Brez čebel ni življenja www.ohranimo-cebele.si i \, 1 Niöelna'foleranca za GSO ^HFtl vigalo na škripec za nakladni panj lovenija vodiizvorno rodovniško knjigo ^ iüZÄ rza kranjsko 'čebelo iPriznanje »vUetičebelje matice« podeljeno ^Boštjaltar Noču EBELARSKA OPREMA BATUJE S3, 5262 ČRNIČE @(05) 368 45 80, .. (05) 368 45 81 GSM 051 614 683 www.kipgo.net;kipgob@gniait.com -ntiHcuoCHi ^üüKHiwiiE !urav •CEDU •«liiLfiKI / 5A JWtJI ISOPWM» ^TWICE URNIK: pon-pet 8-16 h sob ZAPRTO IPsar ČEBELARSKA OPREMA Čebelarji izkoristite možnost ugodnega nakupa čebelarske opreme z 60 % sofinanciranjem RS in EU. Privoščite si najboljše. Oaä^lTE MAŠO PRENOVLJENO SPLETNO STRAN wwwJogar>trad&,si MuJiVi /JI »i'cü? IZDEUWA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA IzcL^L ^lom za cL^taiL far?o s smis/om za Nudimo vam: - TANGENTIALNA, -SAMOOBRAČALNA, - FlADIALNA TOČII-A ZA MED z robnim, molomim ali avtomalskim krmiljenjem. IMin^fMli/Mdjii fflHf« iflfAtttr; m nifcjimi Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka: 9.00-12.00 in 13.00 -17.00 V nau^ltlbru je trgovina QbsQbatäh zaprta. f/ojK^lhfrm rupimnju Jjui'1 flii/i' mLfJij üf f itnnuifi ptitnnütrt'] titplim /nflirm AOVO lEparilnik za izparevanje oksalne kisline s lopi im zrakom Naročeno blago vam Izparilnik za žrelo Varro* "d Brizgell!9 £a okä^rno kislino V5 ml, avtomatska lahka odpoSljerno pc LOGAR TRADE d.o.o. P^^^^ni poiti ^^^^ Pcslcvna cona A41, 4208 š.rčur < ..t^^e tel.: 04 251 94 10, info@logar-tfacie.si, www.logar-tracie.si ivsijavfloe^beiarsvo irkasAi« 4% popusta UW®DNDK "A UVODNIK Spoštovane članice in cenjeni člani! V tem obdobju organiziramo tradicionalne regijske posvete čebelarskih društev (ČD), zato v tej številki Slovenskega čebelarja (SČ) objavljamo kraje, datume in dnevni red teh posvetov. Na njih bomo predstavili opravljeno in načrtovali naše prihodnje delo, sočasno pa bomo na delnih volilnih občnih zborih izvolili tudi člane upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije (UO ČZS). Prihodnje leto bo potekel štiriletni mandat organov ČZS, zato je UO ČZS na svoji 15. redni seji, ki je bila 7. 7. 2011, razpisal redne volitve za člane organov in predsednika ČZS, razpis pa je bil objavljen v SČ, št. 9/2011. Kandidacijski postopki za člane organov in predsednika ČZS so se začeli 7. 7. 2011, končani pa morajo biti do 10. 2. 2012. Liste kandidatov za člane organov in predsednika ČZS bo v skladu s pravili obravnavala komisija za evidentiranje, ki jo je na svoji 16. redni seji, 13. 10. .2011, imenoval UO ČZS. Na podlagi prejetih predlogov za člane nadzor- = nega odbora, častnega razsodišča in predsednika ČZS bodo delegati ČD na 61. rednem občnem zboru, ki bo 10. 3. 2012, neposredno izvolili organe in predsednika ČZS za prihodnje štiriletno obdobje. ČZS je stanovska organizacija slovenskih ČD, z njihovim pooblastilom in v njihovem interesu opravlja številne in odgovorne naloge, katerih cilja sta stalno izboljševanje razmer za čebelarjenje in stalen razvoj našega čebelarstva. Na letošnjih regijskih posvetih boste delegati čebelarskih društev posameznega volilnega okoliša volili člane UO ČZS. Ta organ ČZS je izvršilni organ občnega zbora ČZS, njegova naloga in odgovornost pa sta vodenje in spremljanje dela zveze v obdobju med dvema občnima zboroma. Zato je delo članov UO odgovorno, saj morajo odločitve sprejemati v soglasju in s pooblastilom članov, ki so jih izvolili, soustvarjati morajo delo zveze ter redno seznanjati člane s sprejetimi odločitvami. Biti član UO Fotografija na naslovnici: Čebela na rumenem socvetju stepske lilije {Eremurus stenophyllus), ki čebelam junija in julija omogoča medičinsko in pelodno pašo. Avtohtona je v Zahodni in Osrednji Aziji. Čebele so najbolje prilagojene na pašo na tistih rastlinah, ki so avtohtone v prostoru, kjer so se tisočletja hkrati razvijale tudi same. Vnašanje neavtohtonih medovitih rastlin za bogatenje čebelje paše zato ni priporočljivo, še posebej, če se samodejno, agresivno razraščajo kot plevel. Foto: Jolanda Pukšič Anton Tomec OHRANIMO ČEBELE 345 Boštjan Noč: Si upamo na glas povedati: »Jejmo slovensko hrano!« IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 346 Mag. Dejan Zidan: Slovenija vodi izvorno rodovniško knjigo za kranjsko čebelo Lidija Senič: Z okrogle mize o ohranjanju in izrabi gozdov za čebelje paše Vlado Auguštin: Ničelna toleranca za GSO Franc Šivic, dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., mag. Aleš Rodman: Novice iz sveta IZ PRAKSE ZA PRAKSO 348 349 351 351 Igor Tauses: Dvigalo na škripec za nakladni panj Jožef Novak: Inovacija za sublimiranje oksalne kisline Vlado Auguštin: Zimski škodljivci čebel Anton Sušl: Terensko svetovanje na Primorskem Alojz Rupnik: Moje izkušnje z Apiguardom S KNJIŽNE POLICE 354 355 356 357 358 Prof. dr. Janko Božič: Pavel Zdešar et al.: Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje, 2. del DELO ČEBELARJA PO MESECIH 359 Miha Štular: Čebelarjeva opravila v novembru VETERINARSKI NASVETI 361 Anita Vraničar Novak, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za november ČEBELARSKI POTOPIS 362 Franc Šivic: Apimondia 2011 v Argentini MLADI ČEBELARJI 363 365 DOGODKI IN OBVESTILA 366 OBVESTILA ČZS 368 MALI OGLASI 377 V SPOMIN 379 OSMRTNICE 379 index V EDITORIAL Anton Tomec PRESERVE BEES 345 Boštjan Noč: Do We Dare Say It Out Loud: »Eat Slovenian Food!« FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK 346 Book for The Carniolan Honey Bee 348 Lidija Senič: Round Table on Preservation and Exploitation of Woods for Bee Pastures 349 Vlado Auguštin: Zero Tolerance for GMO 351 Franc Šivic, Maja Smodiš Škerl (PhD, PhD. Vet. Med., Aleš Rodman (MSc): World News 351 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Igor Tauses: Hoist With Pulley for Box Hive 354 Jožef Novak: Inovation for Oxalic Acid Sublimation 355 Vlado Auguštin: Bee Pests in Wintertime 356 Anton Sušl: Field Advise in Primorska Region 357 Alojz Rupnik: My Experience With Apiguard 358 OFF THE BOOKSHELF_ Prof. Janko Božič (PhD): Pavel Zdešar et al.: Slovenian Beekeeping into the Third Millenium, 2. part 359 BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH_ Miha Štular: Beekeeper's Chores in November 361 VETERINARY ADVICE Anita Vraničar Novak (PhD Vet. Med.): Veterinary Advice for November BEEKEPEERS TRAVEL STORY Franc Šivic: Apimondia 2011 in Argentina YOUNG BEEKEEPERS 362 NEWS AND EVENTS 363 363 366 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA SMALL ADS IN MEMORIAM OBITUARIES 368 377 379 379 in drugih organov ČZS je pomembna in častna funkcija, zato izmed naših čebelarjev izberimo in izvolimo tiste, ki bodo zastopali interese svojih čebelarskih območij in jih za vsesplošni napredek slovenskega čebelarstva uravnoteženo usklajevali s preostalimi. Anton Tomec, tajnik ČZS OHRANIMO ČEBELE Ak®i]a Ohranam® č@b0D@ drnflQ v DeGrn 2012 ČZS, JSSČ bo prihodnje leto z akcijo Ohranimo čebele sodelovala z Mozirskim gajem. Na podlagi medsebojnega sodelovanja naj bi v Mozirskem gaju zasadili »medoviti vrt«. V njem naj bi se obiskovalci seznanili z medovitimi okrasnimi rastlinami, tako da bi si tudi doma uredili vrtove in gredice s tovrstnimi rastlinami. Več o sodelovanju pa v prihodnji številki SČ. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Odprtje učnega čebelnjaka v Bohinju V okviru praznovanja 110-letnice delovanja ČD Bohinj smo bohinjski čebelarji izročili v uporabo tudi učni čebelnjak, ki ga bodo uporabljali člani čebelarskega krožka na OŠ dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. Čebelnjak je bil postavljen s sredstvi donatorjev, ki sodelujejo v Skladu za ohranjanje kranske čebele pri ČZS. Čebelnjak bo velika pridobitev in v veliko pomoč pri delovanju čebelarskega krožka na osnovni šoli. V njem si bodo učenci, ki bodo obiskovali krožek, nabirali praktično znanje o čebelah. Prepričan sem, da se bo zanimanje za krožek na šoli še povečalo, saj bodo imeli krožkarji poslej zares idealne razmere za delo. Naj se zahvalim vsem donatorjem in tudi ČZS, ki nam je omogočila, da smo na podlagi razpisa dobili opremo in čebelnjak. Hvala tudi Občini Bohinj, ki nam je dovolila, da čebelnjak postavimo na izjemno lepi lokaciji. Drago Kotnik, predsednik ČD Bohinj Donatorji v Sklad za ohranitev kranjske čebele: ADRIAPLIN, UMANOTERA - Slovenska fundacija za trajnost in razvoj, MEDEX, D. D., GORENJSKA BANKA, D. D., MERCATOR, D. D., GIZ- fi-tofarmacije, ZAVOD-KONGRESNO TURISTIČNI URAD sa up »Jejmo am® na gQas poseflaBA D sQ®w@nsk® hran® Večkrat se sprašujem, zakaj si ne upamo na glas reči: »JEJMO SLOVENSKO HRANO!« Jejmo hrano, pridelano na naši zemlji in s pridnimi rokami naših ljudi. Kot čebelar in predsednik ČZS sem ponosen na vse nas, ki gojimo čebele, in s tem pomembno prispevamo k pridelavi naše hrane. Več kot 30 odstotkov na svetu pridelane hrane je namreč od- visne od oprašitve čebel, torej je plod oprašitve čebel vsaka tretja žlica, ki jo damo v usta. Tega se pravzaprav sploh ne zavedamo, kajne? Večkrat je čutiti nekakšno bojazen pred glasnim promoviranjem lokalno pridelane hrane, torej pred hrano, pridelano v naši bližnji okolici, češ da Evropa tega ne dovoljuje. Če se ozremo v sosednje države, lahko vidimo, kako veliko pozornost namenjajo promociji svoje nacionalnosti in pomembnosti uživanja domačih proizvodov, ki so jih pridelali domači kmetje, in izdelkov, ki so jih izdelala domača podjetja. Skratka, poudarjajo, da je nekaj njihovo in že zaradi tega boljše. Kaj pa v Sloveniji? V naši podzavesti je še vedno pogosto prepričanje, da je boljše vse, kar je iz tujine. Pa je temu res tako? Prepričani smo lahko, da je velika večina domače oz. lokalno pridelane hrane občutno boljša od uvožene, pa tudi, da naša podjetja ustvarjajo odlične izdelke ^ Čas je, da zaupamo našim ljudem, našim strokovnjakom, čas je, da smo ponosni na to, kar znamo in zmoremo. Čas je, da na glas rečemo: »Kar je slovensko, je odlično!« Vsak dan bolj na glas govorimo, da hrane v svetu primanjkuje, vsak dan bolj na glas govorimo, kako pomembna je samooskrba, zelo po tihem pa govorimo o pomembnosti uživanja domače, slovenske hrane. Čas je, da to izrazimo na glas, saj je nujno ozavešča-nje vseh nas o prednostih uživanja lokalne hrane. Ko bo zmanjkovalo hrane, bo vsaka država najprej poskrbela zase, in če takrat ne bo naših pridelovalcev hrane, bomo lačni. Takrat bo prepozno govoriti o nujnosti uživanja domače hrane, saj je ne bo. In prav zaradi tega, ker je treba o pomembnosti uživanja slovenske hrane spregovoriti NA GLAS, je ČZS predlagala »projekt« Tradicionalni slovenski zajtrk. Svoje sodelovanje v projektu so potrdili MKGP, MŠŠ, Ministrstvo za zdravje, KGZS, ČZS, JSSČ, GZS, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, strokovno pa ga bodo podprli in v njem tudi sodelovali Inštitut za varovanje zdravja RS, kmetijske svetovalne službe ter Zavod RS za šolstvo. V skupnem projektu smo si zastavili več ciljev, najpomembnejša pa sta predstaviti pomembnost zajtrka, kmetijstva, čebel in slovenskih čebelarjev ter pomembnost uživanja lokalno pridelane hrane - slovenske hrane. Posebej nas veseli, da bo kljub krizi vsa hrana za Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo 18. novembra 2011, vrtcem in osnovnim šolam podarjena. Čebelarji, kmetje in živilsko-predelovalna industrija bodo BREZPLAČNO prispevali skoraj 13 ton kruha, nekaj manj kot 2 toni surovega masla, več kot 2,2 tone medu, 28 ton jabolk in 43.000 litrov mleka - vse pridelano v Sloveniji. In ne nazadnje verjamem, da bo projekt pozitivno sprejet v vseh vrtcih in osnovnih šolah. Pobudniki projekta in sodelujoči se zavedamo, da bo za zaposlene v teh ustanovah to dodatno delo, vendar smo prepričani, da ga bodo opravili z veseljem, saj bodo storili nekaj dolgoročno koristnega. Naše otroke bodo vzgajali in vzgojili tako, da bodo to postale njihove prehranske navade, ter jih predvsem tudi nau- čili, da hrana ne zraste na trgovskih policah, temveč da jo mora pridelati človek. Za kakovostno pridelavo naše, slovenske hrane pa ni dovolj samo človek, potrebne, in to zelo, so tudi čebele. Lahko smo veseli, da imamo več kot 9.000 pridnih čebelarjev, ki čebelarijo kljub težkim časom, tako da nam za zdaj še ni treba razmišljati o plačevanju opraševanja (v nekaterih državah je treba za opraševanje plačati več kot 100 evrov na panj) niti o tem, da bi morali rastline opraševati ljudje s čopiči, kot to že počnejo na Kitajskem. In kar je najpomembnejše, otroci bodo spoznali, kdo in kako je hrano pridelal ter da je treba znova začeti ceniti in spoštovati poklic kmeta. Predvsem pa bodo spoznali, da je uživanje slovenske hrane najbolj zdravo. V imenu pobudnika, ČZS, se zahvaljujem vsem, ki boste prispevali slovensko hrano za zajtrk 18. novembra, zahvaljujem pa se tudi vsem zaposlenim v vrtcih in osnovnih šolah, ki bodo ta dan namenili predstavitvi »projekta« Tradicionalni slovenski zajtrk, predstavitvi pomembnosti kmetijstva, čebelarstva in pravilnih prehranskih navad ter predvsem uživanja naše slovenske hrane. Naj sklenem s pozivom: JEJMO MED SLOVENSKIH ČEBELARJEV, JEJMO SLOVENSKO HRANO! J Boštjan Noč, predsednik ČZS Srečanje Kmetijskih ministrov EU - pobuda Slovenije V četrtek 20. 10. 2011 so se v Luksembur-gu sestali Kmetijski ministri EU. Razpravljali so o predlogu Evropske komisije za reformo evropske kmetijske politike. Na srečanju je bila Slovenija pobudnica ideje, da bi v novo shemo poleg sheme šolskega sadja in mleka za šole vključili tudi shemo medu za šole. »Tudi zato, ker je med proizvod čebel, te pa imajo pomembno vlogo - ne le kot opraševalke temveč tudi kot indikator, ali so prakse, ki jih uporabljamo v kmetijstvu, dejansko prijazne do narave in naravnih virov," je pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan. MB ® kranjsko Dejan Židan* Ministrstvo Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 12. septembra 2011 Evropski komisiji posredovalo informacijo, da Republika Slovenija kot izvorna dežela kranjske čebele (Apis mellifera carnica) vodi izvorno rodovniško knjigo za kranjsko čebelo. Informacijo v celoti objavljamo v nadaljevanju. »Pošiljamo vam informacijo o vodenju izvorne rodovniške knjige za kranjsko čebelo (Apis mellifera carnica), avtohtono podvrsto medonosne čebele v Republiki Sloveniji. Čebelarjenje v RS ima dolgotrajno tradicijo, ki sega v 14. stoletje, ko je bil iz lesenih desk izdelan prvi panj, imenovan kranjič. Veliki slovenski čebelar Anton Janša, ki je bil leta 1770 imenovan za učitelja čebelarstva na čebelarski šoli na Dunaju, je leta 1771 napisal prvo čebelarsko knjigo. Entomolog in čebelar August Pollmann je leta 1879 na podlagi vzorcev čebel z območja zdajšnje RS opisal kranjsko čebelo v znanstveni publikaciji in jo znanstveno poimenoval ssp. Apis mellifera carnica. Z začetkom izvoza čebel, ki sega v konec 19. stoletja, je kranjska čebela postala ena izmed svetovno najbolj razširjenih čebeljih ras. Zaradi dolgotrajne tradicije čebelarjenja, spoštljivega odnosa do kranjske čebele ter ohranitve naravne in kulturne dediščine je RS odgovorna za ohranitev tega dragocenega genetskega potenciala. Na podlagi zgodovinskih dejstev in strokovnih argumentov je območje RS izvorno območje vzreje kranjske čebele (Apis mellifera carnica). RS je leta 2002 sprejela Zakon o živinoreji, v katerem je kranjska čebela navedena kot avtohtona pasma domačih živali, ki je pod posebnim varstvom države. Na podlagi omenjenega sta v RS dovoljena le vzreja in promet z avtohtono kranjsko čebelo. Nacionalna zakonodaja tako opredeljuje organiziranost vzrejevalcev (rejske organizacije), vodenje izvorne rodovniške knjige in pogoje za vpis čebel vanjo, odbiro plemenskih matic za razmnoževanje in uporabo drugega plemenskega materiala, zoo-tehniško dokumentacijo, označevanje čebel, kataster čebelje paše in čebelarski pašni red. Na podlagi zakona in v skladu z Direktivo Sveta z dne 25. marca 1991 o določitvi zootehniških in genealoških * mag., minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pogojev v prometu s čistopasemskimi živalmi ter o spremembi direktiv 77/504/EGS in 90/425/EGS so bili tako objavljeni še naslednji pravni dokumenti, ki natančneje določajo področje čebelarstva: • Pravilnik o zootehniških standardih za plemensko kranjsko čebelo (Uradni list RS, št. 94/03), • Pravilnik o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo izvorno rodovniško knjigo za plemenske kranjske čebele (Uradni list RS, št. 94/03), • Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja (Uradni list RS, št. 94/03 in 117/08), • Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč (Uradni list RS, št. 117/08), • Pravilnik o pogojih za odobritev vzrejališč čebeljih matic, testnih postaj in priznanje drugih organizacij v čebelarstvu ter o pogojih glede reje in prometa s čebeljim plemenskim materialom (Uradni list RS, št. 125/03, popr. 34/2004). RS je omenjeno tematiko poudarila tudi v pristopnih pogajanjih z EU. Tako je v izjavi št. 42 pristopne pogodbe RS k EU zapisano, da je medonosna čebela podvrste Apis mellifera carnica (kranjska čebela) v RS avtohtona živalska populacija ter da namerava RS še naprej uporabljati vse ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev ohranitve avtohtone Apis mellifera carnica na ozemlju RS. V zvezi z navedenim vas Republika Slovenija seznanja, da kot izvorna dežela kranjske čebele (Apis mellifera carnica) vodi izvorno rodovniško knjigo za kranjsko čebelo (Apis mellifera carnica).« J 9 Z ®kp®@Q© mog® o ©hranoanSu Brn agrabo g®gd®w ga i©b©Qfl© paš® tu Lidija Senič* ČZS, JSSČ je v okviru 49. sejma AGRA v Gornji Radgoni 20. avgusta 2011 pripravila okroglo mizo z naslovom »Ohranjanje in izraba gozdov za čebelje paše«. Na njej so sodelovali g. Maksimilijan Mo-horič, čebelar, gozdar in lovec ter nekdanji sekretar na MKGP, g. David Kadunc, MKGP, g. Vlado Au-guštin, ČZS, JSSČ, mag. Živan Veselič, Zavod za gozdove Slovenije, g. Jure Justinek, ONS ter mag. Janez Polanc, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Gozdno medenje je pomembna čebelja paša, vloga gozdov pa postaja iz leta v leto večja še posebej zato, ker uporaba FFS na kmetijskih površinah negativno vpliva na čebele. Udeleženci okrogle mize so govorili o tem, ali dovolj dobro izrabljamo gozdne paše in kako ohranjamo delež medovitih drevesnih vrst. V Sloveniji velika gozdnatost in pestrost drevesnih vrst v gozdovih omogočata pestro manino in nektarno čebeljo pašo, čebele v gozdovih nabirajo tudi cvetni prah in druge snovi. G. Mohorič je poudaril, da koristi od gozda nimajo samo čebele in čebelarji, ampak ima tudi gozd korist od čebel. Več kot polovica drevesnih vrst pri nas je žužkocvetk, zato so čebele nujne za ohranjanje bi-otske pestrosti gozdnih ekosistemov. Predlagal je novo opredelitev vloge čebelarjenja za ohranjanje biotske pestrosti gozdnih ekosistemov ter opozoril, da bo treba v prihodnje urediti stojišča za prevozne enote ob gozdnih prometnicah. Stanje oz. število na novo zgrajenih stojišč bi moralo biti prikazano tudi v letnih poročilih Zavoda za gozdove. Poleg tega pa bi bilo treba še povečati delež medovitih drevesnih in grmovnih vrst. Prilagoditi bo treba tudi predpise, ki opredeljujejo postavitev čebelnjakov v gozdu, še zlasti na območjih pojavljanja medveda. G. Kadunc je predstavil vsebini Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja ter Pravilnika o označevanju čebelnjakov in stojišč. V zvezi s prvim pravilnikom, ki je bil objavljen lani, je poudaril predvsem spremembe, in sicer poenostavitev vloge za potrditev pašnega reda, črtanje nekaterih prilog ter obrazce za lažje izvajanje pašnih redov - ti so javno dostopni na spletni strani MKGP. G. Auguštin je predstavil zdajšnje stanje na področju čebelarskih pašnih redov, ob tem pa je opo- vodja Javne svetovalne službe v čebelarstvu zoril, da čebelarska društva, ki jim je MKGP potrdilo čebelarski pašni red in ki so pridobila koncesijo za izvajanje pašnega reda, niso obveščena o registracijah novih čebelnjakov na območjih, na katerih velja njihov pašni red, saj Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč določa, da čebelar, ki začne čebe-lariti, svoje čebelnjake sam registrira pri MKGP. Pohvalil je dobro sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije, še posebej pri pripravi katastra čebeljih paš in pridobivanju mnenj za postavitev stojišč. Mag. Veselič je povedal, da si Zavod za gozdove že od vsega začetka prizadeva pomagati tako čebelarjem kot tudi MKGP. Po njegovih besedah se je v letih 2009 in 2010 število gozdov sicer zmanjšalo, kot je poudaril, pa to zmanjšanje ni alarmantno. Zmanjšal se je delež iglavcev in povečal delež listavcev. Skrb zbujajoče pa je zmanjšanje deleža jelke v zadnjih 12 letih. Ta se je namreč zmanjšal za 1,5 %, novih nasadov jelk pa ni. V gozdnogospodarskih načrtih (2011-2020) bodo skušali z možnimi sredstvi ohranjati delež jelk. 95 % gozdov se ohranja sona-ravno, preostanek pa zasajujejo, in to predvsem listavce, še posebej javor in lipo. Nacionalni gozdni program, ki je bil sprejet leta 2007, govori tudi o čebelarstvu, v zvezi s tem pa je posebej poudarjeno čebelarjenje v gozdu. To mora biti urejeno s pašnimi redi, ki nastajajo počasi, izpopolniti pa je treba tudi sistem obveščanja o gozdnem medenju - tudi ta se prilagaja novim zahtevam - ter povečati delež medovitih drevesnih in grmovnih vrst v gozdovih. Za to si sicer prizadeva Zavod za gozdove. G. Justinek je predstavil izrabo čebeljih paš v gozdovih. Po njegovih besedah je zdaj približno 500 čebelarjev prevoznikov, to pa je precej manj, kot pred časom, ko jih je bilo kar 1200. Povprečno število panjev, ki jih prevozniki prevažajo na pašo, se ni zmanjšalo, saj jih je celo nekoliko več kot v preteklosti. Ovire za boljšo izrabo gozdnih paš so po njegovem mnenju neizčrpane paše na legah nad 1000 metri nadmorske višine, neprimerna tehnologija (premajhen panj v obdobju gozdnega medenja), pomanjkljivo znanje čebelarjev, predvsem o tem, zakaj gozd medi na visokih legah, zakaj je paša na smreki zanesljivejša na višini več kot 1000 metrov nad morjem, kdaj odpeljati čebelje družine s teh leg itd. Po njegovem je ovira tudi neupoštevanje pašnih redov. Mag. Polanc je poudaril, da za slovenske gozdove veljajo certifikati FSC, ki izključujejo uporabo pesticidov v gozdovih. Povedal je, na kakšen način lahko čebelarji pridobijo soglasje za čebelarjenje v gozdu, ki je v lasti Sklada. Po koncu predstavitev se je v razpravo vključila tudi javnost. Boštjan Noč je povedal, da mora ČZS v prihodnje pomagati čebelarskim društvom pri pridobivanju soglasij za prevozne enote. Pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter v nadškofijah Ljubljana in Maribor, ki imajo v lasti gozdove, je treba pridobiti enotna soglasja za celotno Slovenijo. Opazo-valno-napovedovalna služba (ONS) medenja mora skupaj s čebelarskimi društvi na posameznih lokacijah iskati dodatna stojišča in jih tudi vzpostaviti. Po njegovih besedah prevozne enote ni preprosto postaviti, še posebej zaradi nedostopnosti terena. Če država nima sredstev za ureditev stojišč za prevozne enote, bo sredstva za to treba dobiti iz evropskih skladov. Za ureditev takšnih stojišč na krajih, kjer so donosi veliki, bi se lahko dogovorili z Zavodom za gozdove Slovenije in s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. ONS bi morala v prihodnje skupaj z upravljavci pašnih redov dajati več pobud Zavodu za gozdove Slovenije glede tega, katere drevesne vrste bi bilo treba zaradi povečevanja deleža medovitih rastlin saditi na posameznih območjih. Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Šinko je povedala, da je v lasti Sklada le 20 odstotkov gozdov, preostali gozdovi pa so v zasebni lasti, zato se bosta morala ČZS in Zavod za gozdove ukvarjati tudi s temi. Po njenem mnenju bi lahko ČZS v imenu čebelarskih društev (če jo bodo ta pooblastila) v prihodnje urejala oz. pridobivala soglasja. O financiranju stojišč za prevozne enote in izboljšanju infrastrukture za dovoz čebel na pašo (vzdrževanje zdajšnjih in graditev novih gozdnih cest) v zasebnih gozdovih pa je povedala, da Sklad tega ne more financirati, saj v okviru gospodarjenja z gozdovi lahko financira le tisto, kar je v lasti sklada. G. Mohorič je dejal, da bi moral Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zgled za lastnike zasebnih gozdov v državnih gozdovih postaviti stojišča za prevozne enote. Zapornice so lahko hkrati tudi stojišča, vendar ne povsod, zato bi bilo treba na podlagi katastra čebelje paše pripraviti letni program konkretnih del. Stojišča bi bilo treba načrtovati že v gozdnogospodarskih načrtih ter jih tudi postaviti. Drago Kotnik je predstavniku ministrstva povedal, da je postopek potrditve pašnega reda na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano preveč dolgotrajen. Janko Šarman je menil, da je treba popraviti pravilnika o pašnem redu in o registraciji čebelnjakov, da ne bi v prihodnje nastajali problemi, na kakršne je opozoril že g. Auguštin. Ob morebitnih kršitvah Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja bi morale posredovati tudi inšpekcijske službe, vendar te, žal, ne delujejo tako, kot bi morale. Ob koncu okrogle mize je moderatorka strnila ugotovitve in poudarila, da so zdaj na vrsti strokovne službe, ki bodo morale vse probleme in predloge reševati skupaj: • prilagoditi bodo morale Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja ter Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč glede registracije čebelnjakov na območjih, na katerih so že sprejeti pašni redi, ter obvestiti društva o registraciji teh čebelnjakov; • prilagoditi bodo morale predpise, ki opredeljujejo postavitve čebelnjakov v gozdu, še zlasti na območjih pojavljanja medveda; • vzpostaviti bodo morale dodatna stojišča, na katera bo mogoče pripeljati prevozne čebelnjake in jih tam tudi postaviti; • poskrbeti bodo morale za izboljšanje infrastrukture za dovoz na pašo (vzdrževanje zdajšnjih in zgraditev novih gozdnih cest); • pridobiti bo treba enotna soglasja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter nadškofij Ljubljana in Maribor za postavitev čebelnjakov v gozdovih; • skupaj s strokovnimi službami bodo morale iskati finančna sredstva za postavitev prevoznih enot; • izboljšati bo treba znanje čebelarjev o pojavih gozdnega medenja (še zlasti na višjih legah - nad 1000 metrov nadmorske višine); • na MKGP bo treba hitreje obravnavati in potrjevati pašne rede; • obravnavati bo treba kršitve, ki so v nasprotju s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja - inšpekcijske službe ne posredujejo nikakršnih povratnih informacij o tem; • poskrbeti bo treba za ohranjanje medovitih drevesnih in grmovnih vrst v gozdovih. J Vlad® Auguštin* Z razvojem biotehnologije so začeli v gene rastlinskih celic vnašati tudi gene različnih mikroorganizmov, bakterij in živali. Ta poseg v naravi ni mogoč, ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline iste družine. Gensko spremenjen organizem (GSO) je torej organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen gen, da bi ta pridobil neko lastnost drugega organizma. GSO dandanes uporabljamo predvsem v živilski in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu. V gensko spremenjene rastline po večini vnašajo gene za dve lastnosti: za odpornost proti herbicidom in odpornost proti žuželkam. Pri prvi nova rastlina postane neobčutljiva na izbrani herbicid, pri drugi pa zaradi na novo vnesenega gena rastlina sama začne proizvajati toksin, ki je strupen za žuželke. Podjetja, ki se ukvarjajo z genskim inženirstvom, so najprej začela gensko spreminjati najpogostejše komercialne poljščine: koruzo, sojo, oljno repico, bombaž, krompir, paradižnik itd. Gensko spreminjanje organizmov in rastlin oziroma industrija gensko spremenjene hrane je postala svetovna usmeritev, a v tem se, kot opozarja vse več strokovnjakov, skrivajo številne pasti in nepredvidene posledice. V ČZS smo odgovorne institucije v Sloveniji na te pasti opozarjali že predlani, ko so sprejemali Zakon o soobstoju GSO s preostalimi kmetijskimi rastlinami. Napisali smo, da ob gojenju gensko spremenjenih rastlin slovenski čebelarji ne bi več mogli pridelati visoko kakovostnega medu, saj v čebeljih pridelkih ne bi mogli preprečiti vsebnosti GS-peloda. Da so bile naše pripombe upravičene, dokazuje sodba sodišča Evropske skupnosti. To je v pravnem sporu C-442-09 prepovedalo promet medu, ki vsebuje cvetni prah gensko spremenjenih rastlin, * Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja Ne bo videl Evrope - argentinski med, razvrednoten zaradi vsebnosti cvetnega prahu gensko spremenjenih rastlin. če tega ne deklariramo. Sodišče je v sodbi določilo, da mora med, ki vsebuje cvetni prah gensko spremenjene koruze PON 810, pridobiti posebno dovoljenje za dajanje v promet. Glede na to je torej za vso hrano, tudi za tisto, ki vsebuje le najmanjše sledi gensko spremenjenih rastlin, potrebna ocena varnosti za porabnika in tudi posebna oznaka v trgovinah. Sodišče Evropske skupnosti je to odločitev utemeljijo s tem, da so strogi standardi potrebni za zaščito porabnika pred doslej neznanimi zdravstvenimi tveganji tovrstne hrane. Ta odločitev je zelo pomembna za evropske čebelarje, saj je stara celina velik uvoznik medu iz držav, v katerih množično gojijo GSO. Takšen med bo moral biti v prihodnje posebej označen in bo za porabnika manj zanimiv. Po drugi strani pa slovenski čebelarji lahko le upamo, da naša država zaradi svoje majhnosti tudi v prihodnje ne bo zanimiva za gojenje GSO, tako da ne bomo imeli težav, povezanih z gensko spremenjenim cvetnim prahom. J ®WD Belgija 11 Etienne Bruneau, predsednik francosko govorečih belgijskih čebelarjev, v reviji Abbeilles & Cie poroča o težavah, ki jih je čebelarjem v Belgiji in na Nizo- zemskem povzročil invertni sirup, s katerim so krmili svoje čebele. Pomrlo je veliko število čebeljih družin. Laboratorijska analiza tega sirupa je pokazala, da vsebuje več kot 200 mg HMF na kilogram krme. Dobavitelj je priznal krivdo in plačal gmotno škodo, ostala pa je moralna, saj se strupena hrana za živali sploh ne bi smela pojaviti na tržišču. Po ameriških normah naj bi bil prag škodljivosti, pri katerem se čebele še ne zastrupijo, 60 mg HMF/kg krme, Nizozemci pa so postavili zgornjo dovoljeno mejo na 20 mg HMF/kg. Avstrijski raziskovalci so ugotovili, da pri koncentraciji 30 mg HMF/kg še ni bilo zaznati zastrupitev čebel, pri 150mg/kg pa jih je v 15 dneh odmrlo kar 50 odstotkov. Zanimivo pri vsem tem je, da pri krmljenju z običajno sladkorno raztopino, torej s saharozo, ni bilo težav. Franc Šivic Vir: Bruneau, E. {2011): Sirop de nourrissement, des limites - ne pas depasser. Abeilles&Cie, št. 5-6, maj-ju-nij 2011, str. 9. Nemčija V zadnjem letu smo priča občutnim podražitvam sladkorja v svetu, to pa seveda vpliva tudi na ekonomiko čebelarjenja. Vzroki za podražitve so: • Indija mora zaradi slabe žetve sladkornega trsa sladkor uvažati, namesto da bi ga izvažala. • Zaradi poplav se je v Pakistanu zelo povečalo povpraševanje po sladkorju. • Izvoz sladkorja iz Avstralije se je zaradi dežja in katastrofalnih poplav zmanjšal za 10 odstotkov. • Brazilija vedno več sladkorja predela v pogonsko gorivo. Italija 11 Kot sem že poročal v prejšnji številki našega glasila, se je italijanska nevladna organizacija U.C.E.P.E., ki že tretje leto vodi kampanjo »Rešimo čebele« in ki vsako leto enemu od zaslužnih italijanskih čebelarjev ali znanstvenikov podeli priznanje »Vitez čebelje matice«, odločila, da bo letos ta naslov podelila dvema kandidatoma, msgr. prof. dr. Francu Frilliju z videmske univerze in predsedniku ČZS Boštjanu Noču. Slovesnost je potekala v veliki dvorani mestne hiše v starodavnem furlanskem mestu Čedad. Poleg župana in svetnikov so se je udeležili tudi številni predstavniki kulturnega, gospodarskega in političnega življenja, novinarji državne televizije RAI ter tiskanih medijev, predsedniki čebelarskih društev iz Furlanije in drugi. Slovesnost je potekala po starih pravilih podeljevanja viteških naslovov, ki jo v Sloveniji zaradi opuščanja tradicije še premalo poznamo. Pred podelitvijo viteškega znamenja je moral kandidat podpisati tole prisego: »Danes, na 8. gospodov dan v mesecu oktobru tekočega leta 2011, sem jaz, Boštjan Noč, prejel naslov »vitez čebelje matice«. S podpisom potrjujem prisego, da bom branil matico {it. Regina = kraljica, op. ur.) in njene čebele danes in v vseh dneh, ki bodo prišli, dokler me smrt ne loči od telesa.« Na svetovni ravni se poraba sladkorja vsako leto poveča za 2 odstotka. Ker je proizvodnja te surovine odvisna predvsem od vremena, ki ga ni mogoče napovedati, bo ponudba sladkorja tudi v prihodnje negotova, njegova cena pa se bo še naprej zviševala. Franc Šivic Vir: Brockmann, G. {2011): Zuckerpreis auf Hoehenflug, Imkerfreund, št. 6, junij 2011, str. 3. Viteza čebelje matice 2011 Boštjan Noč, predsednik ČZS (levo), ter msgr. prof. dr. Franco Frilli (desno) G. Aldo Regola, predsednik U.C.E.P.E., oblečen v posebno haljo, je nato vsakemu kandidatu obesil okoli vratu viteško znamenje ter vsakemu izročil še knjigo s seznamom dozdajšnjih vitezov, v katero je za vedno vpisano tudi njegovo ime. Po podelitvi se je Boštjan Noč zahvalil prirediteljem za čast, ki so mu jo izkazali, ob tem pa je poudaril, da to imenovanje ne pripada samo njemu, temveč vsem slovenskim čebelarjem, saj brez njihovega sodelovanja ne bi mogel izpeljati številnih akcij, ki se jih je lotil v ob- dobju svojega vodenja ČZS. S podpisom zgoraj navedene izjave pa se je obvezal, da bo svoje poslanstvo nadaljeval, »dokler ga smrt ne loči od telesa«. Slovenski čebelarji mu iskreno čestitamo, hkrati pa ga opozarjamo, da se viteške prisege ne sme prelomiti. Franc Šivic Nemčija Imidakloprid in klotianidin sta aktivni snovi z visoko insekticidno učinkovitostjo, uporabljajo pa ju tudi za zaščito semena različnih poljščin. V raziskavi so spremljali koncentracije neonikotinoidnih insektici-dov v kapljicah, ki se zaradi gutacije ali solzenja pojavljajo na prvih listih poljščin. V spomladanskem obdobju, ko se čebelja družina pospešeno razvija, je za zadostno oskrbo mlade zalege nujno potrebna voda, ki jo čebele zbirajo v okolici čebelnjaka. Zaradi uporabe pesticidov (za zaščito semena) se zaradi procesa gutacije v tekočini rastline lahko pojavljajo tudi ostanki neonikotinoidov. To so s poskusom dokazali na Čebelarskem državnem inštitutu Univerze v Hohenheimu in Inštitutu za raziskave okolja Tehniške univerze v Dortmundu v Nemčiji. Iz koruznega semena, ki je bilo obdelano s klotianidinom (poncho 0,5 mg/seme in poncho pro 1,25 mg/seme), so v gutacijski tekočini našli koncentracijo 8.000 ng/ mL. Ta koncentracija klotianidina se je sicer zmanjševala, vendar jo je bilo mogoče zaznati še nekaj tednov pozneje. Pri semenih, ki so bila obdelana s sredstvom poncho pro, v gutacijski tekočini v prvih stopnjah razvoja rastline niso ugotovili visokih koncentracij, kljub temu pa se je koncentracija zniževala počasneje. Gutacijska tekočina tritikale, pri kateri je bilo seme obdelano z imidaklopridom, je spomladi vsebovala majhne količine aktivne snovi (do 13 ng/mL). Med vzorčenjem gutacijske tekočine neposredno med poskusom niso opazili čebel, ki bi se napajale na kapljicah tritikale ali koruze. Avtorji se sprašujejo, v kolikšni meri so te kapljice privlačne za čebele, zato predlagajo nadaljnje raziskave na njivskih površinah. dr. Maja Smodiš Škerl, Kmetijski inštitut Slovenije Vir: Reetz, J. E., Zuhlke, S., Siteller, M., Wallner, K. (2011): Neonicotinoid insecticides translocated in guttated droplets of seed-treated maize and wheat: a threat to honeybees? Apidologie 48: 596-606. Čebela pije vodo iz kapljice solzenja rastline. Hrvaška V naši soseščini, in sicer v Zagrebu in Osijeku na Hrvaškem, so od 6. do 9. oktobra potekali »Dnevi medu Hrvaške«. Sobotna prireditev v Osijeku je bila posvečena osrednjemu dogodku, to je 130- letnici izhajanja čebelarskega časopisa »Hrvatska pčela«. Ta dogodek so zaznamovali tudi z izidom monografije z naslovom »130 godina Hrvatske pčele«, ki so jo napisali prof. dr. Stjepan Sršan, dr. Stipan Kova-čič in prof. Mario Fišer. Osijek imajo sicer za zibelko hrvaškega čebelarstva. Pravzaprav ni nič nenavadnega, da se je vse skupaj začelo prav tam, saj je v tem mestu začelo delovati prvo čebelarsko društvo na Hrvaškem. Tam je izhajal tudi prvi čebelarski časopis, tam so izvedli prvo ocenjevanje medov in ustanovili prvo čebelarsko zvezo. V okviru te slovesnosti so podelili tudi nagrade, osvojene na ocenjevanju medov in medenih pijač, nagrade za najboljše izdelke za izboljšanje zdravja, za najboljšo embalažo za med in za medene pijače ter nagrado za najboljši spominek. 130-letnica revije Hrvaška čebela V nedeljo je potekal strokovni del prireditve s predavanji. Po uvodni predstavitvi izida monografije, je sledil strokovni del. Doc. dr. Ivana Tlak Gajger je predavala o vzrokih izgub v čebelarstvu, prof. dr. Mirjana Primorac je predavala o avtentičnosti medu in merilih ocenjevanja, sam pa sem govoril o delovanju ČZS po vstopu v Evropsko unijo. Občutki in vtisi po dveh dneh bivanja v Osijeku so mešani. Scenarij prireditve je bil po mojem mnenju zelo dober, motilo pa me je zelo opazno dobrikanje politikom. Na nas, predstavnike drugih držav, in na druge predstavnike iz tujine so kar nekako pozabili oziroma smo bili v drugem planu. Zelo odkritosrčna je bila gesta nekega obiskovalca v nedeljo, ko je v dvorani zakli-cal: »Dobro da ste prišli, vas bomo volili!« Treba je povedati, da bodo volitve na Hrvaškem tako kot pri nas decembra letos. J mag. Aleš Rodman, podpredsednik ČZS ©vBgaQo na ©krap©© za rnakDadrn pan Igor Tauses Čebelarjenje doživlja vsak čebelar po svoje. Sam sem se s prvim panjem čebel srečal spomladi 2004. Ob čebelji družini, ki mi jo je podaril sodelavec in ki sem jo naselil v obnovljen star AŽ-panj, in ob vnetem prebiranju čebelarske literature sem začel spoznavati skrivnosti čebel. Sprva sem družine naseljeval v AŽ-panje, zaradi izjemno močnih družin pa sem vedno bolj spoznaval slabosti tega panja. Družine so v njem hitro dosegle rojilno razpoloženje, poleg tega pa je kljub vstavljanju gradil-nih satov postalo zaradi divjih pozidav, predvsem trotovskih celic pod sati in nad njimi, pregledovanje družin in premeščanje satov iz plodišča v medišče zelo zamudno. Leta 2007 sem začel čebelariti v na-kladnih panjih, najprej v LR-panjih, potem pa zaradi kombiniranja z obstoječimi AŽ-panji še z nakladnim panjem tipa Gerstung-Jurkovič (GJ). Od tedaj uporabljam AŽ-panje za rezervne in šibkejše družine ter za roje, v nakladnih panjih pa naseljujem gospodarske družine, ki jih pred glavno pašo še okrepim s sati iz rezervnih družin. Kot vsi, ki čebelarijo v nakladnih panjih, sem se tudi sam spopadal s problemom dvigovanja naklad, saj so te pri GJ-panju izjemno težke in velike. Ker v literaturi na tem področju nisem zasledil primerne rešitve, sem se začel ukvarjati s tem, kako bi izdelal dvigalo, s katerim bi si olajšal delo z nakladami. Po več poskusih in različicah sem po približno enem letu skonstruiral tako dvigalo za nakladne panje, ki mi omogoča delo z nakladami, ne da bi mi jih bilo treba dvigovati. Razstavljeno dvigalo, pripravljeno za uporabo Za izdelavo dvigala sem uporabil kovinsko konstrukcijo, vrvi, vodila in škripce. Dvigalo na škripec Dvigalo je vstavljeno s prednje strani panja in položeno na nosilno konstrukcijo panjev. Po minimalnem dvigu (dovolj je od 1-2 cm) naklade jo skupaj z vertikalno konstrukcijo potisnem naprej v delovni položaj. Pri zamenjavi položaja naklad jih spustim na horizotalno konstrukcijo ter jih z dvigalom poljubno zložim, nato pa postavim v prvotni položaj. za nakladni panj sem skonstruiral tako, da mi omogoča preprosto montažo in hitre premike od panja do panja, saj mi dvigala ni treba pritrjevati na nosilno konstrukcijo panjev. Dvigalo je prilagodljivo višini nosilne konstrukcije panjev in višini panjev. Je zložljivo, lahko in kot tako enostavno za prevoz in shranjevanje. Za uporabo ne potrebuje električne energije. Dvigalo uporabljam za oba tipa nakladnih panjev (LR, GJ). Delo z dvigalom poteka tako, da ga po razstavitvi vstavim s sprednje strani panja in ga položim na nosilno konstrukcijo, na kateri so panji. Po potrebi višino dvigala prilagodim terenu s pomikanjem prednjih podpornih palic. Na vsako naklado sem namestil štiri oprijemala (vijaki za les), za katera zataknem vrvi z nosilno palico, to palico pa nato spojim z vrvjo, ki je skozi škripec povezana z napenjalom dvigala. Ob pomoči napenjala naklado dvignem toliko, da se naklade med seboj ločijo, nato pa vertikalno konstrukcijo skupaj z dvignjeno naklado premestim naprej v delovni položaj. S tem si omogočim vpogled na sate v nakladi, ki so pod odstranjeno naklado. Po istem postopku lahko hkrati dvignem več naklad oz. celoten panj. Na horizontalno konstrukcijo pred panj položim zaradi izpadanja čebel (predvsem mladic in matice ) podstavek. Pri zamenjavi položaja naklad po opisanem postopku dvignem zgornjo naklado, jo prestavim v delovni položaj in jo nato spustim na horizontalno kon- strukcijo pred panj. Nato dvignem naslednjo naklado in jo postavim nad prej odstranjeno naklado, potem pa obe nakladi postavim hkrati nazaj na spodnjo naklado (plodišče). Na enak način lahko poljubno zamenjujem naklade v vseh potrebnih kombinacijah. Če med nosilno prečko in vrvjo vstavim natezno tehtnico, povezano z napenjalom, lahko posamezno naklado oz. celoten panj tudi stehtam. Pri dvigovanju naklad z dvigalom se čebele minimalno vznemirijo, saj je dvigovanje in spuščanje naklad enakomerno in nadzorovano. Ker je nadzorovano tudi vnovično združevanje naklad, je manjša tudi možnost poškodovanja čebel. Opisano konstrukcijo dvigala na škripec za na-kladni panj sem kot inovacijo prijavil na Patentnem uradu v Ljubljani. J Jožef Novak Sem čebelar z 39 čebeljimi družinami in čebela-rim že 40 let. Po izobrazbi sem gradbeni delovodja. V svojem prostem času se posvečam razvijanju različnih pripomočkov in inovacij v čebelarstvu. Nazadnje sem razvil napravo za sublimiranje oksalne kisline (OK). Avtorja knjige »Varoja, čebela, čebelar« opisujeta, da je OK zelo učinkovito sredstvo za zatiranje varoj. OK je organska kislina, ki je naravna sestavina rastlin in tudi medu. Obstaja v obliki brezbarvnih kristalov in je topna v vodi. Pri gretju oz. sublimaci-ji se spremeni v paro, ob ohladitvi pa znova preide v kristale. Po klasifikaciji Evropske unije spada OK med snovi, ki so škodljive za človekovo zdravje, zato moramo pri delu z njo uporabljati zaščitna sredstva. Naprava deluje na 12 V akumulator Sestavni deli sublimatorja • ohišje izdelano iz nerjavečega jekla, katerega naloga je zadržati pline, da se ne bi razpršili še pred vstavitvijo naprave v panj; na ohišje so pritrjeni tudi drugi deli; • akumulator (12-voltni), iz katerega se naprava napaja z energijo; • kabel, ki dovaja energijo iz akumulatorja v grelec; • grelec, ki OK spremeni v pline; • ventilator, s katerim potisnemo hlape v panj; • stikali za vklop in izklop grelca in ventilatorja; • termostat za regulacijo temperature grelca Namen, opis in prednosti inovacije za sublimacijo OK Naprava je bila razvita kot pripomoček za zimsko zatiranje varoj tako, da lahko s sublimirano OK za-dimimo notranjost panja. Pri tem nam AŽ-panjev ni treba odpirati od zadaj ali jemati satov iz panjev, pri nakladnih panjih pa ni treba dvigovati pokrovov. Odpiranje panjev je namreč zamudno delo, poleg tega pa lahko pri tem tudi preveč ohladimo čebele. Sublimiranje bi namreč potekalo z zunanje strani, in sicer skozi žrelo oziroma vhod v panj. S tem je tudi občutno zmanjšana možnost zastrupitve čebelarja z OK. Če bi se naprava morebiti izmaknila iz panja, pa bi se lahko, če se vsa kislina še ne bi izdimila v panj, kadar koli odmaknili, saj ste zunaj oz. na prostem. Vsekakor je treba pri tem delu uporabljati ustrezno obrazno masko. Naprava deluje tako, da je priključena na 12-voltni avtomobilski akumulator in je prenosljiv. Ko je naprava priključena na akumulator, se jo odpre, v posodico grelca doda ustrezno količino OK in znova zapre. Potem se napravo skozi žrelo potisne v panj, ne glede na to, ali gre za nakladni ali AŽ- panjski sistem. Ko je prednji del naprave v panju, se najprej vključi stikalo grelca, čez približno 30 sekund pa še ventilator, ki hlape sublimirane OK potisne v panj, kjer se razpršijo po čebelah. Ko se kislina izkadi iz naprave, najprej izključimo grelec in ventilator, šele potem pa napravo izvlečemo iz panja. Ob ponovitvi postopka v naslednjem panju se vključi obe stikali hkrati, seveda šele potem, ko je naprava že v panju. Delo v enem panju po moji oceni traja le 3-5 minut, izparevanje pa le približno eno minuto, kar je dobro zaradi ekonomičnosti porabe časa. Napravo bi lahko ob ustrezno odmerjeni količini OK uporabili tudi za prašilčke, narejence in roje. Prednost naprave je tudi v tem, da ima vgrajen termostat, katerega naloga je preprečevati pregretje OK in posledično njen razpad v ogljikov monoksid, zelo nevaren plin, ki bi pomoril vse čebele. OK začne izhlapevati pri temperaturi približno 96-98 °C, pri temperaturi približno 180 °C in več pa začne razpadati v ogljikov monoksid. Zaradi tega je termostat zelo pomemben, saj preprečuje, da bi se kislina spremenila v strupe, nevarne tako za čebele kot za čebelarja. Vgrajen termostat samodejno izklopi grelec pri približno 160 °C in ga znova vključi pri približno 90 °C. Posledično temperatura plinov (hlapov) ne doseže tako visoke temperature, da bi škodovala čebelam. Pot do potrditve inovacije za splošno rabo Svojo inovacijo sem patentiral kot intelektualno lastnino pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Poskušam narediti tudi preizkus primernosti za uporabo in pridobiti atest, kar bi mi omogočilo, da svojo napravo ponudim čebelarjem, vendar ugotavljam, da v Republiki Sloveniji ne obstaja nobena pristojna institucija, ki bi preizkusila napravo in mi izdala atest. Zaman sem poskušal pri Ministrstvu RS za zdravje, Veterinarski upravi Republike Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inštitutu Jožef Štefan, Fitosanitarni upravi Republike Slovenije ^ Ker verjamem v svoj izum in da le ta lahko koristi čebelarjem pri zatiranju varoj bom še naprej poizkušal pridobiti atest. J Komentar uredništva Z objavo članka g. Novaka želimo predstaviti inovacijo, ki je sad slovenskega inovatorskega dela in tehnološkega »know how-a«. Domače inovacije in trženje le teh so motor gospodarstva. Pri tovrstnih izdelkih za delo s snovmi nevarnimi človekovemu zdravju, je seveda potrebno predhodno opraviti preizkus primernosti za uporabo - atest in dosledno upoštevati navodila za varnost pri delu. V uredništvu si želimo, da bi ta in tudi številne druge čebelarske tehnološke inovacije, našle pot, preko včasih nerazumljivih birokratskih ovir, do legalne prodaje na tržišču in tako prispevale k razvoju čebelarstva in ohranitvi čebel. Znano je, da so podobne naprave, tuje izdelave, že v prodaji v Sloveniji, zato bi domači izdelki predstavljali dobrodošlo konkurenco tujim. Uredništvo kG Bw®B ®©b© Vlad® Auguštin Poleg slabega ali nevednega čebelarja poznamo še številne druge sovražnike in škodljivce, ki čebelam strežejo po življenju ali prežijo na njihove sladke zaklade. Ti so nevarni tudi pozimi, ko mora biti v čebelnjaku in njegovi okolici popoln mir, da lahko čebele dobro prezimijo. Med škodljivce, ki utegnejo pozimi povzročiti škodo v čebelnjaku in pri čebelah, vsekakor sodijo miši. Te lahko v najnižji vrsti skladanice zlezejo skozi žrelo panja in si med sati uredijo gnezdo. Zaradi vznemirjenja čebel lahko čebelja družina v takem Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja panju odmre. Bolj škodljive so rovke, ki pozimi prav tako kot miši zlezejo v panje, sklestijo satje in uničijo marsikatero družino. Kot žužkojedkam so jim čebele dobrodošla poslastica. Proti rovkam in mišim se zavarujemo tako, da znižamo žrela ali jih zaslonimo z zapornicami, ki imajo zobčaste zareze. Pred čebelnjakom se včasih naseli tudi jež, ki s svojim lomastenjem razburja čebele. Večje škode ne povzroča, saj se zadovolji že z mrtvicami pred čebelnjakom. Večjo škodo pa lahko pozimi povzročijo ptice. V čebelnjakih, ki stojijo blizu gozda, so v tem času najbolj nadležne nekatere vrste žoln. Obešajo se na panje, potrkavajo z dletastimi kljuni na konč- nice in na lepljive jezike spretno lovijo čebele, ki se pokažejo pri žrelu. Žolne imajo sposobnost stesati v panj tudi za pest veliko luknjo. Ožji sorodniki žoln so detli, nekatere vrste detlov pa so prav tako na črnem seznamu čebelarjev. Okoli panjev pozimi rada stika tudi sinica. Brezskrbno potrka pri žrelu na končnico in prvo čebelo, ki pride pogledat, kdo moti hišni red, odnese na bližnjo drevesno vejo in jo slastno použije. Nadlegovanja sinic se ubranimo, če jim pripravimo krmilnico z zrnjem, pred žolnami in detli pa se ubranimo, če pred čebelnjakom postavimo fizično zaščito v obliki mreže, ki jim prepreči dostop do panjev. Pozimi čebele zelo moti in razburja vsak tresljaj, ropot ali vznemirjanje škodljivcev. Ker se ob vsaki motnji v panjih pojavi izrazitejše gibanje, zaradi česar Zrelo, zavarovano z zapornicami. se zimska gruča čebel zrahlja, številne čebele pa se razlezejo po satju in otrpnejo, moramo biti pozorni tudi na to nevarnost čebel. J Anton SušI* ČD Ajdovščina, katerega član sem tudi sam, je po številu članov eno izmed največjih društev v Sloveniji. Vanj je vključenih 143 čebelarjev, ki čebelarijo s 3150 panji. Sam čebelarim z 80 panji na območju zgornje Branice in Vipave. Sem terenski svetovalec in pokuševalec medu v zgornji Vipavski dolini. Kot mentor čebelarskega krožka OŠ Draga Bajca v Vipavi se po svojih najboljših močeh trudim, da najmlajše čebelarje usmerjam v pravilen odnos do narave in čebel. Pri delovanju čebelarskega krožka mi je v pomoč učiteljica ga. Boža Pangrc, ki je prav tako članica našega čebelarskega društva. Zaradi izziva in zbiranja čebelarskih izkušenj čebelarim v AŽ-, nakladnih in Kirarjevih panjih. Pridobljeno znanje in izkušnje prenašam na mlajše čebelarje ter jih seznanjam z velikim vplivom čebel in čebelarstva na okolje. Na območju našega čebelarskega društva je raznovrstna paša. V dolini ob reki Vipavi in na zahodnih obronkih Vipavske doline in zgornje Braniške doline je obilna akacijeva paša. Severno-vzhodni obronki Nanosa s Podkrajem in Hrušico so poraščeni s hojo in smreko, ki čebelam ponujata gozdno pašo, žal pa ta zadnja leta ni bila kaj prida. Hitro se spreminjajoče razmere v naravi, sušna obdobja, neurja, dolgotrajne padavine, nalezljive bolezni, pomori čebel in zastrupitve zahtevajo od čebelarjev hitro prilagajanje in iskanje rešitev za ohranjanje čebeljega fonda. Posledice neugodnih naravnih Terenski svetovalec pri ČZS, JSSČ razmer ali drugih dejavnikov bomo po mojem mnenju najlaže in najhitreje odpravili, če za pomoč prosimo svetovalno službo ali stroko oziroma s pogovorom in izmenjavo izkušenj. Pri našem delu je pomembno hitro odkrivanje sprememb in odločno ukrepanje. Sodelovanje med čebelarji in terenskimi svetovalci se počasi vendarle krepi, predvsem po zaslugi mlajših in novih čebelarjev. Ker zakonodaja in trg zahtevata bolj kakovostne in neoporečne čebelje pridelke ter njihovo označevanje, je sodelovanje s terenskim svetovalcem zaželeno predvsem pri analizi medu in določanju sortnosti. Terensko svetovanje je mlada dejavnost, ki išče načine za uspešno sodelovanje s čebelarji pri ohranjanju kranjske sivke. Cilje, ki smo si jih zastavili, bomo lahko dosegli samo s skupnim delom in zaupanjem. Vsem čebelarjem želim uspešno zazimitev čebel in medeno prihodnje leto. J * M © ogkušno© g Apo@uaFd®m Alojz Rupnik K pisanju tega članka so me spodbudili različni komentarji čebelarjev o letošnjih ukrepih pri zatiranju varoj, predvsem v zvezi z uporabo Apiguarda. Ker sem na svojem stojišču zbral kar precej podatkov, bom v nadaljevanju prikazal spremljanje odpada s številkami, in sicer od spomladanskega in poletnega naravnega odpada do odpada po uporabi apigu-arda ter po uporabi oksalne kisline. Rezultati zbujajo kar precej skrbi in bojim se, da bo do pomladi praznih kar nekaj panjev. Opazovano stojišče je postavljeno v Črnem Vrhu nad Idrijo. V bližini, razen enega čebelarstva z do 10 družinami, ni drugih čebel. Poleg drugih družin sem posebej spremljal naravni odpad varoj v desetih čebeljih družinah v 10-satnih AŽ-panjih. Družine sem v zimskem času tretiral z oksalno kislino po navodilih območnega veterinarja. Ob prvih pomladanskih pregledih nisem opazil napadenosti od varoj. V drugi polovici aprila sem vstavil gradilnike in testne vložke. Uporabljam vložke, ki pokrivajo celotno površino podnice. Rezultati naravnega odpada so prikazani v tabeli 1. Ker naravni odpad ni bi velik - izjema je bil samo panj št. 30 -, sem sklenil z ukrepi počakati do zatiranja varoj z Apiguardom. Vmes sem redno izrezoval trotovino na gradilnih satih tri do štirikrat. Družine so se lepo razvile in sem kar dobro točil. Po zadnjem točenju sem dal družinam Apiguard. Rezultati so prikazani v tabeli 2. Sklepal sem, da je bilo zatiranje uspešno, vendar sem opazil, da družine slabijo. Predvsem družina v panju št. 30, v katerem sem odvzel vso po- Tabela 1: Spremljanje naravnega odpada varoj Št. Testne vložke vložil 20. 4.2011 Testne vložke vložil 27. 6. 2011 panja Datum kontrole Datum kontrole 28. 4. II 6. 5. II 10. 5. 5. 7. II 13. 7. II 21. 7. 21 0 0 1 1 2 2 22 0 0 0 1 1 1 23 0 0 0 1 0 1 24 0 0 0 1 2 5 25 0 0 0 0 1 1 26 0 0 0 2 1 6 27 0 0 0 0 1 1 28 0 0 0 2 3 6 29 0 0 0 5 3 1 30 0 0 1 12 10 25 krito zalego. Ob tem sem vseh deset družin poškropil z oksalno kislino, in to kar dvakrat, ker so bili rezultati porazni, kot je to razvidno iz tabele 3. Oksalno kislino sem pripravil po navodilih veterinarja in sicer 65 g kristalne kisline, 1 l vode in 0,50 kg sladkorja in s pripravkom poškropil družine. Sklepam, da na podlagi spremljanja naravnega odpada varoj ne dobimo zanesljivega podatka o napadenosti čebelje družine z varojami. Po mojem mnenju pa tudi Apiguard ni dovolj učinkovit. Podobni rezultati so tudi na nekaterih drugih mojih stojiščih, na katerih sem nekaj panjev že zaprl. Zato naj vse čebelarje še posebej opozorim, naj bodo pozorni na število varoj v svojih čebeljih družinah, če že ni prepozno. J Tabela 2: Spremljanje odpada varoj po vstavitvi Apiguarda Št. Vstavitev Apiguarda 17. 8. 2011, zamenjava 30. 8. 2011 panja Datum kontrole 23. 8. II 30. 8. II 1. 9. II 6. 9. II 8. 9. 21 35 50 56 105 28 22 42 35 64 70 30 23 38 60 28 85 30 24 44 78 36 108 34 25 30 60 72 106 40 26 105 210 42 290 70 27 28 10 50 65 24 28 35 60 95 160 42 29 30 79 25 132 46 30 350 400 105 250 270 Tabela 3: Spremljanje odpada varoj po škropljenju z oksalno kislino Št. panja Poškropil z oksalno kislino 8. 9. 2011 in nato še 20. 9. 2011 Datum kontrole 9. 9. II 12. 9. 1 1 14. 9. 1 20. 9. 1 21. 9. 1 1 25. 9. II 1. 10. 21 40 160 105 270 500 230 200 22 100 80 100 105 150 50 70 23 80 120 57 100 250 80 140 24 310 195 35 125 250 85 65 25 240 130 65 165 480 270 200 26 550 250 220 360 850 420 35 27 520 190 50 60 320 58 25 28 320 60 40 75 420 120 110 29 450 130 55 150 1020 420 190 30 85 40 15 70 120 40 75 s knjiŽne police □ □□ ®w©n@k® Za mano je burna sobota. Prebral sem nekaj ključnih poglavij knjige Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje, preostale pa preletel, da bi dobil vtis o vsebini drugega dela knjige našega novega čebelarskega učbenika. V prvem delu knjige je bilo kljub velikemu napredku znanosti težko podati neke revolucionarne ideje. Vrsta novih teoretičnih znanj pravzaprav ni veliko prispevala k dojemanju čebelje družine, kot smo jo poznali pred nekaj več kot desetletjem. Toda v čebelarski tehnologiji ni bilo zapisanega veliko novega. Po navadi je bil obseg del premajhen, ključni pisci pa še preveč obremenjeni z ustaljeno prakso večine čebelarjev. V tej knjigi so nam izkušeni čebelarski mojstri predstavili vrsto tehnoloških prijemov, ki so se razvili v desetletjih praktičnega dela. Še posebej sem bil pozoren na pisanje urednika in pisca zajetnega dela o tehnologiji čebelarjenja. Navdušen sem, ker v viziji še vedno obstaja NAŠ ČEBELNJAK. Koncept čebelnjaka v resnici zasluži posebno spoštovanje, in to ne samo zaradi kulturne dediščine, ampak tudi zaradi posebnih razmer za čebelarjenje, saj se te lahko približajo celo pravi farmacevtski proizvodnji. Tovrstne vizije si na prostem težje zamislim. Tudi sam sem veliko razmišljal o konstrukcijah in rešitvah panjev za čebelarjenje v čebelnjaku. Morda bo kdo s težavo sprejel eno ključnih ugotovitev. Čebelarjenje v čebelnjaku se lahko razširi po vsem svetu, če bomo vanj spravili moderni panj s standardnimi merami satni-kov. Res da tudi v svetovnih razmerah obstaja nekaj neskladij, kot lahko preberemo v knjigi, vendar velika odstopanja vsekakor ne omogočajo širše uveljavitve. Glede na lastnosti naše kranjice Pavle Zdešar predlaga uveljavitev dvoetažnega plodišča LR-mere z dvema nižjima mediščema, saj na ta način še vedno lahko dva panja spravimo v višino treh standardnih AŽ-panjev. To bi nam sicer omogočilo tudi širše uveljavljanje tehnologije čebelarjenja v čebelnjaku. Seveda so v okviru tega mogoče še številne dodatne inovacije. Vesel sem, da je opazno mesto dobil Kirarjev panj. Tako Zdešarjev predlog čebelarjenja v čebelnjaku kot Kirarjev panj izključujeta možnost mešanja plodiščnih in mediščnih satov. Na to opozarjajo tudi drugi avtorji in ob morebitnih enakih sa-tnikih svetujejo strogo označevanje in ločevanje satja glede na mesto uporabe. Ločitev satov na plodišče in medišče je nujna, ker je samo na ta način zagotovljeno kar najmanjše možno onesnaženje medu, bodisi s sredstvi za zdravljenje čebel bodisi na račun hranjenja čebel. -r A. I Čebelarska zveza Slovenije Brdo pri Lukovici 2011 512 strani, trda vezava Morebitni bodoči konstruktorji panjev bodo v knjigi našli zbrane vse podrobnosti, ki jih MORAJO upoštevati pri načrtovanju, predvsem pomembno pa je upoštevati priporočila glede ustreznih razmikov v panju. Pomembno je, da nam knjiga ponuja tudi sodoben pogled na materiale v panju. To ni lahka naloga za čebelarje z zalogo starih panjev. Poleg tega pa je cena nerjavnega železa občutno višja. Naj samo spomnim, da je, žal, v propo-lisu mogoče najti čezmerne količine cinka. Pri tem ne smemo pozabiti, da čebele propolis prenašajo iz enega dela panja v drugi del, tako da lahko cink s pocinkane mreže zaide na mrežo za zbiranje propolisa. Ob takem navdušenju je sicer tudi nekoliko grenkega priokusa. Žal za optimalno rešitev {LR-mera) še nimamo razvitih panjev. Ali je to čebelarjenje s predali, kakršnega je že preizkusilo nekaj čebelarjev? Ali je morda to lahko panj, izdelan kot trietažni AŽ-panj, ki ga sicer avtor priporoča kot že uveljavljeno rešitev? Ali pa lahko kaj potegnemo iz dediščine Kirarjevega panja? Kirarjev B-panj je sicer predlagan kot dobra rešitev za stacionarno čebelarjenje, poleg tega pa morda z njim laže podpremo tudi proizvodnjo čebel na satih DB-mere. Čebelarji, ki bodo še naprej prodajali v dežele z DB-panji, se bodo verjetno prilagajali tudi temu. Dolgoročno pa bomo verjetno res morali privoliti v najbolj razširjeno mero satnika v svetu - tj. v LR-mero. Kakor koli, zelo bi bili dobrodošli natančni načrti ustreznih panjev. Je to posebno delo za komisijo za tehnologijo čebelarjenja? Pri opravljanju s čebeljimi družinami je pomembno ključno sporočilo, da čebele vedno potrebujejo zajetno zalogo medu za normalno delovanje. Drugo pomembno sporočilo pa je, da poletje ni čas za reševanje čebel, največja skrb za bodoče družine je že spomladi in ob zadnji obilni zanesljivi paši, ki je pri nas pravi kostanj. V drugačen odnos do čebel so nas potisnile varoje in njihova spremljajoča druščina (nosema, virusi, pesticidi), ki zelo prizadenejo čebeljo družino, še zlasti, če se jim pridruži izrazito sušno poletje, kot smo ga znova doživeli letos. Čebelarji, ki imamo težave z ustreznim vzdrževanjem čebel, imamo tri možnosti: (1) opustiti moteče dejavnosti in se brezkompromisno resno oprijeti čebelarjenja, (2) zmanjšati število čebeljih družin, da kljub pičlemu prostemu času še vedno najdemo dovolj časa zanje, ali (3) priznati svojo nezmožnost za čebelarjenje in prenehati z dejavnostjo. Pomemben delež v knjigi je namenjen tudi predstavitvi čebeljih pridelkov in njihovi uporabi. Gre za pomemben prispevek, v katerem je zbranega veliko znanja in ki bo koristen pripomoček čebelarjem tako pri razumevanju pridelave kot pri morebitni pripravi posebnih izdelkov iz čebeljih pridelkov. Sveže v našem čebelarskem tisku pa delujejo poglavja o kontroli kakovosti in trženju čebeljih pridelkov. Po navadi se znamo potruditi in postati pravi mojstri pridelave, resen problem pa se pojavi, ko je treba pridelke v primerni obliki ponuditi porabniku. Omenjena poglavja so dober začetek za širše poznavanje celotnega procesa od paše do mize naših porabnikov. Pri vsem skupaj sem nekoliko pogrešal omembo dela z mladimi v šolah in vrtcih. Dejavnost na tem področju je dobro razvita, in to že desetletja. Zaradi tega so porabniki razmeroma dobro izobraženi, saj znajo ceniti doma pridelane čebelje pridelke. To je nekaj, pri čemer moramo na ravni čebelarske organizacije vztrajati in kar moramo tudi poglabljati, na ravni čebelarskega podjetništva pa moramo brezkompromisno sodelovati v tovrstnih dejavnostih. Manj obsežno sta predstavljeni tudi področji api-terapije in zgodovine čebelarjenja. Vsekakor imamo na voljo nekaj osnovnih informacij, za poglobljeno spoznavanje pa lahko v roke vzamemo druga domača ali tuja dela. Upam, da bomo lahko kmalu brali tudi posebna dela s teh dveh področij. Nekaj manjših pomanjkljivosti zaradi tiskarskih škratov in včasih samosvojega razlaganja bioloških osnov razvoja čebelje družine niso zmanjšali mojega navdušenja nad bogato sporočilnostjo dolgoletnih izkušenj čebelarskih mojstrov. Morda pisanje ne bo uspelo premakniti prakse in mišljenja številnih čebelarjev, a prihodnji rodovi čebelarjev bodo pokazali, da tudi naše čebelarjenje v čebelnjaku lahko drži korak z razvojem tehnologije čebelarjenja in pridelave čebeljih pridelkov ali celo prevzame prvenstvo na teh področjih. Vsekakor jim bo ta knjiga v veliko oporo, lahko bi rekel ključni priročnik pri razvoju čebelarske tehnologije v tretjem tisočletju, ko se bo znanje mojstrov združilo s sodobnimi tehnologijami. J prof. dr. Janko Božič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo ČEBELARSKI ŽURNAL ^ Ilustrirani časopis ^OrnCjI^. za čebelarsko kulturo Poziv 'JR ' »(iJMUi I v«| K naročilu P 5 za leto 2012 T:^^ i , ■ .. časopis izhaja v srbskem ^ / jezi|