* ES PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO O S V O BO D I L N E FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE toto 2, štev. 451 - Cena 5 lir - 3 jugollre Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, sreda, 20. novembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vraČ8jo ZA DEMOKRACIJO, MIR IN SVOBODO Najširša enotnost demokratičnega ljudstva bo razbila vse zasužnfevalne naklepe in zagotovila popotno suverenost krajevnega preb vatstva. narodnostno enakopravnost žn naravni gospodarski razvoi dosledno demokratično nače-i ki je vodilo nas primorske °t>ence v dolgoletni borbi za nacionalno svobodo, nas je Mvedio v bratsko fronto s prav ?*<> _ dosledno demokratičnimi hlijani, ki se z enako predajo bore skupno z nami za demokratične cilje. V tem J najiep.U dokaz o ljudsko-dc-910kratičnih osnovah slovenske-f8 patriotizma, ki ne more ni-zaiti v šovinistično skrojit, ampak predstavlja trajne ^dnote miroljubnega sporazu-**vanja med narodi in obenem možnost res prave nacio-,**>e samostojnosti. i^ič čudnega torej, če je vprav gansko - italijanska antifati-t&ia unija — politični odraz skrajno dragocene pridobitve "tifašistične borbe slovenskega J* italijanskega ljudstva — V^dmet tako ogorčenih hapa-k1’ »n zasramovanja vseh onih, še niso poslovili od metod /sl. Statut enotne sindikalne organizacije mora temeljiti na statutu Svetovne sindikalne zveze Razgovor z dvema članoma osrednjega odbora za sindikalni sporazum Sestali smo se z,dvema elanoma osrednjega odbora za sindikalni sporazum, ki je bil ustanovljen v skladu s sklepi paris'kega dogovora, da uresniči sindikalno enotnost v o splošnih vprašanjih kot n. pr. teritorialni obseg ozemlja, kjer se naj izvrši fuzija. Na ostalih sestan. kih smo govorili o organizacijskih vprašanjih osrednjega odbora za Trstu. Tovariša De Stradi in Rižot- ■ sindikalni sporazum, o določitvi ka. 'toficne polpreteklosti. A ne tem ostankom italijanske-™ šovinizma politična zveza '* 09ramu ne izhajajo iz kon-^ etne problematike naše ' po-£atine, ampek so se, pri go-povdarjanju italijanstva' J^ske krajine, omejevale le L ,}iterarno obravnavanje po-^nih programov. Iz terja za-|(rntiega kroga zlorabljanja ču-toeiXe navlake patriotičnih ge-Ijj’ ki z njimi prikrivajo otip-l(l'e koristi italijanske indu-L in finančnih krogov, še i danes niso prišli in jim bo Hx težko priti. Jfot resničnih demokratov, ki ...Slovansko - italijanska anti-f etična unija vabi v skupno ^ »to demokratične akcije, je i(^° ena. Vsako poudarjanje pijanstva ali slovanstva ni in ^ 1nore biti nikoli demokratič-(.J ker prikriva šovinistične tel-J' nadvlade naroda nad naro-podžiga nacionalno nestrp-^ »n rasno mržnjo ter pri-pot gospodarskemu, so-političnemu in kultur-zasužnjevanju. Po petin-^J*etletnem razsajanju fafi-\n,eya nasilja nad tukajšnjim i(1 l slovanskim prebivalstvom, ij, treba radikalno pomesti z It; fašistične mentalitete >t e danes ovirajo marsikate-if0dbor za sindikalni sporazum, so Julijski sind’ka-ti nasprotno sporočili ta imena šele 3. 11. in določili sestanek za 7. 11. Tako je že takoj začetku nastala zamuda sedmih dni. Koliko sestankov ste imeli doslej j Doslej smo imeli štiri sestanke, eden pa je moral biti odložen, ker zastopniki Julijskih sindikatov niso b.li prisotni. Prvi sestanek se je vršil 7. 11., drug; v soboto 9. 11., tretji 12. 11. in četrti 15. 11. Peti sestanek je bil določen za 19. 11., n; se pa mogel vršiti, ker so zastopniki Julijskih sindikatov izostali. Pri tem je omembe vredno, da so bili predstavniki Julijskih sindi. katov polnoštevilni samo na prvem sestanku, na ostalih pa njihova delegacija, ki bi morala šteti štiri zastopnike, nikoli ni bila popolna in je poleg tega prhajala dosledno z večjo ali manjšo zamudo po uri, ki je bila skupno določena. Nekateri delegati so zamudil; tudi dobri dve uri, čeprav je sedež Julijskih sindikatov oddaljen od sedeža osrednjega odbora za sindikalni sporazum komaj nekaj minut. Naša delegacija je bila vedno polnoštevilna. Ob vsem tem se ne moremo znebiti vtisa, da pomeni to ali pomanj. kanja resnosti al; pa namen, da nočejo doseči sporazuma. Upamo, da bodo dejstva pokazala nasprotno. O čem ste razpravljali na raznih sestankih t Na prvem sestanku smo govorili iegorij, ker obstoje razlike med Enotnimi ;n Julijskimi sindikati glede razvrstitve delavcev v razne kategor.je. Kjer so te kategorije i enake, je prišlo do sklepa, da se imenujejo paritetični odbor; za posamezne kategorije. Nadalje smo vnovič diskutirali o teritorialnem problemu, kjer smo dosegli sporazum, da se spojitev raztegne na vso tržaško provinco, vključno Tržič in Gradež. Vendar so si pri tem delegati Julijski sindikatov pridržali dokončno besedo, kajti dobiti morajo poprej odobritev delavske zbornice, ker predstavlja ta razne politične tokove. Na zadnjem sestanku je padel predlog za dvojezični pečat in papir z dvojezičnim naslovom za službene potrebe osrednjega odbo- ra za sindikalni sporazum. Po nekaterih ugovorih so zastopniki Julijskih sindikatov to sprejeli, vendar bodo tudi o tem vprašanju dali dokončni odgovor šele po posvetovanju z raznimi političnimi tokovi, ki sestavljajo Delavsko zbornico. Ta odgovor bi morali podati na sestanku, k; bi se naj vršil 19. novembra, toda zaradi popolnega izostanka predstavnikov Julijsk-h sindikatov je moral ta sestanek odpasti. Obžalujemo tudi, da Julijski sindikati niso smatrali za potrebno obvestiti nas, da so in zakaj so zadržani. Na tem sestanku bi namreč morali razpravljat} o cel; vrsti važnih problemov kot n. pr. ustanovitev paritetičnih odborov v občinah tržaške province, o paritetičnih odborih kategorij za one kategorije, ki so po svoji strukturi enake v obeh sindikalnih organizacijah. Za ostale Kategorije pa bi morali najti sporazumno rešitev. 'Razpravljati bi morali nadalje o probUmu sta- tuta enotne sindikalne organizacije, ki je življenskcga pomena, kajti brez njega ni mogoče izvest; volitev v odbore posameznih kategorij in torej brez njega ni mogoče priti do resnega izvaijanja sindikalne spojitve. Kako^so sprejele delovne množice pričetek vašega delat Sprejele so ga z željo, da bi čim-prej dalo konkretne rezultate, kajti naše množice globoko razumejo sindikalni problem. Dokazi so nam nedavn; dogodki v Lloydovem arzenalu in v čistilnici olja, kjer so de. lavoi pokazal; solidarnost z interesi uradnikov. Kaj mislita o sindikalni organizaciji, ki bo nastala po spojitmf Delamo na tem, da b; bila ta organizacija izrečno razredna, da bi bil njen temelj statut, ki mora biti povsem ‘ v skladu s statutom svetovne sindikalne federacije in ki mora temeljit; na naslednjih točkah: borba proti faš'zmu, proti neo-fašizmu in proti vojni; bratstvo med narodi; socialne in gospodarske zahteve delavstva; njen ustroj mora biti tak, da bo organizacijska struktura temeljila na organizacijah, na delovnih mestih preko tovarniških odborov. Vse to je volja naših delovnih množic. Dokazi kulturne s ra mote 1 IZJAVA OKROŽNEGA ODBORA SIAU za Goriško na poročilo 88. divizije k dogodku v Gorici Na izjavo informacijskega urada 88. ameriške divizije, z dne 17. novembra 1946., ki zanika resničnost uradnega poročila odbora SIAU za goriško okrožje z dne 16. 11. t. 1., podaja Okrožni odbor SIAU sledeče j Na podias;i v poročilu Z dne neizpodbitne ugotovitve in dejstva: ^ n 1;)1G; omenjenih Ugotovi-1.) informativni urad 88. divizije, I toV pa je neovrgljivo dokazano, ii j .-.-.i : , a. k j t|a SQ navedjje pod točkami 6 do so bili dokumenti in časopisi. To črke, razen če smatrata urad in sobo so zaklenili in listine so varno j ameriški častni k, ki je predmete spravili za njihove zakonite lastni-; pregledal, slovenske ter italijanske ke. Prav tako so spravljene tudi zastave, ki so jih našli v zgradbi». navedb pod točkami 1 do 5 uradnega poročila SIAU ne zanika. 2.) Isti urad «kategorično zanikuje, da bi bilo kakor koli resnično poročilo, češ da bi ameriške čete po zasegi Ljudskega doma uničile jugoslovanske zastave in dokumente. Zažgali so samo odpadke in smeti, | ki so bile papir in slama, ki so jih našli v zgradbi, ko jih je pregledal I in preiskal neki ameriški častnik. |V zgradbi je samo ena soba, kjer OSVOBOJENO OZEMLJE V GRČIJI Opozicija proti Tsaldarisu Atene, 19. — Boji v Grilji zavzemajo stalno večji obseg in partizani kontrolirajo vsak dan več ozemlja. Po poročilih, k; so prispela v Atene, spada v partizansko področje v Makrdoniji najmanj sto vaši, kjer je Ustanovljena nova u-pr&va. Na tem ozemlju izdajajo grški partizani tudi svoj dnevnik. Poročajo, da vedita partizansko gibanje na tem ozemlju učitelja Ipsi-lantis in Lasar.Ts. Svobodno ozemlje se je posebno razširilo v Grrvenskem okrožju v zahodnj Makedoniji. Glavni partizanski stan je po teh poročilih v Antrakiji in Melisi. Orožniška posadka v mestu Greveni je obkoljena. Poročila pravijo, da je bilo na tem ozemlju ustanovljeno posebno sodišče, ki sodi kvislingem in ’z-dajalcem. Po uspešnih bojih okoli Archan-ge losa so s težkim orožjem oborožene partizanske enote preko hriba Zenas napadle Notio. Borba traja že od nedelje. Vladne č:te so dobile ojačrnja v artileriji in letalstvu. Partizanske čete so šistrelile letalo, ki je napadalo njihov: položaje. Položaj je še vedno r.ejascn. Prav tako se še vedno bijejo boji okoli gore Skra. Opoz cija zapustila gtški parlament Težak položaj je nastal tudi v A-tenah, kjer st mora vlada boriti z vedno močnejšo opozicijo v parlamentu, ki zahteva odstop Tsal- Prvi slovenski parlament OTON ŽUPANČiČ: Primorce in Korošce zastopajmo mi, dokler se ne dožene tako, kakor terja pravica Ljubljana, 19. — 18. november je bil za Ljubljano kakor tudi za ves slovenski narod velik zgodovinski dan, ko ss je začelo zasedanje prve ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije, — prvega slovenskega parlamenta, ki ga je slovenska prestolnica zelo svečano in navdušeno pozdravila. Ogromne množice ljudstva so se z baklami in lampioni, transparenti in zastavami zgrinjale po ulicah ob vzklikanju ustavodajni skupščini Slovenije in slovenskim ter jugoslovanskim voditeljem. Na vsakem lampiončku je bilo napisano ime enega ljudskega poslanca, in vs: to morje bakel in larnpionov se je zlilo na.Kongresni trg, kjer je več desettisočglava množica razvila pravo ljudsko veselje in rajanje. Medtem pa so se v filharmonični dvorani na Kongresnem trgu zbrat slovenski ljudski poslanci, med katerimi sta bla tudi ljudska poslanca Edvard Kardelj in Boris Kidrič, ki so ju vsi navzoči navdušeno pozdravili. Navzoči so bili člani slovenske vlade z Miho Marinkom na čelu ki so jim tudi priredili navdušen sprejem. Med slavnostnimi gosti je bilo nekaj poslancev jugoslovanske zvezne skupščine, 18 članska delegacija iz Julijske krajine na čelu s predsednikom PNOO-ja tov. Francetom Bevkom, konzularni zbor s francoskim in angleškim konzulom, predstavniki množičnih organizacij, tiska in kulturnih u-stanov. Josip Vidmar otvorll zasedanje Ob 16.15 h je predsednik prezi-d,ja slovenskega nairodno-osvobodll-nega sveta Joalp Vidmar otvoril prvo redno zasedanje slovenske u-stavodajne skupščine, Josip Vidmar je v svojem govoru dejal, da je e sklicanjem ustavodajne skupščine prenehal delovat: Slovenski narodno osvoboddnl svet, ki Je bil vrhovno narodno predstavništvo za časa osvobodilne vojne. «Na tem prvem slovenskem parlamentu ni samo navzoč slovenski narod, je dejal Vidamr, temveč tudi vsa slovenska miselnost od Trubarja preko Vodnika, Prešerna, Levstika, Cankarja do Zupančiča in vseh naših velikih mož. ki so sanjali «n napovedovali neodvisno slovenstvo v družbi z jugoslovansk.mi in vsemi slovanskimi naroda. S tem, da mi ustvarjamo v Sloveniji za desettletja in morda stoletja svojo državnost, zvezano z višjo državnostjo jugoslovanskih narodov, pola gamo onega' izmed važnih kamnov stavbe vseslovanske progresivne skupnosti*. Izpolnilo se je torej danes dejansko vse, kar smo napovedali že prve dni naše boftoe in O-svobodline fronte. Nato je predsednik Vidmar pozval najstarejšega ljudskega poslanca, pesnika Otona Zupančiča, naj začasno prevzame predsedstvo ustavodajne skupščine. Burno pozdravljen je Oton Zupančič pozdravil prvi slovenski parlament, v katerem vidi cjunaški vojaški zbor, kakor da so se semkaj iz gora in gozdov preselili tisti, ki jim po pravici gre krmilo, ker so v najtesnejših urah slovenske zgodovine pod najhujšim okupatorskim pritiskom med pokanjem pušk in grmenjem topov- pod vodstvom komunistične partije zasnovali ljudsko oblast in proglasili sredi vojnega viharja narodno suverenost. Ko sedaj gradimo slovensko državnost s Slovensko ustavo v okviru ljudske republike Jugoslavije, nadaljujemo in utrjujemo pridobitve narodno-osvobodilne vojne. S tem izpolnjujemo sen svojih prednikov in z zaupanjem gledamo v bodočnost, ko se opiramo na prekaljene borce tn se zavedamo, da so vsi izkoriščani narodi (n vse demokratične Sile sveta naši zavezniki*. Na koncu se Je Oton Zupančič spomnil neosvobojenih Primorcev in Korošcev s sledečimi be- sedami: «In če se še enkrat o-zrem po vas, pričujoči tovariši in tovarišice, zagledam nenadoma med vami tiste, ki jih še ni tu, ki pa bodo prišli, prav gotovo da bodo prej ali slej, da se oglasi tukaj tudi kipenje merja in skrivnostno petje gosposvetskega zvona (ploskanje), ko se nam pridružijo tudi tisti, ki so se borili in se še neizprosno bore za Primorje in Trst, za Koroško in za samoodločbo na lastnih tleh. Dokler pa jih še ni med nami, jih zastopajmo mi in jim zakličimo, da je njihova pravda naša pravda in ostane naša pravda, dokler se ne dožene, tako kakor terja pravica na podlagi trdnih, neizpodbitnih dejstev*. Nato je skupščina izvolila tri začasne tajnike in verifikacijski odbor, ki bo pregledal potrdila im vo-livne spise. Predsedujoči ljudski poslanec Oton Zupančič je zaključil prvo sejo ustavodajne skupščine ob 17.55. Zasedanje se nadaljuje 19. t. da risove vlade. 7. e včeraj je liberalni voditelj Venizelos zagrozil, da bo zapustil parlament, 63 bo Tsal-darls še vedno trmasto vztrajal pri tem, da ostane na vladi. Ta grtž-r,ja bi lahko pevzročila odstop Tsal-darisove vlade. Opozicija v parlamentu šteje okoli 200 poslancev od skupnega števila 354 poslancev. Kot morebitnega novtga predsednika vlade imenujejo Sophoulisa, ki je pripravljen sprejeti v vlado tudi zastopnike onih strank, ki neso sodelovale v volitvah, torej v glavnim zastopnike EAM-a. Na današnji več:rni seji parlamenta je Sophoulis poročal o svojem potovanju v Makedonijo in izjavil, da vlada tam nima več nobene kontrole. Tsaldaris je stopi! na govorniški oder in zavpil, da vodi opozicija protinarodno politiko. Ob tem se je opozicija, ki šteje skupine Sophoulisa, Canellopoulisa, Venizelosa in Papandreusa, dvigni, la in zapustila dvorano. Tsaldaris je takoj prenehal z govorom in seja je tila prekinjena. Voditelji opozicije so se sestali, da bi razpravljali o položaju. Načelnik grškega generalnega štaba, general Spiliotopolos, je odpotoval danes v London v spremstvo generala Rawlinsa, šefa britanske vojaške misije. Železniški promet v Palestini ustavljen Jeruzalem, 19. Nad petsto strojevodij in kurjačev se ni javilo na čelo, ker se nočejo izpostavljati nevarnosti potovanj na miniranih progah. Ravnateljstvo palestinske železniške uprave je danes javilo, da so od danes ukinjeni vs; potniški vlaki, ker oblasti ne morejo uspešno nadzorovati železniškega omrežja. Davi so v neki ulici v Tel Avivu naši; mrtvega židovskega policaja, ki je pripadal palestinski varnostni službi. Od junija je bilo na palestinskih železnicah izvršenih nad 50 sabotažnih dejanj. Zarad; prekinitve prometa bo občutno prizadeto palestinsko gospodarstvo. Kosilo na čast Rooseveltovemu sinu v Moskvi Moskva, 19, — Predsednik sovjetskega združenja za kulturne odno-šaje s tujimi državami Kemenov je priredil kosilo v čast Elliotu Rooseveltu in njegov; gospej Fey Emerson. 8 uradnega poročila pribita dej stva, Id jih potrjujejo ogled na pogorišču, izjave prič in oseb, ki jim je uspelo rešiti nekaj več ali manj uničenih knjig zastav, brešur, revij, časopisov in slik ter končno pogorišče samo in na njem pobrani predmeti, ki so žalostni dekaz resničnosti kulturne sramote in krivice, prizadejane prebivalstvu Julijske krajine. Navedeni dokazi pob'jajo trditev informacijskega urada do zadnje Prepovedani stavka v ZDA Wash;ngton, 19. — Ameriško pravosodno ministrstvo je danes sporočilo, da je vrhovno sodišče izdalo začasen ukaz o prepoved; stav. kc 400.000 rudarjev, ki bi se morala začeti v četrtek zjutraj. Iz Pittsburga poročajo, da je danes okoli 43.000 rudarjev začelo s stavko. Številna proizvodna središči popolnoma m'rujejo. V pokraji. ni Alabama stavka 3000 rudarjev, v Indiani 650, V zapadni Virginiji, KCntuckiju ;n Temmessee" pa 11.200. Zaradi te stavke in zaradi verjetne stavke industrijskih delavcev v jeklarnah bodo železnice znižale potniški promet za 25% od 25. novembra dalje. Končni sporazum o statutu odvisen od rešitve vprašanja umika anglo-ameriških čet - Tarchiani išče stikov s FLRJ DEMOKRATIČNE VOLITVE V ROMUNIJI Bukarešta, 19. — Dokončni izidi spložnih romunskih volitev, ki so se začele danes, bodo znani šele v četrtek. Volitve se bodo nadaljevale jutr; in pričakujejo objavo delnih izidov za jutri popoldne. V Bukare?t4 so volitve potekale v največjem redu.' Vlada je dala na razpolago invalidom in bolnikom avtomobile za njihov prevoz na volišča. Romuni volijo prvikrat po letu 1937, da izvolijo 414 poslancev za dobo enega leta. Postavljenih je bi. lo 3.200 kandidatov. Senat je bil odpravljen. Novi zakon daje volivno pravico vsem državljanom obojega spola, k; so dovršili 21. leto. Prvič v politični zgodovini Romunije imajo ženske aktivno in pasivno vo- livno prav;co. Novi zakon daje vo-l.vno pravico tudi vojakom in sodnim uradnikom in funkcionarjem, česar prejšnji zakoni niso dopuščali. Število volivcev presega sedaj osem milijonov, medtem ko je po starem volivnem zakonu imelo vo-1 vno pravico komaj dva milijona oseb. Odpravljene so tudi odredbe o tako menovanih »volivnih kompenzacijah*, ki so dajale pravico stranki, ki je dobila 40% glasov, da dob; 50% mandatov in da je deležna z drugimi atrankamj pri sorazmerni razdelitvi ostalih 50%. Novi zakon določa sorazmerno razdelitev mandatov na podlagi števila dobljenih glasov v vsakem vo-Uvr.cm ckvcUv. New York, 19. — Včeraj je Svet štirih zunanjih ministrov doeegJl dokončen sporazum o odnosih med guvecnerjem, tržaško vlado in policijo. V glavnem se besedilo sporazuma strinja z že objavljenimi podatki z majhnimi izjemami in popravki, ki so nastali, potem ko so namestniki štirih zunanjih ministrov proučili prvotna besidila. Tako je sedaj jasneje opredeljen sklep o imenovanju načelnika policije po guvernerju s posvetovanjem vlade. Dokončno besedilo pravi. da bo guverner izbral načelnika policije z liste kandidatov, ki mu jih bo predložila vlada. Nadalje je rečeno, da sme guverner zahtevati od vlade, da ukine vsak ukrep, ki je v nasprotju z njegovo - politiko na svobodnem czemlju. Ce pa se vlada s tem ne strinja, mera predložti to vprašanje Varnostnemu svetu v dokončno rešitev. Molotov je delno nasprotoval pa-ragr. 9. statuta, ki se glasi: «V primerih, k; po mnenju guvernerja ne dopučajo nobenega oklevanja in ki bi ogrožal; neodvisnost in nedotakljivost svobodnega ozemlja (javnega reda in spoštovanje človečanskih pravic), bo guverner lahko zahteval uvedbo posebnih ukrepov, o katerih bo pa moral nemudoma poročati Varnostnemu svetu. V istih okoliščinah bo lahko prevzel, če bo imel za potrebno, nadzorstvo nad policijskimi silami*. Molotov je zahteval črtanje besed v oklepajih: «javnega reda in spoštovanja človečanskih pravic. Pristavil pa je, da bi pristal tudi na te besede, če bi v štirih mesecih po podpisu mirovne pogodbe umak. nili zasedbene čete iz tržaškega ozemlja. Tako zavisi usoda tega člena od nadaljnih razprav in od ureditve vprašanja umika tujih čst iz Trsta. To je bil najvažnejši pridržek na včerajšnji seji. Tako bodo morali navedeni paragraf 9. proučiti danes namestniki štirih zunanjih ministrov, preden pride do končne odločitve. Menijo, da bo sporazum med Sovjetsko zvezo in zapadnimd velesilami popoln, ko bodo odobrili dokončno besedilo tržaškega statuta. Vse je pa odvisno od rešitve umika anglo-amerišk.h čet iz tega ozemlja. Bevin in Byr-nes ugovarjata Molotovljevemu predlogu glede roka štirih mesecev, češ, da mora to vprašanje rešiti Varnostni svet. Poleg tega važnega vpraša n ta bodo na pnhodn ji seji reševali tudi gospoda raki problem Trata v zvezi z določitvijo svobodnega tržaškega pristanišča. knjige, zastave in slike naših voditeljev za odpadke in smeti. Dvaintrideset na cesto vrženih organizacij, ustanov in uradov si pridržuje pravico poročila o varno spravljenih in dne 18. 11. t 1. izro čenih predmetih, ki so bil; vrnjeni zakonitim lastnikom. Včeraj so dosegli dva načelna sporazuma in sicer glede odnošajev tržaškega ozemlja z inozemstvom in o imenovanju sodnikov. Odno-šaj; z inozemstvom bodo zaupani tržaški vladi. Vendar se bo guverner lahko protivil vsakemu sporazumu ali dogovoru, ki po njegovem mnenju krši statut. Sodnike bo pa imenoval guverner razen v primerih, za katere je v statutu izrecno drugače določeno. Do končnega sporazuma o teh dveh vprašanjih bo pa prišlo šele potem, ko ga bodo namestniki proučili. Sedaj je ponovno govora o neposrednih italijansko - jugoslovanskih pogajanjih. Italijanski poslanik v \Vashlngtonu Tarchiani je prejel od svoje vlad: potrebna navodila, re,n za smrt mnogih italijanskih de- Žito iz ZSSR za britansko področje v Nemčiji Danes so uradno javili, da je na podlagi dogovori o zamenjavi žita za jeklo dospela v Hamburg ponovna pošiljka nad 1200 ton žita, ki ga bodo nemudoma poslali v Porurje, kjer žita primanjkuje. Druga ladja s 590 tenami žita, ki so ga pridelal; v sovjetskem področju, je sedaj v Kisla kem kanalu jn je na poti v Hamburg. Drugih 4000 ton'žita pa je v pristaniščih sovjetskega področja, kjer čakajo na prevoz. Kako denacificirajo na Bavarskem Berlin, - Tass — List «Neues Dtutschland* poroča o zborovanju, ki ga je sklicala v Miincbenu komunistični stranka, na katerem so udeleženci protestirali proti reakcionarnim silam na Bavarskem in proti delovanju ministra za dena-cifikacijo na Bavarskem dr. Fei-ferja. Bivši minister za čiščenje Schmidt je označil sedanji položaj na Bavarskem z geslom: «PriJeti manj odgovorne in oprostiti velike*. Vse predloge za pravo denacifi-kacijo so do sedaj sabotirali. Po oprostitvi von Papena in Schachta gojijo reakcionarni krogi nove na. de. Msgr. Feifer, bivš; tajnik bavarske ljudske stranke, ne more nuditi nobenega poroštva za korenito izvedbo čiščenja nacistov. Na zborovanju so udeležene; zahtevali ostavko dr. Feiferja ;n kaznovanje aktivnih hitlerjevcev in vojnih zločincev. Arsentinija ~ zavetišče italijanskih fašističnih prvakov Buenos Ayres, -■». (ONA). — Pie-tro Parinii, vpliven član italijanskega fašističnega režima In najbližni Mussolinijev sodelavec, je prispel v Buenos Ayres, kjer se namerava nastaniti. Parlni je zlasti aktivno sodeloval z Nemci v času Mussolinijeve republike v Severni Italiji. Od septembra 1943 do aprila 1945 je bil župan v Milanu in je odgovo- da stopi v stik z jugoslovanskimi predstavniki; v New Yorku in da jih zaprosi za konkretne predloge glede vprašanja Trsta in jugoslo-vensko-italijanske meje. V krogih Sveta štirih pa ponovno povdarja-jo. da bodo morala biti ta pogajanja skladna z že sprejetimi. sklrpi štirih zunanjih ministrov kakor tudi s sklepi, ki jih bo Svet štirih sprejel v bodoče. Italijanski zunanji minister Nen-ni je danes uradno potrdil vest, da je Tarchiani prejel potr:bna navodila za neposredna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Angleški zunanji minister Bevln in ameplškl zunanji minister Byr-nes std se danes privatno sestala r.a razgovor o vprašanju mirovne pogodb? ž Nemčijo in o vprašanju Palestine. Zlasti pa sta posvetila veliko pozornost težavnemu prehrambenemu položaju v britanskem zasedbenem področju v Nemičiji. mokratov. Pariini je prišel v Argentino z italijanskim potnim listom in z argentinskim vizumom. Nastanil se je pri nekem Bertiniju, bivšem tajniku urednika fašističnega italijanskega lista «11 Mattino dTtalia* v Buenos Ayresu. Začudenje je vzbudilo dejstvo, da je Parin' dobil argentinski vizum, čeprav So argentinske oblasti odklonile prošnje italijanskih tehnikov, ki se žele nastaniti v Argentini. Tiso pred sodiščem Praga, V. — Pred bratislavsko sodišče bo prižel 2 decembra Jožef Tiso, predsednik tako imenovane slovaške države za časa nemške okupacije Češkoslovaške. Obtožuje, jo ga 111 zločinov, od katerih je za vsakega določena smrtna kazen. Neredi v Egiptu Kaiiro, 19. — Dvoje voz cestne železnice so zažgali, protii policiji pa so metali kamenje Med neredi, ki so izbruhnil; danes nekaj 100 metrov od britanskega glavnega poveljstva v Kairu zaradi manifestacije študentov, ki so zahtevali odstop vlade Ismajla Sldky paše in razveljavljenje pogodbe iz leta 1936, so zažgali dvoje voz cestne železnice, policijo pa so obmetavali s kamenjem. Boje so novih incidentov tudi jutri, ko bo zasedala poslanska zbornica. Kairo, 19. — Odpor proti načrtu sporazuma z Veliko Britanijo je Še narastel zaradi podpore sudanske delegacije. Ta delegacija predstavlja sudanske stranke, ki so naklonjene združitv; Egipta in Sudana. Njen predsednik Ismail Azary je izjavil, da bo dvostranska vlada odklonila vsako pogodbo, k; bo vsebovala nesprejemljive klavzule. Izjavil je dalje, da se bodo uprli taki pogodbi, ki bi postavila Sudan pod neposredno egiptsko suverenost. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 20. novembra 1946. Božičnica za otroke SnočJ je imel koordinacijski odbor za otroško božičnico svojo redno sejo. Številni odborniki so pregledali do sedaj storjeno delo, ki se prav lepo razvija, saj je bilo samo v glavnem odboru do ponedeljka zbranih 27.177 lir .prispevkov. Po ročila Iz raznih okrajev Trsta pri čajo o živahnem delovanju na vseh odsekih. V živahni debati so razpravljali o nadaljnjem delu. Soglasno je bilo sklenjeno, da se bo delo poepašflo in poenostavilo, da se čim bolj zmanjšajo stroški. Tako bodo naši malčki tudi letos prišli do svojih božičnih daril, ki bodo razveselila njihova ljubezni in toplote žejna srca. Prispevajte tudi vi k temu plemenitemu delu in darujte! Darove sprejema Uprava «Pri-morskega dnevnika* (Piazza Goldoni 1-1, telefon 93807) in Mestni koordinacijski odbor (ul. Galatti 20, telefon 6889). TRŽAŠKI DNEVNIK Tr v • v I • ziski se vedno del elavci Preskrba v zaporu Literarni večer Snoči je priredilo Prosvetno društvo (.-Simon Jenko*, ki je morda najbolj podjetno naše društvo v Trstu, literarni večer primorskih pesnikov in pisateljev. Dvorana M. Kraljiča v Pristaniškem domu je bila prenapolnjena. Ljudstvo je želelo slišati besedo svojih umetnikov, besedo tistih ljudi, ki so z njim trpeli in se z njim borili. Zal, da je bila od 9 pisateljev navzoča le trojica. Vendar so manjkajoče lepo in z občutkom podali člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, tov. Nada Gabrljelčičeva, Stane Raztresen in Lukež, ki so čitali iz del Franceta Bevka, Jožeta Pahorja, Vladimirja Bartola, črtomira Šinkovca, Ludvike Kalanove in Klinarja. Sami so čitaiti svoja dela Gema Hafnerjeva, Ivo Marinčič in Zdravko Ocvirk. Kot vmesno točko sta zapela nekaj pesmi člana Ljubljanskega gledališča tov. Karlovčeva in tov. Čuden. Pri klavirju ju je spremljal tov. D. Švara. Ves večer je potekel v zelo prisrčnem razpoloženju. Za hip smo pozabili; na naše težke probleme, k! še niso rešeni, ter zopet sodoživljali v besedi naših umetnikov vso veličino borbe in trpljenja, ki so za nam!. Želimo ei Se več podobnih prireditev, vendar bi radi, da bi po možnosti avtorji sami brali svoja dela, da bi lahko poleg dela videli tudi človeka, ki ga je' ustvaril. Na ta način se delo mnogo bolj približa ljudski duši. Koledar za leto 1947 Pozivamo vse poverjenike Gregorčičeve založbe v Trstu, da nemudoma pošljejo svoja naročila za toleidar za lete 1947, ker je rok za zbiranje - naročnikov že potekel. Kdor se ni še naročil, naj z naročilom pohiti, ker se zamudniki ne bodo upoštevali. N Za božič naj noben naš otrok ne ostane brez daru. 3. novembra so brez vzroka zaprl: 15 antifašistov, sarm h dalavc: v. Postopali so z njimi kako.- za časa fašizma. Pretepanje in mučenja sc bila na dnevnem redu. Zaradi tega so zaprti antifašisti pričeli gladovno stavko in obvestili vso javnost z resolucijo o brutalnem in nečloveškem postopanju civilne policije, posebno narednika Tabotta. Po kratkem zaslišanju so nekatere nekaj dni pozneje izpustili, 9 delavcev pa je še vedno ostalo v zaporih. Predvčerajšnjim so izpustili še 4 poslednjih 5 antifašistov še vedno sedi v zaporu, in sičer brata Maturo, Cettul, Gregorin Marino in Vidctto. Izpuščeni tovariši so pripovedovali o grozotah, ki so jih preživali. Kakor za časa Mussolinija in Hitlerja so jih na najsramotnejši in nečloveški način izpraševali z manga ntli, brcami in drugimi sredstvi ter jim podtikali dejanja, ki jih antifašisti nikoli niso napravili. Zanimivo je bilo tudi izpraševanje v navzočnosti zavezniškega nadzornika zaporov in zavezniške FSS policije, preden so jih izpustili. Vprašali so jih na primer tudi, če so pod pritiskom podpisali resolucijo o postopanju v zaporu, ki je izšla v časopisju. Vsi so izjavili, da so jo zares podpisali pod pritiskom, toda pod pritiskom policijskih pretepanj in mučenj v zaporu. Na j večji pretepač je bil narednik Tabotta. ki je bil socčen z zaprtima Gregorinom in Kastrcm v navzočnosti zavezniškega nadzornika. Da so bili zanrti antifašist: mučeni, je potrdil tudi z zdravniško izjavo dr. Beltrama iz Tržiča, ki ni član antifa- Plenum antifašistične mladine V soboto ob 16. uri se sestane v krožku »Tomasi* plenum antifašistične mladine mesta Trsta. Na njem bodo razpravljali o sedanjem političnem in organizacijskem položaju ter sklepali o imenovanju no. vtfh članov v plenum spričo povečanja mladinske dejavnosti na vseh področjih. V nedeljo ob 9.30 se v isti dvorani sestane novi razširjeni plenum. Na teh sestankih bodo konkretizirali resolucije z druge konference delegatov antifašistične mladine, tako da se mladinska organizacija utrdi in pomnoži z vsemi iskrenimi demokrati v borbi proti imperializmu, ki hoče pretvoriti Trst v kolonijo. Plenum bo razpravljal o imperializmu, o brezposelnosti, za izboljšanje naše šole, športa, kulture. Zavzel se bo za utrditev slovensko-italijanskega bratstva, proti slehernemu šovinizmu: vse za boljšo bodočnost vse tržaške mladine. šistlčnih organizacij. Izpuščeni antifašist; so zahtevali poravnavo škode, ki so jo utrpeli zaradi izgubljenih dni, toda odvrnili so jim, naj si pomagajo, kakor znajo. Kako dolgo bodo pa ostali antifašisti še zaprti, ko vendar'niso ničesar obtoženi? Ali jih še vedno držijo zaprte zaradi varnostnih raz-logov, ko pa istočasno fašisti divjajo po Tržiču in okolici, pretepajo in ubijajo nezaščiteno demokratično prebivalstvo?.Ali so fašisti zaradi; varnostnih razlogov na svobodi? Nove določbe o omejitvi tričnega toka ZVU je »premerila ukaz št. elek- 27. Živila za bolnike. Od danes do 30. t. m. bodo delili bolnikom na dodatna nakazila na novembrske odrezke sladkor in riž. Cene: sladkor 125 lir kg, riž 65 lir. Delitev sladkorja. Od 20. do 30. t m. bodo vsem potrošnikom, v Trstu in na dežrli delili po 300 gramov sladkor.ja na odrezke I in II - sladkor živilske nakaznice november 1946 - februar 1947. Cer.a 125 lir kg. Delitev testenin. Od 20. do 30. t. m. bodo delili papeževe testenine tudi v Gradežu, in sicer 3/4 kg vsakemu potrošniku na prijavni, odrezek XVIII sedanje živilske nakaznice. Cena 38 lir kg. Hkrati poziva SEPRAL ravnatelje prehranjevalnih uradov v tiži-škem okraju, naj dvignejo danes v ulici Genova 9-1 nakazila za te testenine. Delitev olja obrtnikom. Prodajalna obrtnikov bo delila vsem svojim in sicer odstvek 5. člen 1. ki se gla- j članom po 1/2 1 oflja, kasneje pa še si tako le: električni tok bodo prekinili po vsej pokrajini vsak dan razen ob nedeljah med 8.30 in 11.30. Ob nedeljah bodo v vsej pokrajini prekinili električni tok med 13.30 In 16.30. druga živila. Olje morajo dvigniti najkasneje do konca tega meseca. Vsi orni, ki že Imajo Izkaznice prodajalne, lahko dvignejo živila v prodajalni, ostali pa naj pridejo po izkaznice v ul. Roma ^2-11. Bela stavka nemeščencev v menzah CRDA Osebje v menzah CRDA je včeraj in predvčerajšnjim stavkalo, ker mu niso povišali mezd kakor drugim delavcsm. Včeraj zjutraj pa so delavci v tovarni strojev šli pred ravnateljstvo tovarne in odločno protestirali proti krivičnemu ravnanju z osebjem v delavskih menzah. Po dveh dneh pogajanj se je pred uradom za delo končno rešil spor med osebjem menz in ravnatelj- Za Dedi božic Koordinacijski odbor za dečji božič je prejel naslednje prispfvke: 3942 lir, izročenih upravi «Lavora-tora», 2000 lir od podcdbo~a pri Sv Justu, 7991 Ur od pododbora mesto. Bariera, 790 lir od pododbora Skorklja, 220 Ur od branjevk, 200 lir Margon Ugo, 200 lir Jožef Tre-visan, 500 lir Pontini Arrigo, 500 Ur Topan Marij; skupno 16.343 lir. Skupno s prejšnjimi 10.834,15 lire znašajo vsi dosedanji prispevki 27 tisoč 177,15 lire. stvom CRDA. Po tem sporazumu dobi osebje menze naslednjo odškodnino: kuharji od 8% do 40% osnovne plače, težaki od 8 do 32%, ženske od 8 do 28%. Razen tega dobe od 1. februarja do 14. septembra t. L 30% poviška, ki so ga dobili drugi delavci na mezdah pred 1. februarjem 1946. Ta sporazum bo veljal od 14. septembra t. 1. Teror v Slovenski Benečiji Aretacije in ozopovska nasilja po beneških vaseh-Toda ljudstvo neuklonljivo trdno vztraja pri svojih težnjah Divjanje ozopovskih oboroženih terorističnih tolp, združenih z istrskimi ubežniki, ki v Benečiji neovirano izvajajo nasilja in ropajo pred očmi vseh tamkajšnjih oblasti, je vedno večje. Naše narodno zavedno ljudstvo je izpostavljeno strašnemu in stalnemu preganjanju ter zatiranju tako in še slabse, kot je bilo za časa fašizma. Zato ni čudno, da ljudstvo množično zapu-ča deželo. Samo iz občine Drenk-je in okolice je v zadnjih dneh odpotovalo iz domovine daleč v Belgijo in drugam 452 mladih ljudi. Zadnji transport je odšel 11. t. m. Celo ne. USPEH DELAVSKE ENOTNOSTI PODEŽELJA SEŽANA Pionirska razstava. Na Martinovo nedeljo, ob priliki sežanskega praznika, so pionOrke priredile razstavo ročnih del. Razstavljenih je bilo 68 del Tudi pionirji so napravili svojo razstavo in stenčas, ki je zelo okusen. Najboljša ročna dela so odlikovali z osmimi nagradami. Po razstavi so imeli zvečer v kino-dvorani domačo zabavo, na kateri »o mladinke igrale enodejanko. KREPLJE Dne 16. novembra t 1. sta se poročila tov. škerlovaj AVrelij in Tavčar Lidija. Ob tej priliki so svatje in ostali vaščani zbrali za božični dar otrokom 501 liro. Mladoporočenci ma vse najboljše. SKOPO Sami so šli po drva. Ker se vojaška uprava prav nič ne meni, da bi preskrbela drva za našo šolo, je šla mladina na udarniško delo tn sama pirjpravila nad 20 stotov drv ter jih pripeljala pred šolsko poslopje. Tako je poskrbela, da naši malčki ne bodo zmrzovali. TURJAK Sindikahti sestanek. V nedeljo zjutraj so imeli v Turjaku sindikalni sestanek, ki se ga je udeležila večja mnve bojazljive možgane, že mnogo prej, preden jih zadene krogla ali drobec granato, niso nič dru- gega kot dihajoče truplo. Pravi možje, ki ljubijo življenje in se ne bojijo smrti, so razburjeni, ponižani in razžaljeni ob takem občutku. »Morda bi bilo bolje, da gremo ven s strojnicami, ah ne?» je dejal Kutovoj s hripavim glasom. »Saj imamo dovolj streliva*. »Pa nimamo krogelj, ki hi prebile oklep*, je dejal Aklejev čemerno. »Mirno ležj tu, dokler sl še živ*. Ležala sta eden tik drugega, tesno stisnjena na prostoru med obema klopema, kjer je bilo komaj dovolj prostora za dva človeka. Kutovoj je čutil, kako naglo je bilo Aklejevo srce. čez nekaj sekund je nemško letalo preletelo čoln z bolnečim ropotom. Skoei raztrgano streho so videli na perutih velike črne križe, o-brohijene z belim robom. »Messerschmitt*, Je dejal Kutovoj, kakor da Aklejev ne bi poznal letala. Ni mogel več molčati, ampak je čutil neodoljivo potrebo, da bi kaj zinil. Aklejev ni rekel ničesar. Kutovoj je skušal odvrniti svoje misli od letala. Ozrl se je na A klejevo smešno brado dn zopet ponVslil na medvedka, ki ga je neke, ki pil Kostjt za god. (Sedaj se mu je zdelo to tako daleč, kakor da K se bilo zgodilo v preteklem stoletju). Vendar ni mogel niti za h;p odvrniti svojih misli od letala. Bilo Je tako blizu in se kret&lo brez vsake nevarnosti. Prav lahko bi iz letala pobili njega, Vasilija Kuto voja in Nikifora Aklejeva pa še Stefana Vernlveherja. Kutovoj se v tem trenutku nt bal za svoje življenje. Sam sebi se je čuddl, kako da se nič ne boji. Kar pa ga je vsega prevzelo, je bilo divje, nepoipisno sovraštvo nasproti Nemcem in uničujoči čut sramu in nemoči. »Nič zato!* je divje zagodrnjal. Morda Je to godrnjanje veljalo tovarišema, morda njemu samemu. »Nič zato! Prišel bo dan, ko jim bomo vse z obrestmi povrnili. Takrat bom obračunal z vami, »eraacov »hi* vragi in vas bom podil vse do Berl.na. Tedaj bomo prišit skupaj v! in jaz, kače...* (Se nadaljnje) Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu opozarja vse člane, naj javijo referentom, koliko sadik in cepljenih trt potrebujejo za prihodnje leto. Te&aj slovenščine s« prične danes v kulturnim krožku »Rauber* na Greti. Tečaj bo ob sredah in sobotah od 19. do 20. ure. Otročki vrtec pri Sv. Jakobu Starši, ki Se niso vpisali svojih otrok v slovenski otroški vrtec pri Sv. Jakobu, naj se zglase v gostilni Jadran-Kobol v ul. Industrie ob de. lavni ki h od 9. do 12. ure. Enotni sindikati Sindikat dr Savni h nameščencev. Dravi ob 18.15 v ul. Zonta 2 sestanek podjetniškega odbora državnega monopola. Sindikat pekov. Vsi brezposelni pekovski delavci naj ss zglase v ul. Imbriani 5 od 15. do 17. ure, kjer dobe obvestila. Sindikat hišnikov. V petek 22. t. m. ob 18.30 v ul. Imbriani 5 sestanek upravnega sveta. Sindikat raznih strok. Jutri ob 19. uri sestanek upravnega sveta in zaupnikov v tovarnah in podjetjih v ul. Imbriani 5. Sindikat zdravstvene in skrbstvene stroke. Vsi nameščenci zavarovalnega bolniškega zavoda delavcev so vabljeni na skupščino, ki bo jutri ob 19.30 v ul. Imbriani 5. ZA POMOČ POLITIČNIM KAZNJENCEM je daroval krajevni od. bor SIAU iz Padrič 2.854 lir. V isti namen je darovala ZPP iz Padrič 1000 ilr. ZA POLITIČNE JETNIKE so člani prosvetnega društva «Zvezda» iz Podlonje-rja nabrali ob obletnici Velike oktobrske revolucije 1367 lir. ZA PARTIZANSKE SIROTE je darovala tov. Ana Požar :z Sežane 200 lir namesto cvetja na grob svojih dragih. V počastitev spomina pok. Kralja Ludvika iz Trebč daruje družina Kralj iz Trebč št. 204 1000 lir za sirote padlih partizanov. Namesto cvetja na grob pokojne Cvetke Čufarjeve sta darovali Go-mizelj Rozalija in Fonda Ivanka po 200 lir za partizanske sirote. Delavci iz Bazovice in Lokve, zaposleni na cesti Bazovica-Lokev, so darovali 500 lir za našega dijaka in 500 lir za sirote padlih partizanov. ZA SPOMENIK PADLIH PARTIZANOV sta darovala Semolič Franc in Semolič Rudolf iz Velikega Repna vsak po 500 lir. ZA REVNE DIJAKE daruje mesto cvetja na grob svoje nečakinje Ptane Logarjeve njen stric iz Nabrežine 1000 lir. Namesto «konfetov» darujeta dr. Albtn in Silvana Panjek za Dijaško matico 2000 lir. Vouk Pavla je darovala za Dijaško matico 100 lir. ZA RDEČI KRIZ je darovala tov, Zadnik Marija 100 lir. nerji iz Podutane in z orožjem ? t;li golorokemu prebivalstvu. stvo se je zgražalo in p«1®1 . ter zahtevalo pravico svobodn izražanja svoje volje. Istega dne, 11. novembra so ^ povci vdrli v stanovanje ^ Marija in mu razmetali vsp , ^ ter ustrahovali ljudi s streljanj^ po vasi. Prizadeti Paus se j? F tožil in zahteval zaščito, a Ozopovci, ki vedo, da so z®sC1 O so še istega večera napadli drugo zavedno družino, razbilis la na oknih ter ustrahovali še ge družine po vasi in sramotili ® ^ šala Tita. Vez med karabinerj ozopovskimi bandami je očitna, sq v istem smislu tudi karabm trosili te dni po beneških vasen. take proti Jugoslaviji in Sovje zvezi. . gg. To se dogaja tudi z zapadm.^ nečiji. Pred kratkim je ltal:jar policija iz Tarčenta izvedla Pre vo v stanovonju Kormonsa u« da v Tajpani pri Tarčentu. so pri njem našli jugoslovansko stavo, so mu jo hoteli na sil° vzeti. Omenjeni Kormons iD, ^ gova žena sta se junaško uP'j „ tako da so jima, morali za® ^ strgati iz rok s silo. Nato so ® aretirali in mu vzeli ižk**r„. in mu v zen SIAU-ja ter ga odvedli v čeda j zapore. Samo zaradi tega s° obsodili na mesec dni zapora- , Ljudstvo se pa ne da ustrah ^ ti. Kljub omenjenemen terorja neoviranim napadom državnih cijskih organov ter ozopovskih zsstf se je 13. t. m. zbralo Benečanov v neki vasi tajurjem. Na svojem zborovanj ljudski zastopniki ostro 0 RADIO TRST I. Rojstva, smrti, poroke Anagrafski urad tržaške občine sporoča, da se je dne 19. novembra rodilo 7 otrok, umrlo je 12 ljudi, porok pa je bilo 8. VknjiSene poroke: inštalater Viljem Hockharjj in šivilja Ana Su-perti, uradnik German Righini in učiteljica Emanuela Chicco, dekorater Albin Volčič in zasebnica Gio-conda Kocjančič, mehanik Dante Sommo tn zasebnica Ersilla Salič. ribič Josip Mtlitti in zasebnica A-lice Perentin, uradnik Viktor dr. Longo in uradnica Jolanda Iacchia mehanik Fellciano Bislacchi in učiteljica Ester Giraldi, gradbenik Peter Palazzo in zasebnica Silva Pa-Ijaga. Umrli: 59 letni Avguštin Mar*n-za, 66 letna Roza Verclon por. Pne- i sel, 21 letni Marcel Cracogna, 611 letni VirgiMj Pravisani, 34 letna j Margarita Marucelll por. Pancotto, j 39 letni Angel Cucchini, 47 letna! Avrora Geraaz por. Crisanti, 86 let-! na Marina Bartolich por. Ptrtich,1 66 letna Marija Ivančič por. Cepak, 26 letna Nives Grassi, 73 letna A-teksandra Ravalico vd. Fonda, 67 j letna Adela Zorzet por. Vezzoni. I SREDA, 20. NpVEMBRA 8 vesti v slov. - koledar; 8.20 lahka glasba; 11.30 svetovna književnost: realizem v ruskem slovstvu; 11.45 komorna glasba; 1215 tedenski pregled tiska; ‘12.30 slovenski napevi; 12.45 napoved časa-vesti v slov.; 18.45 predavanje: načrti za Porurje; 19 koncert tenorista Toneta Korena; 19.15 predavanje: pristajanje na letališčih; 19.30 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 20 napoved časa - vesti v slov.; 23.15 zadnje vesti v slov. MALI OGLASI OSEBNO IZKAZNICO št. 4799, izdano od NOO Postojna na ime Ceper Silva, proglašam za neveljavno. OSEBNO IZKAZNICO, glasečo sc na ime SABADIN ANGELA porod. KONJEDIC, roj. 20. 8. 1920 v Ba-bidah pri Kopru, sem izgubila. Pro. glsšam jo za nevcljavpo. vsa nasilstva, ki se izvajajo jg madim slovenskim 1 ' ožigosali De Gasperijevo Z1 politiko, ki Je naperjena pr°^ vanskim narodom. Posebno -obsodili neprestano zatiranj5 ^ venskega življa v Benečiji. n legati so izrazili ljudsko vrij ' ]e( še nadalje vztrajajo v borbi. ” ne bodo dosegli vseh naci< svoboščin, ki so jim zagotovlJj.jSo v okviru Jugoslavije. Izglasov v>e. resolucijo naslovljeno na feju lesile, v kateri zahtevajo v 1° ® miru, priključitev k Jugoslavij so jim samo tam zajamčene 0 nostne in kulturne pravire- KINOPREDSTAUEjf rV ROSSETTI. V kratkem otv<> s filmom »Robin Hood*. e