeša „bogate in mirne Bulgare, kterih premoženje pograbi". Bulgarija unkraj Balkana, pravijo, bode kmali prazna slovanskega prebivalstva, če se bode tako še kaj časa godilo. Kaj pomaga oprostena Bulgarija bres Bulgarov! Mi katoličani pa molimo, da bi se Bog usmilil ubogih narodov in jih pripeljal k resnici; kajti vseh tacih stra-hovitost bi ne bilo pod solncem, ako bi narodi imeli in spolnovali — vero rimsko-katoliško.
Iskrice Mgnaci/anske
za tretji mesec.
12. Noben les ni pripravnejši vžgati ogenj na ognjiši Božje ljubezni, kakor les sv. Križa. (S. Ignat. apud Bartol. 1. IV.)
Ljubezen je čudna umetnica; spomin na ljubega (Boga) je take rekoč žerjavica, na kteri ona zopernosti življenja ali lajša ali pa popolnoma odpravlja, in — v čemur je ravno njena naj veči umetnost — ona vse zopernosti v sladkosti spreminja.
Le ljubi križ, in nobene nezgode ne bodeš britko občutil. Samo tisti stočejo pod bremenom, ki ga neradi in nejevoljni nosijo; zakaj s tem oni breme stresajo na herbtu, odveržejo ga pa ne. Vsa teža je njih nepoter-pežljivoBt.
Ne smemo se nesreči ustavljati s silo, temuč z ljubeznijo. Ljubezen ima veči moči, kot jih ima togota nesreče v lasti. Kjer je ljubezen, tam se ne žaluje. Lahko noaiš križ, kadar nosiš, kar ljubiš. Rama in moč poterpežljivosti je ljubezen.
Ljubezen do nas je Kristusu storila križ lahek; tako naj tudi ljubezen do Kristusa stori nam križ pre-našljiv. Lahka je serčnost duše v terpljenji in stiskah; ni treba orožja, ne roke, še celo želje ne. V nas je vse; moč čednosti je ljubesen.
MHthorske spremembe.
Y Ljubljanski škofiji: Umeri je 8. t. m. preč. g. Janez Burger, zlatomašnik, župnik na Berdu, v 78. letu svojega življenja za mertudom. R. I. P.
MMobrmtni darovi.
Za Kompoljske pogorelce v Dobrepoljski far i: Fara Preserska 7 gl. po čast. gosp. fajm. — Is Teržiča na-birka pri Božji službi po č. g. fajm. 17 gl. — Šmartno pri Kranji 52 gld. (po preč. g. fajm. J. Kraševicu poslano Dobrepoljskemu čast. fajm.) — Leška fara po č. g. fajm. 12 gl. 56 kr. — Neimenovana dobrotnica nekaj obleke. (Po to poslednje, prosimo, naj pride kdo iz fare, ko je po opravkih v Ljubljani, pa a poterjenjem od g. fajm. ali župana, da je k temu opravičen. Vr.) — Iz Čemšenika 1 gl. 50 kr. (iz tega 50 kr. za cerkev).
Za sv. Detinstvo: Družina P. 1 gl. 50 kr. — Za več otrok po Marički Terdini 1 gld. 58 kr. — Marija Verčič 1 gl.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in saložniki: Jožef Blazni*ovl dediči v Ljubljani.