G V EOGRAFSKI ESTNIK 89 -1 /2 01 7 G EO G R A FS K I V ES TN IK GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 6059830530779 I S S N 0 3 5 0 - 3 8 9 5 2017 89-1 G V EOGRAFSKI ESTNIK 2017 89-1 RAZPRAVE – PAPERS Mauro Hrvatin, Trendi temperatur in padavin ter trendi pretokov rek v Idrijskem hribovju .......................... 9 Matija Zorn Temperature and precipitation trends and river discharge trends in the Idrija Hills ............................................................................................................................................................................................................................................................................ 43 Nika Razpotnik Visković, Prostorsko umeščanje in širitve kmetij v Sloveniji: Primož Pipan, zakonodajni okvir in izkušnje slovenskih občin .............................................................................................................................. 45 Damjana Gantar, Selecting farm building sites and farm expansion in Slovenia: The legislative Ina Šuklje Erjavec framework and experience of Slovenian municipalities .................................................................................................... 59 RAZGLEDI – REVIEWS Janina Torkar, Razvoj podeželja na območju predvidenega Krajinskega parka Valentina Brečko Grubar, Dragonja: mnenje aktivnih prebivalcev .................................................................................................................................................................... 63 Romina Rodela Rural development in the prospective Dragonja Landscape Park: a viewpoint from active inhabitants ........................................................................................................................................................................................ 77 Blaž Komac, Sledi ruralne dediščine v urbani pokrajini: obzidani vrtovi Domen Kušar na primeru Bovškega ...................................................................................................................................................................................................................................................... 79 Traces of rural heritage in urban landscapes: walled yards in the Bovec area ............................ 96 Valentina Brečko Grubar, Odnos do trajnostnega razvoja in viri znanja o trajnostnem Gregor Kovačič razvoju študentov geografije v Sloveniji .................................................................................................................................................................... 99 Attitude towards sustainable development and sources of knowledge of sustainable development among geography students in Slovenia .................................................... 111 METODE – METHODS Mihaela Triglav Čekada Fotogrametrični in lidarski oblaki točk .......................................................................................................................................................................... 115 Photogrammetric and lidar point clouds .............................................................................................................................................................................. 127 KNJIŽEVNOST – LITERATURE .............................................................................................................................................................................................. 131 KRONIKA – CHRONICLE .......................................................................................................................................................................................................................... 139 ZBOROVANJA – MEETINGS .............................................................................................................................................................................................................. 149 POROČILA – REPORTS ...................................................................................................................................................................................................................................... 165 NAVODILA – INSTRUCTIONS .................................................................................................................................................................................................. 173 naslov 89_1_naslov 82_1.qxd 12.2.2018 10:11 Page 1 1 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 89-1 2017 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS L’ASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÉNES 4 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 89-1 2017 ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2017 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDK: 91 http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/ (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 89-1 2017 © Zve za geo gra fov Slo ve ni je 2017 Med­na­rod­ni­ured­niš­ki­odbor –­Inter­na­tio­nal­edi­to­rial­board: dr. Va len ti na Breč ko Gru bar (Slo ve ni ja), dr. Mar co Caval li (Ita li ja), dr. Rok Ciglič (Slo ve ni ja), dr. Pre drag Dju ro vić (Sr bi ja), dr. Sa nja Fai vre (Hr vaš ka), dr. Ma tej Gabro vec (Slo ve ni ja), dr. Uroš Hor vat (Slo ve ni ja), dr. An drej Kranjc (Slo ve ni ja), dr. Dra go Per ko (Slo ve ni ja), dr. Kat ja Vin tar Mally (Slo ve ni ja), dr. Ma ti ja Zorn (Slo ve ni ja) in dr. Wal ter Zsi linc sar (Av stri ja) Ured­nik –­Edi­tor-in-chief: dr. Ma ti ja Zorn Uprav­nik­in­teh­nič­ni­ured­nik –­Mana­ging­and­tech­ni­cal­edi­tor: dr. Rok Ciglič Na­slov­ured­niš­tva – Edi­to­rial­address: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Gos po ska uli ca 13, SI – 1000 Ljub lja na, Slo ve ni ja Iz­da­ja­telj­in­založ­nik –­Pub­lis­her: Zve za geo gra fov Slo ve ni je Za­izda­ja­te­lja –­For­the­pub­lis­her:mag. Igor Lipovšek Ra­ču­nal­niš­ki­pre­lom –­DTP: SYNCOMP d. o. o. Tisk –­Prin­ted­by: SYNCOMP d. o. o. So­fi­nan­cer –­Co-foun­ded­by: Jav na agen ci ja za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je Pub­li­ka­ci­ja­je­vklju­če­na­tudi­v –­The­jour­nal­is­inde­xed­in: CGP (Cur rent geo grap hi cal pub li ca tions), dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), FRANCIS, ERIH PLUS (European reference index for the humanities and the social sciences), Geo ba se (El se vier inde xed jour nals), Geo Ref (Da ta ba se of bib lio grap hic infor ma tion in geos cien ces), Geos cien ce e-Journals, OCLC World Cat (On li ne com pu ter library cen ter: Onli ne union cata log), Sci Ver se Sco pus Na­slov­ni­ca: Carigrad se razteza na obeh obalah Bosporja, približno 30 km dolge in na najožjem delu 660 m široke morske ožine, ki deli evropski del Turčije od azijskega in povezuje Marmarsko morje na jugu s Črnim morjem na severu. V mestu z večtisočletno tradicijo so 17. septembra 2017 posebno poglavje slovenske zgodovine spisali slovenski športniki, ko je slovenska košarkarska reprezentanca postala evropski prvak. Posnetek je nastal z digitalnim foto - aparatom 16. aprila 2004. Vir: NASA Earth Observatory. Medmrežje: http://earthobservatory.nasa.gov/. Front­page: Istanbul stretches on both shores of the Bosporus, about 30 km long and at the narrowest part 660 m wide natural strait and an internationally significant waterway located in northwestern Turkey. It forms part of the continental boundary between Europe and Asia, and separates Asian Turkey from European Turkey. The city has a long and rich history. On October 17th 2017 an important chapter of Slovenian sport history was written there. Namely, that day the Slovenian national basketball team won the European championship. The image was taken with a digital camera on April 16, 2004. Credit: NASA Earth Observatory. Internet: http://earthobservatory.nasa.gov/. RAZPRAVE – PAPERS Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju ........................................................ 9 Tem­pe­ra­tu­re­and­pre­ci­pi­ta­tion­trends­and­ri­ver­disc­har­ge­trends­in­the­Idri­ja­Hills ...................................... 43 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro stor sko umeščanje in širi tve kme tij v Slo ve ni ji: za ko no daj ni ok vir in iz kušnje slo ven skih občin ................................................................................................................................ 45 Se­lec­ting­farm­buil­ding­si­tes­and­farm­ex­pan­sion­in­Slo­ve­nia: The­le­gi­sla­ti­ve­fra­me­work­and­ex­pe­rien­ce­of­Slo­ve­nian­mu­ni­ci­pa­li­ties ........................................................................ 59 RAZGLEDI – REVIEWS Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga Kra jin ske ga par ka Dra go nja: mne nje ak tiv nih pre bi val cev .................................................................................................................................................................................... 63 Ru­ral­de­ve­lop­ment­in­the­pros­pec­ti­ve­Dra­go­nja­Lands­ca­pe­Park: a view­point­from­ac­ti­ve­in­ha­bi­tants .................................................................................................................................................................. 77 Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji n: ob zi da ni vr to vi na pri me ru Bovškega ...................................... 79 Tra­ces­of­ru­ral­he­ri­ta­ge­in­ur­ban­lands­ca­pes:­wal­led­yards­in­the­Bo­vec­area ...................................................... 96 Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja o traj nost nem raz vo ju štu den tov geo gra fi je v Slo ve ni ji ............................................................................................................................................................................ 99 At­ti­tu­de­to­wards­su­stai­nab­le­de­ve­lop­ment­and­sour­ces­of­know­led­ge of­su­stai­nab­le­de­ve­lop­ment­among­geo­graphy­stu­dents­in­Slo­ve­nia .............................................................................. 111 METODE – METHODS Mi hae la Tri glav Čeka da Fo to gra me trični in li dar ski ob la ki točk .................................................................................................................................................... 115 Pho­to­gram­me­tric­and­li­dar­point­clouds .................................................................................................................................................. 127 KNJIŽEVNOST – LITERATURE Bar ba ra Šter benc Sve ti na (glav na ured ni ca): Novi slo ven ski bio graf ski lek si kon 2: B-Bla (Mat jaž Geršič) .......................................................................................................................................... 131 Jani Ko zi na: Živ ljenj sko oko lje us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji, Geo gra fi ja Slo ve ni je 35 (Mar jan Rav bar) .................................................................................................................................................. 132 Ma ti ja Zorn, Blaž Ko mac, Rok Ci glič, Jure Tičar (ured ni ki): Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče, Na rav ne ne sreče 4 (Miha Pavšek) ................................................................................................ 134 De jan Fi li po vi ć, An ton Go sar, Miha Ko der man, Sa nja Đurđi ć (ured ni ki): Tou rism in pro tec ted areas of na tu re in Ser bia and Slo ve nia (Va len ti na Brečko Gru bar) ............................................ 136 KRONIKA – CHRONICLE V spo min Mir ku Bogi ću (1916–2016) (Ju rij Ku na ver) .................................................................................................................... 139 Od skočni se sta nek pro jek ta BRIGHT FUTURE (Jer nej Ti ran, Da vid Bole) ............................................................ 143 7 VSEBINA – CONTENTS Srečanje pro jekt nih part ner jev v pro gram ski she mi In ter reg Me di te ran (Mat jaž Geršič) ........................ 144 Dru gi se sta nek pro jek ta MEDFEST (Mat jaž Geršič) .......................................................................................................................... 146 ZBOROVANJA – MEETINGS Četr ti trie nal ni znans tve ni pos vet »Na rav ne ne sreče v Slo ve ni ji« (Blaž Ko mac, Ma ti ja Zorn) ........................................................................................................................................................................................ 149 19. srečanje De lov ne sku pi ne za ek so ni me, v po ve za vi z De lov no sku pi no za ro ma ni za ci jo (Dra go Klad nik) .............................................................................................................................................. 153 Dru gi slo ven ski kon gres o vo dah (Ma ti ja Zorn) ...................................................................................................................................... 155 Kon fe ren ca Evrop ske zve ze za geoz na no sti (Rok Ci glič) ................................................................................................................ 160 Dol go ročne spre mem be oko lja 2017 (Ma ti ja Zorn) ............................................................................................................................ 161 3. med na rod na znans tve na kon fe ren ca Geo bal ca ni ca (Dra go Per ko, Rok Ci glič, Ma ti ja Zorn) ...................................................................................................................................................... 161 Četr ti sve tov ni fo rum o ze melj skih pla zo vih (Ma ti ja Zorn) ........................................................................................................ 163 POROČILA – REPORTS Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU v letu 2016 (Dra go Per ko) .............................................................. 165 Po ročilo o delu Ljub ljanske ga geo graf ske ga društva v letu 2016 (Pri mož Pi pan, Tajan Tro bec) ................................................................................................................................................................................ 170 NAVODILA – INSTRUCTIONS Na vo di la avtor jem za pri pra vo pris pev kov v Geo graf skem vest ni ku (Ma ti ja Zorn, Dra go Per ko, Rok Ciglič) ...................................................................................................................................................... 173 8 TRENDI TEMPERATUR IN PADAVIN TER TRENDI PRETOKOV REK V IDRIJSKEM HRIBOVJU AVTORJA dr. Mau ro Hr va tin ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija;mauro@zrc-sazu.si dr. Ma ti ja Zorn ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija;matija.zorn@zrc-sazu.si DOI:10.3986/GV89101 UDK:551.58+556.53(497.473) COBISS:1.01 IZVLEČEK Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju V Slovenjisepovprečnatemperaturazrakav drugipolovici20.stoletjainnazačetku21.stoletjazvišuje, medtemkokoličinapadavinupada.Manjšejetudištevilodnis snežnoodejo,zmanjšujepasetudivišina snežneodeje.Spremembekoličinepadavinv povezavis spremembamirabetalvplivajonaspremembe pretokovrek,kiv zadnjegapolstoletjabeležijoupadajočtrendpretokovoziromazmanjšanjevodnihko- ličin.V člankusopredstavljenitrenditemperaturinpadavintertrendipretokovrekv Idrijskemhribovju medletoma1961in2010.Rezultatinaobravnavanemobmočjukažejonaraščanjeletnetemperature,pa- danjekoličinepadavininšteviladnis snežnoodejo,v upadanjupasotudiletnipretokirek. KLJUČNEBESEDE podnebnageografija,geografijavoda,trenditemperature,trendipadavin,trendipretokov,podnebnespre- membe,Idrijskohribovje ABSTRACT Tem pe ra tu re and pre ci pi ta tion trends and ri ver disc har ge trends in the Idri ja Hills InSlovenia,theaverageairtemperatureissincethesecondhalfofthe20thcenturyandatthebeginning ofthe21stcenturyincreasing,whiletheamountofprecipitationdecreases.Thenumberofdayswithsnow coverisalsolower,andtheheightofthesnowcoverdecreases.Changesintheamountofprecipitationas- sociatedwithchangesinlanduseaffectthechangesinriverdischarges,whichinthelasthalfcenturyhave recordeda downwardtrendora decreaseinwaterquantities.Thearticlepresentstrendsintemperatu- resandprecipitationandtrendsinriverdischargesintheIdrijahillsbetween1961and2010.Theresults showtheincreaseintheannualtemperature,thedropinprecipitationandthenumberofdayswithsnow cover,aswellasinriverdischarges. KEYWORDS climategeography,hydrogeography,temperaturetrends,precipitationtrends,dischargetrends,climatechange, Idrijahills Uredništvojeprispevekprejelo1.septembra2017. 9 Geografski vestnik 89-1, 2017, 9–44 Razprave RAZPRAVE 10 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju 1 Uvod Idrij sko hri bov je ob se ga sre do gor ski svet ob zgor njem toku Idrij ce in se raz pro sti ra na pre ho du iz alp ske ga v di nar ski svet. Na se ve ru ga ome ju je jo Ju lij ske Alpe, na vzhod u Cer kljan sko in Škof je loško hri bov je, na jugu Tr nov ski gozd in na se ve ro za ho du Banjšice. Pre cejšen del ozemlja se stav lja raz gi ban kraški svet, v ka te re ga so reke in po to ki vre za li de br ske do li ne in gra pe ter ga raz ko sa le na po sa mez - ne pla no te. Voj skar ska pla no ta se raz pro sti ra med do li na mi Tre buščice, Ka nom lji ce in zgor nje Idrij ce, Šebrelj ska pla no ta se dvi ga nad ve li kim za vo jem Idrij ce ob nje nem sred njem toku, Šen tviška pla no ta pa leži med Bačo in spod njo Idrij co (Černe in Ur banc 1998). Nad morske višine v hri bov ju se gib lje jo med 156 in 1170 m. Naj višja vzpe ti na južnega hrb ta hri - bov ja je Pla nin ca (1170m) pri Voj skem, se ver ni hr bet pa se naj višje vzpne na Je len ku (1107m) pri Idrij skih Kr ni cah. Naj nižja točka leži na višini 156 m ob so točju Idrijce in Bače. Ker vpli vi Ja dran ske ga mor ja le red ko sežejo prek Tr nov ske ga goz da, v Idrij skem hri bov ju pre vla - du je ce lin sko pod neb je. Pla no te nad 1000 m ima jo gor sko pod neb je s svežimi po let ji in dol go zimo ter de be lo in dol go traj no snežno ode jo (Černe in Ur banc 1998, 346). Po memb ne so tudi kra jev ne re lief ne značil no sti: izred na raz čle nje nost po vršja, ve li ke višin ske raz - li ke, us mer je nost do lin, eks po zi ci ja po bočij in tip re lie fa. Močno raz čle njen re lief pos pešuje ver ti kal no mešanje zra ka. Mr zel zrak spol zi z večjih višin v glo bo ko vre za ne do li ne in kot li ne ter se tam uja me. Na sta ne to plot ni obrat, za ra di ka te re ga so tem pe ra tu re v dnu do lin nižje kot ne kaj sto me trov višje. Tempera - tur ni obrat je naj bolj izra zit de cem bra, po gost pa je tudi ja nuar ja in februarja (To po le in Zorn 2010, 21). V Idri ji (330 m) je bila v ob dob ju 1926–1965 pov prečna let na tem pe ra tu ra 9,5 °C, ja nuar ska –2,4 °C in ju lij ska 18,1 °C (Meze 1987, 13), na Voj skem (1067 m) pa je bila v ob dob ju 1961–2010 pov prečna let na tem pe ra tu ra 6,1 °C, ja nuar ska –2,9 °C in ju lij ska 15,5 °C. Let na višina pa da vin v Idrij skem hri bov ju ko le ba od 1800 do 3000 mm in je med naj višjimi v Slo - ve ni ji (Zu pančič 1998, 99). Pa da vi ne so raz po re je ne prek ce le ga leta in jih je do volj tudi v ob dob ju ra sti. Za ra di možnih obil nih dnev nih pa da vin in hu dour niškega značaja vo do to kov pri ha ja do po plav in ze - melj skih pla zov (To po le in Zorn 2010, 23). Snežne raz me re se za ra di ve li kih raz lik v nad mor ski višini pre cej raz li ku je jo. V Idri ji je snežna ode - ja v pov prečju de be la okoli 0,5 m in tra ja naj več dva do tri me se ce, na Voj skem pa je de be la prib ližno me ter in tra ja od 4 do 6 me se cev (To po le in Zorn 2010, 23). Idrij ske pla no te so ve li ki zbi ral ni ki vode, v dnu do lin pa so močnejši kraški iz vi ri. Za tok so vode najpo - go ste je izko ri sti le di nar ske pre lom ni ce, tečejo pa tudi v sme ri prečno na nje, saj je v pre te klo sti za ra di raz - lik v tek to ni ki in v pre vla du jočih geo morf nih pro ce sih večkrat prišlo do pre točitev (To po le in Zorn 2010, 17). Vode s hri bov ja se ste ka jo v Idrij co, ki je z 48 km naj daljši pri tok Soče. S pri to ki, med ka te ri mi so naj po memb nejši Bel ca, Je zer ni ca, Zala, Ka nom lji ca, Cerk ni ca, Tre buščica in Bača, teče po glo bo ko vre - za nih, te snih do li nah Idrij ske ga hri bov ja ter ob se ver ni stra ni Tr nov ske ga goz da. Pra vi loma sle di jo vsi večji pri to ki tek ton skim pre lom ni cam v po dolžni, di nar ski sme ri (Černe in Ur banc 1998, 344). Idrij ca ima di nar ski dežno-snežni pre točni režim, za ka te re ga je značilno, da sta spom la dan ski in je sen ski višek pre cej ize načena. Glav ni nižek je poleti, običajno av gu sta, se kun dar ni pa ja nuar ja in fe - bruar ja (Fran tar in Hr va tin 2005). Od sre di ne 19. sto let ja, ko se je končala »mala le de na doba«, so se tem pe ra tu re v Evro pi in širše zviševa le. V 20. sto let ju se je glo bal na tem pe ra tu ra zvišala za 0,74 ± 0,18 °C (1906–2005). Na raščanje tem pe ra tur v  dru gi po lo vi ci sto let ja se je sko raj pod vo ji jo v  pri mer ja vi s  ce lot nim sto let jem (0,13 ± 0,03 °C/de set let je v pri mer ja vi z 0,07 ± 0,02 °C/de set let je; Tren berth in os ta li 2007). V Evro pi so se v 20. stoletju mak si mal ne in mi ni mal ne tem pe ra tu re po zi mi zvišale za 1°C na 100 let, po le ti pa za 0,8°C na 100 let (Mi loševi ć in os ta li 2017, 2). V Slo ve nji se je pov prečna tem pe ra tu ra zra ka v dru gi po lo vi ci 20. sto let ja (1956–2005) sta ti stično značilno po večala za 1,4±0,6°C, naj bolj v me stih in manj na podeželju. Pro jek ci je za 21. sto let je kažejo dvig tem pe ra tu re zra ka v hlad ni po lo vi ci leta za prib ližno 3 °C (raz pon od 1,5 do 7 °C) in v to pli po lo vi ci leta za 3,5 °C (raz pon od 1,5 do 8 °C) (Kaj fež-Bo ga taj 2006, 171–172). Spre mem be ko ličine pa da vin na večjem delu slo ven ske ga ozem lja niso sta ti stično značilne (Kaj - fež-Bo ga taj 2006, 172). Kljub temu so opaz ni tren di, ki na ka zu je jo manjše ko ličine pa da vin, na pri mer v Ljub lja ni od –36 mm do –43 na 100 let, v Ma ri bo ru –40 mm na 100 let in Tr stu –80 mm na 100 let (Ogrin 2003, 121; Žiber na 2011, 109–110). V Slo ve ni ji opažamo tudi zmanjšanje šte vi la dni s snežno ode jo. V Ljub lja ni se je v ob dob ju 1950–2009 šte vi lo dni s snežno ode jo zmanjševa lo za tri dni na de set let je, na rav ni države pa za 2 do 4 dni na de - set let je (Do li nar 2010, 4, 12). Za ra di višjih zim skih tem pe ra tur (Mi loševi ć in os ta li 2017, 14) in manjšega de leža sne ga v  zim skih pa da vi nah (Do li nar 2010, 12) be ležimo tudi tanjšanje snežne ode je ter manjšanje slo ven skih le de ni kov (Ga bro vec in os ta li 2013; 2014). Na Kre da ri ci be ležijo v zad njih trideset le tih manjšo pov prečno višino sne ga gle de na 130-let no ob dob je pred tem (Do li nar 2010, 4, 12). Spre mem be ko ličine pa da vin v po ve za vi s spre mem ba mi rabe tal (Ulaga, Ko bold in Fran tar 2008, 9) vpli va jo na spre mem be pre to kov rek. Za večino vo do mer nih po staj po Slo ve ni ji je v zad njih pet de se t le tih značilen upa da joč trend sred njih dnev nih pre to kov (Fran tar, Ko bold in Ula ga 2008, 60; Ko vačič 2016; Hr va tin in Zorn 2017) ozi ro ma zmanjšanje vod nih ko ličin (Ula ga, Ko bold in Fran tar 2008, 9). V član ku so pred stav lje ni tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov - ju med le to ma 1961 in 2010. 2 Me to de Za ugo tav lja nje tren da spre mi nja nja iz branih pod neb nih in hi dro loških spre men ljivk (pre gled ni - ca 1) v prib ližno zad nje ga pol sto let ja (ob dob je 1961–2010), smo na iz bra nih tem pe ra tur nih, pa da vin skih in vo do mer nih po sta jah (pre gled ni ci 2 in 3; sli ka 1) upo ra bi li Mann-Ken dal lov test ter Theil-Se no vo cenil ko, krajše ime no va no tudi Se nov na klon. Mann-Ken dal lov test je ne pa ra me tričen test za ugo tav - lja nje mo no to ne ga tren da. Ni občut ljiv na po dat kov ne osa mel ce in te me lji na test ni sta ti sti ki. Po zi tiv na vred nost test ne sta ti sti ke oz načuje na raščajoč trend, nega tiv na vred nost test ne sta ti sti ke pa kaže na pa - da joč trend (Kra ner Šume njak in Šuštar 2011). Se nov na klon je naj po go ste je upo rab lja ni ne pa ra me trični test za ugo tav lja nje li near ne ga časov ne ga tren da (Kra ner Šume njak in Šuštar 2011). V pri mer ja vi z linearno re gre si jo je Se nov na klon bis tve no bolj na tančen pri asi me trično po raz de lje nih po dat kih in pri nor - mal no po raz de lje nih po dat kih daje po vsem pri mer lji ve re zul ta te me to di naj manjših kva dra tov (Ko vačič 2016, 10; Ko vačič, Ko le ga in Brečko Gru bar 2016, 24). Pri izračunih vred no sti Mann-Ken dal lo ve ga te sta in Se no ve ga na klo na smo si po ma ga li s pro sto do stop nim pro gram skim orod jem MAKESENS (Mann-KendalltestfortrendandSen’sslopeestimates) 1.0 (med mrežje 1; Sal mi in os ta li 2002). V pre gled ni cah pod neb nih in hi dro loških spre men ljivk so po leg vred no sti Mann-Ken dal lo ve ga te - sta in Se no ve ga na klo na pred stav lje ne še vred no sti rav ni zau pa nja, (začet ne ga) trend ne ga sta nja leta 1961, (končnega) trend ne ga sta nja leta 2010 ter ab so lut ne in re la tiv ne trend ne raz li ke. Ra ven zau pa nja je v sta ti sti ki ver jet nost, da izračuna ni in ter val zau pa nja vključuje vred nost oce - nje va ne ga pa ra me tra. Višja ra ven zau pa nja v našem pri me ru po me ni večjo ver jet nost, da ugo tov lje ni trend na raščanja ali upa da nja iz bra ne spre men ljiv ke de jansko ob sta ja. Začetno trend no sta nje leta 1961 je vred nost iz bra ne spre men ljiv ke za leto 1961, ki smo jo odčita li na trend ni pre mi ci, končno trend no sta nje leta 2010 pa je vred nost iz bra ne spre men ljiv ke za leto 2010, ki smo jo prav tako odčita li na trend ni premi ci. Ab so lut na trend na raz li ka je raz li ka med končnim in začet nim trend nim sta njem, re la tiv na trend na raz li ka pa je raz li ka med končnim in začet nim trendnim sta njem izražena v od stot kih. Trend no vred nost za iz bra no leto lah ko izračuna mo po enačbi: trendna vred nost za leto x = Se nov na klon × (trend no leto x – začetno trend no leto) + začetna trend na vred nost. 11 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Preglednica1:Obravnavanepodnebneinhidrološkespremenljivke. pod neb ne spre men ljiv ke pov prečna let na tem pe ra tu ra zraka let na ko ličina pa da vin letno število dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm letno število dni s snežno ode jo hi dro loške spre men ljiv ke ab so lut ni mi ni mal ni letni pre toki pov prečni mi ni mal ni letni pre toki pov prečni sred nji letni pre toki pov prečni mak si mal ni letni pre toki ab so lut ni mak si mal ni letni pre toki 3 Po dat ki 3.1 Pod neb ne spre men ljiv ke Po datke o pod neb nih spre men ljiv kah smo pri do bi li na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (Arhiv me teo ro loških … 2017). V ana li zo smo vključili več po staj iz Idrij ske ga hri bov ja in širše oko li ce (pre - gled ni ca 2; sli ka 1). Upo ra bi li smo po dat ke s po staj z več de set let nim ni zom me ri tev. 12 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Preglednica2:Obravnavanevremenskepostajes časovniminizimeritev(*snežnaodeja). vre men ska občina nad mor ska časov ni šte vi lo let nih po sta ja višina (m) niz me ri tev tem pe ra tur na Čepo van Nova Go ri ca 596 1961–2010 50 po sta ja Ja vor je nad Go re nja vas – 700 1961–2010 50 Po lja na mi Po lja ne Na nos – Rav nik Vi pa va 905 1961–2010 50 Nova Go ri ca Nova Go ri ca 112 1961–2010 50 Slap Vi pa va 130 1961–2006 50 Voj sko Idri ja 1067 1961–2010 50 Vrh ni ka Vrh ni ka 293 1961–2010 50 pa da vin ska Črni Vrh Idri ja 683 1961–2010 48 posta ja nad Idri jo Ho te dršica Lo ga tec 550 1961–2010 50, 49* Idri ja Idri ja 333 1961–1999 36 Lo ga tec Lo ga tec 485 1961–2010 50 Mrz la Rupa Idri ja 842 1961–2010 50 Na sta nu Cerk no 989 1961–2010 46 Ot li ca Aj dovščina 812 1961–2010 50 Slap Vi pa va 130 1961–2006 46 Voj sko Idri ja 1067 1961–2010 50 3.2 Hi dro loške spre men ljiv ke Po dat ke o hi dro loških spre men ljiv kah smo pri do bi li na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (Arhiv hi dro loških … 2017). V ana li zo smo vključili več po staj iz Idrij ske ga hri bov ja in širše oko li ce (pre gled - ni ca 3; sli ka 1). Upo ra bi li smo po dat ke s po staj z več de set let nim ni zom me ri tev. 13 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Preglednica3:Obravnavanevodomernepostajes časovniminizimeritev. vo do mer na vo do tok občina nad mor ska časov ni šte vi lo let nih po sta ja višina (m) niz me ri tev Po dro te ja Idrij ca Idri ja 327 1961–2010 50 Žiri Po ljan ska Sora Žiri 475 1961–2010 45 Ho te dršica Ho tenj ka Lo ga tec 543 1961–2010 22 Reka Idrij ca Cerk no 229 1961–2010 29 Cerk no Cerk ni ca Cerk no 296 1961–2006 46 Do le nja Tre buša Tre buščica Tol min 186 1961–2010 50 Aj dovščina Hu belj Aj dovščina 107 1961–2010 50 Slika1:Lokacijetemperaturnih,padavinskihinvodomernihpostaj,obravnavanihv analizi.p str.14 14 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Reka Žiri Nanos - Ravnik Cerkno Otlica Idrija Vojsko Logatec Vrhnika Čepovan Javorje Na stanu Podroteja Ajdovščina Hotedršica Mrzla Rupa Nova Gorica Dolenja Trebuša Slap Črni Vrh nad Idrijo Ba ča Vipava Idrijca Soča Selška Sora Cerk nica Branica Močilnik Polja nska Sora Trebuščica Pivka Tolm inka H ubelj Un ica Vogršček Postojna Tolmin Železniki Kartograa: Manca Volk Bahun Viri podatkov: GURS 2015; ARSO 2017 © 2017, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 0 2 4 6 8 km Legenda padavinska postaja temperaturna postaja vodomerna postaja 4 Re zul ta ti 4.1 Pod neb ne spre men ljiv ke V ok vi ru pod neb nih spre men ljivk smo obravna va li (pre gled ni ca 1): (1) tren de pov prečne let ne tem - pe ra tu re zra ka, (2) tren de let ne ko ličine pa da vin, (3) tren de let ne ga šte vi la dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm in (4) tren de let ne ga šte vi la dni s snežno ode jo. 4.1.1 Pov prečna let na tem pe ra tu ra zra ka Trendi pov prečne let ne tem pe ra tu re zra ka v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh sed mih obrav - na va nih tem pe ra tur nih po sta jah po dob ni in kažejo na izra zi to na raščanje (pre gled ni ca 4, sli ka 2). Značilna je tudi izred no vi so ka ra ven zau pa nja, ki sko raj na vseh postajah do se ga ali celo pre se ga 99 %. Manjšo iz je mo pred stav lja le tem pe ra tur na po sta ja Slap v Vi pav ski do li ni, pa še tam je ra ven zau pa nja 95 %. V obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) je tem pe ra tu ra na po sta jah Čepo van, Ja vor je, Na nos – Rav - nik, Nova Go ri ca in Vrh ni ka v pov prečju let no na ra sla od 0,032 do 0,035 °C, kar po me ni, da so se v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah tem pe ra tu re zvišale za 1,59–1,70 °C. Ab so lut na tem pe - ra tur na raz li ka v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na po sta ji Vrh ni ka, kjer je tem pe ra tu ra na ra sla za 1,7 °C, re la tiv na tem pe ra tur na raz li ka pa je naj večja na po sta ji Na nos – Rav nik, kjer je tem pe ra tur - ni dvig 25,5 %. Ne ko li ko manjši tem pe ra tur ni dvig be ležita po sta ji Slap in Voj sko. Na Sla pu se je v obrav na va nem pol sto let nem obdobju tem pe ra tu ra zvišala za 0,81 °C, na Voj skem pa za 0,91 °C. 15 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Preglednica4:Trendipovprečnihletnihtemperaturv obdobjuod1961do2010. tem pe ra tur na Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961–2010 1961–2010 Z % Q oC oC oC % Čepo van 4,56 99,9 0,032 8,04 9,63 1,59 19,78 Ja vor je 4,59 99,9 0,033 7,73 9,37 1,64 21,22 Na nos – Rav nik 4,94 99,9 0,034 6,58 8,26 1,68 25,53 Nova Go ri ca 5,17 99,9 0,033 11,45 13,08 1,63 14,24 Slap 2,13 95,0 0,017 11,57 12,38 0,81 7,00 Voj sko 2,87 99,0 0,019 6,05 6,96 0,91 15,04 Vrh ni ka 4,78 99,9 0,035 9,05 10,75 1,70 18,78 4.1.2 Let na ko ličina pa da vin V nas prot ju s tren di tem pe ra tu re, ki kažejo na raščanje, so tren di let ne ko ličine pa da vin v ob dob - ju od 1961 do 2010 na vseh de ve tih obrav na va nih pa da vin skih po sta jah pa da joči (pre gled ni ca 5, sli ka 3). Ra ven zau panja je spre men lji va. Na po sta jah Ho te dršica in Idri ja ne do se ga niti 90 %, med tem ko je na po sta jah Mrz la Rupa, Na sta nu (Šebrelj ski Vrh), Ot li ca in Voj sko 99 %. V obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) je ko ličina let nih pa da vin na večini po staj (Črni Vrh, Logatec, Mrz la Rupa, Na sta nu (Šebrelj ski Vrh), Ot li ca, Slap in Voj sko) v pov prečju let no upad la od 5 do 11 mm, 16 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Čepovan Javorje Nanos – Ravnik Nova Gorica Slap Vojsko 17 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Slika2:Trendipovprečnihletnihtemperatur(v oC)v obdobjuod1961do2010. Vrhnika kar po me ni, da se je v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah ko ličina pa da vin znižala za 235–565mm ozi ro ma za 10–20 %. Ab so lut na raz li ka količine pa da vin v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na po - sta ji Mrz la Rupa, kjer je ko ličina pa da vin upad la za 565,0 mm, re la tiv na raz li ka pa je naj večja na po sta jah Ot li ca in Na sta nu (Šebrelj ski Vrh), ki be ležita upad pa da vin za 20,2 %. Ne ko li ko manjše upa da nje ko ličine pa da vin be ležita le po sta ji Ho te dršica in Idri ja. V Ho te dršici se je v obrav na va nem pol sto let nem ob dob ju ko ličina pa da vin znižala za 74,3 mm (3,9 %), v Idri ji pa za 235,0 mm (9,9 %). Upad pa da vin v Idri ji je le nez nat no manjši od povprečja za širše idrij sko ob močje in je ver jet no po sle di ca ne ko li ko krajšega po dat kov ne ga niza (1961–1999). Preglednica5:Trendikoličineletnihpadavinv obdobjuod1961do2010. pa da vin ska Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961–2010 1961–2010 Z % Q mm mm mm % Črni Vrh –1,84 90,0 –5,869 2678,14 2384,70 –293,44 –10,96 Ho te dršica –0,54 pod 90,0 –1,486 1929,60 1855,28 –74,32 –3,85 Idri ja –1,10 pod 90,0 –4,699 2363,38 2128,42 –234,96 –9,94 Lo ga tec –2,51 95,0 –6,571 2031,12 1702,57 –328,55 –16,18 Mrz la Rupa –2,66 99,0 –11,300 2983,80 2418,80 –565,00 –18,94 Na sta nu –2,82 99,0 –8,333 2059,61 1642,98 –416,63 –20,23 Ot li ca –2,58 99,0 –10,367 2569,48 2051,15 –518,33 –20,17 Slap –2,46 95,0 –5,881 1609,34 1315,30 –294,04 –18,27 Voj sko –2,59 99,0 –9,000 2597,30 2147,30 –450,00 –17,33 18 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Črni Vrh Hotedršica Idrija Logatec Mrzla Rupa Na stanu (Šebreljski Vrh) 19 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Slika3:Trendikoličineletnihpadavin(v mm)v obdobjuod1961do2010. Otlica Slap Vojsko 20 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju 4.1.3 Let no šte vi lo dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm Ker smo na vseh de ve tih pa da vin skih po sta jah ugo to vi li zmanjšanje ko ličine pa da vin, nas je za ni - ma lo, ali se je v is tem ob dob ju zmanjšalo tudi šte vi lo dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm. Pre se net lji vo je, da se je v ob dob ju od 1961 do 2010 šte vi lo pa da vin skih dni na šes tih obrav na va nih pa da vin skih po - sta jah celo po večalo, upa da nje pa be ležijo le tri pa da vin ske po sta je (pre gled ni ca 6, sli ka 4). Značilna je tudi izred no niz ka ra ven zau pa nja, ki kar na os mih od de ve tih po sta jah ne pre se ga 90 %. Iz je mo pred - stav lja le pa da vin ska po sta ja Idri ja, ki ima ne ko li ko višjo ra ven zau pa nja (95 %), mor da za ra di krajšega po dat kov ne ga niza (1961–1999). Ab so lut na in rela tiv na po zi tiv na raz li ka v šte vi lu pa da vin skih dni v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na po sta ji Ot li ca, kjer je šte vi lo pa da vin skih dni na ra slo za 16,2 dni ozi ro ma za 12,0 %, ab so - lut na in re la tiv na ne ga tiv na raz li ka v šte vi lu pa da vin skih dni pa je naj večja na po sta ji Idri ja, kjer je šte vi lo pa da vin skih dni upad lo za 29,2 dni ozi ro ma za 17,9 %. Ome ni ti ve lja, da so tako po zi tiv ne kot ne ga tiv ne raz li ke v šte vi lu pa da vin skih dni po večini majh - ne in na šes tih od de ve tih obrav na va nih po sta jah (Črni Vrh, Ho te dršica, Lo ga tec, Mrz la Rupa, Na sta nu (Šebrelj ski Vrh) in Voj sko) ne do se ga jo niti 10 %. Preglednica6:Trendišteviladnis padavinaminaletov obdobjuod1961do2010. pa da vin ska Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961–2010 1961–2010 Z % Q šte vi lo šte vi lo šte vi lo % Črni Vrh 0,329 pod 90,0 0,077 147,15 151,00 3,85 2,62 Ho te dršica 0,937 pod 90,0 0,176 140,00 148,82 8,82 6,30 Idri ja –2,045 95,0 –0,583 162,67 133,50 –29,17 –17,93 Lo ga tec –0,427 pod 90,0 –0,067 151,63 148,30 –3,33 –2,20 Mrz la Rupa 1,306 pod 90,0 0,238 129,71 141,62 11,91 9,18 Na sta nu 1,308 pod 90,0 0,237 129,84 141,68 11,84 9,12 Ot li ca 1,415 pod 90,0 0,324 134,46 150,63 16,17 12,03 Slap –1,536 pod 90,0 –0,292 139,19 124,60 –14,59 –10,48 Voj sko 1,875 90,0 0,289 149,54 164,01 14,47 9,68 21 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave 4.1.4 Letno šte vi lo dni s snežno ode jo Od pod neb nih ka zal ni kov nas je za ni ma lo še šte vi lo dni s snežno ode jo, saj so v zad njih de set let - jih zime to plejše in snežna ode ja bolj skrom na. Naše dom ne ve so tren di po tr di li, saj so na os mih od de ve tih obrav na va nih pa da vin skih po sta jah padajoči (pre gled ni ca 7, sli ka 5). Ra ven zau pa nja je spre men lji va. Na šti rih po sta jah (Idri ja, Mrz la Rupa, Ot li ca in Slap) ne do se ga niti 90 %, na po sta ji Na sta nu (Šebrelj ski Vrh) je 95 %, na preo sta lih šti rih po sta jah (Črni Vrh, Ho te - dršica, Lo ga tec in Vojsko) pa 99 %. V obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) je šte vi lo dni s snežno ode jo na sed mih od de ve tih upošte - va nih pa da vin skih po sta jah upad lo za 21 do 43 dni ozi ro ma za 22 do 46 %. Za več kot dvaj set dni let no se je ob dob je s snežno ode jo skrajšalo na po stajah Mrz la Rupa in Ot li ca, za tri de set dni in več na po - sta jah Črni Vrh, Na sta nu (Šebrelj ski Vrh) in Voj sko ter za več kot šti ri de set dni na po sta jah Ho te dršica in Lo ga tec. Ab so lut na in re la tiv na ne ga tiv na raz li ka v šte vi lu dni s snežno ode jo je naj večja na po sta ji Lo ga tec, kjer je šte vi lo dni s snežno ode jo upad lo za 42,9 dni ozi ro ma za 46,4 %. Zelo skro men upad šte vi la dni s snežno ode jo je za be ležen v Idri ji (le 1,4 dne va ozi ro ma 2,1 %), ven dar dom ne va mo, da je to po sle di ca krajšega po dat kov ne ga niza (1961–1999). Edi na po sta ja, ki nima pa da jočega tren da šte vi la dni s snežno ode jo, je pre se net lji vo Slap v Vi pav ski do li ni. Za ra di sre do zem - ske ga pod neb ja in niz ke nad mor ske višine na tej po sta ji tudi v pre te klo sti niso be ležili dol go traj ne in de be lejše snežne ode je. Preglednica7:Trendišteviladnis snežnoodejonaletov obdobjuod1961do2010. pa da vin ska Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961–2010 1961–2010 Z % Q šte vi lo šte vi lo šte vi lo % Črni Vrh –2,703 99,0 –0,770 104,24 65,75 –38,49 –36,92 Ho te dršica –2,820 99,0 –0,836 106,03 64,23 –41,80 –39,42 Idri ja –0,041 pod 90,0 –0,028 65,56 64,17 –1,39 –2,12 Lo ga tec –2,820 99,0 –0,857 92,43 49,57 –42,86 –46,37 Mrz la Rupa –1,398 pod 90,0 –0,500 112,00 87,00 –25,00 –22,32 Na sta nu –2,112 95,0 –0,600 106,00 76,00 –30,00 –28,30 Ot li ca –1,288 pod 90,0 –0,426 71,06 49,79 –21,27 –29,93 Slap –0,507 pod 90,0 0,000 3,00 3,00 0,00 0,00 Voj sko –2,854 99,0 –0,765 151,68 114,21 –37,47 –24,70 22 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Črni Vrh Hotedršica Idrija Logatec Mrzla Rupa Na stanu (Šebreljski Vrh) 23 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Slika4:Trendišteviladnis padavinaminaletov obdobjuod1961do2010. Otlica Slap Vojsko 24 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Črni Vrh Hotedršica Idrija Logatec Mrzla Rupa Na stanu (Šebreljski Vrh) 25 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Slika5:Trendišteviladnis snežnoodejonaletov obdobjuod1961do2010. Otlica Slap Vojsko 4.2 Hi dro loške spre men ljiv ke V ok vi ru hi dro loških spre men ljivk smo obrav na va li (pre gled ni ca 1): (1) tren de ab so lut nih mi ni - mal nih let nih pre to kov, (2) tren de pov prečnih mi ni mal nih let nih pre to kov, (3) trende pov prečnih sred njih let nih pre to kov, (4) tren de pov prečnih mak si mal nih let nih pre to kov in (5) tren de ab so lut nih mak si - mal nih let nih pre to kov. 4.2.1 Ab so lut ni mi ni mal ni let ni pre to ki Tren di ab so lut nih mi ni mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na pe tih vo do to kih ozi ro ma vo do mer nih po sta jah (v. p.) s po pol nim ni zom po dat kov pa da joči (pre gled ni ca 8, sli ka 6). Od - sto pa ta pa re zul ta ta na Ho tenj ki (v. p. Ho te dršica) in Idrij ci (v. p. Reka), ki sta bila pri dob lje na na te me lju krajšega, ne po pol ne ga niza po dat kov (1961–1985 na v. p. Ho te dršica in 1961–1989 na v. p. Reka). Ra ven zau pa nja je pre cej spre men lji va. Naj nižja je na obeh vo do mer nih po sta jah na Idrij ci (v. p. Podro - te ja in v. p. Reka), kjer ne do se ga 90 %, naj višja pa na Cerk ni ci (v. p. Cerk no), Hub lju (v. p. Aj dovščina) in Po ljan ski Sori (v. p. Žiri), kjer do se ga kar 99,9 %. Že tako skrom ni ab so lut ni mi ni mal ni pre to ki so se v  obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) zmanjšali za 0,09 do 0,36 m3/s ozi ro ma za 90 do 360 l/s. V re la tiv nem smi slu be leži večina vo do to kov upad od 17,3 do 50,0 %. Tako v ab so lut nem kot re la tiv nem smi slu be leži naj večji upad rečica Hu belj v Aj dovščini, ka te re ab so lut ni mi ni mal ni pre tok se je v ob dob ju od 1961 do 2010 zmanjšal za 0,37 m3/s ozi ro ma za 77 %. V nas prot ju z vsemi os ta li mi vo do to ki so se ab so lut ni mi ni mal ni pre to ki Ho tenj ke pri Ho te dršici celo po večali, a je po večanje vod na to sti v ab so lut nem smi slu de jan sko zelo skrom no (0,04 m3/s) in ga lah ko kljub izred no vi so ki re la tiv ni vred no sti (kar 400 %) za ne ma ri mo. 26 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Preglednica8:Trendiabsolutnihminimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010. vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961–2010 1961–2010 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Po dro te ja Idrij ca –1,39 pod 90,0 –0,006 1,68 1,39 –0,29 –17,26 Žiri Po ljan ska –3,57 99,9 –0,003 0,37 0,20 –0,17 –45,95 Sora Ho te dršica Ho tenj ka 2,50 95,0 0,001 0,01 0,05 0,04 400,00 Reka Idrij ca –0,06 pod 90,0 –0,002 3,74 3,65 –0,09 –2,41 Cerk no Cerk ni ca –3,71 99,9 –0,004 0,46 0,23 –0,23 –50,00 Do le nja Tre buščica –2,01 95,0 –0,004 0,68 0,49 –0,19 –27,94 Tre buša Aj dovščina Hu belj –6,24 99,9 –0,007 0,48 0,11 –0,37 –77,08 4.2.2 Pov prečni mi ni mal ni let ni pre to ki Tren di pov prečnih mi ni mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh pe tih vo - do to kih ozi ro ma vo do mer nih po sta jah s po pol nim ni zom po dat kov pa da joči (pre gled ni ca 9, slika 7). Po leg tega ima pa da joč trend tudi Idrij ca na v. p. Reka, med tem ko je trend Ho tenj ke na v. p. Ho te dršica celo rah lo na raščajoč. Ra ven zau pa nja je tudi v tem pri me ru močno spre men lji va. Naj nižja je pri Ho tenj ki (v. p. Ho te - dršica) in Idrij ci (v. p. Reka), kjer ne do se ga 90 %. Obe po sta ji ima ta krajši po dat kov ni niz (1961–1985 na v. p. Ho te dršica in 1961–1989 na v. p. Reka). Naj višjo ra ven zau pa nja ima Po ljan ska Sora (v. p. Žiri), ki do se ga kar 99,9 %. Pov prečni mi ni mal ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) zmanjšali za 0,21 do 1,60 m3/s. V re la tiv nem smi slu be leži večina vo do to kov upad od 17,2 do 36,1 %. Ab so lut na raz li ka pov - prečnih mi ni mal nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na Idrij ci pri v. p. Reka, kjer je pre tok upadel za 1,6 m3/s, re la tiv na raz li ka pa je naj večja na Po ljan ski Sori pri Žireh, ki be leži upad pov - prečnega mi ni mal ne ga pre to ka za 36,1 %. Po dob no kot pri ab so lut nih mi ni mal nih pre to kih tudi pri pov prečnih mi ni mal nih pre to kih iz sto - pa Ho tenj ka (v. p. Ho te dršica), ki v obrav na va nem ob dob ju edi na be leži po rast. A tudi v tem pri me ru je po večanje vod na to sti v ab so lut nem smi slu skrom no (0,01 m3/s) in ga lah ko za ne ma ri mo, saj je možno, da je po sle di ca ne po vsem za nes lji vih me ri tev. 27 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Preglednica9:Trendipovprečnihminimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010. vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961–2010 1961–2010 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Po dro te ja Idrij ca –1,76 90,0 –0,009 2,62 2,17 –0,45 –17,18 Žiri Po ljan ska –4,45 99,9 –0,005 0,61 0,39 –0,22 –36,07 Sora Ho te dršica Ho tenj ka 0,51 pod 90,0 0,000 0,04 0,05 0,01 25,00 Reka Idrij ca –1,41 pod 90,0 –0,032 7,32 5,72 –1,60 –21,86 Cerk no Cerknica –2,94 99,0 –0,006 0,97 0,65 –0,32 –32,99 Do le nja Tre buščica –2,00 95,0 –0,006 1,27 0,97 –0,30 –23,62 Tre buša Aj dovščina Hu belj –1,80 90,0 –0,004 1,02 0,81 –0,21 –20,59 28 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Podroteja Žiri 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 Hotedršica Reka Cerkno Dolenja Trebuša 0,050 0,045 0,040 0,035 0,030 0,025 0,020 0,015 0,010 0,005 0,000 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 29 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Ajdovščina Slika6:Trendiabsolutnihminimalnihletnihpretokov(v m3/s)v obdobjuod1961do2010. 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 30 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Podroteja Žiri Hotedršica Reka Cerkno Dolenja Trebuša 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 0,09 0,08 0,07 0,06 0,05 0,04 0,03 0,02 0,01 0,00 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 31 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Ajdovščina Slika7:Trendipovprečnihminimalnihletnihpretokov(v m3/s)v obdobjuod1961do2010. 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 4.2.3 Pov prečni sred nji let ni pre to ki Tren di pov prečnih sred njih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh sed mih vo do - to kih ozi ro ma vo do mernih po sta jah pa da joči (pre gled ni ca 10, sli ka 8). Ra ven zau pa nja je zelo vi so ka, saj je na šes tih obrav na va nih vo do to kih ozi ro ma vo do mer nih po sta jah vsaj 99 %. Za ra di krajšega in ver jet no manj za nes lji ve ga po dat kov ne ga niza je nižja ra ven zau pa nja samo pri Ho tenj ki na v. p. Hote - dršica (90 %). Sred nji let ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) na vo do to kih s po pol nim ni zom po dat kov zmanjšali za 0,68 do 3,43 m3/s. V re la tiv nem smi slu be leži večina vo do to kov upad od 23,2 do 33,5 %. Ab so lut na in rela tiv na trend na raz li ka pov prečnih sred njih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na Idrij ci pri v. p. Po dro te ja, kjer je pre tok upa del za 3,43 m3/s ozi ro ma za 33,1 %. Še večji upad je za be ležen na Idrij ci pri v. p. Reka (–13,22 m3/s ozi ro ma –60,8 %) in Ho tenj ki pri v. p. Ho te dršica (–0,23m3/s ozi ro ma –85,2%), ven dar so te trend ne raz li ke ugo tov lje ne na te me lju krajšega po dat kov ne ga niza (1961–1989 na v. p. Reka in 1961–1985 na v. p. Ho te dršica). 32 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Preglednica10:Trendipovprečnihsrednjihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010. vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961–2010 1961–2010 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Po dro te ja Idrij ca –3,438 99,9 –0,069 10,35 6,92 –3,43 –33,14 Žiri Po ljan ska –2,984 99,0 –0,015 2,70 1,97 –0,73 –27,04 Sora Ho te dršica Ho tenj ka –1,777 90,0 –0,005 0,27 0,04 –0,23 –85,19 Reka Idrij ca –3,433 99,9 –0,264 21,74 8,52 –13,22 –60,81 Cerk no Cerk ni ca –3,276 99,0 –0,014 2,03 1,35 –0,68 –33,50 Do le nja Tre buščica –3,480 99,9 –0,019 3,18 2,21 –0,97 –30,50 Tre buša Aj dovščina Hu belj –3,070 99,0 –0,015 3,32 2,55 –0,77 –23,19 4.2.4 Pov prečni mak si mal ni let ni pre to ki Tren di pov prečnih mak si mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh sed mih vo do to kih ozi ro ma vo do mer nih posta jah pa da joči (pre gled ni ca 11, sli ka 9). Ra ven zau pa nja je zelo vi - so ka, saj je na pe tih obrav na va nih vo do to kih ozi ro ma vo do mer nih po sta jah celo 99,9 %. Nižja je samo na Ho tenj ki pri v. p. Ho te dršica (95 %) in na Po ljan ski Sori pri v. p. Žiri (pod 90 %). Pov prečni mak si mal ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) naj bolj zmanjšali na reki Idrij ci, ki po vod na to sti pre cej pre kaša os ta le upošte va ne vo do to ke. Na v. p. Po dro te ja je trend na raz li ka Idrij ce –32,80 m3/s ozi ro ma –52,0 %, na vo do mer ni pos ta ji Reka pa –84,67 m3/s ozi ro ma –78,5%. Pre cejšnje trend ne raz li ke pov prečnih mak si mal nih pre to kov so opaz ne tudi na Tre buščici pri v. p. Do le nja Tre buša (–9,38m3/s ozi ro ma –57,1%), na Hub lju pri v. p. Aj dovščina (–5,15m3/s ozi ro ma –36,0%) in na Cerk ni ci pri v. p. Cerk no (–4,04 m3/s ozi ro ma –52,7 %). Na rečici Ho tenj ki pri v. p. Ho te dršica je za ra di in ten ziv ne ga upa da nja pov prečnih mak si mal nih pre to kov in krat ke ga po dat kov ne ga niza (1961–1985) re la tiv na trend na raz li ka do se gla ne mo gočo vred nost –107,6 %. 33 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Preglednica11:Trendipovprečnihmaksimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010. vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961–2010 1961–2010 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Po dro te ja Idrij ca –4,835 99,9 –0,656 63,09 30,29 –32,80 –51,99 Žiri Po ljan ska –0,323 pod 90,0 –0,018 16,48 15,56 –0,92 –5,58 Sora Ho te dršica Ho tenj ka –2,199 95,0 –0,034 1,58 –0,12 –1,70 –107,59 Reka Idrij ca –3,470 99,9 –1,693 107,90 23,23 –84,67 –78,47 Cerk no Cerk ni ca –3,636 99,9 –0,081 7,66 3,62 –4,04 –52,74 Do le nja Tre buščica –3,948 99,9 –0,188 16,43 7,05 –9,38 –57,09 Tre buša Aj dovščina Hu belj –3,563 99,9 –0,103 14,30 9,15 –5,15 –36,01 34 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Podroteja Žiri Hotedršica Reka Cerkno Dolenja Trebuša 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 35 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Ajdovščina Slika8:Trendipovprečnihsrednjihletnihpretokov(v m3/s)v obdobjuod1961do2010. 36 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Podroteja Žiri Hotedršica Reka Cerkno Dolenja Trebuša 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 37 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Ajdovščina Slika9:Trendipovprečnihmaksimalnihletnihpretokov(v m3/s)v obdobjuod1961do2010. 4.2.5 Ab so lut ni mak si mal ni let ni pre to ki Tren di ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na šes tih vo do to - kih ozi ro ma vo do mer nih po sta jah pa da joči, na Po ljan ski Sori pri v. p. Žiri pa je trend na raščajoč (pre gled ni ca 12, sli ka 10). Ra ven zau pa nja je niz ka, saj na pe tih obrav na va nih vo do to kih ozi ro ma vo - do mer nih po stajah ne do se ga niti 90 %. Iz je mi sta Idrij ca pri v. p. Reka in Tre buščica pri v. p. Do le nja Tre buša z 99 % rav ni jo zau pa nja. Ab so lut ni mak si mal ni let ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) naj bolj zmanjšali na Idrij ci pri v. p. Reka in si cer za 326,66 m3/s ozi ro ma 74,4 %. Po do ben de lež trend ne ga upa da be leži tudi Ho tenj ka pri v. p. Ho te dršica (–5,71 m3/s ozi ro ma –71,7 %). Ne ko li ko manjše trend ne raz li ke so na Tre buščici pri v. p. Do le nja Tre buša (–18,23 m3/s ozi ro ma –38,5 %), na Cerk ni ci pri v. p. Cerk no (–4,45 m3/s ozi ro ma –18,5 %), na Idrij ci pri v. p. Po dro te ja (–35,88 m3/s ozi ro ma –17,2 %) in na Hub - lju pri v. p. Aj dovščina (–2,86 m3/s ozi ro ma –8,3 %). Po ljan ska Sora na v. p. Žiri je edi na upošte va na reka, ki be leži na raščajoč trend ab solut nih mak si - mal nih let nih pre to kov. V  obrav na va nem pol sto let nem ob dob ju so se nje ni mak si mal ni pre to ki trend no po večali za 14,24 m3/s ozi ro ma 21,3 %. 38 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Preglednica12:Trendiabsolutnihmaksimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010. vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961–2010 1961–2010 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Po dro te ja Idrij ca –1,06 pod 90,0 –0,718 208,61 172,73 –35,88 –17,20 Žiri Po ljan ska 1,34 pod 90,0 0,285 66,82 81,06 14,24 21,31 Sora Ho te dršica Ho tenj ka –0,93 pod 90,0 –0,114 7,96 2,25 –5,71 –71,73 Reka Idrij ca –2,78 99,0 –6,533 438,80 112,14 –326,66 –74,44 Cerk no Cerk ni ca –1,12 pod 90,0 –0,089 24,07 19,62 –4,45 –18,49 Dolenja Tre buščica –2,74 99,0 –0,365 47,32 29,09 –18,23 –38,52 Tre buša Aj dovščina Hu belj –0,79 pod 90,0 –0,057 34,49 31,63 –2,86 –8,29 5 Sklep Po gla vit na spoz na nja o spre mem bah iz bra nih pod neb nih in hi dro loških spre men ljivk v ob dob ju med le to ma 1961 in 2010 lah ko str ne mo ta ko le: • Pov prečna let na tem pe ra tu ra zra ka je na večini po staj let no na ra sla od 0,032 do 0,035 °C, kar po meni, da so se v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah tem pe ra tu re zvišale za 1,59–1,70 °C. Ne ko - liko manjši tem pe ra tur ni dvig be ležita po sta ji Slap in Voj sko. Na Sla pu se je tem pe ra tu ra zvišala za 0,81 °C, na Voj skem pa za 0,91 °C. • Let na količina pa da vin je na večini po staj v pov prečju let no upad la od 5 do 11 mm, kar po me ni, da se je v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah ko ličina pa da vin znižala za 235–565 mm ozi roma za 10–20 %. • Zmanjšana ko ličina let nih pa da vin ni po sle di ca zmanjšanja šte vi la dni s pa da vi na mi. Šte vi lo pa da - vin skih dni se je na šes tih obrav na va nih pa da vin skih po sta jah celo po večalo, upa da nje pa be ležijo le tri pa da vin ske po sta je. Tako po zi tiv ne kot ne ga tiv ne raz li ke v šte vi lu pa da vin skih dni so večinoma majh ne in na šes tih od de ve tih obrav na va nih po sta jah ne do se ga jo niti 10 %. • Šte vi lo dni s snežno ode jo je na sed mih od de ve tih upošte va nih pa da vin skih po sta jah upad lo za 21 do 43 dni ozi ro ma za 22 do 46 %. • Tren di ab so lut nih mi ni mal nih let nih pre to kov so na vseh pe tih vo do mer nih po sta jah s po pol nim ni zom po dat kov pa da joči. Od sto pa ta le re zul ta ta, ki sta bila pri dob lje na na te me lju krajšega, ne po - pol ne ga niza po dat kov. Ab so lut ni mi ni mal ni pre to ki so se zmanjšali za 0,09 do 0,36 m3/s, v re la tiv nem smi slu pa be leži večina vo do to kov upad od 17 do 50 %. • Tren di pov prečnih mi ni mal nih let nih pre to kov so na šes tih od sed mih vo do mer nih po sta jah pa da - joči. Pov prečni mi ni mal ni let ni pre to ki so se zmanjšali za 0,21 do 1,60 m3/s, v re la tiv nem smi slu pa be leži večina vo do tokov upad od 17 do 36 %. • Tren di pov prečnih sred njih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh sed mih vo domernih po sta jah pa da joči. Na vo do to kih s po pol nim ni zom po dat kov so se zmanjšali za 0,68 do 3,43 m3/s, v re la tiv nem smi slu pa be leži večina vo do to kov upad od 23 do 34 %. • Tudi tren di pov prečnih mak si mal nih let nih pre to kov so na vseh sed mih vo do mer nih po sta jah pada - joči. Pre to ki so se naj bolj zmanjšali na reki Idrij ci, ki po vod na to sti pre cej pre kaša os ta le upošte va ne vo do to ke. Na v. p. Podrote ja je trend na raz li ka Idrij ce –32,80 m3/s ozi ro ma –52 %, na vo do mer ni po - sta ji Reka pa –84,67 m3/s ozi ro ma –79 %. Ve li ke trend ne raz li ke pov prečnih mak si mal nih pre to kov so opaz ne tudi na Tre buščici (–57 %), na Hub lju (–36 %) in na Cerk ni ci (–53 %). • Tren di ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov so na šes tih vo do mer nih po sta jah pa da joči, na Poljan - ski Sori pa je trend na raščajoč. Pre to ki so se naj bolj zmanjšali na Idrij ci pri v. p. Reka in si cer za kar 74 %, po do ben de lež trend ne ga upa da pa be leži tudi Hotenj ka (–72 %). Ne ko li ko manjše trend ne raz - li ke so na Tre buščici (–39 %), Cerk ni ci (–19 %), Idrij ci pri v. p. Po dro te ja (–17 %) in Hub lju (–8 %). V nas prot ju z os ta li mi vo do to ki so se mak si mal ni pre to ki na Po ljan ski Sori trend no po večali za 21 %. Zahvala:Raziskavajebilaizvedenav okviruizdelaveštudije»Konvencijažupanovzapodnebnespre- membeinenergijo«,kijojefinanciralaObčinaIdrija,tertemeljnegaprojekta»Prožnostalpskihpokrajin z vidikanaravnihnesreč«(J6-6853)inraziskovalnegaprograma»GeografijaSlovenije«(P6-0101),kiju financiraJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 39 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave 40 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju Podroteja Žiri Hotedršica Reka Cerkno Dolenja Trebuša 41 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Ajdovščina Slika10:Trendiabsolutnihmaksimalnihletnihpretokov(v m3/s)v obdobjuod1961do2010. 6 Viri in li te ra tu ra Černe, A., Ur banc, M. 1998: Idrij sko hri bov je. Slo ve ni ja – po kra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Do li nar, M. (ur.) 2010: Spre men lji vost pod neb ja v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Fran tar, P., Hr va tin, M. 2005: Pre točni režimi v  Slo ve ni ji med le to ma 1971 in 2000. Geo graf ski vestnik 77-2. Fran tar, P., Ko bold, M., Ula ga, F. 2008: Tren di pre to kov. Vod na bi lan ca Slo ve ni je 1971–2000. Ljub ljana. Ga bro vec, M., Hr va tin, M., Ko mac, B., Or tar, J., Pavšek, M., To po le, M., Tri glav Čeka da, M., Zorn, M. 2014: Tri glav ski le de nik. Geo gra fi ja Slo ve ni je 30. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Or tar, J., Pavšek, M., Zorn, M., Tri glav Čeka da, M. 2013: The Tri glav Gla cier bet ween the years 1999 and 2012. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53202 Hr va tin, M., Zorn, M. 2017: Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010. Geograf - ski vest nik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89201 Kaj fež-Bo ga taj, L. 2006: Pod neb ne spre mem be in na cio nal na var nost. Ujma 20. Ko vačič, G. 2016: Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja. Geo graf ski vest - nik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88201 Ko vačič, G., Ko le ga, N., Brečko Gru bar, V. 2016: Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine vode in po - pla ve mor ja v slo ven ski Is tri. Geo graf ski vest nik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88101 Kra ner Šume njak, T., Šuštar, V. 2011: Pa ra me trični in ne pa ra me trični pri sto pi za od kri va nje tren da v časovnih vr stah. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 97-3. Med mrežje 1: http://en.il ma tie teen lai tos.fi/ma ke sens (24. 7. 2017). Meze, D. 1987: Hri bov ske kme ti je na Idrij skem in Cer kljan skem. Geo graf ski zbor nik 27. Mi loševi ć, D. D., Savi ć, S. M., Stan kov, U., Žiberna, I., Pan te li ć, M. M., Do li naj, D., Leščešen, I. 2017: Ma xi mum tem pe ra tu res over Slo ve nia and their re la tions hip with at mosp he ric cir cu la tion pat terns. Geo gra fie 122-1. Ogrin, D. 2003: Spre mi nja nje tem pe ra tu re zra ka in pa da vin po let nih časih v Ljubljani in Tr stu v ob - dob ju 1851–2002. Dela 20. Sal mi, T., Määttä, A., Ant ti la, P., Ruo ho-Ai ro la, T., Am nell, T. 2002: De tec ting trends of an nual va lues of at mosp he ric pol lu tants by the Mann-Ken dall test and Sen’s slo pe es ti ma tes –the Ex cel tem pla te ap pli ca tion MAKESENS. Pub li ca tions on Air Qua lity No. 31. Hel sin ki. To po le, M., Zorn, M. 2010: Na rav no geo graf ske značil no sti Občine Idri ja. Na pre lom ni ci: raz voj na vprašanja Občine Idri ja, CAPA ci ties 1. Ljub lja na. Tren berth, K. E., Jo nes, P. D., Am be nje, P., Bo ja riu, R., Ea ster ling, D., Klein Tank, A. Par ker, D. Ra himzadeh, F., Ren wick, J. A., Ru sti cuc ci, M., So den, B., Zhai, P. 2007: Ob ser va tions: Sur fa ce and at mosp he ric cli ma te chan ge. Cli ma te Chan ge 2007: The Physi cal Scien ce Ba sis. Con tri bu tion of Wor king Group I to the Fourth As ses sment Re port of the In ter go vern men tal Pa nel on Cli ma te Chan ge. Cam bridge. Med mrežje: https://www.ipcc.ch/pub li ca tions_and_data/ar4/wg1/en/ch3s3-es.html (24. 7. 2017). Ula ga, F., Ko bold, M., Fran tar, P. 2008: Ana li za časov nih spre memb vodnih ko ličin slo ven skih rek. Mišičev vo dar ski dan 19. Ma ri bor. Zu pančič, B. 1998: Pa da vi ne. Geo graf ski at las Slo ve ni je. Ljub lja na. Žiber na, I. 2011: Pod neb ne spre mem be v Slo ve ni ji. Po dra vi na 10-20. 42 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju 7 Sum mary: Tem pe ra tu re and pre ci pi ta tion trends and river disc har ge trends in the Idri ja Hills (tran sla ted by DEKS d.o.o.) Sin ce the mid-ni ne teenth cen tury, when the Litt le Ice Age came to an end, tem pe ra tu res have been ri sing in Eu ro pe and across the glo be. In the twen tieth cen tury, glo bal mean sur fa ce tem peratu res rose by 0.74 ± 0.18°C. The rate of war ming over the last 50 years is al most doub le that over the last 100 years (0.13 ± 0.03°C vs. 0.07 ± 0.02°C per de ca de). In Eu ro pe in the twen tieth cen tury, the ma xi mum and mi - ni mum win ter tem pe ra tu res rose by 1°C per 100 years, and sum mer tem pe ra tu res by 0.8°C per 100 years. In Slo ve nia, the ave ra ge air tem pe ra tu re in the se cond half of the twen tieth cen tury (1956–2005) sho wed a sta ti sti cally sig ni fi cant in crea se of 1.4 ± 0.6°C, mostly in towns and less in the coun try si de. Pro jec tions for the twenty-first cen tury fo re cast a rise in air tem pe ra tu res du ring the cold part of the year by 3°C (ran ging from 1.5 to 7°C), and in the warm part of the year by 3.5°C (ran ging from 1.5 to 8°C). Chan ges in the vo lu me of pre ci pi ta tion in the ma jo rity of Slo ve nian ter ri tory are not sta ti sti cally sig ni fi cant. No net he less, the re are trends that in di ca te smal ler vo lu mes of pre ci pi ta tion; for exam ple, −36 to −43 mm per 100 years for Ljub lja na, −40 mm per 100 years for Ma ri bor, and −80 mm per 100 years for Trie ste. In Slo ve nia the re are also fe wer days with snow co ver. In Ljub lja na du ring the pe riod from 1950 to 2009 the num ber of days with snow co ver de crea sed by three days per de ca de (and at the le vel of the who le coun try by two to four days per de ca de). As a con se quen ce of hig her win ter tem pe ra tu - res and thus a lo wer sha re of snow in win ter pre ci pi ta tion, the re has also been a re duc tion in snow co ver and a re duc tion in Slo ve nian gla ciers. At Mount Kre da ri ca in the last thirty years the depth of the snow has been be low ave ra ge in com pa ri son to the pre ce ding 130-year pe riod. Chan ges in pre ci pi ta tion vo lu me in con nec tion with land use have an inf luen ce on ri ver disc har - ge chan ges. The ma jo rity of hydro me tric sta tions in Slo ve nia in the last fifty years have shown a fal ling trend in mean daily disc har ge, or a de crea se in wa ter vo lu me. This ar tic le pre sents the tem pe ra tu re and pre ci pi ta tion trends at mul ti ple tem pe ra tu re and pre ci - pi ta tion sta tions, and ri ver disc har ge trends at mul ti ple hydro me tric sta tions in the Idri ja Hills bet ween 1961 and 2010. At the ma jo rity of sta tions stu died, the ave ra ge an nual air tem pe ra tu re rose from 0.032 to 0.035°C per year, which means that in the last half cen tury the tem pe ra tu re in the area studied rose by 1.59 to 1.70°C. The an nual pre ci pi ta tion vo lu me at most sta tions fell on ave ra ge by 5 to 11 mm per year, which means that in the last half cen tury pre ci pi ta tion in the area stu died has de crea sed by 235 to 565 mm, or by 10 to 20%. The re du ced vo lu me of an nual pre ci pi ta tion is not a con se quen ce of fe wer days with pre ci pi - ta tion. The num ber of pre ci pi ta tion days ac tually in crea sed at six pre ci pi ta tion sta tions, and a de crea se was no ted at only three pre ci pi ta tion sta tions. Both the po si ti ve and ne ga ti ve dif fe ren ces in the num - ber of pre ci pi ta tion days were mostly small, and at six of the nine pre ci pi ta tion sta tions they were even be low 10%. The num ber of days with snow co ver at se ven of the nine pre ci pi ta tion sta tions stu died de - crea sed by 21 to 43 days, or by 22 to 46%. The trends in ab so lu te mi ni mum an nual disc har ge are fal ling at all five hydro me tric sta tions with a com ple te data se ries. The only ex cep tions are re sults ob tai ned ba sed on shor ter in com ple te data se - ries. The ab so lu te mi ni mum disc harges de crea sed by 0.09 to 0.36m3/s, but in the re la ti ve sen se the ma jo rity of wa ter cour ses ex pe rien ced a de crea se of 17 to 50%. The trends in ave ra ge mi ni mum an nual disc har - ge are fal ling at six out of the se ven hydro me tric sta tions. The ave ra ge mi ni mum annual disc har ge de crea sed by 0.21 to 1.60 m3/s, but in the re la ti ve sen se the ma jo rity of wa ter cour ses ex pe rien ced a de - crea se of 17 to 36%. The trends in ave ra ge mean an nual disc har ge from 1961 to 2010 were fal ling at all se ven hydro me tric sta tions. For water cour ses with a com ple te data se ries, the re was a de crea se of 0.68 to 3.43 m3/s, but in the re la ti ve sen se the ma jo rity of wa ter cour ses ex pe rien ced a de crea se of 23 to 34%. The trends for ave ra ge ma xi mum an nual disc har ge at all se ven hydro me tric stations were also 43 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave fal ling. The disc har ges fell most on the Idrij ca Ri ver, which has a con si de rably hig her wa ter vo lu me than the ot her wa ter cour ses stu died. At the Po dro te ja hydro me tric sta tion the trend differen ce for the Idrij ca Ri ver was −32.80 m3/s or −52%, and at the Reka hydro me tric sta tion −84.67 m3/s or −79%. Lar - ge trend dif fe ren ces in ave ra ge ma xi mum disc har ges were also ob ser ved on the Tre buščica (−57%), Hu belj (−36%), and Cerk ni ca (−53%) ri vers. The trends for ab so lu te ma xi mum an nual disc har ge were fal ling at six hydro me tric sta tions, but on the Po ljan ska Sora Ri ver the trend was ri sing. Disc har ges de crea - sed the most for the Idrij ca Ri ver at the Reka hydro me tric sta tion (by 74%), and a si mi lar share of trend de crea se was re cor ded on Ho tenj ka Creek (−72%). So mew hat smal ler trend dif fe ren ces were re cor ded for the Tre buščica (−39%) and Cerk ni ca (−19%) ri vers, for the Idrij ca Ri ver at the Po dro te ja sta tion (−17%), and for the Hu belj Ri ver (−8%). In contrast to ot her wa ter cour ses, the ma xi mum disc har ges on the Po ljan ska Sora Ri ver in crea sed by 21%. 44 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju PROSTORSKO UMEŠČANJE IN ŠIRITVE KMETIJ V SLOVENIJI: ZAKONODAJNI OKVIR IN IZKUŠNJE SLOVENSKIH OBČIN AVTORJI dr. Nika Raz pot nik Vi sko vi ć ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija nika.razpotnik@zrc-sazu.si dr. Pri mož Pi pan ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija primoz.pipan@zrc-sazu.si dr. Dam ja na Gan tar UrbanističniinštitutRepublikeSlovenije,Trnovskipristan2,SI–1000Ljubljana,Slovenija damjana.gantar@uirs.si mag. Ina Šuklje Er ja vec UrbanističniinštitutRepublikeSlovenije,Trnovskipristan2,SI–1000Ljubljana,Slovenija ina.suklje-erjavec@uirs.si DOI:10.3986/GV89102 UDK:711.3:631.111(497.4) COBISS:1.01 IZVLEČEK Pro storsko umeščanje in širi tve kme tij v Slo ve ni ji: za ko no daj ni ok vir in iz kušnje slo ven skih občin Namenprispevkajekritičenpregledobstoječihraziskavinzakonodajev povezaviz umeščanjemkmetij v prostorteranaliziranjeizkušenj,s katerimisesoočajoprostorskinačrtovalciv slovenskihobčinah.Ana- lizajerezultatobsežneraziskaveo umeščanjukmetijskihobjektovv prostorinreševanjus tempovezanih konfliktov,napodlagiizkušenj190slovenskihobčin.S pomočjospletnegavprašalnikasmospraševalio sta- njunapodročjukmetijskedejavnostiv občinah,njihovihstrateškihnačrtihnatempodročjutermorebitnih pobudahzaselitevkmetijnanovolokacijooziromanjihovoširitev.S pomočjoodgovorovsmoprepoznali glavneprostorskeizzivekmetijstvaterrazmišljali,kakobonanjihodgovorilaposodobljenaprostorska zakonodaja. KLJUČNEBESEDE prostorskoumeščanjekmetij,prostorskautesnjenostkmetij,prostorskikonflikti,prostorskazakonodaja, krajinskonačrtovanje,geografija 45 Geografski vestnik 89-1, 2017, 45–61 Razprave RAZPRAVE ABSTRACT Se lec ting farm buil ding si tes and farm ex pan sion in Slo ve nia: The le gi sla ti ve fra me work and ex perience of Slo ve nian mu ni ci pa li ties Thisarticleprovidesa criticaloverviewoftheexistingresearchandthelegislationonselectingsitesfor farmstructures,anditanalyzestheexperienceofspatialplannersworkingatSlovenianmunicipaloffi- cesinimplementingthislegislation.Theanalysisistheresultofanextensivesurveyonselectingsitesfor farmbuildingandresolvingrelatedconflicts,inwhichtheexperienceof190Slovenianmunicipalitieswas collected.WiththehelpoftheonlinequestionnairewewereanalyzingthestatusifagricultureinSlove- nianmunicipalitiesandstrategiesforitsfuturedevelopment.Wealsoexaminedtheinitiativesforrelocating, expandingorrenovatingfarmbuildings.Basedontheanswersweidentifiedmainagriculturalspatialchal- lengesandmadereflectiononhownewupdatedspatiallegislationwilladdressthem. KEYWORDS selectingfarmbuildingsites,farms’spatialconstraints,spatialconflicts,spatialplanninglegislation,lands- capeplanning,geography Uredništvojeprispevekprejelo8.junija2017. 46 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … 1 Uvod Kme ti je so po mem ben grad nik kul tur ne po kra ji ne, zato lah ko s svo jo umeščenost jo in vi de zom bis tve no pri po mo re jo k nje ni pre poz nav no sti, v ne ga tiv nem smi slu pa k nje ne mu raz vred no te nju. V dru - gi po lo vi ci 20. sto let ja so se v ve li ki meri iz gu bi la tra di cio nal na zna nja o preu dar nem umeščanju ob jek tov in zem ljišč v pro stor ter funk cio nal nim in na rav nim raz me ram prila go je ni grad nji. Pri tem še zla sti iz - sto pa jo: 1) ne pri mer ne lo ka ci je kme tij sre di ob de lo val nih zem ljišč na me sto na nji ho vem obrob ju; 2) nji ho ve di men zi je, kot so pre ve li ke nove sta no vanj ske stav be ali gos po dar ska po slop ja pri la go je na delu z me ha ni za cijo; 3) neu strez no ob li ko va nje ozi ro ma ne kri tičen pre nos značil nih ar hi tek tur nih ti pov grad - nje z dru gih re gij (Fi ster s so de lav ci 1993) ali z ur ba nih ob močij. Taki pri me ri grad nje pred stav lja jo vi zual no mot njo in so po go sto funk cio nal no neu strez ni ali pa slabšajo de lo va nje širšega ob močja na - se lja. Kot piše Deu (2001) je bilo za po dežel sko ar hi tek tu ro v sta rejših ob dob jih značilno pri la ga ja nje pod neb nim po go jem in pre težna upo ra ba lo kal nih grad be nih ma te ria lov. To je pris pe va lo k temu, da so se v Slo ve niji za ra di geo graf ske raz no li ko sti (Per ko, Hr va tin in Ci glič 2017) raz vi li ja sno pre poz nav - ni re gio nal ni ar hi tek tur ni tipi. Upošte va nje na rav nih da no sti in stavb ne tra di ci je pa se je pre ki ni lo zla sti po dru gi sve tov ni voj ni. Ta krat so tudi v po dežel ski arhitek tu ri začeli upo rab lja ti da ne mu pro sto ru ne - pri la go je ne ma te ria le in uni ver zal ne stavb ne tipe, brez upošte va nja ob li kov nih vred not in me ril. Po sle di ce, ki iz ha ja jo iz ume sti tve kme ti je v do ločenem pro sto ru, ima jo lah ko po leg vi zual nih nes klad no sti tudi nepo sre den vpliv na raz voj kme ti je. Vse več raz voj no pers pek tiv nih kme tij v Slo - ve ni ji se sooča s prob le mom pro stor ske utes nje no sti zno traj na se lij. O njej je go vo ra, ka dar kme ti je na ob sto ječi lo ka ci ji ne mo re jo po večati gos po dar skih ob jek tov, da bi posodo bi le ali raz širi le svo jo de jav nost. Prav tako ne mo re jo po večati ozi ro ma pri mer no ure di ti funk cio nal ne ga pro sto ra na svo - jem gos po dars tvu, ki ga zah te va upo ra ba so dob ne stroj ne opre me (Per par in Ko vačič 2006). Kme ti je so pro stor sko lah ko ome je ne za ra di fizičnih de jav ni kov, kot so re lief, vo do to ki, stav be, pro met ni ce, pa tudi za kon skih pred pi sov in va ro val nih ukre pov, opre de lje nih v pro stor skih do ku men tih (Raz - pot nik Vi sko vi ć 2015). Pro stor ska utes nje nost kme tij zmanjšuje nji hov raz voj ni po ten cial, saj jim one mo goča širi tev, po - so do bi tev kme tij ske proi zvod nje in otežuje do stop nost do kme tij skih zem ljišč (Raz pot nik Vi sko vi ć 2017). S tem vpli va tudi na vprašanje na sleds tva na kme ti jah, saj je pri prav lje nost mlajših ge ne ra cij za kme - to va nje od vi sna tudi od možnosti pro stor ske širi tve kme tij (Kerb ler 2008; Bo rec s so de lav ci 2013; Kneževi ć Hočevar 2013; Kni fic in Boj nec 2015). V Slo ve ni ji pre vla du je jo družin ske kme ti je, kar po me ni, da je na kme ti ji po leg proi zvod ne funk ci je po memb na (ali celo naj po memb nejša) bivalna funk ci ja, po go - sto pa tudi raz lične do pol nil ne funk ci je kot na pri mer tu ri stična po nud ba. Pro stor ski konf lik ti ima jo tako, za ra di utes nje no sti ali nez družlji vo sti s so sed nji mi ra ba mi, še večjo težo. Mo re bit na pre se li tev kmeti - je na mreč ne po me ni zgolj pre se li tev de jav no sti na novo lo ka ci jo tem več tudi pre se li tev v dru go živ ljenj sko in bi val no oko lje. Reševa nje na sta lih pro stor skih konf lik tov je na lo ga pro stor ske ga načrto va nja. Ob sto ječi za ko no - daj ni ok vir nudi možno sti za nji ho vo od prav lja nje, ven dar se po manj klji vo sti kažejo na iz ved be ni rav ni: to so dol go traj nost po stop kov pri is ka nju na do mest ne lo ka ci je, za ple ti pri iz de la vi in spre mem bah pro - stor skih načrtov in pri do bi va nju so gla sij, neu strez ne ob li kov ne rešitve ter ne zau pa nje in po manj klji vo zna nje deležni kov. Po gla vit ni na men pris pev ka je pri pra vi ti kri tičen pre gled ob sto ječih ra zi skav in za ko no da je v po - ve za vi z umeščan jem kme tij v pro stor. Po leg tega pa ana li zi ra mo tudi iz kušnje, s ka te ri mi se pri tem soočajo pro stor ski načrto val ci v slo ven skih občinah. Za ra di močnih pri ti skov ur ba ni za ci je na eni stra - ni ter vse večjih pro stor skih po treb, ki jih ima jo kme tij ska gos po dars tva za širi tev in po so do bi tev svo je de jav no sti, je na mreč pričako va ti, da se s prob le mom pro stor ske utes nje no sti kme tij in njegovim reševa - njem sooča večina slo ven skih občin. Ana li za je re zul tat ob sežne ra zi ska ve o umeščanju kme tij skih ob jek tov v pro stor in reševa nju s tem po ve za nih konf lik tov, na pod la gi iz kušenj 190 slo ven skih občin. 47 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave 2 Pre gled in ana li za do se da njih ra zi skav Na pro stor sko utes nje nost kme tij v slo ven skih na se ljih, sta kot na po mem ben ra zi sko val ni problem opo zo ri la Per par in Ko vačič (2006), saj vpli va na družbene na pe to sti v na se ljih, iden ti te to po dežel ske po kra ji ne in in te res mla dih za kme to va nje. Av tor ja ob tem iz po stav lja ta od go vor nost pro stor sko-načrto - val ske prak se za sla bo pre mišlje no vključeva nje kme tij skih zem ljišč v za zi dlji va ob močja na se lij. To je z ana li zo utes nje no sti kme tij na pri me ru ob mest ne ga na se lja v osred nji Slo ve ni ji po tr di la tudi Raz pot - nik Vi sko vi ćeva (2011). Va njo je vključila ve ljav ne občin ske pro stor ske akte za vzorčno na se lje ter na pod la gi tega ovred no ti la možno sti za pri hod nji raz voj tam kajšnjih kme tij. S spre mi nja njem de mo graf ske struk tu re na po deželju se po večuje raz no li kost in te resov raz ličnih sku pin pre bi vals tva, spre mi nja se nji hov si stem vred not, med nji mi pa se stop nju je jo družbene na pe - to sti (Le wis 1998; Go lo bič, Ma rušič in Ko vačič 2003; Hen dre son 2005; Turk Ni skač, Klaus in Sta rec 2010; Smre kar, Šmid Hri bar in Er har tič 2016). Vzro ki spo rov med kmečkimi in nek mečkimi pre bi val ci so naj po go ste je po ve za ni z načinom kme tij ske pri de la ve. Ne ka te re države ozi ro ma lo kal ne skup no sti so po sle di ce to vrst nih konf lik tov že zaz na le (Guštin in Po točnik Sla vič 2015). Skušajo jih od prav lja ti s strožjimi pred pi si za kme tij sko de jav nost (Hen der son 2005) ali z bolj zaščit niškim od no som do kme - tijs tva (Li sanky, An drews in Lo pez 1988). V zad njih de set let jih so se ra zi ska ve pro stor ske ga raz vo ja kme tijs tva osre do točale na ob mest na ob - močja (Berry in Plaut 1978; La wren ce 1988; Er ring ton 1994; Da niels 1999; Klad nik in Pe tek 2007), saj je kme tijs tvo v ne po sred ni so seščini mest za ra di raz ličnih pri ti skov pro stor sko bolj ran lji vo od kme - tijs tva na tra di cio nal nih po dežel skih ob močjih (Cun der 2000; Pažek s so de lav ci 2017). Izo stri li so se tudi po gle di na vprašanja ur ba ne ga kme tijs tva (Lo her berg s so de lav ci 2016). Stro kov nja ki kot ključni prob lem iz po stav lja jo pro stor sko utes nje nost, ki zmanjšuje raz voj ni po - ten cial kme tij (Per par in Ko vačič 2006; Raz pot nik Vis ko vi ć 2012; 2015), s tem pa tudi za ni ma nje mla dih za kme to va nje. Ra zi ska ve de jav ni kov, ki vpli va jo na us pešno pre da jo kme tij mlajši ge ne ra ci ji, med dru - gim iz po stav lja jo prav možno sti po večanja pro duk tiv no sti kme ti je (Kerb ler 2008; Bo rec s so de lav ci 2013). Prob le ma ti ka pro stor ske utes nje no sti kme tij je po ve za na tudi s ko ma sa ci ja mi kme tij skih zem ljišč. Iz - kušnje za hod noe vrop skih držav z daljšo tra di ci jo iz va janj ko ma sa cij kažejo, da utes nje nih pers pek tiv nih kme tij ni mo goče pre se li ti, če na se lij ne urejamo ce lost no (Mar kus zew ska 2013). Dru gi večji sklop prob le mov pred stav lja jo vprašanja us trez no sti pro stor ske ga umeščanja in ob li - ko va nja kme tij skih ob jek tov. Te me lje za nji ho vo obrav na vo je že sre di prejšnje ga sto let ja s pri ročni kom Ob no va slo ven ske vasi posta vil ar hi tekt Mar jan Mušič (1947) in v njem po drob no pred sta vil značil - no sti (vred no te in me ri la) gra je nih struk tur v slo ven skih kul tur nih po kra ji nah ter pri ka zal možno sti raz vo ja iden ti tet nih gra je nih struk tur z upošte va njem spre memb bi val ne kul tu re in teh ničnega na predka, s ci ljem: » …, daboobnovljenavasboljšainlepša,zakmetskogospodarjenjeinudobnoživljenjeprimer- nejšaodstare…« (Mušič 1947, 141). Ide ji sklad ne združitve ob sto ječega, de diščin sko vred ne ga, s preob li ko va njem in do da ja njem no - ve ga so sle di le tudi mlajše ge ne ra ci je ar hi tek tov in kra jin skih ar hi tek tov (Fi ster s so de lav ci 1993; Lah 1994; Ma rušič s so de lav ci 1998; Deu 2004; Deu 2007). Po da ja jo nove us me ri tve, pri la go je ne sta nju v slo venskem pro sto ru, saj se za ve da jo, da zgolj ure je na za ko no da ja na tem po dročju ni do volj za dvig ob sto ječe splošne kul tu re bi va nja in za do voljs tva. Kme te in nji hov po gled na pri hod nji raz voj kme tij in s tem vpliv na pro stor ske spre mem be, je v sce na ri je raz vo ja vključila Gan tar je va (2012; 2015). Ure ja nje pro sto ra je zah - tev no in in ter dis ci pli nar no delo, ki mora po leg stro kov nih pri po ročil in po bud te me lji ti na širši par ti ci pa ci ji upo rab ni kov pro sto ra (Fal leth in Hof stad 2008; Gan tar in Go lo bič 2015; Na red s so de lav ci 2015). K ak tiv nejši po li ti ki usmer ja nja raz vo ja kme tij skih ob jek tov so pri sto pi li tudi v ne ka te rih kra jin - skih par kih, kjer so pre poz na li izra zit vpliv kme tijs tva na ob li ko va nje va ro va nih značil no sti in ka ko vo sti pro sto ra, ven dar ne zgolj z načinom rabe, tem več tudi s po do bo in umestit vi jo ob jek tov. Tako je na pri mer Kra jin ski park Koz jan sko za last ne po tre be iz dal več pub li ka cij s po drob ni mi ana li za mi značilne ar hi tek tur ne ti po lo gi je (Deu in Zdovc 2002; Pa jer 2013) ter iz ho dišča za umeščanje in so dob - 48 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … no ob li ko va nje ob jek tov (Fur man Oman, Fur man Oman in Se dov nik 2013). Kra jin ski park Ljub ljansko bar je pa je s štu den ti ar hi tek tu re pri sto pil k is ka nju no vih us trez nih ob jek tov za shra nje va nje se ne nih in si lažnih bal, ki bi bili pri la go je ni tra di cio nal nim ar hi tek tur nim ob li kam in so dobnim kme tij skim po - stop kom. 3 Me to de Za pred sta vi tev za ko no daj ne ga ok vi ra za umeščanje kme tij skih ob jek tov v pro stor smo pre gle da li ve ljav ni Za kon o pro stor skem načrto va nju (2007) ter dru ge za ko ne in stra teške do ku men te, ki ure ja - jo to po dročje, kot so Strategi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), Pro stor ski red Slo ve ni je (2004), Pra vil nik o vse bi ni, ob li ki in načinu pri pra ve občin skega pro stor skega načrta (2007) ter splošne smer - ni ce za pri pra vo občin skih pro stor skih načrtov s po dročja raz vo ja po se li tve (Splošne smer ni ce … 2013) in s po dročja va ro va nja kme tij skih zem ljišč (Splošne smer ni ce … 2017). Ra zi ska vo o iz kušnjah, s ka te ri mi se pri iz va ja nju za ko no daj nih pred pi sov soočajo pro stor ski načrto - val ci v slo ven skih občinah smo iz ved li s kva li ta tivnim me to do loškim pri sto pom. Na vse slo ven ske občine smo po sla li vprašal nik za stro kov ne de lav ce s po dročja ure ja nja pro sto ra, ki so se jim po po tre bi lah - ko pri družili še stro kov ni de lav ci s kme tij ske ga ali z dru gih po dročij. Na po sa mez no občino smo tako pre je li en iz pol njen vprašal nik. V njem smo jih pov prašali o: 1) sta nju in pri hod njih stra teških načrtih občine na po dročju kme tijs tva, 2) mo re bit nih po bu dah za se li tev ce lot nih kme tij, del no se li tev, širi tev ali pre no vo kme tij skih ob jek tov, ki so jih preje li v zad njih pe tih le tih, 3) raz lo gih za po bu de in 4) us - pešno sti obrav na ve po bud. Za ra di ve li ke ga šte vi la na slov ni kov smo se od ločili za sa moan ke to, za ka te ro je značilna od sot nost an ke tar ja, ki bi nad zo ro val an ke ti ra nje, po stav ljal vprašanja in be ležil od go vo re. Po sto pek pre bi ra nja in iz pol nje va nja je v tem pri me ru iz ključno v ro kah an ke ti ran ca, zato smo po seb no po zor nost na me - ni li iz de la vi po va bi la k reševa nju ter ob li ko va nju vprašanj. Upo ra bi li smo za prt in kom bi ni ran tip vprašanj, ter vprašanja z mer sko les tvi co. Do pu sti li smo možnost, da res pon den ti spo ročijo mo re bit ne ko men - tar je, ki se na ve zu je jo na vse bi no vprašal ni ka. Od ločili smo se za splet ni vprašal nik in upo ra bi li splet no orod je 1KA (med mrežje 1), ki omo goča ta kojšnjo in sprot no os nov no anali zo dob lje nih od go vo rov (Po - laj nar Hor vat in Smre kar 2015). Pred ob ja vo splet ne ga vprašal ni ka, smo ga te sti ra li v šti rih občinah in tako pre ve ri li nje go vo vse bin sko ter teh nično us trez nost. Vprašal nik je bil zah te ven, saj je v pe tih vse - bin skih sklo pih vse bo val 43 vprašanj (v pris pev ku pred stav lja mo le del re zul ta tov). Kljub nje go vi dolžini so se vprašani na občin skih službah nanj od zva li po zi tiv no. Utes nje nost kme tij in umeščanje kme tij - skih ob jek tov v pro stor sta očitno po memb na in ak tual na iz zi va za pro stor sko načrto va nje na rav ni občin. 4 Ve ljav ni za ko no daj ni ok vir Krov ni do ku ment, ki ure ja pro stor sko načrto va nje ter umeščanje kme tij skih ob jek tov v pro stor, je Za kon o pro stor skem načrto va nju (2007). Med po gla vit ni mi za kon ski mi načeli v po ve za vi z obrav - na va no te ma ti ko je tre ba iz po sta vi ti dve: da ima pre no va ob sto ječega pred nost pred gra di tvi jo no ve ga ter da se pro stor ski raz voj pr vens tve no us mer ja na pro sta, de gra di ra na in ne za dost no iz ko riščena zem - ljišča zno traj na se lij. Ve ljav ne Stra te gi je prostor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) se ra zi ska va do ti ka na dveh ključnih po - dročjih: raz vo ju slo ven ske kra ji ne in raz vo ju po se li tve. Stra te gi ja do loča, da: »… krajinorazvijamokot naravnokrajinopredvsemnaodmaknjenihinohranjenihobmočjih,kotkulturnokrajinonatradicionalnih kmetijskihobmočjih,koturbanokrajinov okolicivečjihmestinkotkmetijskointenzivnokrajinopana območjihz visokimpridelovalnimpotencialomtalzakmetijskorabo…« (28, 2004). Raz voj po se li tve se us mer ja pr vens tve no znotraj ob sto ječih na se lij ter zno traj ob sto ječih grad be nih par cel, ven dar tako, 49 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave da se pre prečuje navz križja med raz ličnimi ra ba mi. Grad nja kme tij zu naj po se li tve nih ob močij je do - vo lje na, ven dar le ka dar gre za ob močja z vi so kim pri de lo val nim po ten cia lom za kme tijs tvo. Pro stor ski red Slo ve ni je (2004) do loča pra vi la za ure ja nje pro sto ra. V na vo di lih za načrto va nje po - se li tve nih ob močij iz po stav lja dve po memb ni načeli, za umeščanje kme tij v pro stor: 1) za go tav lja nje sožitja med ur ba ni mi in kme tij ski mi funk ci jami v po dežel skih na se ljih, pri čemer ima jo kme tij ske funk - ci je v tra di cio nal no agrar nih na se ljih pra vi lo ma pred nost, 2) za go tav lja nje možno sti za šir je nje kme tij ozi ro ma se li tev na ne po zi da na zem ljišča, od mak nje na od sta no vanj skih ob jek tov. Do ku ment do deljuje po se ben sta tus raz voj no pers pek tiv nim kme ti jam, ki se lah ko umeščajo zu naj po se li tve nih ob močij, če to zah te va ve li kost ali proi zvod na us me ri tev kme ti je ozi ro ma po tre be kmečkega gos po dinjs tva. Prostor - ski red do loča še stop nje iz ko riščeno sti zem ljišč za grad njo, pri čemer je stop nja v sta no vanj skih ob močjih s kme tij ski mi gos po dars tvi nižja kot v ob močjih dru gih na men skih rab. Splošne smer ni ce s po dročja raz vo ja po se li tve (2013), je pri pra vi lo mi ni strs tvo, pri stoj no za ure - ja nje pro sto ra. Umeščanja kmetij skih ob jek tov v pro stor se ne po sred no do ti ka jo v delu splošnih us me ri tev raz vo ja po se li tve nih ob močij po dežel skih na se lij. Tudi ta do ku ment iz po stav lja: 1) sožitje med funkci - ja mi ter načelno pred nost kme tij skih funk cij v tra di cio nal no agrar nih na seljih, 2) možnost za šir je nje večjih kme tij ozi ro ma se li tev kme tij skih ob jek tov na nova zem ljišča, od mak nje na od sta no vanj skih objek - tov, 3) pre no vo omrežij cest in poti za neo vi ran do stop do gos po dar skih dvo rišč in ob de lo val nih zem ljišč. Po seb na po zor nost je na me nje na pre no vi na se lij. Ta pred nost na raz voj na us me ri tev naj po leg pro stor - skih ci ljev vključuje tudi možno sti za gos po dar ski raz voj, reševa nje družbe nih prob le mov in ka ko vost nejše bi va nje. Do ku ment na tančneje opre de lju je smer ni ce za pre no vo kul tur ne dediščine in dru ge stavb ne de diščine v na se ljih, re le vant ne tudi pri pre no vi kme tij skih ob jek tov. Pri umeščanju de - jav no sti in pro stor skih ure di tev želi jo upošte va ti značil no sti po sa mez nih »kra jin skih re gij«. Te iz ha ja jo iz nji ho ve rabe, funk ci je in po do be kot so na rav na ohra nje nost, pe strost, har mo ničnost, sim bol ni pomen na rav nih in us tvar je nih se sta vin pro sto ra. Sle di ti je tre ba načelu, da se ohra nja jo značilni stik na se lij in od pr te kra ji ne ter ka ko vost nih gra je nih struk tur, vid no pri vlačni deli kra ji ne ter ka ko vost ni po gle di. Za kon o kme tij skih zem ljiščih (2011) je naj prej začasno, s spre jet jem no ve le leta 2016 pa brez časov - nih ome ji tev (Za kon o spre mem bah … 2016) poe no sta vil po sto pek grad nje kme tij skih ob jek tov na kme tij skih zem ljiščih. Za njo je zah tevana le pri pra va občin ske ga po drob ne ga pro stor ske ga načrta (v na - da lje va nju OPPN) brez pred hod nih spre memb na men ske rabe v ok vi ru občin skih pro stor skih načrtov (v na da lje va nju OPN). Za kon do loča do vo lje ne tipe ob jek tov in pred pi su je kri te ri je za možne inve sti - tor je v to vrst nih po stop kih. Po no vem na kme tij ska zem ljišča do vo lju je pre se li tev ce lot ne ga kme tij ske ga gos po dars tva, to rej tudi nje go vih sta no vanj skih de lov, ven dar šele po pri do bi tvi upo rab ne ga do vo lje - nja za kme tij ske ob jek te. Na pod la gi za ko na je Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no pri pra vi lo Splošne smer ni ce s po dročja va ro va nja kme tij skih zem ljišč (2017). Po leg za ko no da je in do ku men tov na državni rav ni so po memb ni tudi do ku men ti na občin ski ravni. Ne ka te re večje občine ima jo skladno z za ko no da jo iz de la ne stra te gi je raz vo ja po deželja. Tako na primer Mest na občina Ljub lja na s Stra te gi jo raz vo ja po deželja MOL v pro gram skem ob dob ju 2014–2020 (2014) v po dežel skem pro sto ru pre poz na va pou dar je no nas prot je med kme tij ski mi zem ljišči in urba ni za ci - jo, ki se širi tudi na ob močja, ki so naj bolj pri mer na za kme tijs tvo. Obe nem iz po stav lja kme tij sko de jav nost kot naj po memb nejšo za vzdrževa nje značilne kul tur ne po kra ji ne, ki sega prak tično do roba me sta Ljub - lja ne. Po leg opre de li tve ci ljev, ki temel ji jo na spod bu ja nju raz vo ja kme tijs tva, goz dars tva in po ve za nih de jav no sti, Stra te gi ja vključuje tudi prob le ma ti ko, ki je po ve za na s pro stor skim načrto va njem. To je urejanje in širi tev kme tij, umeščanje kme tij skih gos po dar stev v pro stor, opo zar ja nje na neu strez no opre - de lje nost ob jek tov in pri pa da jočih zem ljišč ter nuj nost obrav na ve ob jek tov kme tij sku paj s funk cio nal nim zem ljiščem kot zao krožene eno te ure ja nja pro sto ra. Občine, ki ni ma jo sa mo stoj nih stra te gij raz vo ja po - deželja ima jo to te ma ti ko načeloma vključeno v stra te gi jo raz vo ja občine ozi ro ma so rod ne do ku men te. Pri na čr to va nju in raz vo ju kra ji ne se na rav ni EU ob li ku je jo novi kon cep ti in stra te gi je, kot so ze - le na in fra struk tu ra, eko si stem ske sto ri tve, so-na rav ne re ši tve in ur ba no kme tijs tvo. Če prav so bili ti pri sto pi že v pre te klo sti vklju če ni v slo ven sko na čr to val sko prak so (le z dru gač nim poi me no va njem), še poseb - 50 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … no v ok vi ru kra jin ske ga na čr to va nja, pri na ša jo tudi nove po memb ne pou dar ke in izo stru je jo spoz nanja o po me nu mul ti funk cio nal ne ga na čr to va nja ter raz vo ja od pr te ga pro sto ra in kra ji ne (Šu klje Er ja vec 2015; Jo va no vi ć, Mi la no vi ć in Zorn 2017; Po len šek in Pir nat 2017). V tem po gle du je tre ba raz ši ri ti tudi razu - me va nje na čr to va nja ob mo čij in ob jek tov kme tij, ki so po mem ben sous tvar ja lec po de žel skih, po go sto pa tudi mest nih kra jin Slo ve ni je. V zad njem ča su se spre mem be po ve za ne s tem že odra ža jo tudi v no - vih pro stor skih raz voj nih do ku men tih dr ža ve in ob čin (na pri mer pred lo gi: ZUREP-2, SPRS 2050, Traj nost na ur ba na stra te gi ja mest ne ob či ne Kranj). Z več na men skost jo rabe kme tij skih zem ljišč v ur - ba nih in su bur ba nih oko ljih kot tudi v  tu ri stič no in re krea cij sko us mer je nih pre de lih po de že lja se po ve ču je jo po tre be po grad nji in pre no vi kme tij skih ob jek tov. Te naj omo go ča jo in za go tav lja jo raz - voj do dat nih de jav no sti kot so pro da ja kme tij skih pri del kov in ži vil na domu, tu ri stič ni, re krea tiv ni, iz let niš ki, go stin ski, dru žab ni in iz kus tve ni pro gra mi, no či tve ter pre de la va last nih iz del kov za lo kal - ni trg. Po dru gi stra ni se nove po tre be ob li ku je jo tudi z vi di ka spod bu ja nja izra be ob nov lji vih vi rov ener gi je, kar se že ka že v po bu dah, kot so iz grad nja bio pli narn in na me sti tev fo to vol taič nih pa ne lov ali ve tr nih elek trarn kot no ve ga tipa ob jek tov na kme tij skih zem ljiš čih. 5 Ana li za iz kušenj v praksi – re zul ta ti in raz pra va V ob dob ju od 1. de cem bra 2016 do 20. fe bruar ja 2017 se je na vprašal nik po zi tiv no od zva lo 190 od skup no 212 slo ven skih občin, kar pred stav lja 92,5 % po vršja, v njih pa živi 92,4 % pre bi val cev Slo - ve ni je. Od stot ki v na da lje vanju so pre računa ni na pod la gi šte vi la občin, ki so od go vo ri le na po sa mez no vprašanje (n = 100 %). V Slo ve ni ji pre vla du je jo po dežel ske občine, kot take se jih je opre de li lo 153. Med občina mi, ki so se od zva le na vprašal nik, je tudi vseh 11 mest nih občin. Pomen kme tijs tva se med občina mi raz li ku je, zato smo v uvo du vprašal ni ka žele li iz ve de ti, ko likšen de - lež kme tij v občini res pon den ti oce nju je jo kot kme ti je z raz voj nim po ten cia lom (sli ka 1). To so aktiv ne 51 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Slika1:Kolikšendeležkmetijv občinibiocenilikotkmetijez razvojnimpotencialom(n=187)? 31 % 26 % 20 % 15 % 8 % do 10 % perspektivnih kmetij 10–20 % perspektivnih kmetij 20–30 % perspektivnih kmetij 30–50 % perspektivnih kmetij nad 50 % perspektivnih kmetij 0 5 10 15 20 25 30 35 d ž ( ) e l e % in fi nančno us pešne kme ti je, ki ima jo za go tov lje nega na sled ni ka ter po možno sti do bro izo braz be no se sta vo čla nov kmečkega gos po dinjs tva. V več kot 75 % občin oce nju je jo, da je takšnih kme tij manj kot tretjina, v 31 % občin pa celo, da je kme tij z raz voj nim po ten cia lom manj kot de se ti na (sli ka 1). Za ni mi vo je, da je ve li ko šte vi lo mest nih občin opre de li lo vi sok od sto tek pers pek tiv nih kme tij, kar je ver jet no po ve za no z no vi mi tren di sa moo skr be z lo kal no pri de la no hra no (40 % mest nih občin, ki so od go vo ri le, sodi v raz red 30–50 % ozi ro ma nad 50 % pers pek tiv nih kme tij). V pri hod nje bi bilo smi - sel no ra zi ska ti, ali se od nos do reševa nja pro stor skih prob le mov kme tij raz li ku je gle de na to, kakšen je de lež razvoj no po ten cial nih kme tij v občini in če, kako? Ali so občine z izra zi to niz kim de ležem mo - ti vi ra ne k spod bu ja nju kme tijs tva, ali mor da obrat no? Za ra di majh ne ga de leža je reševa nje pro stor skih prob le mov kme tij mor da stran ske ga po me na. Pri ra zi ska vi nas je za ni ma lo, ali se kme ti je soočajo s prob le mom pro stor ske utes nje no sti (sli ka 2). Temu je pri tr di lo 85 % vseh so de lu jočih občin, kar po tr ju je, da je vprašanje pro stor ske utes nje no sti kmetij v Slo ve ni ji re le van ten in močno raz šir jen prob lem. V 28 občinah utes nje no sti kme tij po mne nju respon - den tov ne zaz na va jo; večino ma gre za hri bo vi te in gričev na te občine z iz jem no niz kim de ležem raz voj no pers pek tiv nih kme tij. Ob analizi sta nja na po dročju raz voj ne ga po ten cia la kme tij in nji ho ve pro stor ske utes nje no sti bi bilo v pri hod nje smi sel no ana li zi ra ti stra te gi je raz vo ja kme tijs tva na ob močjih slo ven skih občin, ki so ne po sred no po ve za ne z lo kal no pro stor sko po li ti ko. V okviru našega vprašal ni ka smo se osre do točili le na to, kakšno je načelno sta lišče občin gle de do dat nih možno sti in po stop kov ne poe no sta vi tve grad - nje kme tij skih ob jek tov na kme tij skih zem ljiščih, ki jih po letu 2011 pri naša Za kon o kme tij skih zem ljiščih in njegove do pol ni tve. Na vprašanje, ali občine na stra teški rav ni pod pi ra jo grad njo kme tij skih ob jek - tov na kme tij skih zem ljiščih, jih je pri tr dil no od go vo ri lo 78 % (n = 186), preo sta le pa temu nas pro tu je jo (sli ka 3). Do grad nje na kme tij skih zem ljiščih so zadržani v šti rih mest nih občinah (Ma ri bor, Ptuj, Nova Go ri ca in Mur ska So bo ta,) ter v šte vil nih občinah z močno raz vi tim tu riz mom (An ka ran, Bled, Bo - hinj, Brda, Tol min, Zreče, Šmar ješke To pli ce, Ro gaška Sla ti na). Nas prot no pa so to vrst ni grad nji na klo nje ni v občinah z višjim de ležem raz voj no pers pek tiv nih kme tij (Cer klje na Go renj skem, Vo di ce, Vrh ni ka, Mo zir je, Sve ti Ju rij ob Ščav ni ci). V ra zi ska vi smo skušali tudi iz ve de ti, ko li ko po bud za se li tev, širi tev ali pre no vo kme tij skih ob jek - tov so občine obrav na va le med le to ma 2011 in 2016. Čeprav smo v prvi vr sti žele li pri do bi ti po dat ke o šte vi lu po bud za spre mem bo OPPN na pod la gi prej ome nje ne ga za ko na, smo od responden tov preje li do kaj raz no li ke od go vo re. Šte vil ne občine so v tem ob dob ju spre je ma le OPN-je, ki so krov ni pro stor - sko-načrto val ski akti ali pa so začele po sto pek nji ho ve ga spre mi nja nja ozi ro ma do pol nje va nja, zato so po bu de obrav na va li v tem ok vi ru in v vprašal ni ku na ved le nji ho vo šte vi lo. 51 občin, ki so vprašal nik iz pol ni le, šte vi la po bud ni na ved lo. Bo di si to vrst nih po bud na občin ski rav ni niso obrav na va li, ali pa res pon den ti v času reševa nja vprašal ni kov niso raz po la ga li z na tančnimi po dat ki o njihovem šte vi lu. V preo sta lih 139 občinah so šte vi lo po bud na ved li, pri čemer so ne ka te ri po da li le ok vir no oce no šte vi la obrav na va nih po bud; na pri mer med 20 in 30. Za ra di nee not ne ga ra - zu me va nja vprašanja ter raz lik med občina mi gle de na ve li kost, šte vi lo kme tij in zno traj tega gle de na de lež ti stih, ki ima jo raz voj ni po ten cial, oce nju je mo, da so na ved be med se boj težko pri mer lji ve. Šte - vi lo po bud na mreč va rii ra od 1 do 1700, zato v na da lje va nju sle di zgolj ana li za ti pov po bud in raz lo gov za nji ho ve vlo ge. Med tipi po bud (sli ka 4) so občine naj po go ste je iz po sta vi le ti ste za širi tev kme ti je na ob sto ječi lo - ka ci ji (72 %). Kar 35 % občin je obrav na va lo tudi po bu de za se li tev ce lih kme tij na novo lo ka ci jo. Med tipi po bud, ki so jih res pon den ti še na ved li pod možnost jo »dru go«, so ome nje ni ob no va stavb, le ga - li za ci ja že ob sto ječih ob jek tov, v enem pri me ru pa tudi ure di tev nove kme ti je. Pri mer ja va po dat kov o ti pih 52 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … Slika2:Zaznavanjeproblemautesnjenostikmetijinreševanjeproblemav okviruOPN.p Slika3:Načelnapodporagradnjinakmetijskihzemljiščihzapotrebekmetijskedejavnosti.p str.54 53 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave ob či ne , k i z az na va jo p ro bl em ut es nj en os ti ob či ne , k i p ro bl em a ut es nj en os ti ne za zn av aj o ob či ne z op re de lje ni m i p ov rš in am i z a se lit ev /š iri te v km et ij v O PN ni o dg ov or a Le ge nd a 0 10 20 30 40 k m Av to ric a vs eb in e in ze m lje vi da : N ik a Ra zp ot ni k V isk ov ić © 2 01 7, G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a ZR C S A ZU ob či ne , k i z az na va jo p ro bl em ut es nj en os ti ob či ne , k i p ro bl em a ut es nj en os ti ne za zn av aj o ob či ne z op re de lje ni m i p ov rš in am i z a se lit ev /š iri te v km et ij v O PN ni o dg ov or a Le ge nd a 0 10 20 30 40 k m Av to ric a vs eb in e in ze m lje vi da : N ik a Ra zp ot ni k V isk ov ić © 2 01 7, G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a ZR C S A ZU 54 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … ob či ne , k i p od pi ra jo g ra dn jo n a km et ijs ki h ze m lji šč ih ob či ne , k i n e po dp ira jo g ra dn je n a km et ijs ki h ze m lji šč ih ni o dg ov or a Le ge nd a 0 10 20 30 40 k m Av to ric a vs eb in e in ze m lje vi da : N ik a Ra zp ot ni k V isk ov ić © 2 01 7, G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a ZR C S A ZU 55 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave 0 10 20 30 40 50 60 70 80 d ž ( ) e le % širitev kmetije na obstoječi lokaciji selitev dela kmetije – gradnja nestanovanjskih objektov za kmetijsko dejavnost selitev kmetije na novo lokacijo drugo 72% 44% 35% 7% Slika4:Kakšenjebiltipvloženihpobud(n=132)? 80% 66% 32% 11% 2% 7% 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 d ž ( ) e le % želja po širitvi kmetijske dejavnosti utesnjenost kmetije na obstoječi lokaciji legalizacija nelegalno zgrajenega objekta konflikti s sokrajani zaradi kmetijske dejavnosti drugoslaba prometna dostopnost do kmetijskih zemljišč Slika5:Kakšnisopoglavitnirazlogizavloženepobude(n=132)? po bud in de ležem raz voj no pers pek tiv nih kme tij po občinah po kaže po zi tiv no po ve za nost med niz - kim de ležem pers pek tiv nih kme tij (do 10 %) ter po bu da mi za se li tev kme tij na novo lo ka ci jo. Gre za po se ge z naj večjim de nar nim vložkom in bi jih pričako va li pred vsem na ob močjih z večjim de ležem pers pek tiv nih kme tij. Med raz lo gi za vložene po bu de (sli ka 5) so res pon den ti naj po go ste je iz po sta vi li željo po širi tvi kme - tij ske de jav no sti ter utes nje nost na ob sto ječi lo ka ci ji za ra di ur ba ni za ci je in varstve nih režimov. Pri tem smo po pričako va njih zaz na li sta ti stično po memb no po zi tiv no po ve za nost med zaz na va njem prob le - ma pro stor ske utes nje no sti kme tij in vloženi mi po bu da mi za ra di tega raz lo ga. Ka ko vost vloženih po bud z vi di ka umeščanja kme tij v pro stor je po mne nju res po nen tov v glav - nem oce nje na kot us trez na. V les tvi ci od 6 (iz jem no us trez no) do 1 (iz jem no neu strez no) jih 35% po bu de oce nju je kot 5 (večino ma us trez ne), 45 % pa kot 4 (še kar us trez ne). Glav ne po manj klji vo sti, ki se po - jav lja jo v pobudah, so: spre mi nja nje značaja pro sto ra za ra di neu strez nih me ril, raz me rij in iden ti te te ter pre ve li ka vid na iz po stav lje nost. Res pon den ti opo zar ja jo tudi na pre ve li ko utes nje nost ob jek tov, pred - vsem zato, ker so po bu de ve za ne na že ob sto ječe last ništvo predlaga te lja. O pri me rih za vr nje nih po bud so po ročali iz 53 občin, naj po go stejši raz log pa je dejs tvo, da po bu - da ni do bi la us trez nih so gla sij no sil cev ure ja nja pro sto ra. V prib ližno de de ti na občin so se pred la ga te lji za umik po bu de od ločili za ra di pre zah tev nih ozi ro ma dol go traj nih po stop kov. 37 % občin v svo jih OPN-jih pred vi de va ob močja za se li tev ozi ro ma širi tev pers pek tiv nih kme tij (sli ka 2). Gle de na to, da je občin, ki zaz na va jo prob lem pro stor ske utes nje no sti kar 85 %, ta re zul tat oce nju je mo kot skrom nega ozi ro ma nižjega od pričako vanj. Po men ob močij pred vi de nih za se li tev ozi - ro ma širi tev pers pek tiv nih kme tij ni po mem ben zgolj z vi di ka eko nom ske ga na pred ka teh kme tij, tem več tudi za ra di zmanjševa nja so cial nih na pe to sti zno traj na se lij. V slo ven skih občinah je slab ša nje ka ko - vo sti bi va nja za ra di kme tij ske de jav no sti (na pri mer hrup, smrad, bla to na vo ziš čih) eden iz med glav nih raz lo gov za ne so glas ja med pre bi val ci v na se ljih. Med na či ni re še va nja ome nje nih spo rov ve či na ob - čin na prvo me sto po stav lja us trez ne pri la go di tve v OPN-jih. V ra zi ska vi so nam res pon den ti po da li tudi svo ja opa ža nja gle de za ko no da je, ki ure ja umeš ča nje kme tij skih ob jek tov v pro stor. Zdru ži mo jih lah ko v tri sku pi ne: 1) z vi di ka kme tov in ve sti tor jev so po stop ki pre dol gi: po stopki spre memb bi se mo ra li pri la go di ti raz voj nim po tre bam ak tiv nih kme tov, zato je nuj no omo gočiti hi trejšo ure di tev do ku men ta ci je. To še po se bej ve lja za mla de kme te – prev zem ni ke; 2) do ločitev us trez nejših kri te ri jev za to, kdo lah ko gra di na kme tij skih zemljiščih (raz lična stališča): po mne nju ne ka te rih res pon den tov so tre nut ni po go ji za in ve sti tor je pre zah tev ni, kar je še po se bej prob lem v občinah z niz kim de ležem ak tiv nih in raz voj no pers pek tiv nih kme tij. Ne ka te ri res ponden ti se zav ze ma jo za zao stri tev po go jev, da se s tem za go to vi dol go ročna kme tij ska na memb nost zgra - je nih ob jek tov; 3) pro stor ski iz zi vi so dob ne kme tij ske proi zvod nje: so dob no kme tij sko gos po dars tvo je da nes tako zah tev no, da se težko vključuje v ob sto ječa na se lja, kar ter ja raz mi slek o kon cep tu pro stor ske ga ločeva - nja kme tij skih gos po dar stev od preo sta le (pred vsem sta no vanj ske) po zi da ve. 6 Sklep Na men pris pev ka je pre gled ob sto ječe slo ven ske za ko no da je s po dročja umeščanja kme tij v pro - stor in ana li za iz kušenj, ki jih ima jo pro stor ski načrto val ci po občinah v Slo ve ni ji pri nje nem iz va ja nju. Po dročje umeščanja kme tij skih ob jek tov v pro stor ure ja jo za ko ni, stra te gi je, pro stor ski red in smer ni - ce, ki so ob vez na iz ho dišča za občin ske pro stor ske načrte in občin ske po drob ne pro stor ske načrte. Šir je nje kme tij iz ven po se li tve nih ob močij za ko no da ja do pušča zgolj ti stim s sta tu som raz voj no pers pek tiv nih kme tij. Po oce nah občin skih stro kov nih de lav cev je v treh četr ti nah slo ven skih občin nji hov de lež manjši od ene tret ji ne, v 31 % občin pa manjši od de se ti ne. 56 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … Nov Za kon o ure ja nju pro sto ra (ZU re P-2, os nu tek 2016), ki je tre nut no v fazi us kla je va nja, bo raz - ve lja vil in na do me stil prejšnji krov ni za kon. V no vem za kon skem pred lo gu se širi tve ozi ro ma po se gi, ki ve lja jo za kme tij ske ob jek te, ne bodo ome je va li na vi dik pers pek tiv no sti kme ti je, tem več na po go je za do puščanje do pol nil ne grad nje v na se ljih, kot sta ohra nja nje in do pol nje va nje po sa mične po se li tve in načrto va nje pro stor skih ure di tev v dru gih ure di tve nih ob močjih. Pri do pol nje va nju po samične po - se li tve naj bi bila možna do pol nil na grad nja no vih ob jek tov, ki so po treb ni za iz va ja nje kme tij ske in do pol nil nih de jav no sti na kme ti ji ter do pol nil na grad nja no vih sta no vanj skih ob jek tov, če gre za vprašanje ob sto ja kme ti je in tega ni mo goče za go toviti v ok vi ru ka pa ci te te ob sto ječih stavb. Ali bodo pred vi de - ne spre mem be od go vo ri le na re snične po tre be raz vo ja kme tijs tva in ure ja nja ka ko vost ne ga bi va nja vseh pre bi val cev v na se lju, pa bo po ka za lo šele nje go vo iz va ja nje v prak si? Zahvala:Delojebilodelnofinanciranov okviruciljnegaraziskovalnegaprojektaUmeščanjekmetij- skihobjektovv krajinoinreševanjeprostorskihkonfliktov(V6-1629),kigafinancirataMinistrstvoza kmetijstvo,gozdarstvoinprehranoterJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 7 Viri in li te ra tu ra Berry, D., Plaut, T. 1978: Re tai ning agri cul tu ral ac ti vi ties un der ur ban pres su res: a re view of land use conf licts and po li cies. Po licy Scien ces 9-2. DOI: https://doi.org/10.1007/BF00143740 Bo rec, A., Bohak, Z., Turk, J., Prišenk, J. 2013: The suc ces sion sta tus of fa mily farms in the Me di ter ra - nean re gion of Slo ve nia. So ciológia 45-3. Cun der, T. 2000: Se da nje sta nje in raz voj ne možno sti kme tijs tva. Ljub lja na – Geo gra fi ja me sta. Ljubljana. Da niels, T. 1999: When city and coun try col li de: Ma na ging growth in the me tro po li tan frin ge. Washington D.C. Deu, Ž. 2001: Stav bars tvo slo ven ske ga po deželja: Značilno ob li ko va nje stanovanj skih hiš. Ljub lja na. Deu, Ž. 2004: Pre no va stavb na slo ven skem po deželju. Ljub lja na. Deu, Ž. 2007: Oze melj ska raz no vrst nost – cilj so dob ne ga ure ja nja pro sto ra. Geo det ski vest nik 51-2. Deu, Ž., Zdovc, H. 2002: Od načrta do stav be: ar hi tek tu ra Koz jan skega v načrtih in do ku men tih iz srede 19. sto let ja. Zgo do vin ski ar hiv Ce lje in Jav ni za vod Koz jan ski park. Pod sre da. Er ring ton, A. 1994: The peri-ur ban frin ge: Eu ro pe’s for got ten ru ral areas. Jour nal of Ru ral Stu dies 10-4. DOI: https://doi.org/10.1016/0743-0167(94)90046-9 Fal leth, E., Hof stad, H. 2008: Ru ral res pon se to ur ban-bia sed land use po licy – New bot tom-up plan - ning stra te gies in Nor way. Eu ro pean Jour nal of Spa tial De ve lop ment 30. Fi ster, P., Boh-Pečnik, N., De be vec L., Deu, Ž., Kavčič, M., Lah, L. 1993: Ar hi tek tur ne kra ji ne in re gije. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor, Urad za pro stor sko pla ni ra nje. Ljub lja na. Fur man Oman, G., Fur man Oman, M., Se dov nik, J. 2013: So dob na ar hi tek tur na ti po lo gi ja na Koz janskem. Pod sre da. Gan tar, D. 2012: Tipi sce na ri jev in nji ho va upo ra ba v pro stor skem načrto va nju. Geo det ski vest nik 56-3. DOI: https://doi.org/10.15292/geo det ski-vest nik.2012.03.499-512 Gan tar, D. 2015: Pričako va nja kme tov o spre mem bah kul tur ne kra ji ne na ob močju občine Idri ja. Annales, Se ries hi sto ria et so cio lo gia 25-1. Gantar, D., Go lo bič, M. 2015: Lands ca pe sce na rios: a study of inf luen ces on at ti tu des and ac tions in a ru ral lands ca pe. Fu tu res 69. DOI: https://doi.org/10.1016/j.fu tu res.2015.02.002 Go lo bič, M., Ma rušič, I., Ko vačič, M. 2003: Možno sti za us kla je va nje razvoja kme tijs tva z dru gi mi družbe - ni mi in te re si na slo ven skem po deželju, pri mer občine Ko men da. Kme tijs tvo 81-2. Guštin, Š., Po točnik Sla vič, I. 2015: Pre poz na va nje in pro stor ska raz me sti tev konf lik tov na po deželju. Geo graf ski vest nik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87105 Hen der son, S. R. 2005: Ma na ging land-use conf lict around ur ban cen tres: Au stra lian poul try far mer at ti tu des to wards re lo ca tion. Ap plied Geo graphy 25. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ap geog.2005.03.001 57 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave Jo va no vi ć, M. M., Mi la no vi ć, M. M., Zorn, M. 2017: The use of NDVI and CORINE Land Co ver databases for fo re sta ma na ge ment in Ser bia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.818 Kerb ler, B. 2008: The inf luen ce of fac tors of the so cio-geo grap hi cal struc tu re of moun tain farms in Slo - ve nia upon farm suc ces sion sta tu ses and de ci sions. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 48-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS48203 Klad nik, D., Pe tek, F. 2007: Kme tijs tvo in spre mi nja nje rabe tal na Ljub ljan skem po lju. Geo graf ski vest - nik 79-2. Kneževi ć Hočevar, D. 2013: Et no gra fi ja med ge ne ra cij skih od no sov. Dom in delo na kme ti jah sko zi živ - ljenj ske pri po ve di. Ljub lja na. Kni fic, K., Boj nec, Š. 2015: Struc tu ral chan ges in land use of agri cul tu ral hol dings in hilly ru ral areas. Acta geo grap hi ca Slo venica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.736 Lah, L. 1994: Pre no va stavb ne de diščine na po deželju – Kras. Novo me sto. La wren ce, H. W. 1988: Chan ges in agri cul tu ral pro duc tion in me tro po li tan areas. Pro fes sio nal Geo - grap her 40-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.0033-0124.1988.00159.x Le wis, G. 1998: Ru ral mi gra tion and de mo grap hic chan ge. The Geo graphy of Ru ral Chan ge. Har low. Li sansky, J., An drews, M. S., Lo pez, R. A. 1988: The de ter mi nants of right-to-farm conf licts. Ru ral Socio - logy 53-2. Lo her berg, F., Lička L., Scaz zo si, L., Tim pe, A. (ur) 2016: Ur ban Agri cul tu re Eu ro pe. Ber lin. Mar kus zew ska, I. 2013: Land con so li da tion as an isn tru ment of sha ping the agra rian struc tu re in Po - land. Qu ae stio nes Geo grap hi cae 32-3. DOI: https://doi.org/10.2478/qua geo-2013-0027 Ma rušič, I., Jančič, M., Bar tol, B., Prem, M. 1998: Re gio nal na raz de li tev kra jin skih ti pov v Slo ve ni ji – Me to do loške os no ve. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor, Urad Re pub li ke Slo ve ni je za pro stor sko plani - ra nje. Ljub lja na. Med mrežje 1: https://www.1ka.si (30. 5. 2017). Mušič, M. 1947: Ob no va slo ven ske vasi. Ce lje. Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Cre mer-Schul te, D., Broz zi, R., Cor ti nes Gar cia, F. 2015: Ac hie ving su stai nab le spa tial de ve lop ment in the Alps through par ti ci pa tory plan ning. Acta geo grap hi ca Slo - ve ni ca 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1631 Pa jer, A. 2013: Te me lji gra di telj ske pre poz nav no sti. Pod sre da. Pažek, K., Ir go lič, A., Turk, J., Bo rec, A., Prišenk, J., Ko len ko, M., Roz man, Č. 2017: Mul ti-cri te ria asses - sment of less fa vou red areas: a sta te le vel. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 58-1. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS.962 Per ko, D., Hr va tin, M., Ci glič, R. 2017: De ter mi na tion of lands ca pe hots pots of Slo ve nia. Acta geo grap - hi ca Slo ve ni ca 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618 Per par, A., Ko vačič, M. 2006: Pro stor ski vi di ki raz vo ja kme tij. Dela 25. DOI: https://doi.org/10.4312/ dela.25.5.61-71 Po laj nar Hor vat, K., Smre kar, A. 2015: Ve ljav nost oseb ne ga in splet ne ga an ke ti ra nja v geo graf skem razi - sko va nju. Geo graf ski vest nik 87-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87208 Po lenšek, M., Pir nat, J. 2017: Fo rest patch con nec ti vity: The Case of the Kranj-Sora Ba sin, Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.3001 Pra vil nik o vse bi ni, ob li ki in načinu pri pra ve občin ske ga pro stor ske ga načrta ter po go jih za do ločitev ob močij sa na cij raz pršene grad nje in ob močij za raz voj in širi tev na se lij. Urad ni list Re pub li ke Slo - ve ni je 99/2007. Ljub lja na. Pro stor ski red Slo ve ni je. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 122/2004. Ljub lja na. Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2011: Spa tial li mi ta tions on farms in ur ban out skirts. Acta Geo grap hi ca Slo - ve ni ca 51-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51105 Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2012: Vlo ga mešanih kme tij v gos po dar ski, okolj ski in pro stor ski preo braz bi ob me stij. Dok tor sko delo, Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 58 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2015: Eva lua ting the de ve lop ment po ten tial of farms on ur ban out skirts: met - ho do logy. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.704 Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2017: Spa tial con straints of Slo ve nian farms: What does ur ba ni za tion have to do with it? Eu ro pean Coun try si de 9-2. DOI: https://doi.org/10.1515/euco-2017-0017 Smre kar, A., Šmid Hribar, M., Er har tič, B. 2016: Sta ke hol der conf licts in the Ti vo li, Rožnik Hill, and Šiška Hill pro tec ted lands ca pe area. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.895 Splošne smer ni ce s po dročja raz vo ja po se li tve. Mi ni strs tvo Re pub like Slo ve ni je za in fra struk tu ro in prostor. Ljub lja na, 2013. Med mrežje: http://www.mop.gov.si/fi lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/po droc ja/ dpn/smer ni ce/us mer ja nje_po se li tve.pdf (23. 2. 2017). Splošne smer ni ce s po dročja va ro va nja kme tij skih zem ljišč. Mi ni strstvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub lja na, 2017. Med mrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/ podrocja/Kmetijstvo/Kmetijska_zemljisca/splosne_smernice_februar_2017.pdf (23. 2. 2017). Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve nije. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 76/2004. Ljub lja na. Stra te gi ja raz vo ja po deželja Mest ne občine Ljub lja na v pro gram skem ob dob ju 2014–2020. Mest na občina Ljub lja na. Ljub lja na, 2014. Med mrežje: https://www.ljub lja na.si/as sets/Up loads/1-Stra te gi ja-raz vo - ja-po de ze lja-Mest ne-ob ci ne-Ljub lja na-za-pro gram sko-ob dob je-2014-2020.pdf (12. 4. 2017) Šuklje Er ja vec, I. 2015: The im por tan ce of a com pre hen si ve plan ning ap proach to green in fra struc ture. Green in fra struc tu re in Cen tral, Ea stern, and South-Ea stern Eu ro pe: is the re a uni ver sal so lu tion to en vi ron men tal and spa tial chal len ges? Ljub lja na. Turk Ni skač, B., Klaus, S., Sta rec, S. 2010: Ur ba no živ lje nje ob kme ti jah ali ru ral no živ lje nje ob stolp - ni cah? Di le ma ja sne ločnice med ur ba nim in ru ral nim. Ur ba ni iz ziv 21-1. DOI: https://doi.org/ 10.5379/ur ba ni-iz ziv-2010-21-01-00 Za kon o kme tij skih zemljiščih. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 71/2011. Ljub lja na. Za kon o pro stor skem načrto va nju. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 33/2007. Ljub lja na. Za kon o spre mem bah in do pol ni tvah Za ko na o kme tij skih zem ljiščih. Urad ni list Re pub li ke Slo ve - nije 27/2016. Ljub lja na. Za kon o ure ja nju pro sto ra (ZU re P-2) – os nu tek. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor. Ljub lja na, 2016. Med - mrežje: http://www.mop.gov.si/fi lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/os nut ki/zu rep.docx (30. 5. 2017). 8 Sum mary: Se lec ting farm buil ding si tes and farm ex pan sion in Slo ve nia: The le gi sla ti ve fra me work and ex pe rien ce of Slo ve nian mu ni ci pa li ties (tran sla ted by DEKS d. o. o.) This ar tic le pro vi des a cri ti cal over view of the exi sting re search and the le gi sla tion on se lec ting si - tes for farm struc tu re, and it analy zes the ex pe rien ce of spa tial plan ners wor king at Slo ve nian mu ni ci pal of fi ces in im ple men ting this le gi sla tion. The analy sis is the re sult of an ex ten si ve sur vey on se lec ting farm buil ding si tes and re sol ving re la ted conf licts, in which the ex pe rience of 190 Slo ve nian mu ni ci - pa li ties was col lec ted. To pre sent the le gi sla ti ve fra me work for se lec ting si tes for farm struc tu res, the ap pli cab le Spa tial Plan ning Act and ot her acts and stra te gic do cu ments go ver ning this area (e.g., the Spa tial De ve lop - ment Stra tegy of Slo ve nia, the Spa tial Plan ning Ru les of Slo ve nia, the Ru les on the Con tent, Form, and Met hods of Pre pa ring Mu ni ci pal Spa tial Plans, and the ge ne ral gui de li nes for pre pa ring mu ni ci pal spa - tial plans re la ted to sett le ment and agri cul tu ral land develop ment) were re vie wed. The analy sis of the ex pe rien ce gai ned by spa tial plan ners at Slo ve nian mu ni ci pal of fi ces was car - ried out using a qua li ta ti ve met hod. A que stion nai re for spa tial plan ning spe cia lists was sent to all Slo ve nian mu ni ci pal of fi ces; where ne ces sary, spe cia lists in agri cul tu re or ot her areas were also inc lu ded in the sur vey. 59 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave From De cem ber 1st, 2016 to Fe bruary 20th, 2017, 190 of the to tal of 212 Slo ve nian mu ni ci pa li ties (ac coun ting for 92.5% of Slo ve nian ter ri tory and 92.4% of the to tal Slo ve nian po pu la tion) res pon ded to the que stion nai re. The per cen ta ges pre sen ted be low are cal cu la ted ba sed on the num ber of mu ni - ci pa li ties that res pon ded to an in di vi dual que stion. The sur vey exa mi ned whet her Slo ve nian far mers have to deal with the is sue of spa tial con straints. This was con fir med by 85% of all of the par ti ci pa ting mu ni ci pa li ties, which pro ves that spa tial con - straints on farms is a re le vant and wi des pread is sue in Slo ve nia. In twenty-eight mu ni ci pa li ties, the res pon dents did not re port any spa tial con straints; this mainly inc lu ded the hilly mu ni ci pa li ties with an ex cep tio nally low sha re of farms with de ve lop ment po ten tial. In ad di tion to analy zing the farms’ de ve lop ment po ten tial and their spa tial con straints, in the fu - tu re it would also make sen se to analy ze the stra te gies for agri cul tu ral de ve lop ment in Slo ve nian mu ni ci pa li ties that are di rectly con nec ted with the lo cal spa tial po licy. The que stion nai re used in the sur vey des cri bed fo cu sed only on the mu ni ci pa li ties’ ge ne ral stan ce on the addi tio nal op por tu ni ties and sim pli fied pro ce du res for buil ding farm buil dings on agri cul tu ral land that have been made pos - sib le by the Agri cul tu ral Land Act and its amend ments sin ce 2011. Se venty-eight per cent of mu ni ci pa li ties con fir med that they stra te gically sup por ted the con struc tion of farm buil dings on agri - cul tu ral land, and the rest were against it. The sur vey also exa mi ned the num ber of ini tia ti ves for re lo ca ting, ex pan ding or re no va ting farm buil dings that the mu ni ci pa li ties pro ces sed bet ween 2011 and 2016, and the pur po se of the ini tia ti ves sub mit ted. Fifty-one mu ni ci pa li ties that fil led out the que stion nai re did not pro vi de the num ber of the - se ini tia ti ves. The re mai ning 139 mu ni ci pa li ties sta ted the num ber, whe reby some only pro vi ded an ap pro xi mate num ber of the ini tia ti ves pro ces sed. The types of ini tia ti ves most fre quently high ligh ted by the mu ni ci pa li ties inc lu ded tho se for ex pan - ding farm buil dings at an exi sting site (72%); as many as 35% of mu ni ci pa li ties also hand led ini tia ti ves for mo ving entire farms to a new lo ca tion. The »ot her« types of ini tia ti ves li sted inc lu ded buil ding re - no va tion, le ga li za tion of exi sting struc tu res, and in once case also the con struc tion of new farm buil dings. A com pa ri son of the in for ma tion on the types of ini tiatives and the sha re of de ve lop men tally pro mi - sing farms by mu ni ci pa lity shows a po si ti ve cor re la tion bet ween the low sha re of pro mi sing farms (up to 10%) and the ini tia ti ves for mo ving farms to a new lo ca tion. The se chan ges de mand the hig hest fi - nan cial investment and would pri ma rily be ex pec ted in areas with a lar ge sha re of pro mi sing farms. The rea sons for the ini tia ti ves sub mit ted that the res pon dents most fre quently pro vi ded inc lu ded the de si re to ex pand their agri cul tu ral ac ti vity and the spa tial con straints of the exi sting lo ca tion due to ur ba ni za tion and pro tec tion re gi mes. As an ti ci pa ted, the re was a sta ti sti cally sig ni fi cant cor re la tion bet - ween per cei ving the prob lem of the farms’ spa tial con straints and the ini tia ti ves sub mit ted for this rea son. Thirty-se ven per cent of the mu ni ci pa li ties have al lo ca ted areas for re lo ca ting or ex pan ding pro - mi sing farms in their mu ni ci pal spa tial plans. Con si de ring that as many as 85% of the mu ni ci pa li ties ack now led ge a spa tial con straint prob lem, this sha re is modest and lo wer than ex pec ted. The areas en - vi sa ged for re lo ca ting or ex pan ding pro mi sing farms are im por tant not only from the view point of the se farms’ eco no mic pro gress, but also in terms of re du cing so cial ten sions wit hin sett le ments. Lo wer qua - lity of life due to agri cul tu ral ac ti vity (noi se, odors, mud on the roads, and so on) in Slo ve nian mu ni ci pa li ties is one of the main rea sons for di sa gree ment among re si dents. The ma jo rity of mu ni ci - pa li ties con si der sui tab le ad just ments in their spa tial plans to be the pri mary met hod for re sol ving such dis pu tes. The se lec tion of farm buil ding si tes is go ver ned by the re le vant laws, stra te gies, spa tial plan ning ru les, and gui de li nes that form the man da tory ba ses for ge ne ral and de tai led mu ni ci pal spa tial plans. The law only al lows farm ex pan sion be yond exi sting sett led areas if the farm has the sta tus of a de ve - lop men tally pro mi sing farm. The new Spa tial Plan ning Act (Sln. Zakono urejanjuprostora or ZU re P-2, 2016 draft), which is cur - rently still in the sta ge of har mo nization, will res cind and re pla ce the for mer um brel la act. Ac cor ding 60 Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Pri mož Pi pan, Dam ja na Gan tar, Ina Šuklje Er ja vec Pro storsko umeščanje … to the new bill, ex pan sions or chan ges re la ting to farm buil dings will not be li mi ted to the farm’s de - ve lop ment po ten tial, but to the con di tions al lo wing ad di tio nal con struc tion in sett lements, such as main tai ning and ex pan ding an in di vi dual built-up area out si de the core sett le ment, and spa tial plan - ning in ot her plan ning zo nes. With re gard to ex pan ding in di vi dual built-up areas out si de the main sett le ments, the new law will al low ad di tio nal con struc tion of new struc tu res re qui red for carr ying out agri cul tu ral and se con dary ac ti vi ties on the farm as well as ad di tio nal con struc tion of new re si den tial buil dings if the farm’s exi sten ce is at sta ke and this can not be en su red by the ca pa city of the cur rent buil dings. Ho we ver, prac ti cal im ple men ta tion will show whet her the en vi sa ged chan ges will meet the real needs of agri cul tu ral de ve lop ment and of fe ring a qua lity life for all re si dents in a sett le ment. 61 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave 62 RAZVOJ PODEŽELJA NA OBMOČJU PREDVIDENEGA KRAJINSKEGA PARKA DRAGONJA: MNENJE AKTIVNIH PREBIVALCEV AVTORICE Ja ni na Tor kar Mirnapot2a,SI–6310Izola,Slovenija janina.torkar@gmail.com dr. Va len ti na Brečko Gru bar UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI–6000Koper,Slovenija valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si dr. Ro mi na Ro de la UniverzaSödertörn,Fakultetazanaravoslovje,tehnologijoinokoljskeštudije,SE–14189Huddinge,Švedska inUniverzav Wageningenu,Oddelekzageoinformacijskoznanostindaljinskozaznavanje,Nizozemska rominarodela@hotmail.com DOI:10.3986/GV89103 UDK:711.3:502.131.1(497.472) COBISS:1.01 IZVLEČEK Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga Kra jin ske ga par ka Dra go nja: mne nje ak tiv nih pre bi valcev V člankupredstavljamorezultateraziskave,izvedenev podeželskihnaseljihnaobmočjupredvidenegaKra- jinskegaparkaDragonja.Z analizodokumentov,opazovanjemnadelavniciinintervjujidesetihaktivnih prebivalcevsmopridobilipodatkeo obveščenostiinzanimanjuzaaktivnovključevanjev razvoj,o vred- notenjuokoljainnjegovihvirovtero željahinpričakovanjihgledespremembterkakovostiživljenja.Ugotovili smo,dasovprašanidobroseznanjeniz razvojnimiprogramiinprojekti,kisosealisešeizvajajo,dase zavedajopomenavarovanjanaravneinkulturnedediščinev trajnostnemrazvojuterdaželijoaktivno sodelovativ prihodnje.S pomočjosogovornikov,opazovanjainanalizedokumentovpasmospoznalitudi manjobetavnoplatrazvoja.Ugotovilismo,dajebiladinamikaparticipacijeprebivalcevv preteklostišibka, dasosodelujočiv manjšiniinsospremembeodvisneodprizadevanjposameznikov.Prebivalciv odmak- njenihnaseljihnaobmočjupredvidenegaKrajinskegaparkaDragonjasomaloštevilniinvečinomastarejši, mlajšisosprijaznjeniz nemočjo.V prihodnjebozaaktivnejšesodelovanjev razvojupotrebnegavečoza- veščanja,motiviranjaterizobraževanja,pomembnovlogopabodoimelitudipriseljenimlajšiprebivalci. KLJUČNEBESEDE razvojpodeželja,vključevanjelokalnegaprebivalstva,aktiviranjeprebivalcev,trajnostnirazvoj,krajinski park,porečjeDragonje,slovenskaIstra 63 Geografski vestnik 89-1, 2017, 63–78 Razgledi RAZGLEDI ABSTRACT Ru ral de ve lop ment in the pros pec ti ve Dra go nja Lands ca pe Park: a view point from ac ti ve in ha bi tants Thearticlepresentstheresultsofa researchdoneinruralsettlementslocatedwithintheareaofthepros- pectiveDragonjaLandscapePark.Weanalyseddocumentsoflocalcommunities,undertookobservation ofa workshop,andinterviewedtenlocalinhabitantsinordertoobtaininformationaboutlocalinhabi- tants’awarenessandtheirinterestinbeinginvolvedinruraldevelopment,andabouttheirvaluingofthe environmentandnaturalresources,andtogaininsightintotheirexpectationsinthemattersofquality oflife.Wehaveestablishedthatourrespondentsareentirelyfamiliarwiththepastandcurrentdevelop- mentprogramsandprojects,thattheyarewellawareoftheimportancetheprotectionofnaturalandcultural heritagehasforsustainabledevelopment,andthattheywanttoparticipateactivelyinthefuture.With thehelpofourrespondents,observationintheworkshop,andanalysisofthedocumentsalsothelesspro- misingaspectsofdevelopmenthavebeenrevealed.Wefoundoutthatlocalparticipationwasweakinthe past,thatthosewhowereactiveareintheminority,andthatchangesdependonthecollectiveeffortsof individuals.ThoselivingintheremotevillageslocatedintheareaoftheprospectiveDragonjaLandsca- peParkarefewandmostlyofadvancedage.Itseemsthattheyoungeroneshaveresignedthemselvesto beingpowerless,andthereforeitisurgent,inordertofostertheirparticipationinlocaldevelopment,to increasetheirawarenessandmotivationandextendtheireducation.Wealsocanexpectthattheinco- mingyoungpeoplewillhaveanimportantroletoplay. KEYWORDS ruraldevelopment,publicparticipation,capacitybuilding,sustainabledevelopment,landscapepark,Dragonja Riverbasin,SlovenianIstria Uredništvojeprispevekprejelo30.marca2016. 64 Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga … 1 Uvod Pre ple ta nje tra di cio nal ne rabe na rav nih vi rov oko lja in načina živ lje nja do mačinov na po deželju slo ven ske Is tre je sko zi sto let ja ob li ko va lo kul tur no po kra ji no, kot jo poz na mo da nes. Lo kal ni na ravni viri so člo ve ku za go tav lja li os nov ne su ro vi ne za preživetje. Zla sti ro do vit na prst in pit na voda sta, skupaj z bla gim ob sre do zem skim pod neb jem, omo gočili zgod njo in go sto na se lje nost tega ob močja. Še v ob - dob ju med sve tov ni ma voj na ma je bilo za led je slo ven ske Is tre agrar no pre na se lje no in pre bi val ci so se težko preživ lja li, kar je bil tudi raz log za iz se lje va nje. To je bilo še po se bej in ten ziv no po dru gi sve tovni voj ni, ko so na se lja za puščali pred vsem mla di, os ta re li pre bi val ci pa so po sto po ma opuščali kme to vanje in niso ob nav lja li svo jih do mov. Kul tur na po krajina se je do da nes mar sik je že spre me ni la v gozd na - to in kul tur na de diščina pro pa da, po zi tiv na po sle di ca praz nje nja na se lij pa je ohra nje no na rav no oko lje in v pre cejšnji meri ohra nje na tra di cio nal na ar hi tek tu ra. In prav za ra di ohra nje no sti na rav ne ga okolja in do da ne vred no sti, ki jo ta pri naša h ka ko vo sti bi va nja, se je v zad njih le tih uve lja vi lo mne nje, da je to ob močje pri mer no pred vsem za raz voj ti stih gos po dar skih de jav no sti, ki na ra vo obre me nju je jo v manjši meri, pred vsem za tu ri zem in re krea ci jo. Pre cej sta rejša pa je po bu da Za vo da za vars tvo na ra ve Pi ran o va ro va nju na ra ve ozi ro ma za va ro va nju po rečja Dra go nje, ki je sta ra že sko raj tri de set let ja. V zad - njih le tih so se izob li ko va le tudi po bu de za traj nost ni raz voj po deželja slo ven ske Is tre. Zasno va li in ure sničuje jo jih ljud je, ki na tem ob močju živi jo in de lu je jo. Del teh po bud se us mer ja v traj nost ne prak - se v kme tijs tvu, pod jet ništvu, tu riz mu, hkra ti pa pod pi ra jo va ro va nje oko lja in na ra ve ter po bu de za vzpo sta vi tev na rav ne ga par ka v po rečju Dra go nje. Opa zi ti je vse večje uve ljav lja nje in te re sa za po zi - tiv ne spre mem be in v ta na men so se pre bi val ci začeli po ve zo va ti. No vo dob ne po bu de, kot sta na pri mer »Mreža za pre po rod Is tre« in Po dežel ski par la ment (Mreža … 2015), so po memb ni ko ra ki, čeprav so večino ma pri teg ni li ak tiv ne po sa mez ni ke, društva in or ga ni za ci je, ki se že vr sto let tru di jo z oživ lja - njem po deželja. To vrst ne po bu de pa same po sebi še niso za dost ne za ure sničeva nje dol go ročnih ci ljev traj nost ne ga raz vo ja v slo ven ski Is tri, ki terja so de lo va nje širše skup no sti. Z na me nom, da bi bo lje spoz - na li možno sti za raz voj na ob močju pred vi de ne ga Kra jin ske ga par ka (v na da lje va nju KP) Dra go nja, smo v času od apri la do ju ni ja 2015 opra vi li ra zi ska vo in v pris pev ku str ni li ključne ugo to vitve. 2 Možno sti za so de lo va nje lo kal ne ga pre bi vals tva v traj nost nem raz vo ju V raz ličnih vi rih je traj nost ni raz voj opre de ljen kot skup ni cilj, ki se ure sničuje prek so de lo va nja med in sti tu ci ja mi in os ta li mi družbe ni mi ak ter ji, kot so ne vlad ne or ga ni za ci je, lo kal ne skup no sti, gospo - dar ski sub jek ti in dru gi (Pretty in Smith 2004; Plum mer in Fitz Gib bon 2006; Bron di zio, Os trom in Young 2009; Bo ström, Rabe in Ro de la 2015; Ro de la in so de lav ci 2017). V tej po ve za vi se v os pred je postav - lja jo lo kal ni pre bi val ci, torej ti sti, ki v do ločenem oko lju živi jo in ga tudi naj bo lje poz na jo (Arnstein 1969; Os trom 1990; 2000). Že Arn stei no va (1969) je iz po sta vi la po tre bo po vključeva nju in so de lo va nju lo - kal ne skup no sti in me ni la, da mora biti skup nost ob veščena v zgod njih fazah načrto va nja po se gov v pro stor ali spre je ma nja od ločitev. Tre ba je za go to vi ti možno sti, da pre bi val ci ak tiv no pris pe va jo k ob li ko va nju us me ri tev in pri ci ljih raz vo ja svo je ga živ ljenj ske ga pro sto ra. Tr di la je, da se učin ko vi ta ude ležba lo - kal ne ga prebivals tva kaže prav v moči us mer ja nja in od ločanja (Arn stein 1969). Nje no delo je ime lo po mem ben vpliv na obrav na vo prob le ma ti ke va ro va nja oko lja, v ok vi ru ka te re se je v 70. le tih uve lja - vil pri stop »od spo daj navz gor«,ki je si cer od me val širše in je močno zaz na mo val tudi teo ri jo raz vo ja po deželja v Evro pi (High in Ne mes 2007). Tudi Po točnik Sla vičeva (2008; 2009; 2010) iz po stav lja, da ima pri raz vo ju po deželja, po leg okolj ske ga in eko nom ske ga ka pi ta la, naj večjo težo prav so cial ni ka - pi tal, saj pri me ri dobrih praks kažejo, da je ključ do us pešnega raz vo ja lo kal ne ga oko lja prav v do brem med se boj nem so de lo va nju lo kal ne ga pre bi vals tva, ne vlad nih or ga ni za cij, lo kal ne skup no sti, na ra vovars - tve nih or ga ni za cij in države. Toda raz po ložlji vost so cial ne ga ka pi ta la v neki skup no sti je del širše raz voj ne po bu de in je od vi sna od spe ci fičnih oko liščin, pri sot nih na ne kem ob močju, kar je tudi do ka za la v študi ji 65 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi vlo ge lo kal nih društev v treh slo ven skih po dežel skih ob močjih. Iz li te ra tu re poz na mo raz lične rav ni par ti cipaci je, od eno stav ne ga po sre do va nja in for ma cij, do pre no sa moči in od go vor no sti (Arn stein 1969; Pretty 2003). Ra zu me va nje so de lo va nja kot orod ja za do se ga nje za stav lje nih ci ljev nam olajša iz bi ro us trez nih rav ni, kjer se pro mo vi ra in pos pešuje so de lo va nje, ter po sle dično po veča možno sti žele ne - ga izi da, hkra ti pa nam zmanjša stroške iz vršitve (Man ni gel 2008). So cial ni ka pi tal je ključen tudi za kre pi tev pri pad no sti in iden ti te te, za raz voj de mo kra tičnih od no sov in večjega zau pa nja v in sti tu ci je (Pretty in Smith 2004; Mi le stad in so de lav ci 2010; Guštin in Po točnik Sla vič 2015). So cial ni ka pi tal ima po memb no vlo go tudi pri uprav lja nju za va ro va nih ob močij. Pred hod ne štu di je so do ka za le, da so de - lo va nje in vključeva nje lo kal ne ga pre bi vals tva pri po mo re k bolj uspešnemu iz va ja nju na ra vo vars tve nih ci ljev (Ro de la 2006). Viri, ki obrav na va jo raz voj po deželja, pa iz po stav lja jo so cial ni ka pi tal kot ključni ele ment in prvi po goj za ak ti vi ra nje lo kal nih raz voj nih po ten cia lov (High in Ne mes 2007; Po točnik Sla - vič 2009). V smeri lo kal ne ga od ločanja se je leta 1991, po po bu di Evrop ske uni je, začel ob li ko va ti pri stop LEADER – akro nim za fran co sko poi me no va no LiaisonEntreActionsdeDéveloppementdel’Économie Rurale (The LEADER … 2006). LEADER uve ljav lja pri stop »od spo daj navzgor« in je po sta vil ide je o so - de lo va nju skup no sti tudi v prak so (Pretty in Smith 2004; High in Ne mes 2007). V Slo ve ni ji se LEADER us pešno iz va ja od leta 2007 v ok vi ru Pro gra ma raz vo ja po deželja (Po točnik Sla vič 2008; 2010; Po dre - ka and Ro de la 2013). Več kot de set let je pred tem, leta 1993, je Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no (MKGP) pri sto pi lo k iz va ja nju Ce lost ne ga raz vo ja po deželja in ob no ve vasi (CRPOV). To je bil prvi po skus ce lost ne ga reševa nja po dežel ske prob le ma ti ke, ki je spod bu jal k is ka nju rav no ves ja med kme tij sko-proi zvod ni mi in na ra vo vars tve ni mi ci lji ter iz boljšan jem ka ko vo sti bi va nja na po deželju (Haz ler in so de lav ci 1999). CRPOV se je na začetku us me ril na iz bra na ob močja in o nje go vi iz ved bi so med dru gi mi po ročali Pelc (2000) ter Ko kolj-Pro se ko va in Go lo bičeva (2002). V fazi pri prav ob vsto - pu v Evrop sko uni jo in z na me nom, da bi CRPOV us kla di li s ci lji raz vo ja po deželja EU, je MKGP pri pra vi lo Raz voj ni pro gram po deželja (RPP). Ta je služil kot pod la ga za iz va ja nje ukrepov raz vo ja po deželja in med dru gim vključuje tudi LEADER, ki spod bu ja so de lo va nje, mreženje in iz me nja vo iz kušenj prek jav no-za seb nih part ner stev. V jav no-za seb na part ners tva se lah ko vključuje jo lo kal ni ak ter ji, gos po - dar ski sub jek ti, raz lična društva, javni za vo di, ci vil ne ini cia ti ve (Mo se ley 2003; Shuck smith 2010), ki se združuje jo v tako ime no va ne lo kal ne ak cij ske sku pi ne (LAS) z možnost jo pri jav lja nja na pro jek te, za iz ved bo le-teh pa prej me jo sreds tva. Na men tega je spod bu ja nje ini cia tiv za raz voj podeželja iz lo - kal ne ga oko lja in us tvar ja nje de lov nih mest. Teme to vrst nih pro jek tov so raz lične, od vars tva oko lja in ohra nja nja na ra ve do vključeva nja mla dih, žensk ter dru gih ran lji vih sku pin. Na men teh pa je iz boljšanje ka ko vo sti živ lje nja za vse. Uspešnost iz ved be raz voj nih pro jek tov je v ce lo ti od vi sna od ak tiv no sti lo - kal ne ga pre bi vals tva, od pre poz na nih po ten cia lov v lo kal nem oko lju, raz voj nih prio ri tet na po deželju in ka ko vost ne pri pra ve pro jekt ne ga gra di va (Evrop ski…2013). LEADER, ki so ga ob poso do bi tvi preime - no va li v Community-LedLocalDevelopment (CLLD), se iz va ja v ok vi ru struk tur nih skla dov Evrop ske uni je, sklad no z Ured bo o iz va ja nju lo kal ne ga raz vo ja skup no sti. Za pro gram sko ob dob je 2014–2020 je za iz ved bo CLLD v Slo ve ni ji na me nje nih 95.782.281,19 evrov (Evrop ski … 2013). Oce ne us pešnosti in zado voljs tvo z iz va ja njem pro gra ma LEADER se raz li ku je jo med država mi čla ni ca mi EU, ana li ti ki pa pou dar ja jo za ple te in težave pred vsem v državah, kjer se po deželje že več let sooča s praz nje njem na se lij in sta ra njem pre bi vals tva (Bar ke in New ton 1997; Kovách 2000). 3 Me to de dela V ra zi ska vi, ki je po te ka la od aprila do ju ni ja 2015, in se je osre do točala na po deželje slo ven ske Istre v me jah pred vi de ne ga KS Dra go nja, je bila upo rab lje na trian gu la ci ja me tod. Iz ved li smo ana li zo dokumen - tov, opa zo va nje in in terv ju je (pre gled ni ca 1). Trian gu la ci ja me tod je pri stop, kjer upo ra bi mo več me tod zbi ra nja po dat kov z na me nom kom bi ni ra nja, po ve zo va nja in pre ver ja nja ugo to vi tev o preučevanih pojavih 66 Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga … (Den zin in Lin coln 2000). Trian gu la ci ja omo goča, da si us tva ri mo po pol nejšo po do bo o preučeva nem po ja vu, ne pa tudi ob jek tiv nejše, kot pou dar ja Vo grinc (2008). Naša ra zi ska va je bila iz ve de na v več ko ra kih. Naj prej smo pre gle da li splet ne stra ni in do stop ne do ku men te kra jev nih skup no sti (na pri mer Gra din, Gračišče, Šmar je), društev (na pri mer Društvo za traj nost ni raz voj Istre, Društvo za traj nost - ni raz voj vasi La bor, Tu ri stično kul tur no društvo Pom jan) in za vo dov (Za vod Eko-Hu ma ni ta tis, Za vod In ter so, Za vod za so cial no pod jet je Is tra ter ra, Za vod Ter ra viva, Za vod Traj nost ni park Is tra), ki so po - ve za ni v Mrežo za pre po rod Is tre. Preučili smo oba Re gio nal na raz voj na pro grama za Južno Pri mor sko re gi jo, tako iz pre te kle ga ob dob ja 2007–2013, kot te kočega za ob dob je 2014–2020. S po močjo ana li ze do ku men tov smo spoz na li ak tiv no sti in nji ho ve lo kal ne po bud ni ke, pre poz na li no sil ce in te re sov in vlogo le-teh pri raz vo ju. Na pod la gi pri dob lje ne ga med mrežnega gra di va Mest ne občine Ko per (MOK) smo do bi li vpo gled v vla ga nja in fi nančne spod bu de za raz voj. Pri dob lje ne po dat ke smo upo ra bi li pri ob - li ko va nju vprašanj za in terv ju je ter pri pri pra vi na opa zo va nje iz bra ne ga do god ka. Preglednica1:Triangulacijauporabljenihmetod. pre gled do ku men tov opa zo va nje pri dob lje na sreds tva pre ko raz voj nih skla dov na men pri do bi va nje in pri do bi va nje in pri do bi va nje in pre ver ja nje po dat kov pre ver ja nje po dat kov prever ja nje po dat kov po dat ki kva li ta tiv ni in kvan ti ta tiv ni kva li ta tiv ni kva li ta tiv ni me to da na men ska na men ska na men ska vzorčenja vzo rec 18 do ku men tov de lav ni ca »soustvarjamo de set in terv ju van cev 12 splet nih stra ni trajnostnirazvojpodeželja (do mačini) Istre« kako smo pre gled splet nih stra ni opa zo va nje en krat ne ga pol struk tu ri ra ni in terv ju ji pri do bi li kra jev nih skup no sti, lo kal nih do god ka z iz bra ni mi so go vor ni ki po dat ke za vo dov, ne vlad nih or ga ni za cij, s pre gle dom gla sil kra jev nih skup no sti in in ter ne ga gra di va MOK kako smo Pre gled do god kov in in ve sti cij Iz od zi vov na do god ku smo Be sed ne opi se, pri po ve di upo ra bi li smo upo ra bi li pri razu me va nju ugo to vi li, kdo so ude leženci, in mne nja smo upo ra bi li po dat ke/cilj raz voj nih prio ri tet in di na mik kaj jih je mo ti vi ra lo za za razume va nje po ja va. na ob močju ter po dat ke ude ležbo in kako si želi jo o so de lu jočih za na ve za vo so de lo va ti v raz vo ju. sti kov s so go vor ni ki. časov ni ok vir ma rec–ok to ber 2015 sep tem ber 2015 april–ju nij 2015 Prva av to ri ca se je kot opa zo val ka ude ležila de lav ni ce »SoustvarjamotrajnostnirazvojpodeželjaIs- tre«, ki jo je or ga ni zi ral Za vod Eko-Hu ma ni ta tis. De lav ni ce se je ude ležilo oko li 85 slušate ljev. In terv ju ji so bili oprav lje ni z ose ba mi, ki ak tiv no so de lu je jo pri družbe nih de jav no stih, v lo kal nih or ga ni za ci jah in/ali so za po sle ni v kra ju bi va nja na ob močju ra zi ska ve. Ime na in terv ju van cev smo do bi li s po močjo ana li ze dokumen tov in ude ležbe na de lav ni ci ter z nji mi vzpo sta vi li stik. Žele li smo pri ti v stik s so go - vor ni ki, ki so v raz ličnih vlo gah vpe ti v do ga ja nje v lo kal nem oko lju. Pol struk tu ri ra ni in terv ju je te me ljil na de ve tih vprašan jih z več podv prašanji. Prvi sklop se je na našal na poz na va nje raz voj nih spod bud 67 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi 68 Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga … in ak tiv no sti, na vpe tost in terv ju van cev v raz voj nji ho ve ga kra ja ozi ro ma širšega ob močja is tr ske ga po - deželja. V na da lje va nju so nas za ni ma le nji ho ve želje po spre mem bah in pri prav lje nost za so de lo va nje pri ak tiv no stih. Dru gi sklop pa se je na našal na vred no te nje oko lja in va ro va nje na ra ve. Pri dob lje ni od - go vo ri so bili ana li zi ra ni kva li ta tiv no. Naša štu di ja je bila ob li ko va na kot kva li ta tiv no-eks plo ra tiv na, saj je bil glav ni na men pri do bi ti vpo - gled v izbrano temo. Trian gu la ci jo me tod smo upo ra bi li z na me nom pri do bi va nja in pre ver ja nja po dat kov, ne pa tudi kot kri te rij pre so ja nja ka ko vo sti spoz nanj kva li ta tiv ne ga ra zi sko va nja (Vo grinc 2008). Re - zul ta ti in terv ju jev, sku paj z  re zul ta ti ana li ze do ku men tov in opa zo va nja na de lav ni ci, so sin tez no pred stav lje ni v na da lje va nju. Z na me nom, da bi jih ume sti li v pro stor, naj prej pred stav lja mo ob močje, kjer je po te ka la ra zi ska va, saj so prav ob seg in do stop nost okolj skih vi rov ter družbeno-de mo graf ska struk tu ra tisti, ki omo gočajo po glob lje no ra zu me va nje sta nja. 4 Geo graf ski oris ob močja pred vi de ne ga Kra jin ske ga par ka Dra go nja Ob močje pred vi de ne ga KP Dra go nja ob se ga ju govz hod ni del slo ven ske Is tre, ki večino ma pri pada Mest ni občini Ko per, z manjšim de lom pa tudi Občini Pi ran. Ob se ga po deželje s šte vil ni mi majh ni mi na se lji in ohra nje nim na rav nim oko ljem. Zla sti del, ki pri pa da Kra jev ni skup no sti Gra din, je pro met - no od mak njen, red ko po se ljen in se še ved no sooča z zmanjševa njem šte vi la pre bi val cev. V po dob nem položaju so tudi ne ka te ra dru ga na se lja zno traj pred vi de ne ga KP Dra go nja, ki se na ha ja jo v so sed njih kra jev nih skup no stih Šmar je, Ma re zi ge in Gračišče. Gričev na to flišno po kra ji no s pre vla du jočo nad - mor sko višino oko li 400 m čle ni jo gra pe in ozke do li ne pritokov Dra go nje in Bračane. Zad nja je del po rečja Mir ne, si cer pa večina ob močja pri pa da po rečju Dra go nje, ki je do mi nant ni po kra ji no tvor ni ele ment. Med do li na mi s str mi mi po bočji, zelo iz po stav lje ni mi ero zij skim pro ce som (Zorn 2008), se dvi ga jo pla no ta sti hrb ti in urav na ve, ki so bili naj bolj pri me ren pro stor za grad njo na se lij ter kme to - va nje. Z grad njo kul tur nih te ras so pri de la vi hra ne lah ko na me ni li še str ma pri soj na po bočja, osoj na pa so bila tudi v pre te klo sti gozd na ta. Za ra di opuščanja kme tijs tva gozd po kri va že več kot po lo vi co po vršja in tudi ve lik del kul tur nih te ras. Ozka dna do lin s hu dour niškimi vod ni mi to ko vi in iz vi ri ob vznožju po bočij so bila ne koč po memb na za os kr bo z vodo, da nes pa so to skri ti ko tički na ra ve s flišnimi ste na mi, sla povi, tol mu ni, pro dišči in raz no li kim živ lje njem, ki pri vlačijo obi sko val ce. Ohra nje no oko - lje s šte vil ni mi na rav ni mi vred no ta mi in kul tur na de diščina sta spod bu di la želje in načrte za za va ro va nje. Prve po bu de za us ta no vi tev par ka se ga jo že v 90. leta prejšnjega sto let ja in še ved no čaka jo na ure sničitev. Pred vi de no ob močje KP Dra go nja (sli ka 1) naj bi ob se ga lo 116,5 km2 (Tram puš 2009). V šte vil nih na se ljih zno traj ob močja živi zgolj ne kaj de set pre bi val cev (na primer v Mučuni gih, Abi tan tih, Bel ve - dur ju, To po lov cu, La bor ju, Tu lja kih, Za bav ljah), ve li ko do mov je praz nih. Takšno sta nje je po sle di ca od se lje va nja, ki je bilo pri sot no že po prvi, zla sti pa po dru gi sve tov ni voj ni. De lov na me sta v obal nih na se ljih so priteg ni la mla do de lov no silo, na do mo vih pa so os ta li sta rejši, ki niso zmo gli težav ne ga, v ve li ki meri ročnega ob de lo va nja. V na se ljih zno traj meja pred vi de ne ga KP Dra go nja je leta 2013 v 1196 gos po dinjs tvih žive lo 3192 pre bi val cev, v na se ljih na nje govem obrob ju pa v 1239 gos po dinjs tvih še 4339 pre bi val cev (Tor kar 2015). V slo ven ski Is tri močno pri sot na su bur ba ni za ci ja, ki je značilna za po deželje bližje oba li in obal nim me stom, ob močja pred vi de ne ga KP Dra go nja ni do se gla. De mo graf ski po dat - ki za veliko na se lij še ved no kažejo zmanjševa nje šte vi la pre bi val cev in za večino neu god no sta rost no se sta vo. De lež sta re ga pre bi vals tva je ve lik in prav tako je zelo vi sok in deks sta ra nja (Jer man 2011), ki je leta 2015 v več na se ljih pre se gal 180, pov prečna sta rost pa je 48 let (Krušec 2016). Ne ga tiv ni de mo - graf ski tren di se po sto po ma umir ja jo v do stop nejših na se ljih bliže oba li, ki po sta ja jo pri vlačna za mla de družine (Klad nik, Pi pan in Gašpe rič 2014). Boljše de mo graf sko sta nje je tudi v na se ljih, ki so prevzela vlo go lo kal nih sre dišč ali so po sta la cen tral na na se lja nižjih sto penj kot na pri mer Gračišče, Sve ti Anton, Slika1:ObmočjepredvidenegaKPDragonja.p 69 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi Ko rt e Pa dn a Tr uš ke H rv oj i Šm ar je Be lv ed ur Sv . P et er bi va liš ča in te rv iju va nc ev ob m oč je p re dv id en eg a K P D ra go nj a 0 2, 5 5 1, 25 km Av to ric a vs eb in e: Ja ni na T or ka r Av to ric a ze m lje vi da : N at aš a Ko le ga Po dl ag a: T K 50 , G U RS , 2 01 4. Ma re zi ge, Košta bo na. V teh na se ljih je da nes več mla dih družin z otro ki. Ne ka te ri med nji mi so se prise - li li za ra di nižjih cen ne pre mičnin ali pa so se vr ni li in ob no vi li do mo ve svo jih staršev. Na pri mer v La bor ju, Bre zo vi ci pri Gra di nu in Borštu se je v zad njem de set let ju šte vi lo pre bi val cev po večalo za prib ližno tret - ji no, pov prečna sta rost se je znižala pod 40 let, in deks sta ra nja pa je krepko pod 100 (Krušec 2016). V pre te klo sti so se šole soočale s po manj ka njem učen cev, da nes pa od pi ra jo nove od del ke in ved no več je po treb po vars tvu predšol skih otrok (na pri mer v Sve tem An to nu, Gračišču). Na se lja so s tem ožive - la, več je kul tur nih in drugih pri re di tev ter več ak tiv nih v društvih in or ga ni za ci jah. Po leg ob no ve do mov se ob nav lja pro met na in ko mu nal na in fra struk tu ra, ure ja jo jav na zem ljišča ter ob nav lja jo ali gra di jo ob jek te za vaške in kul tur ne do mo ve. Večina mlajših pre bi val cev v teh nase ljih je za po sle nih iz ven na - se lja bi va nja, zato se ob de la nost zem ljišč ni po večala; ne ka te ra na se lja ved no bolj po sta ja jo spal na na se lja. V času iz va ja nja ra zi ska ve smo se s so go vor ni ki lažje srečali v Ko pru ali Pi ra nu kot na nji ho vih do mo - vih. Ve li ka gozd na tost in za raščanje že zmanjšuje ta raz no li kost živ ljenj skih oko lij rast lin ter živa li in pri vlačnost oko lja za člo ve ka, za ra di dnev ne re krea ci je, po hod ništva ter ko le sar je nja pa se po nov no čis - ti jo in vzdržuje jo vsaj nek da nje poti. 5 Re zul ta ti in raz prava 5.1 Mo ti va ci ja za so de lo va nje v raz vo ju Kaj mo ti vi ra pre bi val ce po deželja, da so de lu je jo in se ak tiv no vključuje jo v do ga ja nje v lo kal nem oko lju, je po memb no vprašanje. Naši so go vor ni ki, si cer ak tiv ni po sa mez ni ki, so po ve da li: »Pomembna jespodbudas straniposameznikovalimanjšeskupine»zagnanih«,njimsepotempridružijonekateriso- vaščani,todavečinasejihredkoalinikoli.« Pou da ri li so po tre bo po do go var ja nju in in for mi ra nju o na me nu, iz va ja nju ter re zul ta tih ak tiv no sti. Zla sti re zul ta ti pre bi val ce spod bu di jo k bolj ak tiv ni ude ležbi pri dejav - no stih v do mačem kra ju. »Kovidijo,dasenekajnarediinizboljša,pridejotuditistinezainteresirani«, nam je po ve dal so go vor nik. Ne ka te ri so go vor ni ki so kot pri mer ome ni li ak ci jo »Očis ti mo Dra gonjo 2015«, ki je bila or ga ni zi - ra na me se ca maja v sklo pu širše ak tiv no sti Let’sdoMediterranean in bili kri tični do sla be ga od zi va s stra ni lo kal ne ga pre bi vals tva. Po ve da li so, da so v pre te klo sti pre bi val ci s skup nim de lom na tako ime no va - nih ko mu nih ali ra bu tah ve li ko po sto ri li za skup no do bro, vključno z uprav lja njem na rav nih vi rov. Z od se lje va njem in spre mem ba mi, ki jih je naj prej pri ne sla na cio na li za ci ja, pa je skup no uprav lja nje na rav nih vi rov, ki je bilo prej v do me ni vaške skup no sti, počasi usahni lo. To vrst ne ak tiv no sti in večji del ob vez no sti je prešlo pod okri lje jav nih us ta nov in pre bi val ci so iz gu bi li občutek od go vor no sti ter po tre be po last nem an gažira nju. »Ljudjesiželijosprememb,ampaknevedo,kakoselotiti,nimajopo- guma«, nam je povedal eden od so go vor ni kov. Ob pre gle du gla sil in splet nih stra ni kra jev nih skup no sti, kjer večino po zor no sti na me ni jo prav po ročilom o do god kih v na se ljih, smo opa zi li, da se vaške skup - no sti tru di jo oživ lja ti vaški utrip in po ve zo va ti do mačine v skup nih ak ci jah. Fi nančna sreds tva, ki jih vaške skup no sti do bi jo od kra jev nih skup no sti, so večino ma po rab lje na za ure ja nje oko li ce na se lij, vaških poti in ob jek tov, po ra bi jo jih za ma te rial na sreds tva, delo pa opra vi jo do mačini. Šte vi lo društev na po - deželju sloven ske Is tre in tudi zno traj pred vi de ne ga KP Dra go nja se je z leti pre cej po večalo. Se daj ima mno go vasi vsaj eno, če ne celo več društev. Tu ri stična, kul tur na, šport na in društva za ohra nja nje de - diščine so, po leg pro sto volj nih ga sil skih in upo ko jen skih društev, naj bolj za sto pa na. Društva skr bi jo za or ga ni za ci jo pri re di tev, kot so vsa ko let ni vaški praz ni ki ali šagre (na pri mer v Kr kavčah, Sečov ljah, Gračišču), pro sla ve zgo do vin skih do god kov, pred vsem iz dru ge sve tov ne voj ne (na pri mer v Šmar jah, Lo par ju, Po be gih), pu sto va nja v večini vasi, ku li na rični praz ni ki šparg ljev, bli tve, česna (na pri mer v Pad - ni, Novi vasi, Pom ja nu, Gračišču) in po kušine vin (na pri mer v Ma re zi gah). Pred leti društva in ak tiv no sti po va seh niso bile po ve za ne in us kla je ne ter so ime le večino ma lo - kal ni po men. Se daj pa de lu je jo bolj us kla je no, da se do god ki časov no ne po kri va jo in vse bin sko pod va ja jo. 70 Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga … Naši so go vor ni ki so po ve da li, da se tru di jo po nu di ti kaj iz vir ne ga, no ve ga, da se radi pred sta vi jo na pri re di tvah v Ko pru in želijo pri teg ni ti obi sko val ce iz širšega ob močja Is tre. »Čeimašdobroidejo,dobiš tudisponzorje,lahkoseprijavišnarazpiseinpridobišfinančnasredstva«, so nam še po ve da li. Za vest o pri ložno stih, ki jih pri naša mreženje in to pred vsem v luči (no vih) poli tik raz vo ja po deželja, je bila ključna pri vzpo sta vi tvi »Mreže za pre po rod Is tre«. Mreža, us ta nov lje na mar ca 2015, združuje 13 ne - vlad nih or ga ni za cij, ki de lu je jo na po deželju in se prek te tudi ak tiv no po ve zu je jo in an gažira jo, na pri mer Očis ti mo Dra gonjo 2015, Is tra brez gen sko spre me nje nih or ga niz mov. Po točnik Sla vičeva (2009) je z ra - zi ska vo do ka za la, da ob sta ja jo raz li ke v rav ni pri sot no sti so cial ne ga ka pi ta la na slo ven skem po deželju. Raz li ke so večino ma po sle di ca spe ci fičnih oko liščin in vključuje jo tudi mo ti vi ra nost ter pri prav lje nost vaščanov do so de lo va nja in an gažira nja. V pred hod nem po glav ju smo ome ni li neu god no sta rost no se - sta vo in de mo graf ske tren de, kar zmanjšuje vred nost so cial ne mu ka pi ta lu na pred vi de nem ob močju KP Dra go nja. Po zi tiv no pa oce nju je mo za vest pre bi val cev o pri pad no sti lo kal ni skup no sti, ki jo je moč ugo to vi ti iz so de lo va nja v društvih in pri iz ved bi ak tiv no sti ter pri za de va nju ak tiv nih po sa mez ni kov za mo ti vi ra nje in po ve zo va nje so de lu jočih. An gažira nje širše po pu la ci je v razvoj skup no sti je večplast - ni iz ziv. Že Lukšič (1998) je ugo to vil, da je tre ba za do se ga nje večjega po ten cia la zain te re si ra no jav nost pri teg ni ti s pro fe sio nal nim an gažira njem. Tudi naši so go vor ni ki so pou da ri li, da bo za žele ne spre mem - be na bo lje po treb na večja po ve za nost, po tre bo va li pa bi tudi po moč. 5.2 Sez na nje nost z raz voj ni mi pro jek ti Kljub temu, da so so go vor ni ki me ni li, da je in for mi ra nje širše skup no sti o raz voj nih pri ložno stih po manj klji vo, smo opa zi li, da so sami do bro sez na nje ni z raz voj ni mi pro jek ti in možnost mi za pri do - bi va nje sred stev. Po nov no mo ra mo ome ni ti, da so so go vor ni ki ak tiv ni člani skup no sti in smo jih iz bra li prav s tem raz lo gom. Večino ma so bili ali so še po ve za ni s pro jek ti za ra di svo je za po sli tve, vlo ge v lo - kal ni skup no sti ali kot za seb ni ki, ki so fi nančna sreds tva pri do bi li za za gon de jav no sti ozi ro ma kot po moč pri raz vo ju le-te. Vsi so me ni li, da je edi na pra va smer raz vo ja v slo ven ski Is tri traj nost no na rav nan raz voj de jav no sti. Te naj bi ob močju pri ne sle do da no vred nost in hkra ti iz boljšale živ lje nje lo kal ne ga pre bi vals tva. Da se za do voljs tvo pre bi val cev ne meri zgolj z ma te rial nim bla go sta njem po sa mez ni kov, tem več tudi z us pešnim raz vo jem kra ja, ure je nost jo in fra struk tu re, izo braževa nja in zdravs tve ne os - kr be ter z možnost jo ka ko vost ne izra be pro ste ga časa, so ugo to vi li tudi Ni co lao in so de lav ci (2009). Na pod la gi ana li ze po dat kov, pri dob lje nih na MOK in pov ze tih v pre gled ni ci 3, smo spoz na li, da so bili že iz ve de ni pro jek ti na ob močju pred vi de ne ga KP Dra go nja na me njeni pred vsem ob no vi in iz boljšanju in fra struk tu re, ob no vi vaških je der in po sa mez nih ob jek tov. Naj več fi nančnih sred stev je bilo vloženih v os nov no in fra struk tu ro, kot so cest ne po ve za ve, vo do vod in ka na li za ci ja, po ko pa lišča. Zno traj ob - močja pred vi de ne ga KP Dra go nja je v začetni fazi iz grad nja vo do vo da za Abi tan te, ki še ni ma jo pit ne vode iz Rižan ske ga vo do vod ne ga si ste ma. Od va ja nje in čiščenje od pad nih voda ni v ce lo ti ure je no v no - be nem na se lju. Manj sred stev je bilo na me nje nim kul tur nim in po dob nim objektom, ob no vam ter re sta vra tor skim de lom na sa kral nih in dru gih ob jek tih kul tur ne de diščine, ob no vi igrišč in po dob no. So go vor ni ki so po ve da li, da ima jo iz kušnje z zah tev no pri pra vo do ku men ta ci je ob pri ja vi pro jek tov, iz po sta vi li so jih kot raz voj no pri ložnost, tako za svoj kraj kot ce lot no is tr sko po deželje. Me ni li so, da so do dat ni na po ri pri pri do bi va nju sred stev iz raz voj nih skla dov upra vičeni. Po zi tiv ne učinke evrop - skih fi nančnih sred stev ome nja Pe rez (2000), ki je ugo to vil, da je pro gram LEADER Špa ni ji pri ne sel nov za gon, saj so ga lo kal ni od ločeval ci spre je li kot po memb no po li tično orod je, s ka te rim so se lo ti li iz bi ra nja cilj nih in ve sti cij in ure sničeva nja raz voj nih pro jek tov. Ljud je so ga pre poz na li kot močan de - jav nik pos peševa nja in pro mo ci je razvoja po deželja ter spod bu ja nja lo kal ne ko lek tiv ne vključeno sti. Ini cia ti va LEADER pri ge ne ri ra nju idej nih pro jek tov spod bu ja ino vi ra nje kot pri stop k raz vo ju po deželja. Us tvar ja nje in pro mo ci ja so cial nih mrež v družbe nih od no sih igra ključno vlo go pri izvaja nju ino vativne - ga eko nom ske ga raz vo ja, saj združuje raz lična zna nja, iz kušnje in veščine ak ter jev, ki lah ko pri po mo re jo k raz vo ju ino va cij ter olajšajo in pos pešijo pre nos zna nja (Dar gan in Shuck smith 2008). 71 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi Preglednica2:Investicijev obdobju2010–2016v krajevnihskupnostihnaširšemobmočjupredvidenega KPDragonja(Mestna…2017). kra jev na opis vred nost pri dob lje na no si lec skup nost v evrih sreds tva prek raz voj nih skla dov KS Šmar je I. faza grad nje ka na li za ci je, re kon struk ci ja 1.437.302 661.402 MO Ko per ne ka te rih lo kal nih cest v Šmar jah KS Gra din ob no va in nad grad nja doma v Bre zo vi ci, 549.599 120.64 MO Ko per etap na re kon struk ci ja ce ste Hr vo ji–Krožič, I. faza grad nje vo do vo da Gra din–Abi tan ti, ob no va trga v To po lov cu, sa na cij ska dela na zvo ni ku v Hr vo jih KS Šmar je re kon struk ci ja trga v vaškem je dru Šmar ja, 345.675 204.351 MO Ko per re kon struk ci ja ne ka te rih lo kal nih cest, ob no va trga in re kon struk ci ja ob jek ta pod spo me ni kom KS Šmar je širi tev po ko pa lišča v Gažonu 183.974 / MO Ko per KS Ma re zi ge etapna re kon struk ci ja ce ste Ba biči–Boršt, 96.093 / grad nja zu na nje ga in no tra nje ga odra v za družnem domu v Borštu, sa na ci ja lo kal nih cest KS Ma re zi ge ob no va in širi tev igrišča ob sta ri šoli 84.747 / MO Ko per v Truškah KS Gračišče pre no va vežice na po ko pa lišču 71.041 / MO Ko per KS Gračišče ob no va, sa na ci ja in re sta vra tor ska 66.227 / MO Ko per dela v cerk vi ci in ure di tev oko li ce na po ko pa lišču v Ku be du Pri mer ja va zgor njih po dat kov z in ve sti ci ja mi v dru gih KS po de že lja slo ven ske Is tre je po ka za la, da je bilo naj več sred stev vlo že nih v iz grad njo ka na li za cij ske ga si ste ma v Ško fi jah in De ka nih ter v prvo fazo ob no ve sle men ske ce ste v Hr va ti nih. Pre cej fi nanč nih sred stev je bilo po rab lje nih tudi za na domestno stav bo os nov ne šo le v Sve tem An to nu, zgra jen je bil nov vr tec v Po be gih, do dat ne učil ni ce v Ma re zi - gah, Ško fi jah, Šmar jah in Hr va ti nih. Na ce lot nem ob moč ju po de že lja MO Ko per je bilo več sred stev vlo že nih v in fra struk tur ne pro jek te v kra jev nih skup no stih z več pre bi val ci, ki so bliž je oba li ali so območja in ten ziv nej ših su bur ba ni za cij skih pro ce sov (Mest na … 2017). Več ji pro jek ti Ob či ne Pi ran so bili iz ve - de ni sku paj s so sed nji ma ob či na ma Izo lo in Ko per. S pro jek tom »Re vi tas« so opre mi li de gu sta cij ski cen ter v Pad ni (30.541,63 evrov), s »Pa ren za no II« (28.800,00 evrov) so ure di li po či va liš ča za po hod - ni ke in ko le sar je ter po sta vi li oz na če val ne in in for ma cij ske tab le. S pro jek tom »Pa ren za na Ma gic« je Ob či na Pi ran do pol ni la in fra struk tu ro na »Poti zdrav ja in pri ja teljs tva« na svo jem ob moč ju. Ure di li so tri po či va liš ča za ko le sar je, po sta vi li orod ja za šport no vad bo v  na ra vi ter in for ma cij ske tab le (80.400,00 evrov). S pro jek tom »Re vi tas II« (72.500,00 evrov) so ure di li tri po hod ne in te mat ske poti na ob moč ju vasi Padna, Nova vas in Sve ti Pe ter ter ob no vi li kal. Orga ni zi ra li so se jem tra di cio nal nih obr ti Is tre ter v so de lo va nju z me stom Bu zet se jem s so rod no vse bi no na hr vaš ki stra ni. S pro jek tom »HERA« (568.524,00 evrov) so or ga ni zi ra li kon fe ren co o rabi kul tur ne de diš či ne v tu ri stič ne na me ne, iz de la li pro mo cij sko mul time dij sko gra di vo in pre no vi li kul tur ni dom Bo ži dar ja Jak ca v Pad ni. Projekt 72 Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga … »Well ness Is tra« (145.101,23 evrov) je pod prl do go dek »Od vi nar ja do olj kar ja«, ure di tev splet ne strani in obisk tu ri stič ne ga sej ma v Av stri ji (Ob či na Pi ran 2017). 5.3 Želje in pričako va nja gle de raz vo ja v lo kal nem oko lju Naši so go vor ni ki so bili pri pre so ji raz voj nih možno sti pre cej enot ni. Raz voj po deželja slo ven ske Is tre in ob močja pred vi de ne ga KP Dra go nja vi di jo v tu riz mu in eko loški pri de la vi hrane. To so iz po - sta vi li kot naj po memb nejši raz log za va ro va nje na ra ve, saj je za obe de jav no sti te melj ne ga po me na prav ohra nje no na rav no oko lje. Po lo vi ca so go vor ni kov je kot glav ni »tu ri stični pro dukt« ome ni la av ten tičnost doživet ja neo kr nje ne na ra ve, biotsko raz no vrst nost po rečja Dra go nje in pri jaz no sti lo kal ne ga pre bi - vals tva. Na pod la gi ana li ze do ku men tov smo ugo to vi li, da je da nes več ak tiv no sti us mer je nih v raz voj tu riz ma ka kor v raz voj kme tijs tva. To kažejo že ome nje ne šte vil ne pri re di tve, ure je nih in označenih je bilo mno go te mat skih (na pri mer vin ske ce ste, poti po vod nih vi rih), po hod niških in ko le sar skih poti, med dru gim tudi v ok vi ru pro jek ta LAS Is tra. Poti so pred stav lje ne na splet ni stra ni MOK, ne ka te re tudi s ti ska ni mi gra di vi v več je zi kih, kaže na men, da in for ma ci ja o njih do seže slo ven ske in tuje obi sko - val ce. Iz pre gle da do ku men tov je moč raz bra ti, da je v zad njih le tih na sta lo tudi ne kaj pre nočit ve nih zmog lji vo sti; za ni miv pri mer so »Hiške slo ven ske Is tre«. Ne ka te ri naši so go vor ni ki so izra zi li mne nje, da bi bilo tre ba k raz vo ju tu riz ma pri sto pi ti sku paj in ce lo vi to, saj bi le tako pri va bi li ter za do vo lji li raz - lične in te re se obi sko val cev. Goja (2015) opi su je po bu do gle de raz pršene ga ho te la, ki se od vi ja v vasi Pad na. Ta pred stav lja inovati ven pri stop or ga ni za ci je tu ri stičnih na sta ni tev, ki jo do bro poz na jo v Ita - li ji in na Hr vaškem, raz pršen ho tel na po deželju slo ven ske Is tre pa je no vost. Že Na red (2005) je ugo to vil, da je tu ri zem po mem ben mo tor v re gio nal nem raz vo ju, saj omo goča obstoj in na dalj nji raz voj šte vil - nih pa nog, ki si cer ne bi ob sta ja le. Z raz vo jem tu riz ma lah ko pre bi vals tvo naj de delo v lo kal nem oko lju, se vključi v raz voj po deželja in s tem pri po mo re k us tvar ja nju ko ri sti za širšo oko li co. Me ni mo, da bi s po močjo starejših pre bi val cev lah ko obu di li ne ka te re de jav no sti in prak se, kar bi pris pe va lo k ohra - nja nju žive kul tur ne de diščine ter obo ga ti lo tu ri stično po nud bo. Z ob no vo ob sto ječih ob jek tov bi po skr be li za ar hi tek tur no de diščino, mlajši pre bi val ci pa bi se mo rali ak tiv no vključiti in do pol ni ti po nud bo. Iz od go vo rov smo raz bra li, da so go vor ni ki ce ni jo tudi ga stro nom sko po nud bo, se stav lje no iz do mačih se - zon skih spe cia li tet, kar bi lah ko v pri hod nje oživi lo pri de la vo in pre de la vo hra ne. Eko loške kme ti je, ki bi lahko ak tiv no pris pe va le h ga stro nom ski po nud bi, na ob močju pred vi de ne ga KP Dra go nja niso šte - vil ne, pre težno pa so us mer je ne v olj kars tvo in vi no grad ništvo. Ker ob močje ni pri mer no za in tenziv no kme tijs tvo, bi lah ko re kli, da je večina pri de la ne hra ne ka ko vostne, žal pa je pri de la ne ga pre ma lo, da bi pre se glo po tre be pri de lo val cev ozi ro ma sa moo skr bo. Ne koč je bilo v slo ven ski Is tri pre cej živi no re - je, da nes pa sko raj nič. Nek da nji pašniki so se spre me ni li v gozd, za raščajo pa se tudi dru ga zem ljišča. Reja drobnice, konj ali go ve da bi bila zelo do bro došla za ohra nja nje kul tur ne po kra ji ne. Pre se ne ti lo nas je, da so so go vor ni ki pri de la vo eko loških pri del kov bolj po ve zo va li s ka ko vost no tu ri stično po nud bo kot s ka ko vost jo bi va nja in z last no os kr bo. Kot lah ko skle pa mo, je eko loška pri de la va hra ne za nje pred - vsem vir za služka, mor da tudi zato, ker se sami lah ko os kr bi jo s pri del ki poz na nih pri de lo val cev (so se dov, so rod ni kov, pri ja te ljev) brez cer ti fi ka ta eko loške pri de la ve ali jo pri de lu je jo sami. Bes sie re (1998) je pou - dar jal, da sta lo kal na hra na in ga stro no mi ja z vi di ka ohra nja nja kul tur ne de diščine za po dežel ski tu ri zem po memb ni lo kal ni iden ti te ti vsa ke ga ob močja, ki združuje ta lo kal ne proi zva jal ce, lo kal no pre bi vals - tvo in po dežel ski tu ri zem. Kom bi na ci ja tra dicije in ino va tiv no sti obi sko val cem po nu di lo kal ne jedi kot av ten tično ga stro nom sko iz kušnjo. Za raz voj de jav no sti, kot sta tu ri zem in eko loška pri de la va živil, je do stop nost proi zvo dov za po - trošnike zelo po memb na in jo omo gočajo do bre po ve za ve med va smi ter va smi in ur ba ni mi sre dišči. So go vor ni ki so me ni li, da je za raz voj naj bolj za led ne ga dela slo ven ske Is tre, to je Kra jev ne skup no sti Gra din, ki je ob meji s Hr vaško, cest na po ve za va z obal nim de lom naj večja težava. Nek daj jih je z do - li no Dra go nje po vezovala utr je na pot, ki je da nes upo rab na le za po hod ni ke, si cer pa so na se lja po ve za na z obal ni mi me sti po ve li ko daljši ce sti. Do Ko pra po tre bu je jo 45 mi nut, do Pi ra na več kot uro. Jav ni 73 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi av to bu sni pro met omo goča ne kaj po ve zav dnev no in večina pre bi val cev upo rab lja oseb ni avto. Do mačin je izra zil upa nje in dvom, da bo kdaj v pri hod no sti ob nov lje na po ve za va z do li no Dra go nje. »Čebopark, setozagotovonebozgodilo.« So go vor ni ki se za ve da jo tudi obre me ni tev oko lja z od pad ni mi vo da mi, še zla sti, če bi razvi ja li tu ri zem in bi se po večalo šte vi lo pre bi val cev. Pou da ri li so pričako va nja, da se neu re je no od va ja nje od pad nih voda in div ja od la ga lišča od pad kov čim prej ure di jo, niso pa ome ni li, da bi v tej sme ri lah ko ve li ko na re di li sami. Rast lin ske ali dru ge biološke čis til ne na pra ve so do bra možnost za čiščenje od pad nih voda v majh nih na se ljih, ve li ko sta rih div jih od la ga lišč od pad kov je bilo od stra - nje nih v pre te klih čis til nih ak ci jah, za na sta ja nje no vih pa ni raz lo gov, saj je od voz od pad kov ure jen. Tri je sogo vor ni ki so ome ni li tudi po tre bo po bolj ure je nih ko le sar skih in po hod niških po teh, saj se tudi oz načene poti zelo hi tro za ra ste jo in po sta ne jo ne pre hod ne. Pred log o za va ro va nju ob močja bi vprašani pod pr li, ven dar so ob tem izra zi li ne go to vost, kako bi režim va ro va nja na ra ve v KP Dra go nja vpli val na pre bi val ce v vsa kod nev nem živ lje nju in gos po dar - je nju z last ni no. Stri nja jo se, da je tre ba za va ro va ti iden ti te to Is tre, is tr ske ga člo ve ka, kul tur no in na rav no de diščino ter dru ge na rav ne vred no te, hkra ti pa si želi jo uprav lja nje, ki bi do vo lje va lo raz voj in vla ga - nja v gos po dar ske de jav no sti (tu ri zem, kme tijs tvo in obrt). Me ni jo, da bi pre strog režim va ro va nja za vi ral raz voj in fra struk tu re in lo kal ne ga gos po dars tva, ob no vo stavb, no vo grad nje in tako da lje. Pri se lje ni so - go vor nik je tudi pou da ril, da neo kr nje na na ra va in skri te za ni mi vo sti »sameposebi« ne bodo pri teg ni le obi sko val cev, da je tre ba po skr be ti za in ter pre ta ci jo na rav nih vred not, po nu di ti ak tiv no preživ lja nje pro - ste ga časa na po deželju in pri mer no os kr bo. Meni, da brez de jav no sti, ki bi pri teg ni le obi sko val ce kot po sa mez ni ke, družine ali manjše sku pi ne, jih za držale na ob močju več dni in omo gočile iz va ja nje v vseh let nih časih, ni smi sel no gra di ti na sta ni tev. »Oddnevnihobiskovalcevimajokoristisamogostilne,paše tovečinomaobkoncihtedna«, nam je še po ve dal. 6 Sklep Ak tiv na ude ležba pre bi val cev pri iz va ja nju stra te gij raz vo ja lo kal nih skup no sti ter pri va ro va nju na - ra ve in oko lja je pre poz na na kot nuj na, učin ko vi ta in de mo kra tična. No vo dob ne po li ti ke raz vo ja po deželja to odo bra va jo kot po mem ben de jav nik in z na me nom, da bi pre bi val ce po deželja us trez no ak ti vi ra li, to vrst ne po li ti ke nu di jo sreds tva in možno sti za mreženje ter pro jekt no so de lo va nje. Ven dar med tem, ko se ne ka te ri ak tiv no udeležuje jo in po zor no sprem lja jo ak tiv no sti, us mer je ne k traj nost ne mu razvo - ju po deželja slo ven ske Is tre, je večina pre bi val cev sla bo sez na nje na s to vrst ni mi pri ložnost mi in do ga ja njem ter red ko so de lu je. Gle de tega so so go vor ni ki mne nja, da je tre ba do mačine več in red no ob veščati, spod - bu ja ti in an gažira ti. V zad njih le tih je si cer moč opa zi ti do ločene spre mem be na bo lje. Tudi pre bi val ci vasi na ob močju pred vi de ne ga KP Dra go nja so se začeli po ve zo va ti in izob li ko va le so se po bu de za raz voj na nji ho vem ob močju, ki so us mer je ne v traj nost ne prak se v kme tijs tvu in pod jet ništvu ter pod pi ra jo va ro va nje okolja. Ugo to vi li smo, da se vsi so go vor ni ki do bro za ve da jo ka ko vo sti bi val ne ga oko lja in ve li ke ga po ten cia - la na rav nih vi rov, kot so gozd, ro do vit na prst, raz no vrstnost na rav ne ga oko lja. Me ni jo, da je tre ba vse to ohra ni ti, hkra ti pa raz vi ja ti de jav no sti, ki bodo z de lov ni mi me sti za držale in pri teg ni le mla de prebi - val ce ter pris pe va le k še boljši ka ko vo sti bi va nja vseh. Možno sti vi di jo v raz vo ju pod jet ništva oziroma so cial ne ga pod jet ništva in v oživ lja nju obr ti. Pri liv in for ma cij o do brih prak sah in ino va tiv nih pod jet - niških ide jah, ki us pešno de lu je jo drug je, je pris pe val k ob li ko va nju mne nja, kako po deželje slo ven ske Is tre ume sti ti v no vo dob ne pro ce se. Pred leti so tako le red ki ver je li v raz voj tu riz ma v no tra njo sti po - deželja slo ven ske Is tre, saj je bilo raz šir je no mne nje, da se po deželje ne more ko sa ti z raz vi to in uve ljav lje no tu ri stično po nud bo obal nih mest. Da nes ni več tako. Do mačini pre poz na va jo priložno sti, po ve za ne s traj - nost ni mi ob li ka mi tu riz ma, kjer obi sko val ci želi jo dožive ti av ten tičnost ter prežive ti pro sti čas v sti ku z na ra vo in tra di ci jo. So go vor ni ki so si cer mne nja, da bi bila v tem po gle du po treb na boljša »prepoz- navnostobmočjainskupnablagovnaznamkaizdelkov«, s ka te ro bi bilo mo goče do seči višjo do da no 74 Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga … vred nost. Me ni jo, da je za uvr sti tev ob močja na tu ri stični zem lje vid po treb na tudi zgod ba, ki pri tegne ter ure je na tu ri stična in fra struk tu ra. Zahvala:Predstavljenaštudijajedelširšeraziskavezamagistrskodeloz naslovom»Presojamožnosti inpogojevsoudeležbeprebivalcevv trajnostnemrazvojulokalneskupnosti«,kijojeJaninaTorkarzagovar- jalanaUniverzinaPrimorskem.Stroškejezikovnegapregledabesedilasoavtoricekrileizprojektast.3044601, kigafinanciraÖstersjöstiftelsen(http://ostersjostiftelsen.se).Avtoricesezahvaljujejog.Ferletičuz Mest- neobčineKopering.Gojizaposredovanepodatketerga.Klemenczajezikovnipregledangleškegaprevoda. 7 Viri in li te ra tu ra Arn stein, S. R. 1969: A lad der of ci ti zen par ti ci pa tion.Jour nal of the Ame ri can In sti tu te of Plan ners 35-4. DOI: https://doi.org/10.1080/01944366908977225 Bar ke, M., New ton, M. 1997: Spain, its re gions and the EU »LEADER« ini tia ti ve: some cri ti cal pers - pec ti ves on its ad mi ni stra tion. Pub lic Po licy and Ad mi ni stra tion 12-3. DOI: https://doi.org/10.1177/ 095207679701200306 Bes sie re, J. 1998: Lo cal de ve lop ment and he ri ta ge: Tra di tio nal food and cui si ne as tou rist at trac tion in ru ral areas.So ciolo gia Ru ra lis 38-1. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00061 Bo ström, M., Rabe, L., Ro de la, R. 2015: En vi ron men tal non-go vern men tal or ga ni za tions and tran sna - tio nal col la bo ra tion: The Bal tic Sea and Adria tic-Io nian Sea re gions. En vi ron men tal Po li tics 24-5. DOI: https://doi.org/10.1080/09644016.2015.1027057 Bron di zio, E. S., Os trom, E., Young, O. R. 2009: Con nec ti vity and the go ver nan ce of mul ti le vel so cial- eco lo gi cal systems: The role of social ca pi tal. An nual Re view of En vi ron ment and Re sour ces 34. DOI: https://doi.org/10.1146/an nu rev.en vi ron.020708.100707 Dar gan, L., Shuck smith, M. 2008: LEADER and in no va tion. So cio lo gia Ru ra lis 48-3. DOI: https://doi.org/ 10.1111/j.1467-9523.2008.00463.X Den zin, N. K. 2010: Mo ments, mi xed met hods and pa ra digm dia logs. Qua li ta ti ve In quiry 16-6. DOI: https://doi.org/10.1177/1077800410364608 Den zin, N. K., Lin coln, Y. S. 2000: Hand book of Qua li ta ti ve Re search. Lon don. Evrop ski kme tij ski sklad za raz voj po deželja. Pro gram raz vo ja po deželja, 2013. Med mrežje: http://www.pro gram-po de ze lja.si/sl/prp-2007-2013/raz voj ne-osi/4-os-lea der (12. 5. 2016). Goja, D. 2015: Raz voj vasi Pad na in vi zi ja raz pršene ga ho te la. Sous tvar ja mo traj nost ni raz voj ob močja po rečja Dra go nje in po deželja Slo ven ske Is tre. Ko per. Guštin, Š., Po točnik Sla vič, I. 2015: Pre poz na va nje in pro stor ska raz me sti tev konf lik tov na po deželju. Geo graf ski vest nik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87105 Haz ler, V., Koščak, M., Ma ka ro vič, M., Pelc, S., Zajc, M., Ko kolj-Prošek, J., Ko kalj, V. 1999: Na vo di la za iz ved bo pro gra ma uva ja nja CRPOV in iz de la vo raz voj ne ga pro jek ta CRPOV. Mi ni strs tvo za kme - tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub lja na. High, C., Ne mes, G. 2007: So cial lear ning in LEADER: Exo ge nous, en do ge nous and hybrid eva lua tion in ru ral de ve lop ment. So cio lo gia Ru ra lis 47-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-9523.2007.00430.x Jer man, K. 2011: Družbe no gos po dar ski in pro stor ski vi di ki os kr be sta rejšega pre bi vals tva na ko pr skem po deželju. Di plom sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Klad nik, D., Pi pan, P., Gašpe rič, P. 2014: Poi me no va nje Pi ran ske ga za li va. Geo gra fija Slo ve ni ja 27. Ljubljana. Ko kolj-Pro sek, J., Go lo bič, B. 2002: Ce lost ni raz voj po deželja in ob no va vasi: CRPOV 1990–2002 – primeri do brih praks. Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub lja na. Kovách, I. 2000: LEADER, A new so cial or der, and the Cen tral and East-Eu ro pean coun tries. So ciologia Ru ra lis 40-2. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00140 75 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi Krušec, K. 2016: (Sub)ur ba ni za cij ski pro ce si v mest ni občini Ko per s pou dar kom na de mo graf skih gibanjih v ob dob ju 2005–2015. Za ključno delo, Fa kul te ta za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem. Ko per. Lukšič, J. 1998: Okolj ske ne vlad ne or ga ni za ci je v Slo ve ni ji. Teo ri ja in prak sa 35-5. Man ni gel, E. 2008: In te gra ting parks and peo ple: How does par ti ci pa tion work in pro tec ted area ma - na ge ment? So ciety and Na tu ral Re sour ces 21-6. DOI: https://doi.org/10.1080/08941920701618039 Mest na občina Ko per. In ter no gra di vo o in ve sti ci jah na po deželju. Ko per, 2017. Mi le stad, R., Bar tel-Kra toch vil, R., Leit ner, H., Ax mann, P. 2010: Being clo se: The qua lity of so cial relations - hips in a lo cal or ga nic ce real and bread net work in Lo wer Au stria. Jour nal of Ru ral Stu dies 26-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrur stud.2010.01.004 Mo se ley, M. J. 2003: Ru ral De ve lop ment: Prin ci ples and Prac ti ce. Lon don. Mreža za pre po rod Is tre. Med mrežje: http://pre po ro di stre.weebly.com/ (12. 5. 2016). Na red, J. 2005: Spod bu ja nje tu riz ma in in stru ment traj nost ne ga re gio nal ne ga raz vo ja. IB re vi ja 39-4. Občina Pi ran. In ter no gra di vo o in ve sti ci jah na po deželju. Pi ran, 2017. Os trom, E. 1990: Go ver ning the Com mons: The Evo lu tion of In sti tu tions for Col lec ti ve Ac tion. Cambridge, MA. Os trom, E. 2000: Col lec ti ve ac tion and the evo lu tion of so cial norms. The Jour nal of Eco no mic Perspec - ti ves 14-3. DOI: https://doi.org/10.1257/jep.14.3.137. Pelc, S. 2000: Pro jekt ce lost ne ga raz vo ja po deželja in ob no ve vasi. Ljub lja na: geo gra fi ja me sta. Ljubljana. Pe rez, J. E. 2000: The LEADER pro gram me and the rise of ru ral de ve lop ment in Spain. So cio lo gia Rura - lis 40-2. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00142 Plum mer, R., Fitz Gib bon, J. 2006: Peo ple mat ter: The im por tan ce of so cial ca pi tal in the co ma na - gement of na tu ral re sour ces. Na tu ral Re sour ces Fo rum 30-1. DOI: https://doi.org/10.1111/ j.1477-8947.2006.00157.x Po dre ka, J., Ro de la, R. 2013: Lo kal ne ak cij ske skupi ne in va ro va nje oko lja: pre gled vse bin pro jek tov, ki pris pe va jo k drugi osi Pro gra ma raz vo ja po deželja. Geo graf ski vest nik 85-2. Po točnik Sla vič, I. 2008: En do ge ni po ten ci jal po deželja. Dok tor sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni verze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Po točnik Sla vič, I. 2009: So ci la ni ka pi tal na slo ven skem po deželju. Dela 31. DOI: https://doi.org/ 10.4312/dela.31.2.21-36 Po točnik Sla vič, I. 2010: Ne oen do ge nous in- and out put of se lec ted ru ral areas. Re vi ja za geo gra fi jo 5-1. Pretty, J. N. 2003: So cial ca pi tal and the col lec ti ve ma na ge ment of re sour ces. Scien ce 302-5652. DOI: https://doi.org/10.1126/scien ce.1090847 Pretty, J. N., Smith, D. 2004: So cial ca pi tal in bio di ver sity con ser va tion and ma na ge ment. Con ser vation Bio logy 18-3. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1523-1739.2004.00126.x Ro de la, R. 2006: Tri glav ski na rod ni park: Ana li za iz kušenj lo kal ne ga pre bi vals tva. Ljub lja na. Ro de la, R., Udovč, A., Bo ström, M. 2017: De ve lo ping en vi ron men tal NGO po wer for do me stic batt les in a mul ti le vel con text: Les sons from a Slo ve nian case. En vi ron men tal Po licy and Go ver nan ce 27-3. DOI: https://doi.org/10.1002/eet.1735 Shuck smith, M. 2010: Di sin te gra ted ru ral de ve lop ment? Neo-en do ge nous ru ral de ve lop ment, plan ning and pla ce-sha ping in dif fu sed po wer con texts. So cio lo gia Ru ra lis 50-1. DOI: https://doi.org/ 10.1111/j.1467-9523.2009.00497.X The LEADER Ap proach: A  Ba sic Gui de. Luk sem burg, 2006. Medmrežje: https://ec.eu ro pa.eu/ agri cul tu re/si tes/agri cul tu re/fi les/pub li/fact/lea der/2006_en.pdf (12. 5. 2016). Tor kar, J. 2015: Pre so ja možno sti in po go jev sou de ležbe pre bi val cev v traj nost nem raz vo ju lo kal ne skup - no sti – štu di ja pri me ra. Ma gi str sko delo, Fakul te ta za Ma na ge ment Uni ver ze na Pri mor skem. Ko per. Tram puš, T. 2009: Stro kov ni pred log za za va ro va nje Kra jin ske ga par ka Dra go nja. Med mrež je: http://www.zrsvn.si/do ku men ti/63/2/2012/SP_p KPD_ZRSVN_feb09_2673.pdf (13. 8. 2016). 76 Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga … Vo grinc, J. 2008: Po men triangu la ci je za za go tav lja nje ka ko vo sti znans tve nih spoz nanj kva li ta tiv ne ga ra zi sko va nja. So dob na pe da go gi ka 59-5. Zorn, M. 2008: Ero sion pro ces ses in Slo ve ne Is tria. Part 1, Soil ero sion. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49102 8 Sum mary: Ru ral de ve lop ment in the pros pec ti ve Dra go nja Lands ca pe Park: a view point from ac ti ve in ha bi tants (tran sla ted by Ro mi na Ro de la) The pa per pre sents sum ma ri sed re sults of a study that was ai med at in ve sti ga ting the op por tu ni - ties for su stai nable de ve lop ment of the ru ral area lo ca ted wit hin the boun da ries of a pros pec ti ve pro tec ted area, the Dra go nja Lands ca pe Park, in south west Slo ve nia. In the past this area suf fe red out-mi gra tion and it is still spar sely po pu la ted to day. Out mi gra tion re sul ted in land aban don ment and fo rest re growth. We have re cently ob ser ved that the youn ger in ha bi tants, of whom many are newly sett led, star ted to be en ga ged in ini tia ti ves meant to im pro ve lo cal well-being and li ving con di tions. Ac ti ve in ha bi tants are a paramount re sour ce for ru ral de ve lop ment: tho se ac ti ve in com mu nity af fairs have an im por tant role in sprea ding out in for ma tion to ot her re si dents, they con tri bu te to main tai ning re la tions hips in the com mu nity and build so cial ca pi tal. We sought to study the way ac ti ve in ha bi tants en ga ge in com - mu nity af fairs and how they per cei ve chal len ges for ru ral de ve lop ment. This was ap proac hed by means of mul ti ple met hods. We first made a do cu ment analy sis in which we col lec ted in for ma tion about ac - ti vi ties that took place wit hin this ru ral area (Is tria). We re vie wed web si tes and ac ces sed re ports and re la ted ma te rials that were made avai lab le on-line by lo cal com mu ni ties and as so cia tions. Af ter that we un der took a non-ob tru si ve ob ser va tion of par ti ci pants in the works hop entit led »Crea ting Su stai - nab le Ru ral De ve lop ment of Is tria« which sought to pro mo te ac ti ve in vol ve ment of the lo cals in the plan ning and ma na ge ment of lo cal de ve lop ment. We ob ser ved how the par ti ci pants in te rac ted with one anot her, took no tes of the to pics dis cus sed and of the con cerns rai sed by the spea kers and the par - ti ci pants. As a third step we also car ried out semi-struc tu red in ter views with ten lo cal in ha bi tants who are ac ti vely en ga ged in ac ti vi ties, are mem bers of lo cal or ga ni za tions and/or are employed in the area this re search is fo cu sed on. We col lec ted in for ma tion about the awa re ness of, and in te rest in, ac ti ve par - ti ci pa tion in the ac ti vi ties meant to pro mo te su stai nab le de ve lop ment of this area, about the va luing of na tu ral re sour ces, and in formation about the lo cal needs and ex pec ta tions re gar ding qua lity of life. We have found out that our res pon dents are well awa re of lo cal af fairs, most of them have wor ked to - get her and have had a po si ti ve ex pe rien ce with de ve lop ment pro jects. Ac ti ve lo cals are the dri ving for ce of ru ral de ve lop ment in Slo ve nian Is tria, whi le de ve lop men tal and si mi lar pro jects are their main tool. Col la bo ra tion bet ween pro fes sio nals and the ge ne ral pub lic does not only bring about ma te rial as sets, but also in crea ses awa re ness, fo sters broa der edu ca tion and strengt hens lo cal iden tity. Ef forts to se cu re and use Eu ro pean and ot her funds for ru ral de ve lop ment have pro ved suc cess ful. As a re sult, buil dings and cul tu ral mo nu ments have been re fur bis hed, trans - port in fra struc tu re, village mar kets, and ot her cul tu ral he ri ta ge have been im pro ved or main tai ned. Tou rist in fra struc tu re has also been par tially set in pla ce, inc lu ding ac com mo da tion fa ci li ties, the ma tic, hi king and cycling trails, in for ma tion boards etc. Ho we ver, the re are still lots of un tap ped po ten tials. In or - der to boost the lei su re sec tor, tou rist of fer should be ex ten ded to ot her ser vi ces, which, in ad di tion to ac com mo da tion fa ci li ties, could inc lu de a ran ge of soft and edu ca tio nal ac ti vi ties. The study has as cer tai ned that res pon dents link ru ral de ve lop ment with su stai nab le forms of eco - no mic en ga ge ment, such as eco tou rism, or ga nic far ming, and the like. They see sco pe in small en ter pri ses, so cial en tre pre neurs hip, crafts and all the rest of what is ne ces sary to meet the needs of lo cal in ha bi - tants, but also the pro ces sing of agri cul tu ral pro ducts and ma nu fac tu ring of pro ducts from lo cal ma te rials. Res pon dents sup port the pre ser va tion of lo cal and tra di tio nal know led ge. They see sco pe in the 77 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi deve lop ment of ga stro no mic of fer that ma kes use of lo cal pro du ce (oli ve gro wing, vi ti cul tu re, cul ti va tion of ve ge tab les and fruit, har ve sting fruits and herbs, hun ting). The study has shown that the de ve lop ment of so cial ca pi tal falls be hind ot her as pects and this is a ma jor ob stac le to su stai nab le ru ral de ve lop ment of Slo ve nian Is tria. So cial ca pi tal is an im por tant as pect in ru ral de ve lop ment. The study high lights the im por tan ce of (self)awa re ness and com mit ment to par ti ci pa tion in com mu nity af fairs. Res pon dents have iden ti fied a need for a bet ter-or ga ni zed inf low of in for ma tion, the heigh te ning of awa re ness, and exc han ge of know led ge, which could be ac hie ved through a va riety of events, works hops, pre sen ta tions. With the analy sis of do cu ments and on li ne ma te rial we have found out that lots of events are or ga ni zed in the areas with ac ti ve lo cal as so cia tions (tou rist, cul tu ral and ot her). The se as so cia tions col la bo ra te and net work wi dely and are well em bed ded in lo cal af fairs, which sug gests that lar ger net works and/or com mu ni ties are mobi li sed in dif fe rent ways. This is, we be lie ve, a po si ti ve pros pect for the de ve lop - ment of ru ral Is tria. 78 Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga … SLEDI RURALNE DEDIŠČINE V URBANI POKRAJINI: OBZIDANI VRTOVI NA PRIMERU BOVŠKEGA AVTORJA dr. Blaž Ko mac ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija;blaz.komac@zrc-sazu.si dr. Do men Kušar Univerzav Ljubljani,Fakultetazaarhitekturo,Zoisovacesta12,SI–1000Ljubljana,Slovenija domen.kusar@fa.uni-lj.si DOI:10.3986/GV89104 UDK:911.37:712.35(497.473Bovec) COBISS:1.01 IZVLEČEK Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni:ob zi da ni vr to vi na pri me ru Bovškega Članekobravnavas kamnitimizidoviobdanevrtovenaBovškem.Vrtovisonastalinarobunaselja,kjer urbanastrukturaprehajav podeželsko.Zanjesoposebejznačilnivisokikamnitizidovi,kisoznačilnost sredozemskihkulturnihobmočij.Nastanekzidovokrogvrtovjepovezans čiščenjemkmetijskihzemljišč zaradilažjeobdelave,trajnejšorazmejitvijoparcelterpreprečevanjemprehodaživiniindivjadi.Tojepo- gostospregledanakulturnadediščina,sajsedanjarabaprostorainprostorskinačrtiobčineBoveckažeta majhnozavedanjeo pomenuzidovkotkakovostnihelementovprostora.Namenčlankajepredstavititipe, stanjeinnamenvrtnihzidovteropozoritinadejstvo,datakšniprostorskielementidvigajokakovostbival- negaokoljainpredstavljajorazvojni,zlastiturističnipotencial. KLJUČNEBESEDE geografija,arhitektura,vrtnizid,suhizid,vrt,kulturnadediščina,Bovec ABSTRACT Tra ces of ru ral he ri ta ge in ur ban lands ca pes: wal led yards in the Bo vec area ThisarticleexploresthewalledyardsintheBovecarea.Theseyardswerecreatedontheedgesofthetown, wheretheurbanstructuretransitionsintoa ruralone.Theyarecharacterizedbyhighstonewallstypical oftheMediterraneanculturalenvironments.Theiroriginsareconnectedwithclearingagricultural land tosemi-permanentlydelimitparcels,andtokeeplivestockandwildlifeout.Thisisa frequentlyoverloo- kedelementofculturalheritagebecausethecurrentspatialuseandthespatialplansoftheMunicipality ofBovecshowlittleconsiderationfortheimportanceofwallsashigh-qualityspatialelements.Thearticle presentsthetypes,currentstate,andpurposeofwalledyards,anddrawsattentiontothefactthatsuch spatialelementsincreasethequalityofthelivingenvironmentandprovidedevelopmentpotential,espe- ciallyintourism. KEYWORDS geography,architecture,wall,dry-stonewall,garden,culturalheritage,Bovec Uredništvojeprispevekprejelo21.junija2017. 79 Geografski vestnik 89-1, 2017, 79–97 Razgledi RAZGLEDI 1 Uvod V član ku obrav na va mo z zi do vi ob da ne vr to ve s pou dar kom na nji ho vi funk cio nal no in es tet sko naj po memb nejši se sta vi ni, kam ni tih vrt nih zi do vih. Ob mest ni vr to vi, ki jih obdajajo kam ni ti zi do vi, so po memb na po dežel ska pr vi na ur ba ne po kra ji ne. Kam ni ti zi do vi so po se bej značilni za sre do zem - ske po kra ji ne, kjer zaz na mu je jo tako ur ba na kot po dežel ska ob močja. V član ku pred stav lja mo za ni miv pri mer nji ho ve rabe na sti ku ur ba ne in po deželske rabe. Pro ce si spre mi nja nja po kra ji ne so prav na tem sti ku naj bolj in ten ziv ni (Raz pot nik Vi sko vi ć in Ko mac 2018), zato je za ni mi vo opažanje, da so obrav - na va ne po kra jin ske struk tu re sta bil ne. V član ku bomo naj prej pred sta vi li splošne značil no sti zi dov, jih nato obrav na va li kot nu jen se stav - ni del ob mest nih vr tov in pred sta vi li značilne tipe, na zad nje pa še nji hov po men v so dob no sti za stično ur ba no-po dežel sko ob močje. Na nje bomo na ve za li spre mem bo ne ka te rih kam ni tih zi dov v raz lične vr ste ograj, ozi ro ma po sta vi tvi jo le-teh, ki smo ji priča od kon ca prve sve tov ne voj ne da lje. Kam ni ti zi do vi spa da jo med ob sežne po sle di ce člo veške de jav no sti, običajno po vez ne s kme tijs tvom in us trez no kam nin sko pod la go. Gre za sta ro ob li ko zbi ra nja in »od la ga nja« od večnega ka me nja, vzpo - sta vi tev mej med par ce la mi, iz boljšanje mi kro pod neb nih raz mer ter raz mer za kme tijs tvo. Poznamo dva naj po go stejša tipa zi dov: opor ni zid in sa mo sto ječi zid. Opor ni zi do vi pre prečuje jo se se da nje in iz pi ra nje zem lje z višje ležečih pre de lov na nižje ležeče, zato so jih upo rab lja li na nag nje nem po vršju pri ob li ko va nju te ras (Gams 2003; Ažman Mo mir ski in Klad nik 2009; Klad nik s so de lav ci 2016). Opor ni zi do vi so bili zgra je ni po prin ci pu su he ga zidu iz us - trez ne ga kra jev ne ga grad be ne ga ma te ria la (tip A1 na sli ki 1). V no vejšem času se na me sto su he ga zidu uve ljav lja zi dan zid iz ka me nja in red ke je ope ke ozi ro ma vli ti ar mi ra no be ton ski zid (tip A2 na sli ki 1). Eno- ali dvo red ni sa mo sto ječ zid pa je značilen pred vsem za rav ni ne. Po ne kod je grad nja takšnih zi dov močno spre me ni la po kra ji no. Kam ni ti zi do vi so po go sti na kra su, zato jih ime nu je mo tudi kraški zi do vi. Zgra je ni so iz skrb no zložene ga ka me nja, za kar se je uve lja vil izraz suhi zid oziroma su ho zid ali tudi su hi zid (med mrežje 1). Naj po go stejši so na Kra su in na sre do zem ski stra ni Di nar - ske ga kra sa, ob Soči se ga jo do Bovškega, so tudi na Hrušici, Na no su in Banjšicah. Manj jih je na Idrij skem in No tranj skem ter v Po sav skem hri bov ju (Gams 2003). Skrb na iz de la va in us tre zen lokal - ni ma te rial omo gočata ob sta nek zi do vom še da nes. Na Di vaškem kra su je pov prečna pro stor ska go sto ta 80 Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru … TIP A1 – oporni zid – suhozid TIP A2 – oporni zid – zidano (kamen, opeka, beton) Slika1:Tipaopornihzidovteras. D O M EN K U ŠA R takšnih su hih zi dov 100 m/ha, bli zu Lo kev pa je v ogra di nek da nje ga vrta to li ko kam na, da ga pri - de na 1 m2 vrta 278 kg, po ne kod v Dal ma ci ji pa tudi do dve toni (prib ližno 1,6 m3) na kva drat ni me ter (Gams 2003). Na Bovškem so bili v pre te klo sti značilni opor ni suhi zi do vi na su tih te ras, ki jim rečejo kašta (Hr - va tin 1988). Mír je sa mo sto ječ zid, prav tako gra jen po principu suhe grad nje, ki po go sto oz načuje last niško mejo, raz lični rast ni kul tu ri (Kaj zelj 1997). Dva takšna zi do va ob da ja ta pot, ob da ja jo pa tudi vr to ve. Zato so míri značilni za oko li co na se lij. Na Val va sor je vi po do bi Šta nje la so pred vho dom v na se lje vid - ni ob cest ni zi do vi in ogra jen na sad drev ja (Pa njek 2015). Škot ski ma te ma tik W. A. Ca dell, ki je leta 1817 pri po to val na Kras, je opa zil, da je v Li pi ci bli zu ce ste »…naz drevesiporaščenemzemljišču,ograjenem z zidom…«, ko bi lar na za vzre jo konj (Shaw 2000, 110–111). Za obrob je na se lja Bo vec so značilni mo gočni zi do vi, ki ob da ja jo do mačije in nji ho ve vr to ve ter »manjkajomalokje« in so, kot ugo tav lja Me lik (1962, 338) očitno »dediščinaizvelikedavnine« (sli ka 2). Zi do vi oko li vr tov v Bov cu so na sta li na robu sta rih de lov na se lja, kot sta sre dišče in del no Dvor, manj pa jih je v go ste je po zi da nem osred ju in oko li no vejših de lov na se lja. Značilni so tudi za večje kme ti je v oko liških va seh, kot sta Čez soča in Žaga ter za raz ložena na se lja okrog Bov ca, kot sta Rav ni Laz in Za vr zel no na po bočjih Rom bo na (Hr va tin 1988), kjer so bile pre sta je. Me lik (1962, 359) ugo - tav lja, »…dasotizidovisamovariantastarodavnegaobičaja,dasodoločeneprostorezavarovalipred nekontroliranimprehajanjemživine…«, kar pod pi ra tudi Mo ritsch (1969). To vrst no za va ro va nje je bilo po treb no, saj so živi no na Bovškem po zi mi po go sto gna li od ene pre sta je k dru gi, kjer so jo kr mi li s se - nom. Tak način hra nje nja živi ne se raz li ku je od ti ste ga na pri mer v Bo hi nju, kjer je bila živi na čez zimo v va seh po hle vih, seno pa so z višje ležečih se ni kov pri pe lja li v do li no s san mi (Me lik 1950). V Bov - cu je ohra nje no ust no izročilo, da so tako vi so ke zi do ve gra di li tudi za va ro va nje pred vol ko vi (Pa vlin 2017); iz vor in for ma ci je lahko iščemo naj poz ne je na kon cu 19. sto let ja. Pred vol ko vi so živi no, ki se je pa sla na po bočju Rom bo na, po noči va ro va li tudi tako, da so ko pa li jame, v ka te rih so ku ri li ogenj (takšna 81 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi Slika2:Kamnitastrukturaeneganajstarejšihzidovv Bovcu. BL A Ž KO M AC jama je bila pred de set let ji še vid na nad Bov cem; Ho sner 2017.) ali pa so ime le glo bo ke jame funk ci - jo pa sti (od tod le din sko ime Wәčja ali Volčja jama nad Čez sočo). Nas prot no pa Pag ni ni (1966) pou dar ja zi do ve kot način oz načeva nja meje za seb ne last ni ne. To po se bej ve lja za raz me ji tev za seb nih vr tov, kot jih obrav na va mo v tem član ku, in skup ni mi zem - ljišči neob de la ne ga sve ta, pot mi ali pašniki, na ka te rih je pra vi co do paše uživa la širša vaška skup nost. Tudi na Kra su ima jo zi do vi, po leg funk ci je va ro va nja red kih njiv pred sun ki bur je, funk ci jo oz načeva - nja ter raz me je va nja po se sti in last ni ne. Pro ces ogra je va nja po se sti je na Kra su do ku men ti ra no po te kal v dveh fa zah: v 18. sto let ju so raz de lje va li srenj sko zem ljo med člane skup no sti in nato gra di li mejne zidove med no vi mi par ce la mi sre di bivše gmaj ne, dru gič pa so par ce le ogra je va li po zem ljiški od - ve zi leta 1848 (Pa njek 2015). Tudi v an gleški po kra ji ni Yorks hi re so naj več su hih zi dov zgra di li na začetku no ve ga veka, ko so fev dal no zem ljo raz de li li med kmete. Ge net sko so zi do vi stran ski proi - zvod me lio ra ci je zem ljišč, zato so jih pri nas naj več zgra di li v ob dob jih raz šir ja nja njiv in trav ni kov (Gams 2003). Z ra zi sko va njem takšnih zi dov se je uk var ja lo že ve li ko av tor jev, bis tve no manj ra zi ska ni pa so zi - do vi zno traj na se lij, kjer je pro stor pre dra go cen za večje ne po zi da ne par ce le. Na robu na se lij ali pa v na se ljih, ki so na sta la kot pred mest ja in so bila brez ob zid ja, pa je bila večja možnost po se do va nja večjih par cel. Hiše niso bile str nje ne ena ob dru gi, pač pa so ime le oko li tudi pro ste po vršine, ki se jih lah ko ob zi da. Eden od raz lo gov za to so bile tudi zah te ve vars tva pred požarom, saj se je v str nje nih na se ljih požar lažje širil s stre he na stre ho (Kušar 2003). »Postavasavoloognanakmetih« (1795) zah - teva med hišami raz mak vsaj ene ga sežnja ali klaf tre, kar je ena ko 1,896 m. Med hišami pri po roča sa je nje dre ves z ve li ko list ja (oreh), ki naj bi pre prečeva la šir je nje požara. Pro sta zem ljišča med stav ba mi so bila na me nje na raz lični rabi (obrt na, skla diščna, re krea tiv na, es tet ska, pri de lo val na), last ni ki pa so jih iz raz ličnih vzro kov ogra di li. Z raz vo jem na se lij so se spre mi nja le tudi te po vršine, a so se po vršine in zi do vi kljub temu mar sik je ohra ni li do da nes. Za raz vo jem grad be ne teh ni ke in do stop nostjo no vih ma te ria lov so se ne ka te ri pr vot ni suhi zi do - vi začeli umi ka ti zi da nim. Sled nje so ka sne je začele iz po dri va ti raz lične vr ste ograj, ki so še ved no ohra nja le vlo go »zidu« kot ele men ta raz me ji tve, vi zual ne ovi re za za go tav lja nje za seb no sti in kot način pre prečeva - nja do sto pa na ogra je na zem ljišča. V član ku obrav na va mo zi do ve kot za ni miv ele ment po kra ji ne, ki od se va jo po ve za nost po dežel ske in (sub)ur ba ne po kra ji ne. Za ra di svo je sta ro sti so eno od vid nih zna menj družbeno-gos po dar ske ga pre - ho da. Ra zi ska vo smo na re di li, ker me ni mo, da gre za po memb no pr vi no tako za ni mi ve stične po kra ji ne, kot je ur ba no-po dežel ski kon ti nuum. Bo vec je pri mer kra ja z raz me ro ma do bro ohra nje ni mi zi do vi, ki so se stav ni del ur ba ne ce lo te zno - traj in na robu na se lja ter ka ko vo sten ele ment ur ba no-po dežel ske ga kon ti nuu ma ozi ro ma ur ba no po hištvo. Ra zi ska li smo po men teh zi dov, nji hov na sta nek, upo ra bo in spre mem bo v dru ge ob li ke »zi dov«. Zi - do vi so na mreč ne po sred no po ve za ni tudi z ze le ni mi po vršina mi, ki jih ome ju je jo, te pa so zelo pomemb ne za ka ko vost živ lje nja v na se ljih (Ti ran 2016). Bovški zi do vi so hkra ti se stav ni del ob močja ob zi da nih vr tov in dvo rišč ter tvo ri jo kul tur no de diščino z ve li kim po ten cia lom za na dalj nji raz voj. Pr vot na funk ci ja pri de la ve ze le nja ve, ki je bila nekdaj živ - ljenj ske ga po me na za upo rab ni ke, da nes po me ni vse bolj pri ljub lje no ob li ko vr tičkars tva ozi ro ma lah ko omo goča do dat no tu ri stično po nud bo v ob li ki pri de la ve bu tične eko loške ze le nja ve za go ste ali pa za - go tav lja za se ben ze len pro stor – park v ur ba nem sre dišču. Zato bi bilo nuj no tre ba do seči večje za ve da nje o bo gas tvu pri last ni kih ter vr to ve in zi do ve sku paj z ohra nje no na sel bin sko struk tu ro us trez no zaščiti - ti. V ra zi ska vi smo pre ve ri li tre nut no sta nje zaščite zi dov in vr tov v Bov cu s stra ni države in občine. Način zaščite smo nato pri mer ja li z zaščito ru ral ne de diščine v ur ba nem oko lju Ljub lja ne in si cer na pri me ru Kra kov skih vr tov. Ti vr to vi si cer niso pri mer lji vo ogra je ni z zi do vi in ogra ja mi kot v Bov cu, ven dar tvo ri jo sku paj z na sel binsko struk tu ro ne ločlji vo po ve za no za ključeno ru ral no ce lo to v ur ba - nem oko lju. 82 Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru … 2 Me to de Ra zi ska va se je osre do točila na Bo vec, kjer smo s po močjo pri mer jav raz ličnih načrtov, kot so fran - cis cej ski ka ta ster, so do bni ka ta str ski načrt, di gi tal ni or to fo to grafski po sne tek, og le dov na te re nu in z upo ra bo so dob ne teh no lo gi je ugo tav lja li os nov ne last no sti zi dov ter raz mer je med zi do vi in ur ba ni - zi ra no ce lo to. Ti po lo gi jo zi dov smo iz de la li na pod la gi raz vr sti tve zi dov v slo ven ski grad be ni za ko no da ji in te ren skem ogledu sta nja. Na te me lju sin te ze pri dob lje nih po dat kov smo ugo to vi li pre vla du joč tip zi dov, nji hov po men v pro sto ru, li kov no spo ročil nost in ten den ce raz vo ja. Da bi ugo to vi li stop njo pre poz nav no sti in va ro va nja teh pro stor skih kva li tet v urad nih do ku mentih, smo pre ve ri li tre nut no ve ljav ni Občin ski pro stor ski načrt Občine Bo vec (2013) in obrav na va li va ro - va nje to vrst ne ga dela ur ba ne ce lo te. 3 Vrt ni zi do vi Na Bovškem so, po dob no kot drug je na kra su, kmet je sprav lja li v kupe in zla ga li v mej ne ter pod - por ne zido ve ka me nje, ki je za ra di kme tij ske ero zi je pred vsem za ra di paše in ora nja ne neh no si li lo na po vršje. Suhi zi do vi ob da ja jo par ce le in poti; med par ce la mi so zra sli značilni suhi zi do vi, grob lje, go - mi le, kašte in míri ter s ka me njem tla ko va ne in ob da ne poti. To po kra ji no uvršča v sre do zem ski kul tur ni pro stor. Za kul tur no po kra ji no kra sa so značilne pr vi ne, s ka te ri mi so omo gočili in va ro va li svo jo kme - tij sko de jav nost, kot so de la ne vr tače (Gams 1991), kul tur ne te ra se (Klad nik s so de lav ci 2016) in kamniti zi do vi (Pa njek 2015). Čeprav so to vrst ni ele men ti po se bej značilni za kras, pa niso iz ključno značil - nost kraških po kra jin (Lago 1994; Ni cod 1987). Na ka ta str ski mapi Lo kev (na Kra su) iz pre te kle ga sto let ja je vri sa nih okrog sto okro gla stih ograd, ki so va ro va le nji vi ce pred žival mi (Gams 1987). Suhi zi do vi, značilni za kraška ob močja, so po stav lje ni na te melj, ki za go tav lja zidu sta bil nost. Temelj se stav lja jo večji kam ni, po loženi na te ren, ki je bil očiščen zem lje in ko re nin. Na te melj so po stav lje ni kamni, ki se vo do rav no pri le ga jo na le ga ni stra ni spod njih ter tudi v vo do rav ni sme ri so sed njim. Kamni mo ra jo biti us trez no iz bra ni, saj v vid nem licu zi dov ni izra zi tih iz bo klin ali vbo klin. Suhi zid je običajno zgra jen kot dvoj ni: na te melj sta vzpo red no po loženi dve vr sti kam nov, med ka te ri ma je pra zen prostor ali rega. Ta je za pol nje na z manjšimi kam ni ter prečniki, ki po ve zu je jo vr sti in da je jo zidu opo ro (Juva - nec 2005). Upo ra ba kam na pri grad nji je v Po sočju zna na od praz go do vi ne da lje (Deu 2014). Ker je zid suh, lah ko voda ob na li vih pro sto od te ka in ne iz pi ra ma te ria la iz zidu. Poškod be zi dov so red ke in naj - večkrat po sle di ca na rav nih de jav ni kov, kot so zmr zal, po tres ali pla ze nje. Zato tak zid po tre bu je le občasna manjša vzdrževal na dela, kot so ravna nje kam nov, za pol ni tev reg in po dob no (Zu pančič in Vi naz za 2015). Po seb na ob li ka kam ni tih zi dov so vrt ni zi do vi, ki ob da ja jo vr to ve in dvo rišča ter jih lah ko vi di mo na obrob ju na se lja Bo vec. Bovški vrt ni zi do vi so mo gočni in vi so ki. Nji ho va višina po ne kod pre se ga dva me tra, kar je več od višine odra sle ga člo ve ka. De be li so več kot pol me tra. Ve li kost zi dov je ne ko - li ko po ve za na z ve li kost jo vr tov, ki jih ob da ja jo: večji kot je vrt, višji in ma siv nejši so zi do vi. Zi do vi so po večini zi da ni in po ve za ni z malto (Čok 2014). Zi do vi so skrb ne je iz de la ni v Bov cu in bližje na se lja, bolj od da lje ni pa so nižji. Pa njek (2015) ugo - tav lja, da so tudi na Kra su zi do vi v bližini na se lij višji in bolj pra vil nih ob lik. Zi da ni zi do vi, ki ob da ja jo poti (sli ka 3) in vr to ve v na se ljih in tudi zu naj njih, so znak pre vla de živi no re je, ki je bila v pre te klo sti po gla vit na gos po dar ska pa no ga na tem ob močju. Za Bo vec je bilo značilno, da je »…vsastrukturamestne- gaprebivalstva[je]takšna,dasetakojvidi,dabivajotuskupajkmetjeinmeščani…« (Me lik 1962, 346), pre vla du je jo pa hiše z agrar no za sno vo. Lega Bov ca na vznožju Rom bo na je po sle di ca sti ka flišnih kam nin z ap nen cem, na no sov gli na stih se di men tov in več manjših iz vi rov, ki ne pov zročajo takšnih težav kot hu dour niški Soča in Ko rit ni ca, ob ka te ri je si cer v Vo den cah že v 12. sto let ju iz pričan mlin (Ko mac 2001; Ci glič s so de lav ci 2012). Pod Bov cem je prod na ravni ca Bovške te ra se, ki je prav tako olajšala ob de la vo, Rom bon pa je na se lju dajal 83 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi 84 Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru … Slika3:VzdolžzidovnajužnemdeluBovcatečepozunanjistraniodvzhodaprotizahodupešpot. BL A Ž KO M AC Slika4:Franciscejskikatasterizobdobja1811–1813. za vet je pred se ver ni kom. Lega vrt nih zi dov na robu Bov ca je po ve za na tudi z nje go vo lego ob zgo do - vin sko po memb ni poti (Kla vo ra 2003). Stav be na se ver nem in pred vsem južnem robu na se lja ob da ja jo ob zi da ni vr to vi, zu naj njih pa na se lje na se ve ru in jugu ob da ja ta pro met ni ci, na vzhod u in za ho du pa da nes del no pre kri ta po točka. Glav na pro met ni ca se pred Bov cem raz ce pi na dva dela, ki ok le pa ta sre - dišče na se lja, in po ve zu je ta nekdanjo sa mo stoj no na se lje Dvor, ome nje no že leta 1256, s sre diščem na se lja (pri mer jaj Fran cis cej ski ka ta ster na sli ki 4). Zi do vi v Bov cu so zgra je ni iz lo kal ne ga kam na. Za grad njo zi dov so upo ra bi li ploščate blo ke iz peščen - ja ka iz flišnih kam nin z vznožja Rom bo na in ap nenčaste prod ni ke z Bovške te ra se. Po be se dah do mačina (Kra va nja 2017) so po prvi sve tov ni voj ni lom ljen ka men v Bo vec spuščali z žičnico s po bočij Rombona. Iz ena ke ga grad be ne ga ma te ria la so zgra je ne tra di cio nal ne bovške hiše. Ker zi do vi ob da ja jo vr to ve, vodi - jo va nje širo ka in vi so ka vra ta, ki pa so po videzu pre pro sta (sli ka 6). Nad vra ti je pra vi lo ma ozka strešica, ki je po leg vrat edi ni okras zi dov. Vra ta so tudi edi na od pr ti na v zi do vih, ki ni ma jo lin ali stran skih vrat. Po do ben pri mer naj de mo v Ko privštici v Bol ga ri ji. Kraj je doživel zla to dobo v času bol gar ske ga na rod ne ga pre bu je nja. Bo ga te hiše iz tega ob dob ja so za va ro va ne kot kul tur ni spo me ni ki. Ur ba no zasnovo na se lja do ločajo par ce le, ob krožene z zi dom, zno traj ka te rih so vrt, park in hiša. Zi do vi so zi da ni, trdnost jim da je jo vo do rav ne vzdolžne in prečne le se ne vezi, pred dežjem pa jih va ru je stre ha. Vra ta na dvo - rišče ozi ro ma v hišo so edi na od pr ti na v zi do vih. Raz lo gi za tak način grad nje so bili v tem pri me ru var nost ni, saj je bil kraj večkrat pri zo rišče upo rov pro ti (oto man ski) ob la sti (Gheor giev in Shi pe va 1972). Zi do vi na Bovškem pro pa da jo za ra di sta ro sti, za ne mar ja nja in poškodb v prvi sve tov ni voj ni ter ob po tre sih v le tih 1976, 1998 in 2004, zato jih je tre ba stal no ob nav lja ti in vzdrževa ti. To od se va tudi v da našnji ti po lo gi ji, saj je malo zi dov, ki so gra je ni kot suhi zid. V struk tu ri in iz gle du zi dov se zr ca li tudi na pre dek na področju grad be ne teh ni ke in večje do stop no sti raz ličnih gra div v zad njih de set letjih, 85 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi Slika5:VrtnarobusrediščaBovca,nakateremdanesstojizdravstvenidom,obdajavisokvrtnizid (Melik1962,358). 86 Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru … Slika6:Jonkovvrtnizidv Bovcusokrasilamogočnavrata(Melik1962,357). 0 100 m območje obravnave Legenda Avtorja vsebine: Blaž Komac in Domen Kušar Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2016 Slika7:PredeliBovcaz večjimštevilomzidovinvrtov. kar je po ka zal te ren ski og led. Ka men je še ved no glav ni grad be ni ma te rial, za ve zi vo pa služi mal ta, ki na re di zid vit kejši in traj nejši. Po be se dah do mačina (Pavlin 2017) naj bi v pre te klo sti v mal to da ja li jajčne be lja ke, da bi do se ga li višjo trd nost. Za zaščito pred dežjem in zmr za ljo je vrh nji za ključek zaob - ljen. Ne ka te ri no vejši zi do vi so zgra je ni iz ar mi ra ne ga be to na, prav tako so ar mi ra no be ton ski zaključki zi dov in pre kla de pri pre ho dih. Ena ka je tudi zaščita gor nje ga dela zi dov, ki va ru je pred vre men ski mi vpli vi in hkra ti omo goča večjo var nost v pri me ru po tre sa. Po leg teh gra div se v zi do vih po jav lja jo ko - vin ske mreže in le se ne late, ki za pol nju je jo polja med kam ni ti mi ozi ro ma ar mi ra no be ton ski mi ste briči in niz kim zi dom pri tleh. Z raz vo jem teh no lo gi je in večjo do stop nost jo dru gih grad be nih ma te ria lov, so pr vot no funk ci jo zi dov prev ze le raz lične vr ste ograj. Te so ožje, ce nejše, ven dar tudi manj li kov no spo ročilne, zgo do vin - sko pričeval ne in traj nost no na rav na ne, saj zah te va jo sprot no vzdrževa nje. Nji ho va ved no po go stejša raba je po sle di ca dejs tva, da je po dročje zi dov in ograj v Slo ve ni ji za po stav lje no ozi ro ma pre puščeno sti hi ji. Suhi zid, ogra je, zi dan zid in po dob no spa da jo po Ured bi o uved bi in upo ra bi enot ne kla si fi ka - ci je vrst ob jek tov in do ločitvi ob jek tov držav ne ga po me na (Ured ba o uved bi … 2003) med »dru ge« grad be ne inženir ske ob jek te (CC-SI kla si fi ka cij ska šte vil ka 24205) in ni ma jo svo je razvrsti tve. Ured - ba o raz vrščanju ob jek tov gle de na zah tev nost grad nje (Ured ba o raz vrščanju … 2013) uvr sti suhi zid med ogra je (na zem ljišču iste višine) ali pod por ne zi do ve (med zem ljišči raz ličnih višin). Višin ske ome - ji tve gle de raz vr sti tve so do 0,5 m (eno stav ni ob jek ti), 0,5–1,5 m (ne zah tev ni ob jek ti), 1,5–25 m (manj zah tev ni ob jek ti), nad 25m (zah tev ni ob jek ti). Za ni mi vo je, da ista Ured ba (Ured ba o raz vrščanju…2013) žive meje in na pri mer le se ne ga plo ta sploh ne obrav na va kot ob jekt. Prav tako Urba ni stični ter mi no - loški slo var (Mi he lič, Hu mar in Nikšič 2015) ne vse bu je ter mi nov ogra ja in zid. Oba tudi ni sta na ve de na med ur ba no (ulično) opre mo. Našteto od se va v pro stor skih ak tih lo kal nih skup no sti, kjer se osre do - točajo na zah te ve za ob jek te, medtem ko je opredelitev zidov in ograj zapostavljena. Posledica je kao tično sta nje na po dročju ob li ko va nja zi dov in ograj, kjer si lah ko vsak in ve sti tor za mi sli svoj tip zidu ali ogra - je, ki v zad njem času na do meščajo zi do ve. Pri tem trpi ce lost ni iz gled ur ba ne ga in po deželskega oko lja. Pro ces za me nja ve tra di cio nal nih kam ni tih zi dov se je v zad njem sto let ju od vi jal tudi na Bovškem. Tako lah ko da nes na Bovškem za sle di mo šest glav nih ti pov »ločeval nih zi dov« in ograj (sli ki 8 in 9): • Suhi zid (tip B1), je na re jen iz ka me nja in je ver jet no naj sta rejša ob li ka zi dov (Zu pančič in Vi naz za 2015; Deu 2015). Zah te va zna nje in spret nost, saj je ka me nje tre ba zložiti tako, da se ne po ruši. Vzdrževa - nje ta ke ga zidu je eno stav no, saj ob se ga le utr di tev zrah lja nih sti kov. Gams (1991; 2003) ugo tav lja, da so kam ni ti zi do vi stran ski re zul tat pri la ga ja nja zem ljišč in to rej pred vsem ob li ka od la ga nja ka - me nja, čeprav so obe nem raz me je va li par ce le, va ro va li ob de la na zem ljišča pred živi no in oz načeva li in di vi dual no po sest; nji ho va funk ci ja je zato bila kom plek sna. Tudi Ra di nja (1987) su him zi do vom pri pi su je mul ti funk cio nal nost. Kam ni ti zi do vi naj bi bili stran ski re zul tat vse večje pri sot no sti in raz - po ložlji vo sti ka me nja za ra di spre memb rabe zem ljišč v zgo do vin ski dobi, pa tudi ero zi je. Hkra ti po menijo suhi zi do vi tudi pro stor biot ske pe stro sti, saj omo gočajo mi kro razmere za živ lje nje raz - ličnim rast lin skim in žival skim vr stam (Bun ce 2017). • Poln zi dan zid (tip B2) po me ni ome ji tev fi zičnega do sto pa in je hkra ti tudi vi zual na pre pre ka. Zid je iz lo kalnega ma te ria la, kot sta ka men, ope ka. Za ve zi vo upo ra bi jo mal to boljše ali slabše ka ko vo - sti. Tak zid s svo jo maso re gu li ra mi kro pod neb je, saj se pod vpli vom son ca pod ne vi se gre je, po noči pa od da ja to plo to. Tak zid ima zelo dol go živ ljenj sko dobo, če ima na vrhu us tre zen za ključek – »stre - ho«, ki ga va ru je pred pro ni ca njem vode v  no tra njost. Živ ljenj sko dobo lah ko še po daljšamo z obo je stran skim zaščit nim ome tom. • Le se na ogra ja (tip B3) je po gost ome ji tve ni ele ment na gozd na tih ob močjih in v alp skih po kraji nah. Z nav pičnimi, v tla za bi ti mi koli in vo do rav ni mi le tva mi, ki so običajno iz lesa slabše ka ko vo sti, doseže ome ji tev pri sto pa, gle de na raz mak med le tva mi pa je tudi vi zual na pre pre ka. Na me sto vo do rav nih le tev so lah ko tudi nav pične ali poševne, s čimer lah ko izra zi mo li kov no spo ročilen vzo rec. Za ra di pro pa da nja lesa, iz po stav lje ne ga vre men skih vpli vom, taka ogra ja po tre bu je sprot no vzdrževa nje oziroma na do meščanje pro pa da jočih in uničenih ele men tov. 87 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi 88 Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru … • Ko vin ska (mrežna) ogra ja (tip B4) je ena naj cenejših možno sti fi zične ločitve do sto pa na par ce lo. Na Bovškem se je po ja vi la po kon cu prve sve tov ne voj ne, ko je bila med vo jaškimi os tan ki tudi žična mreža. Takšna ogra ja ome ju je pri stop, ne pa vi zual ne ko mu ni ka ci je. Na me sto ko vin ske mreže se da - nes upo rablja jo tudi mreža iz umet ne mase, ste kle ni pa ne li in po dob no. • Pri kom bi na ci ji »zi dov« raz ličnih ti pov (tip B5) gre običajno za kom bi na ci jo zi da ne ga spod nje ga dela ter ko vin ske ga ali le se ne ga zgor nje ga dela. Na ta način se iz ko ri sti jo do bre last no sti spodnjega, zi - da ne ga dela (trd nost, manjša občut lji vost na vre men ske in tal ne vpli ve) in le se ne ga ali ko vin ske ga zgor nje ga dela (eno stav nost in ce ne nost, pro soj nost). • Go sta za sa di tev gr mičevja in dru ge ga ze le nja (tip B6) je pred vsem vi zual na pre pre ka, čeprav je lah - ko tudi učin ko vi ta fi zična ovi ra, v od vi sno sti od vr ste ze le nja in go sto te za sa di tve. Pre gra da je še bolj učin ko vi ta, če je kom bi ni ra na z mrežno ogra jo. Tako ime no va na »ze le na ogra ja« je traj nost na in oko - lju pri jaz na rešitev ločeva nja par cel. Ker gre za živ or ga ni zem, po tre bu je stal no nego, pred vsem v vzdrževa nju žele ne ob li ke in zlasti višine. TIP B1 – kovinska (plastična) ograja TIP B2 – lesena ograja TIP B3 – zidan zid (beton, kamen, opeka) TIP B4 – zelena ograja (živa meja) TIP B5 – suhozid (kamen) TIP B6 – zid – ograja (kombinacija različnih materialov) Slika8:Tipizidovinograj. D O M EN K U ŠA R 4 Funk cija zi dov in vr tov Pr vot no so ime li zi do vi ver jet no pred vsem dve funk ci ji: obramb no ali zaščitno in last niško. Prva je ob se ga la va ro va nje pre bi val cev, na se lja, vr tov in pri del kov pred div jad jo in dru gi mi ne po vab lje ni - mi go sti, dru ga pa po me ni ome ji tev last niških par cel. Sled nje je značilno za zi do ve, ki ob da ja jo od do mačij ločene zem ljiške par ce le, kar je značilno za južni del Bov ca. Za obrob je na se lja pa je po memb na še tret - ja funk ci ja, in si cer gos po dar ska. Vrt ni zi do vi so po sred ni ka zal nik kul tu re vrt narstva (sli ka 10), ki od se va sre do zem ski kul tur ni vpliv in je (bila) na Bovškem »… zelov čislihinv vrtnihgredahgojijoobilosa- dežev,kisodeležnizeloopazneskrbnenege…« (Me lik 1962, 359). Z ob li ko va njem in ohra nja njem vr tov v na se ljih je ne po sred no po ve za no ur ba no vrt nars tvo. Gre za po seb no – sta ro dav no ob li ko kme tij ske de jav no sti, ki pa zno traj ob zi da nih mest ni bila raz šir je na, saj je bil pro stor zno traj ob zid ja pre dra go cen za to vrst no de jav nost. Uve lja vi la se je v na se ljih iz ven mest - nih ob zi dij. Pr vot no je bila na me nje na pre skr bi pre bi val cev in meščanov z ze le nja vo (Šker janc 1970). To sa moo bramb no, last niško in gos po dar sko funk ci jo vr tov v smi slu sa moo skr be pre bi vals tva s hrano ozi ro ma me nja ve in pro da je viškov pri de la ne ze le nja ve, da nes dopolnju je jo so cial na in izo braževal na funk ci ja, funk ci ja ohra nja nja kul tur ne de diščine ter tu ri stična funk ci ja. V Lon do nu je to vrst na de javnost da nes zelo raz vi ta: »Pridelovanjeseodvijanakomercialnihobratihv mestnemzelenemobroču,namajhnih zasebnih,javnihaliobčinskihvrtovihintudinabalkonih,terasahinstrehah.Najboljpogostipridelkiso sadjeinzelenjava,meso,jajca,mleko,medinvino…« (Vad nal in Alič 2008, 202). Za Bo vec je po membno, da so nek da nji vr to vi os ta li ob zi da ni tudi po tem, ko je kme ti ja pro pad la ali je pre ne ha la de jav nost vrtnars - tva in se je funk ci ja par ce le spre me ni la v par kov no ali sta no vanj sko. Že Me lik (1962, 338) ugo tav lja, da se »… viditežnja,dajihobdržijov sklenjenemobsegu,patudivratadaohranijov dobremstanju…«. 89 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi Slika9:StarodavnivrtnizidovinajužnistraniBovcasodelomaobnovljenialijihnadomeščajoograje. D O M EN K U ŠA R 90 Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru … V vrt nih zi do vih to rej vi di mo po mem ben ele ment kul tur ne de diščine, saj nam po ma ga jo raz ložiti za sno vo na se lja in kažejo na nek da njo de jav nost, ki ima v so dob nem tu ri stičnem gos po dars tvu lah ko zo pet po memb no vlo go. So dob ne tu ri stične kme ti je na pri mer kot višek ga stro nom ske po nud be ponujajo vrt ni ne »iz do mačega vrta«. Ana li za rabe pro sto ra v Bov cu (med mrežje 2) je po ka za la, da je po ka ta stru de jan ska raba večine zem ljišč »po zi da no zem ljišče«, ne gle de na re snično sta nje v na ra vi. Na ob močju »po zi da nih« zem ljišč so tudi ze le ne po vršine, kot so vr to vi, ze le ni ce in sa dov nja ki (Šmid Hri bar 2016). Te ren ski og led je po - ka zal, da do mačini do bro skr bi jo za vr to ve. Gre di ce so ob de la ne, tra va je po košena, mej ni zi do vi ure je ni. Vr to vi ozi ro ma deli vrtov so na me nje ni pri de la vi ze le nja ve, dru god so po kri ti s tra vo. Na njih ra ste jo sad na in tudi okra sna dre ve sa. Le manjši del vr tov za se da jo začasni ob jek ti (ba ra ke) ali pa kot tla ko - va na po vršina služi za par ki rišče. »Kme tij ska zem ljišča« so zu naj ob močja nase lja. Po na men ski rabi večina par cel us tre za na me nu »osred njih ob močij cen tral nih de jav no sti«. Bis tve no manj je »sta no vanj - skih po vršin, po vršin za od dih, re krea ci jo in šport« (na pri mer igrišča) ter »po vršin za tu ri zem« (ho te li). Pri mer vključeva nja ze le nih zem ljišč – vr tov v mest no tki vo je mest ni pre del Kra ko vo v Ljub lja ni. Kra ko vo je bilo po leg so sed nje ga Tr no ve ga zna no kot ljub ljan ski »solatendorf« – ob močje pri de la ve so - la te in os ta le ze le nja ve, ki so jo nato pro da ja li na osred nji mest ni tržnici. Tr nov ske vr to ve so po dru gi sve tov ni voj ni večino ma po zi da li z večsta no vanj ski mi blo ki, med tem, ko je bilo Kra ko vo z značil ni mi hiškami ob glav nih uli cah na oz kih in dol gih par ce lah vrtov leta 1986 zaščite no z mest nim od lo kom. Ve ljav ni Pro stor ski plan občine Ljub lja na (med mrežje 3) ohra nja tra di cio nal ne ga ba ri te in na memb - nost stavb na tem ob močju, prav tako pa je zaščitil tudi po vršine vr tov. Vr to vi so raz de lje ni na ozke in dol ge parcele, ven dar te med se boj niso ločene z zi do vi. Vr to vi so da nes v treh skle nje nih ob močjih skup - ne po vršine 18.530m2. Skle nje no ob močje vr tov za ključuje jo hiše ozi ro ma kam nit ali opečni zid. Ob močje, ki je ko nec prejšnje ga sto let ja stag ni ra lo, da nes doživlja raz cvet za ra di ze le nih po vršin, miru in bližine ožjega sre dišča me sta. Žal je ra zi ska va o raz vo ju tega ob močja po ka za la, da niti last ni ki zem ljišč in pre - Slika10:Primerobdelanihzemljiščmedzidoviinograjami. BL A Ž KO M AC 91 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi Slika11:»Sopotje«. BL A Ž KO M AC bi val ci, niti mest na občina ra zen for mal no izražene želje po ob no vi in ohra nja nju vr tov, ni ma jo avten - tičnega in te re sa po ohra nja nju vr tov in nji ho vem po slans tvu kot kme tij ski ter tudi so cial ni, kul tur ni in izo braževal ni de jav no sti (Vad nal s so de lav ci 2011). Pri mer ja va par cel v Bov cu z rabo par cel v Kra ko vem kaže za ni mi ve re zul ta te. Par ce le v Kra kovem so majh ne. Po de jan ski rabi so opre de lje ne kot »po zi da na zem ljišča«, in to ne gle de na sta nje v na ra - vi. Na »po zi da nih zem ljiščih« tre nut no ra ste ze le nja va. Tu je po ložaj po do ben kot v Bov cu. Bis tve na raz li ka pa je v na men ski rabi. Par ce le v Kra kovem so na me nje ne »sta no vanj ski po vršini, po vršini za vr tičke, par kom« in dru ge mu. Pred vsem pa skle nje na ob močja kra kov skih vr tov tvo ri jo par ce le z na - men sko rabo »po vršin za vr tičke«. Zi do vi v Bov cu so ime li še eno po memb no funk ci jo, to je pre hod nost. Do izgrad nje ob voz ni ce leta 2006 so glav ne pro met ne poti vo di le z vzhod a (iz sme ri Pre de la in Vršiča) pro ti za ho du (v smer Ko ba ri da) in obrat no sko zi sre dišče Bov ca. Do stop do južno ležečih kme tij skih zem ljišč pa je bil po več oz kih po teh. Med po sa mez ni mi parce la mi Bovškega po lja so na mreč na sta le poti, ki jih ob da ja jo zi do vi (sopotje; slika 11), in vo di jo čez trav ni ke ali v sre dišče na se lja. Z zi dom ob da ni vr to vi so značilni za rob no ob močje na se lja, kjer teče glav na ce sta. Od tam se pro ti sre dišču na go sto ce pi jo stran ske uli ce in poti. Na sta nek zi dov vzdolž poti se zdi nuj na po sle di ca dejs tva, da so bila ob de lo val na zem ljišča v bližini vasi pre pre de na z mrežo poti. Ker je po po teh iz na se lja ho di la živi na, ki so jo gna li na pašo, so zi do vi bližje na selja običajno višji kot bolj od da lje ni. V Za brez ni ci in na Je zer skem so funk ci jo zidov, ki so ome je va li pot, po ka te ri je živi na ho - di la na pašo, prev ze la dre ve sa. To vr sten po kra jin ski ele ment se ime nu je »stag ne«, na Je zer skem pa »uli ce« (Bad ju ra 1953; Šmid Hribar in Li sec 2011). Te melj na funkci ja zi dov je tako zaščita in di vi dual nih ob de - la nih zem ljišč pred živi no, ki hodi po jav ni, skup ni poti. Zi do vi na Bovškem so mo ra li biti višji tudi za ra di pre vla de drob ni ce, ki v nas prot ju od go ve da lah ko pre ha ja čez nizke zi do ve. Zi do vi so obe nem ja sno ozna - čeva li mejo med za seb ni mi zem ljišči (Pa njek 2015, 51), zato je ra zum lji vo, da so po ve za ni z večjimi kme ti ja mi. Po dob ne poti, ob zi da ne s su him zi dom, srečuje mo da nes po kra su in vzhod ni ja dran ski obali. 5 Raz pra va Družbeno-gos po dar ske spre mem be v Po sočju pa tudi po go sti po tre si in dru ge ne pri li ke so v zad - njih de set let jih sla bo vpli va li na ome nje ne vrt ne zi do ve. Ne ka te re so po rušili za ra di za go tav lja nja do stop no sti in grad nje širših poti. Dru gi tr pi jo za ne mar ja nje za ra di opuščanja rabe vr tov. Po ne kod so na robu na se lja zra sle nove stav be, ki po sne ma jo sta ro dav no po do bo v po me nu, da par ce le ne ob da ja zid, tem več ogra ja, lah ko pa tudi ob zid je, kot je pri mer pod nek da njo bovško vo jašnico. Po ne kod so zno traj vr tov zra sli po možni ob jek ti, ki so lah ko začasni ali pa zi da ni, red ko pa celo sta no vanj ske stavbe. To vrst no ten den co kaže tudi Občin ski pro stor ski načrt občine Bo vec (2008), ki pra vi, da je na teh ob močjih do vo lje na grad nja eno- in dvos ta no vanj skih stavb, ob zi da ni vr to vi pa niso po se bej izv ze ti kot pro stor ska eno ta ozi ro ma jih pro stor ski iz ved be ni po go ji, celo izrec no do ločajo kot ob močje po zi da - ve (na pri mer ob močje BO40) ali jav ne in fra struk tu re – šole (BO37). Občina Bo vec v svo jih pro stor skih raz voj nih do ku men tih teži k zgo sti tvam v pro stor skem pla nu (27. člen). Fak tor za zi da no sti naj ne bi pre se gel 0,2, fak tor izra be pa ne 0,6. Ve li kost grad be ne par ce le se do loči mi ni mal no 125 m2/os. Sta ri del Bov ca sodi v ob močje re gi stri ra ne nepre mične de diščine Bo vec – Trško je dro, EŠD 10007 (Stro kov ne za sno ve vars tva … 2008). To ob močje ob se ga sta ri del Bov ca. Obrav na va ni zi do vi so po - večini v tem ob močju. To ve lja za zi do ve v sre dišču kra ja, na se ver nem in ju go za hod nem delu, med tem ko so ohran je ni zi do vi na ju govz hod nem delu kra ja iz ven zaščite ne ga ob močja. Po be se dah An drej - ke Ščukovt (2017) z  Za vo da za vars tvo kul tur ne de diščine Nova Go ri ca (v  na da lje va nju ZVKD Nova Go ri ca), ki skr bi za to ob močje, vedo za ob močja zi dov v oko li ci Bov ca, ven dar žal ni ma jo do - volj sred stev in ka dra za nji ho vo ovred no te nje. Za ka kršne koli po se ge v  ob močju re gi stri ra ne ne pre mične de diščine je tre ba pri do bi ti kul tur no vars tve ne po go je in nato so glas je. ZVKD Nova Go - ri ca si pri za de va za ohra nje va nje teh zi dov z iz da jo po go jev, ki zah te va jo ohra ni tev ozi ro ma ob no vo zi dov po prin ci pu teh ni ke grad nje, ki je značilna za nje, in z upo ra bo lo kal ne ga ma te ria la. Te ren ski og led je po ka zal raz lično stop njo ohra nje no sti, ob nov in no vo gra denj »zi dov«. Og led je po ka zal, da so ljud je po kon cu prve sve tov ne voj ne za pol ni lo zi dov začeli upo rab lja ti vo jaške os tan ke – mrežno ter bo dečo žico. Za ver ti ka le pa so upo rab lja li želez ne tra ver ze. Upo ra ba dru ge ga do stop ne ga in ce - nejšega ma te ria la se je na da lje va la tudi poz ne je. Da nes lahko vi di mo raz lične, že ome nje ne tipe zi dov ozi ro ma ograj. Zdi se, da je os nov ni na men teh zi dov, to je ločeva nje par cel, vr tov, os tal v zgo dovin - skem spo mi nu do mačinov, ven dar se se daj ve li ko krat raje prag ma tično od ločijo za ce nejšo raz ličico – ogra jo. Občinski pro stor ski načrt občine Bo vec (2008) ne po sred no ne va ru je zi dov in vr tov, ven dar v 7. od stav ku pra vi, »…dadopustnagradnjanesmeogrožativarstvenihobmočijinkulturnihvrednot /…/ in /…/ V  kolikor se pojavi ta režim, je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja pristojne službe…«. Ob tem je tre ba pri pom ni ti, da ur ba no-po dežel sko de diščino, ki jo obrav na va mo v pris pev - ku, niti na Bovškem niti v  Slo ve ni ji še ni bila pre poz na na ter zato tudi ne us trez no zaščite na in pred stav lje na. K tra dicio nal nim značil no stim po se li tve tega in dru gih ob močij na mreč brez dvo ma lah - ko prište va mo tudi ome nje ne zi do ve ter z nji mi ob da ne vr to ve na obrob ju na se lja in zno traj nje ga. Ogra je ni oto ki ze le nja (sli ka 5) kot os ta nek sta ro dav ne kul tur ne de diščine (sli ka 12) po me ni jo do - dat no vred nost tu ri stično us mer je ne mu kra ju, kot je Bo vec, kjer je večina na sta ni tve nih zmog lji vo sti v manjših ob jek tih (83 sob z 282 ležišči v hišah in 73 sob z 261 ležiščih v počit niških hišah) (med mrežje 4). Tu ri stična po nud ba občine te me lji pred vsem na ak tiv nem preživ lja nju pro ste ga časa z »adre na lin - ski mi« šport ni mi de jav nost mi (vod ni špor ti, zim ski špor ti, ko le sar je nje, po hod ništvo) (med mrežje 4) in del no kul tur no-zgo do vin ski mi (pred sta vi tev os tan kov prve sve tov ne voj ne v za pr tih pro sto rih in na pro stem). Te de jav no sti se običajno in ten ziv no od vi ja jo v enem delu dne va, dru gi del pa je na me njen počitku, kle pe tu o pre te klih doživ lja jih in pri pra vam na pod vi ge na sled njih dni. Sled nje se večino ma od vi ja v tu ri stičnih ob jek tih in v re sta vra ci jah ter bi fe jih v cen tru me sta Bo vec. Prav majh ne ogra je ne ze le ne po vršine na robu na se lja, ki pa so hkra ti v bližini nje go ve ga sre dišča, nu di jo us tre zen pol-ja ven ozi ro ma za se ben pro stor za ta dru gi del ak tiv ne ga preživ lja nja pro ste ga časa. S tem oprav lja jo so cio - 92 Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru … 93 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi loško funk ci jo gra je ne ga ze le ne ga oko lja. Pri mar ni na men ogra je nih vr tov – pri de la va ze le nja ve ter izo - braževal ni na men (spoz na va nje zdra ve ga načina pri de la ve hra ne) je za ra di majh ne ga ob se ga lah ko zgolj do pol ni tev tu ri stične po nud be. Del to vrst ne de diščine so na Bovškem že pre poz na li. Dvo rišče, na rečno ime »gouf«, je že po sta lo pro stor jav nih kul tur nih in dru gih do god kov ter te melj tu ri stične de jav no sti (med mrežje 5). Da pa bi zi do vi in zno traj njih ob da ni vr to vi služili tudi kot ar haični os ta nek pre te kle ga časa ter po sta li del pri vlačne zgod be kra ja, bi jih mo ra li last ni ki in lo kal na skup nost v širšem po me nu be se de spoz na ti kot del svo je ar hi tek tur no-ur ba ni stične de diščine ter us trez no z nji mi tudi rav na ti. Do seči sled - nje je zah tevna na lo ga, kar kažejo tudi re zul ta ti an ket o raz mer ju last ni kov in ob la sti do re vi ta li za ci je Kra ko ve ga (Vad nal s so de lav ci 2011). 6 Sklep Hišno oko lje in s tem po ve za no ur ba no-po dežel sko kul tur no po kra ji no na Bovškem se stav lja jo ma - lošte vil ni se stav ni deli. Kaj zelj (1999) jih našteje zgolj pet: »lašt,kašta,mir,plotinlesa« v pre ho dih. Ti pomembni deli bovške kul tur ne po kra ji ne kažejo skrom nost ure di tve ob hišnega pro sto ra in nje go vo po ve za nost s pr vo bit no po kra ji no, hkra ti pa pričuje jo o nje go vi sta ro dav no sti. Ne var nost se da nje ga časa je, da bi z ne pre mišlje ni mi po se gi v pro stor, pa četu di na te me lju ure - sničeva nja pro stor skih načrtov, ne po prav lji vo ra zob ličili to kul tur no de diščino in s tem iz gu bi li del svo je zgo do vi ne, ki se ra zo de va v pro sto ru. Pri mest ni vrt ni zi do vi so za ra di svo je kul tur no-zgo do vin ske vlo ge da nes po memb na pr vi na kul - turne po kra ji ne na Bovškem in tudi mar sik je drug je v Po sočju, kot smo vi de li pa tudi drug je v Slo ve ni ji. V da našnji dobi so po se bej po memb ni za ra di za go tav lja nja oto kov ze le nja sre di po zi da nih zem ljišč in Slika12:Primestnivrtoviinsadovnjakiterzidovi,kijihobdajajo,sobilipomembendelpokrajineza izdelovalcazemljevidaizleta1906(Festungs… 1906). na pre ho du na se lja ozi ro ma po zi da ne ga ob močja v okoli co, kar je lah ko po memb na pr vi na so dob ne tu ri stične po nud be. Zahvala:Raziskavajenastalav okviruraziskovalnihprogramovGeografijaSlovenije(P6-0101)in Trajnostnooblikovanjekvalitetnegabivalnegaokolja(P5-0068). 7 Viri in li te ra tu ra Ažman Momir ski, L., Klad nik, D. 2009: Ter ra ced lands ca pes in Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve - nica 49-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49101 Bad ju ra, R. 1953: Ljud ska geo gra fi ja: te ren sko izra zo slov je. Ljub lja na. Bun ce, B. 2017: The bio di ver sity of the dry-stone wall. Med mrežje: http://iale.uk/bio di ver sity-dry-sto ne-wall (18. 9. 2017). Ci glič, R., Hr va tin, M., Ko mac, B., Per ko, D. 2012: Karst as a cri te rion for de fi ning areas less sui tab le for agri cul tu re. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52103 Čok, B. 2014: Vzdrževa nje in grad nja pro sto sto ječih in pod por nih kraških su hih zi dov. Med mrežje: http://zvkds.si/si tes/www.zvkds.si/fi les/up loads/fi les/pub li ca tion/slo_zid.pdf (16. 5. 2015). Deu, Ž. 2014: Gra di mo za ju tri; pri ročnik za trajnost no grad njo s ka ta lo gom po nud ni kov. Ko ba rid. Fe stungs-Um ge bungs plan der Sper re Flitsch 2. Öster reic hisc hes Staat sarc hiv, Krieg sarc hiv. Wien, 1906. Fran cis cej ski ka ta ster za Pri mor sko, k.o. Bavšica (del Bov ca), list A31. Ar hiv Re pub li ke Slo ve ni je. Ljubljana, 1809–1813. Gams, I. 1987: Lo kev – zem lja in ljud je. Lo kev sko zi čas. Ljub lja na. Gams, I. 1991: Si ste mi pri la go di tve pri mor ske ga di nar ske ga kra sa na kme tij sko rabo tal. Geo graf ski zbor nik 31. Gams, I. 2003: Kras v Slo ve ni ji v pro sto ru in času. Ljub lja na. Gheorg hiev, S., Shi pe va, I. 1972: Ko privsh tit sa. So fi ja. Ho sner, E. 2017: Kam ni ti zi do vi v Bov cu (oseb ni vir, 8. 4. 2017). Hr va tin, M. 1988: Ne ka te re značil no sti zem ljiške raz de li tve in no vejše spre mem be izra be tal na Bovškem. Po kra ji na in ljud je na Bovškem. Ljub ljana. Ju va nec, B. 2005: Ka men na ka men. Ljub lja na. Kaj zelj, M. 1997: Bovška hiša. Ljub lja na. Kaj zelj, M. 1999: Bovška hiša po ve li ko nočnem po tre su. Ljub lja na. Klad nik, D., Ci glič, R., Geršič, M., Ko mac, B., Per ko, D., Zorn, M. 2016: Di ver sity of ter ra ced landscapes in Slo ve nia. An na les, Se ries hi sto ria et so cio lo gia 26-3. DOI: https://doi.org/10.19233/ASHS.2016.38 Kla vo ra, F. 2003: Am ple tium, Vliz, Plez, Flitsch, Belc: kdo dal po do bo je Bovškemu: o zgo do vi ni, življenju, ce sti in na se ljih na Bovškem. Tol min. Ko mac, B. 2001: The karst springs of the Ka nin mas sif. Geo graf ski zbor nik 41. Kra va nja, V. 2017: Kam ni ti zi do vi v Bov cu (oseb ni vir, 8. 4. 2017). Kušar, D. 2003: Vpliv požarov na raz voj in po do bo sred nje veških mest. Ur ba ni iz ziv 14-2. Lago, L. 1994: La me mo ria cul tu ra le del ter ri to rio. Le »ca si te«. Pie tre e pae sag gi dell’Is tria cen tro-meri - dio na le. Un cen si men to per la me mo ria sto ri ca. Fiu me. Med mrežje 1: Med mrežje: https://sve to val ni ca.zrc-sazu.si/to pic/457/kako-ime nu je mo-kra%C5% A1ke-kam ni te-zi do ve (12. 9. 2017). Med mrežje 2: http://www.e-prostor.gov.si/si/dostop_do_podatkov/vpogledi_v_podatke/mapa/javni_vpogled/ (26. 7. 2016). Med mrežje 3: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana (20. 3. 2017). Med mrežje 4: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dia log/Sa ves how.asp (9. 3. 2017). 94 Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru … Med mrežje 5: http://www.ne snov na de dis ci na.si/si tes/de fault/fi les/lto_bo vec_kon fe ren ca_cccva bi lo_ in_pro gram_so de lu jo ci_24_april_2014.pdf (9. 3. 2017). Me lik, A. 1950: Pla ni ne v Ju lij skih Al pah. Ljub lja na. Me lik, A. 1962: Bo vec in Bovško: re gio nal no geo graf ska študija. Geo graf ski zbor nik 7. Mi he lič, B., Hu mar, M., Nikšič, M. 2015: Ur ba ni stični ter mi no loški slo var. Ljub lja na. Mo ritsch, A. 1969: Das nahe Trie ster Hin ter land. Zur wirtsc haft lic hen und so zia len Ent wic klung vom Be ginn des 19. Ja hr hun derts bis zum Ge gen wart. Wien. Ni cod, J. 1987: Ame na ge ments agrai res dans de pe ti tes de pres sions kar sti ques (en Pro ven ce et dans les Cau ses, et dans quel ques régions de com pa rai son en Ita lie et You go sla vie. Karst and Man: Pro cee - dings of the In ter na tio nal Sympo sium on Hu man Influen ce in Karst. Ljub lja na. Občin ski pro stor ski načrt (OPN) Občine Bo vec. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 119/2008. Ljub lja na. Pag ni ni, M. P. 1966: La casa ru ra le nel Car so trie sti no. Atti Mu seo Ci vi co di sto ria na tu ra le di Trie ste 25-5. Pa njek, A. 2015: Kul tur na kra ji na in oko lje Krasa. Med mrežje: http://www.hip po cam pus.si/ISBN/ 978-961-6963-35-0.pdf (16. 5. 2016). Pa vlin, Z. 2017: Kam ni ti zi do vi v Bov cu (oseb ni vir, 8. 4. 2017). Po sta va sa volo ogna na kme tih. Ar hiv Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 28. ja nuar 1795. Ra di nja, D. 1987: Modern land im pro ve ment in Slo ve ne Di na ric Karst. Re mo val of rock on the con ti - nen tal side and sprea ding of clay on the lit to ral side of Karst. Karst and Man: Pro cee dings of the In ter na tio nal Sympo sium on Hu man Inf luen ce in Karst. Ljub lja na. Raz pot nik Vi sko vić, N., Ko mac, B. 2018: Agri cul tu re in mo dern lands ca pes: A fac tor hin de ring or fa ci - li ta ting de ve lop ment? Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.5170 Shaw, T. R. 2000: Fo reign Tra vel lers in the Slo ve ne Karst 1537–1900. Ljub lja na. Stro kov ne za sno ve vars tva kul tur ne de diščine za ob močje občine Bo vec. ZVKD Slo ve ni je, Ob močna eno ta Nova go ri ca. 2008. Med mrežje: http://giskd2s.situla.org/evrdd/SZ/eVRD_SZ_Bovec_2008_ 02_00.pdf (16. 5. 2016). Ščukovt, A. 2017: Vars tve ni sta tus zi dov v Bov cu (oseb ni vir, 10. 4. 2017). Šker janc, N. 1970: Mest na četrt Kra ko vo v Ljub lja ni. Geo graf ski vest nik 42. Šmid Hri bar, M. 2016: Va ro va nje in traj nost ni raz voj kul tur ne po krajine na pri me ru Ljub ljan ske ga barja. Geo ri tem 27. Ljub lja na. Šmid Hri bar, M. Li sec, A. 2011: Pro tec ting trees through an in ven tory and typo logy: he ri ta ge trees in the Ka ra van ke moun tains, Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS51108 Tiran, J. 2016: Mea su ring ur ban qua lity of life: case study of Ljub lja na. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ags.828 Ured ba o raz vrščanju ob jek tov gle de na zah tev nost grad nje. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 18/2013. Ljub lja na. Ured ba o uved bi in upo ra bi enot ne kla si fi ka ci je vrst ob jek tov in do ločitvi ob jek tov držav ne ga po mena. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 33/2003. Ljub lja na Vad nal, K., Alič, V. 2008: Mest no kme tijs tvo – ob li ke in iz kušnje. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 91-1. Vad nal, K., Jakše, M., Alič, V., Je reb-Bol ka, D. 2011: Par ti ci pa tiv no ra zi sko va nje večna men sko sti Krakov - skih vr tov kot pod la ge za ohra ni tev zaščite ne mestne kme tij ske kul tur ne de diščine. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 97-1. Zu pančič, D., Vi naz za, M. 2015: Su ho zid na grad nja v praz go do vi ni na Kra su. Kro ni ka 63-3. 95 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi 8 Sum mary: Tra ces of ru ral he ri ta ge in ur ban lands ca pes: wal led yards in the Bo vec area (tran sla ted by the aut hors) This ar tic le dis cus ses sto ne walls, a fea tu re com monly found in Me di ter ra nean and ot her cul tu ral areas. Their ori gins are con nec ted with clea ring agri cul tu ral land to fa ci li ta te far ming, to semi-per ma - nently de li mit par cels, and to keep live stock out. This lands ca pe ele ment is pre sen ted using the case of Bo vec, whe re walls enc lo se the lo cal yards and farms. They are an im por tant cul tu ral lands ca pe ele - ment and, be cau se lo cal ma te rials were used to build them and they are re la ted to the origin of sett le ment, they are clas si fied un der cul tu ral he ri ta ge. In ad di tion, they are an in te re sting ele ment of the sett le ment’s spa tial or ga ni za tion, which points to their con si de rab le age and the sett le ment’s con nec tion with the sur roun ding areas. In Bo vec and its en vi rons, the se struc tu res are now typi cally part of the sett le ment and its sur roun - dings. The sto ne walls enc lo se the gar dens and yards and then con ti nue into the ad ja cent land. A com pa ri son of old ca da stral maps, writ ten and oral sour ces, and field work re vea led an old buil ding tra di tion, which took into ac count the na tu ral con di tions and the re qui re ments of the in ha bi tants. At the same time, they are an exam ple of ru ral ele ments in the ur ban en vi ron ment. The re sults sho wed that this is a fre quently over loo ked ele ment of cul tu ral he ri ta ge, which also has tou rism po ten tial. To this end, the types of walls and their cur rent sta te and pur po se were exa mi ned. The walls ap pear in si de the sett le ment bet ween hou ses as well as on its ed ges. The lar gest number of them and the best- pre ser ved ones can be found on the sout hern side of Bo vec, whe re the sett le ment ex tends into a ba sin. The ori gi nal ma te rial used for the walls was sto ne ob tai ned from the im me dia te vi ci nity. They were built using the dry-sto ne wall tech ni que. La ter on, rock for the walls was also quar ried on the slo pes of Mount Rom bon. Af ter the First World War, lo cals used rem nants of mi li tary in fra struc tu re as buil ding ma te rial. The struc tu re of the walls then be gan to chan ge, with mi li tary welded wire mesh and bar bed wire being used in stead of sto ne. On the ot her hand, the con stant re no va tion and main te nan ce of the walls, which de te rio ra te due to age, ne glect, and da ma ge cau sed du ring the First World War as well as by the 1976, 1998, and 2004 earthqua kes, is ref lec ted in to day’s typo logy. Only a few of them were built as dry-sto ne walls. Their struc tu re and de sign also mir ror the pro gress made in con struc tion tech ni ques and the grea - ter avai la bi lity of va ri ous buil ding ma te rials in re cent de ca des, which was iden ti fied du ring a  site ins pec tion. Sto ne re mains the main buil ding ma te rial and mor tar is used as the bin ding agent, ma king the walls thin ner and more du rab le. A roun ded top was used to pro tect the walls from rain and frost. Among the more recent walls, some are built from rein for ced con cre te, which can also be found in the wall fi - nis hes and the lin tels abo ve the en try ways. The up per parts are also made of this ma te rial to pro tect the walls from weat her and pro vi de grea ter sa fety du ring earthqua kes. In ad di tion to the se ma te rials, me tal mesh and woo den slats can also be found in the se walls; they fill in the spa ces bet ween sto ne or rein for - ced-con cre te pil lars and a low wall near the ground. Hen ce, to day one can no lon ger speak of walls in the nar row sen se of the word, but in a broa der sen se that also en com pas ses ot her types of spa tial de li mi ta - tion. Ba sed on the ma te rial used, six ba sic types of »walls« bet ween yards were iden ti fied (Fi gu re 8): • Dry walls (Type B1) made of rocks are pro bably the ol dest type of wall. Ac cor ding to Gams (1991; 2003), sto ne walls are a side pro duct of adap ting the land and hen ce pri ma rily a met hod of de po si - ting rocks, even though they were also used to de li mit par cels, pro tect til led land from li ve stock, and demar ca te an in di vi dual pro perty; they thus had a com plex func tion. • So lid walls (Type B2) re strict physi cal ac cess and at the same time crea te a vi sual bar rier. The wall is made of lo cal ma te rial, such as sto ne and brick. If it has a sui tab le fi nish at the top (a »roof«) to pro tect it from wa ter see ping in si de, it can have an ex tre mely long ser vi ce life. • Woo den fen cing (Type B3) is a fre quent de li mi ta ting ele ment in woo ded areas and al pi ne lands ca pes. With their ver ti cal sta kes dri ven into the ground and ho ri zon tal rails, usually made of poo rer-qua lity wood, the se fen ces re strict ac cess, and de pen ding on the gaps bet ween the rails they also form a vi sual bar rier. 96 Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru … • Me tal (mesh) fen cing (Type B4) is one of the chea pest ways of physi cally re stric ting access to a par - cel. Such a fen ce li mits only the ac cess and not the vi sual com mu ni ca tion. Pla stic mesh, glass pa nels, and ot her si mi lar ma te rials are also used in stead of me tal mesh. • A com bi na tion of va ri ous types of »walls« (Type B5) usually inc lu des a com bi na tion of a lo wer ma - so nry part and an up per me tal or woo den part. This ma kes it pos sib le to make good use of the qua li ties of the lo wer ma so nry part (stur di ness and less sen si ti vity to weat her and ground ef fects) and the up - per part made of wood or me tal. • Thickly plan ted shrubs and ot her gree nery (Type B6) pri ma rily form a vi sual bar rier, but they can also ser ve as an ef fec ti ve physi cal bar rier, de pen ding on the type of gree nery used and its thick ness. Some of the se walls can be found in the old mar ket town area of Bo vec, which has been dec la red part of Slo ve nian sett le ment cul tu ral he ri ta ge. Un for tu na tely, the Nova Go ri ca Cul tu ral He ri ta ge Pro - tec tion In sti tu te, which is res pon sib le for this area, does not have suf fi cient funds and staff for sui table eva lua tion and pro tec tion. Ho we ver, the in sti tu te is in vol ved in pro ce du res for ob tai ning per mits to de ve lop the sett le ment he ri ta ge pro tec tion area by es tab lis hing cul tu ral-pro tec tion con di tions and is - suing ap pro vals. A site ins pec tion re vea led that locals mostly main tain the se walls, es pe cially on the sout hern edge of the town. Walls enc lo se the town’s green areas, es pe cially ve ge tab le gar dens and yards. A mix of green areas and ur ban lands ca pe pro vi des a hig her qua lity of life for the peo ple. Ho wever, it has been es tab lis hed that the cur rent spa tial use and the spa tial plans of the Mu ni ci pa lity of Bo vec show litt le con si de ra tion for the im por tan ce of walls as high-qua lity spa tial ele ments. Even green areas are not pro tec ted against de ve lop ment, in con trast to, for exam ple, the si mi lar case of the Kra ko vo neigh bor hood in Ljub lja na. The pur po se of this pre sen ta tion is to draw at ten tion to this type of cul tu ral he ri ta ge, which is of ten over loo ked, and to en cou ra ge spa tial plan ners to take into ac count and pre ser ve the se as sets in the towns’ spa tial plans. At the same time, the se types of spa tial ele ments im pro ve the qua lity of the li ving en vi - ron ment and pro vi de de ve lop ment po ten tial, es pe cially in tou rism. 97 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi 98 ODNOS DO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN VIRI ZNANJA O TRAJNOSTNEM RAZVOJU ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE V SLOVENIJI AVTORJA dr. Va len ti na Brečko Gru bar UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI–6000Koper,Slovenija valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si dr. Gre gor Ko vačič UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI–6000Koper,Slovenija gregor.kovacic@fhs.upr.si DOI:10.3986/GV89105 UDK:91:37.061:502.131.1(497.4) COBISS:1.01 IZVLEČEK Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja o traj nost nem raz vo ju štu den tov geo gra fi je v Slo ve niji Prispevekpredstavljarezultateraziskaveo odnosuinvirihznanjao trajnostnemrazvoju(TR)študentov geografijenavsehtrehjavnihuniverzahv Sloveniji.Naspletnoanketojeodgovorilo175študentovozi- roma34%populacijeprvičvpisanihštudentovgeografijenaprviindrugistopnjiv študijskemletu2016/2017. Dvetretjiništudentovmenita,dajenjihovapredstavao TRdobra.Tisti,kivišjevrednotijolastnopozna- vanjeTR,muhkratipripisujejovečjipomeninmenijo,dasonjegovevsebineboljpovezanes študijem. Rezultatikažejo,daznanjeo trajnostnemrazvojuvečinomapridobivajos formalnimizobraževanjem, vendarpanismodokazali,dabideležodzačetkadozaključkaštudijastatističnoznačilnonaraščal.Pričako- vanoso,pomnenjuštudentov,medpredmetištudijskihprogramovs TRnajboljpovezanitisti,kjerježe izimenapredmetapričakovativsebineo TR.NajvečrazličnihpredmetovsonavedlištudentiUniverzev Ljub- ljani,najboljenakomernopasonavedberazporedilištudentiUniverzenaPrimorskem. KLJUČNEBESEDE geografija,trajnostnirazvoj,anketiranje,izobraževanje,univerze,Slovenija ABSTRACT At ti tu de to wards su stai nab le de ve lop ment and sour ces of know led ge of su stai nab le de ve lop ment among geo graphy stu dents in Slo ve nia Thepaperpresentstheresultsofthesurveyconductedamonggeographystudentsofallthreepublicuniver- sities inSloveniaregardingtheirattitudetowardssustainabledevelopment(SD)andsourcesofknowledge ofSD.175studentsor34%ofthegeographystudentspopulationoffirstandsecondcyclesinthestudy year2016/2017answeredtoonlinequestionnaire.TwothirdsofthemassessedtheirknowledgeofSDas good.Those,whoassessedtheirknowledgeofSDbeinghigher,simultaneouslythinkthatSDismoreimpor- tant andthatitscontentsismoreincorporatedintotheirs’study.Studentsgainedmostoftheirrespective knowledgethroughformaleducation.However,wehavenotproventhattheratioofknowledgegainedbyfor- maleducationstatisticallysignificantincreasesfromthebeginningtotheendofthestudies.Notsurprisingly, 99 Geografski vestnik 89-1, 2017, 99–114 Razgledi RAZGLEDI accordingtothestudents’opinionthegreatestconnectednesswiththeSDhavethosecourseswhereitcan beconcludedfromtheirnamesthattheyarestronglyconnectedwiththeSDcontents.Thebiggestlistof differentcourseswasreportedbystudentsoftheUniversityofLjubljana,themostuniformlydistributed listofdifferentcoursesischaracteristicforstudentsoftheUniversityofPrimorska. KEYWORDS geography,sustainabledevelopment,survey,education,universities,Slovenia Uredništvojeprispevekprejelo16.junija2017. 100 Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja … 1 Uvod Gle de na ved no bolj opaz ne in uničujoče po sle di ce člo ve ko ve ga bi va nja in de lo va nja na Zem lji bi pričako va li, da bo traj nost nost kot pa ra dig ma in stra te gi ja za nuj ne spre mem be v uprav lja nju sve ta na okolj skem, so cial no-kul tur nem in gos po dar skem po dročju že trd no za ko re ni nje na v učnih pro gra mih na vseh rav neh izo braževa nja. Po mne nju Mli nar ja (2011) pa smo od tega še pre cej od da lje ni. Med zna - nost mi o traj nost nem raz vo ju v splošnem pred njačijo okolj ske zna no sti in teh no lo gi je (Nučič 2012). Toda geo gra fi ja, kot pre sečna veda med na ra vo slov jem, družbo slov jem in hu ma ni sti ko, ima in bo ime - la tudi v pri hod nje, za ra di ute me lje ne po ve za no sti in ter dis ci pli nar no sti in traj nost no sti (Jo nes, Selby in Ster ling 2010), s svo jim ce lost nim po gle dom, širi no in od pr tost jo ned vom no po memb no vlo go pri izo braževa nju za traj nost ni raz voj (v na da lje va nju TR). V Slo ve ni ji se je na tem po dročju uve lja vi la pred - vsem po za slu gi Plu ta (1998; 2005; 2006; 2008; 2010). Preučeva nje poz na va nja in od no sa do TR je bilo cilj šte vil nih ra ziskav (na pri mer Sum mers, Cor - ney in Childs 2004; Ka ga wa 2007; Blum 2010; Ca te naz zo s so de lav ci 2010; In ce ka ra in Tuna 2011; Mic ha los s so de lav ci 2011; Mic ha los s so de lav ci 2012; Ko vačič in Brečko Gru bar 2012; 2016). V naši se osre do - točamo na preučeva nje od no sa štu den tov prve in dru ge stop nje geo gra fi je v Slo ve ni ji do TR ter na po ve za vo med viri zna nja o TR s pred met ni ki štu dij skih pro gra mov. So rod na ra zi ska va je bila iz ve de - na že v štu dij skem letu 2011/2012 (n= 160) (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), v ka te ro pa štu den ti geo gra fi je dru ge stop nje, z iz je mo štu den tov z Uni ver ze na Pri mor skem, niso bili vključeni. S pri merja - vo iz bra nih re zul ta tov obeh ra zi skav smo žele li ugo to vi ti na sta le raz li ke v raz mi ku pe tih let. S pred hod no ra zi ska vo (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016) ni smo mo gli ugo to vi ti, kako so vse bi ne dru go sto penj skih pro gra mov geo gra fi je v Slo ve ni ji po ve za ne z vse bi na mi TR, kako po di plom ski štu den ti oce nju je jo lastno poz na va nje in ra zu me va nje TR, kakšen je nji hov od nos do TR ter kakšen po men pri pi su je jo po sa mez - nim ob li kam izo braževa nja za TR. Pre ver ja li smo tudi, ali se je po ve za nost vse bin traj nost ne ga raz vo ja s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je v Slo ve ni ji v ob dob ju med ra zi ska va ma okre pi la. Za pri mer ja vo smo upo ra bi li tudi re zul ta te ra ziskave, oprav lje ne leta 2011 med štu den ti treh fa kul tet Uni ver ze na Pri mor - skem (n= 238) (Ko vačič in Brečko Gru bar 2012). 2 Po dat ki in me to de Ra zi ska va te me lji na an ke ti ra nju štu den tov štu dij skih pro gra mov geo gra fi je prve in dru ge stop nje na treh jav nih sloven skih uni ver zah. Za pri do bi va nje po dat kov je bil upo rab ljen ano nim ni vprašal nik s 46 vprašanji, iz de lan v splet nem orod ju 1ka (1KA 2016). Vprašanja so bila večino ma za pr te ga tipa z enim ali več možnimi od go vo ri. V pris pev ku ob jav lja mo re zul ta te ana lize vprašanj o od no su do TR ter vi - rih zna nja o TR. Z na me nom ugo tav lja nja po ve za no sti štu dij skih pro gra mov geo gra fi je z vse bi na mi TR, smo štu den te za pro si li za na ved bo do pet štu dij skih pred me tov, ki si sle di jo gle de na za sto pa nost vse bin o TR. Za ra di za go tav lja nja real nejših re zul ta tov (srečanje z več pred me ti, ki jih lah ko med se - boj tudi pri mer ja jo), smo ana li zi ra li zgolj od go vo re štu den tov tret je ga let ni ka prve ter štu den tov obeh let ni kov dru ge stop nje. Sku paj je bilo an ke ti ra nih 175 ali 34 % po pu lacije pr vič vpi sa nih štu den tov geo gra fi je v je sen skem se me stru štu dij ske ga leta 2016/2017. V ra zi ska vi je so de lo va lo 31 % po pu la ci je štu den tov prve (prvi let nik 28 %, dru gi let nik 31 % in tret ji let nik 34 %) in 36 % (prvi let nik 43 % in dru gi let nik 29 %) po - pu la ci je štu den tov dru ge stop nje. Na splet ni vprašal nik je v celoti od go vo ri lo 107 štu dentk (64 %) in 59 štu den tov (36 %); 65 % an ke ti ra nih pred stav lja jo štu den ti prve stop nje. Na Uni ver zi na Pri mor skem (v na da lje va nju UP) je bilo na štu dij skih pro gra mih geo grafije an ke ti ra nih 33 štu den tov ali 64 % po - pu la ci je, od tega 14 de klet (42 %), na Uni ver zi v Ma ri bo ru (v na da lje va nju UM) je bilo an ke ti ra nih 22 štu den tov ali 21 % po pu la ci je, od tega 20 de klet (91 %), in na Uni ver zi v Ljub lja ni (v na da lje va nju UL) 111 štu den tov ali 31% po pu la ci je, od tega 73 de klet (66%); 9 an ke ti ran cev ni na ved lo po dat ka o študijskem 101 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi pro gra mu. De lež an ke ti ra nih štu den tov z UP od vseh an ke ti ra nih štu den tov za 10 % pre se ga de lež, ki ga štu den ti geo gra fi je z UP pred stav lja jo v skupnem šte vi lu štu den tov geo gra fi je v Slo ve ni ji, pri štu - den tih z UM je ta de lež 7 % manjši in pri štu den tih geo gra fi je z UL prib ližno enak. Re pre zen ta tiv nost preučeva ne ga vzor ca je za obe stop nji štu di ja in tudi gle de za sto pa no sti štu den tov s po sa mez nih univerz us trez na. Ana li za od go vo rov te me lji na opi sni in in fe renčni sta ti sti ki preučeva nih spre men ljivk s po močjo raz ličnih sta ti stičnih po stop kov. Upo ra bi li smo pro gra ma MicrosoftOfficeExcel2010 in SPSS 21. Po - ve za ve med frek ven ca mi od go vo rov štu den tov geogra fi je na po sa mez nih uni ver zah, v po sa mez nih let ni kih in gle de na spol s po sa mez ni mi vprašanji smo za imen ske spre men ljiv ke preučili s po močjo Pear so - no ve χ2 sta ti sti ke (Košmelj 2007). Ja kost po ve za no sti opi snih spre men ljivk smo pre ver ja li s Cra mer jevim koe fi cien tom (V), ki je mera po ve za no sti, do ločena na in ter va lu 0 do 1 (Gar son 2012). Naj večja sta ti - stična od sto pa nja v preučeva nih kon tin genčnih pre gled ni cah, tudi v pri me rih, ko izračun χ2 sta ti sti ke za ce lot no pre gled ni co ni po ka zal bis tve nih od stopanj med po sa mez ni mi ce li ca mi, smo ugo tav lja li s po - močjo ana li ze vred no sti pri la go je nih os tan kov. Vred no sti pri la go je ne ga os tan ka, večje od 2, po me ni jo sta ti stično značilno raz li ko (α < 0,05), vred no sti, večje od 3, pa kažejo na močno od sto pa nje (α < 0,01) (Agre sti 2007; Ko mu lai nen 2016). Stop njo po ve za no sti med pari ure je nost nih spre men ljivk smo pre - ver ja li s Spear ma no vim ko re la cij skim koe fi cien tom (Košmelj 2007). Za te sti ra nje sta ti stično značil nih raz lik ure je nost nih spre men ljivk z dvo jiškimi imen skimi spre men ljiv ka mi smo upo ra bi li Mann Whit - ney U-test (Laerd … 2017). Vred no sti s sta ti stično značil nost jo večjo od 99 % (α= 0,01) smo priv ze li kot sta ti stično značilen po jav in do pi sa li p-vred no sti. 3 Re zul ta ti 3.1 Od nos do TR Dve tret ji ni (67 %) štu den tov me ni ta, da je nji ho va pred sta va o TR do bra in pe ti na (21 %), da je sla ba; les tvi ca je bila šti ri sto penj ska, brez sred nje možno sti. Če re zul ta te pri mer ja mo z ra zi ska vo, oprav - lje no med štu den ti geo gra fi je v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), ugo to vi mo, da se je za 14 % po večal de lež štu den tov, ki me ni jo, da ima jo do bro pred sta vo o TR, in za enak od sto - tek zmanjšal de lež ti stih, ki me ni jo, da je nji ho va pred sta va o TR sla ba. Zgolj 3 % an ke ti ra nih je svo je poz na va nje TR oce ni lo kot zelo sla bo in 9 % kot zelo do bro. Med spo lom in last no pred sta vo o poz na - va nju TR ni sta ti stično značilne po ve za no sti, raz li ke v de ležih od go vo rov pa so za ne mar lji ve. Izračuni so tudi to krat po ka za li, da ni sta ti stično značilne po ve za no sti med štu den ti geo gra fi je na po sa mez nih uni ver zah in last no pred sta vo o poz na va nju TR, kar je bilo ugo tov lje no že v pred hod ni ra zi ska vi (Ko - vačič in Brečko Gru bar 2016). Pri štu den tih z UP ne ko li ko iz sto pa večji de lež od go vo rov »sla ba« (33 %, pri la go jen os ta nek +1,8), pri štu den tih z UM pa manjši de lež od go vo rov »sla ba« (9 %, pri la go jen os - ta nek –1,5). Pred sta va o  last nem poz na va nju TR štu den tov geo gra fi je je sta ti stično značilno niz ko po zi tiv no po ve za na z let ni kom štu di ja (ρ= 0,249; p= 0,0012); kot boljšo so svo jo pred sta vo o TR oce - nje va li štu den ti višjih let ni kov. V kon tin genčni pre gled ni ci med let ni ki štu di ja in last no pred sta vo o TR štu den ti pr vih let ni kov sta ti stično močno od sto pa jo z ve li kim de ležem v ka te go ri ji »sla ba« (pri la go je - ni os ta nek +3,2), z manjšim de ležem od go vo rov od pričako va nih pa sta ti stično značilno od sto pa jo tudi v ka te go ri ji »do bra« (pri la go je ni os ta nek –2,9), ven dar od sto pa nja niso tako ve li ka, kot smo jih ugo - to vi li v ra zi ska vi v štu dij skem letu 2011/2012 (+3,3 in –5,6) (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Štu den ti dru ge ga let ni ka dru ge stop nje sta ti stično značilno od sto pa jo z večjim de ležem od go vo rov v ka te go ri ji »do bra« pred sta va o TR (pri la go je ni os ta nek +2,2). Kar 87 % štu den tov dru ge stop nje oce nju je last no poz na va nje TR kot »do bro« ozi ro ma »zelo do bro«, kar je za četr ti no več, kot je po ka za la ra zi ska va med po di plom ski mi štu den ti na Ox ford ski uni ver zi (n= 61; z 80 % de ležem so pre vla do va li štu den ti geo - gra fi je) (Sum mers, Cor ney in Childs 2004) ter več kot ra zi ska vi, oprav lje ni med študen ti geo gra fi je 102 Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja … v štu dij skem letu 2011/2012 in štu den ti treh fa kul tet UP v letu 2011 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2012; 2016). Na pod la gi na ve de ne ga lah ko pred vi de va mo, da so vse bi ne o TR da nes bolj pri sot ne v štu dij - skih pro gra mih. Pred sta va o last nem poz na va nju TR štu den tov geo gra fi je je sta ti stično značilno niz ko po zi tiv no po ve za na z oce no po ve za no sti vse bin TR s štu dij skim pro gra mom (ρ= 0,312; p< 0,0000) in z oce no po me na TR an ke ti ra nih štu den tov (ρ= 0,315; p< 0,0000). Re zul ta ti to rej kažejo, da ti sti, ki lastno poz na va nje TR oce nju je jo kot boljše, hkra ti TR pri pi su je jo večji po men in višje oce nju je jo po ve za nost vse bin štu dij skih pro gra mov s TR. Od nos štu den tov do TR smo preučeva li s po močjo opre de lje va nja do tr di tev, na ka te re je bilo mo - goče od go var ja ti na pet sto penj ski le tvi ci (od 1 – »zelo se ne stri njam« do 5 – »zelo se stri njam«). Pred po stav lja mo, da od nos do TR hkra ti odraža tudi poz na va nje in ra zu me va nje TR v najširšem po - me nu. Izračuna ne pov prečne vred no sti pri tr di tvah in sešte vek deležev od go vo rov pri ka te go ri jah 4 (»se stri njam«) in 5 (»zelo se stri njam«), ra zen pri tr di tvah 9, 10, 12, 14 in 16, kjer je pri ka zan sešte vek de - ležev od go vo rov pri ka te go ri jah 1 (»zelo se ne stri njam«) in 2 (»se ne stri njam«) (sku paj in ločeno po uni ver zah), so pri ka za ni v pre gled ni ci 1. Pričako va no so naj nižje pov prečne vred no sti za be ležene pri tr di tvah 9, 10, 12, 14 in 16, saj ima jo obr nje no mer sko les tvi co, pri os ta lih tr di tvah pa pov prečne vred - no sti v glav nem pre se ga jo 4. Re zul ta ti kažejo (pre gled ni ca 1), da se štu den ti v pre težni meri za ve da jo, da raz deli tev do brin na pla ne tu ni pra vična (pov prečna vred nost je 1,5), hkra ti pa pre se nečata nad pov prečna vred nost 3,1 pri tr di tvi 9 (»Neo me je na gos po dar ska rast je združlji va z lajšan jem so cial nih prob le mov in zmanjševa - njem so cial nih raz lik«) in pov prečna vrednost 2,5 pri tr di tvi 14 (»Traj nost ni raz voj je možen v sožitju s pre vla du jočo pa ra dig mo li be ral ne ga ka pi ta liz ma, ki slo ni na us tvar ja nju do bička«). Obo je kaže na slabše poz na va nje so cial no-kul tur nih in gos po dar skih pr vin TR ter na za skrb lju joč učinek prevla du - joče pa ra dig me neo li be ral ne ga ka pi ta liz ma na raz mišlja nje mla dih lju di. Tudi re la tiv no vi so ko pov prečje (2,5) pri tr di tvi 16 (»Neo me je na gos po dar ska rast je združlji va z ohra nja njem na rav nih rav - no ve sij«) do ka zu je ne ra zu me va nje ne ka te rih os nov nih načel TR. Sta ti sti ka χ2 kaže, da de leži od go vo rov pri ka te go ri jah po sa mez nih tr di tev o od no su do TR niso sta ti stično značilno po ve za ni z do mi cil no uni - ver zo an ke ti ra nih štu den tov. Iz je ma je tr di tev 16 (p= 0,0065; V= 0,252), kjer se kaže niz ka sta ti stična po ve za nost; iz sto pa ta večji de lež od go vo rov »zelo se ne stri njam« pri štu den tih UL (pri la go jen os ta - nek +2,5) in manjši pri UP (pri la go jen os ta nek –2,8) ter rav no obrat no pri ka te go ri ji »zelo se stri njam« (UL –2,0 in UP +2,9). V kon tin genčnih pre gled ni cah iz sto pa jo še: pri tr di tvi 5 večji de lež od go vo rov »se stri njam« pri štu den tih UP (pri la go jen os ta nek +2,5), pri tr di tvi 9 manjši de lež od go vo rov »se ne stri njam« pri UM (pri la go jen os ta nek –2,1), pri tr di tvi 10 večji de lež od go vo rov »zelo se ne stri njam« pri UL (+2,5) in manjši pri UM (–2,2), večja de leža od go vo rov »se stri njam« in »zelo se stri njam« pri UP (+2,0 in +2,1) in pri tr di tvi 14 manjši de lež »se stri njam« pri UL (–3,0), kar kaže na boljše ra zu - me va nje in od nos do TR štu den tov z UL. Pri la go je na ostan ka +3,8 (UP) in –2,2 (UL) pri tr di tvi 12 v ka te go ri ji »zelo se stri njam« kažeta na po vsem nas pro ten od nos do smi sel no sti udejs tvo va nja na po - dročju vars tva oko lja; štu den ti UP so gle de tega bolj pe si mi stični. Sta ti sti ka χ2 kaže, da pri štu den tih geo grafije v Slo ve ni ji de leži od go vo rov pri po sa mez nih ka te go - ri jah na tr di tve o TR niso sta ti stično značilno po ve za ni s spo lom, ra zen pri tr di tvah 6 (p= 0,0094; V= 0,284) in 7 (p= 0,0053; V= 0,298), kjer se kaže niz ka sta ti stična po ve za nost. Z Mann-Whitneye - vim U te stom smo ugo to vi li, da je stri nja nje s tr di tva mi 1 (p= 0,0069), 3 (p= 0,0030) in 7 (p= 0,0008) sta ti stično značilno bolj izraženo pri štu dent kah, med tem ko pri os ta lih tr di tvah raz li ke med spo loma ni smo do ka za li. Za večino tr di tev o TR velja, da z let ni kom štu di ja niso sta ti stično značilno po ve za ne spre men - ljiv ke, niz ka sta ti stično značilna po zi tiv na po ve za nost z let ni kom štu di ja se kaže samo pri tr di tvah 2 (ρ= 0,220; p= 0,0045), 7 (ρ= 0,278; p= 0,0003) in 11 (ρ= 0,219; p= 0,0045), kar po me ni, da štu den ti višjih let ni kov izražajo večje stri nja nje z vključeva njem vse bin TR v izo braževa nje, s po memb nost jo de lo va nja vsa ke ga po sa mez ni ka za do se ga nje skup nih ci ljev TR in s po tre bo spod bu ja nja traj nejše rabe do brin. 103 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi 104 Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja … Preglednica1:Povprečnevrednostiindeležodgovorov(%)prikategorijah»sestrinjam«in»zelo sestrinjam«,razenpritrditvah9,10,12,14in16,kjerjeprikazandeležodgovorovprikategorijah »zelosenestrinjam«in»senestrinjam«,natrditveo trajnostnemrazvoju(merskalestvica:1–zelo senestrinjamdo5–zelosestrinjam). tr di tev / uni ver za UP UM UL sku paj (n= 33) (n= 22) (n= 111) (n= 166) 1. Se da nja ge ne ra ci ja mora za go to vi ti, da bo na sled nja 4,3/90 4,5/91 4,4/95 4,3/91 ge ne ra ci ja na sle di la družbo, ki bo vsaj ena ko zdra va, raz no li ka in pro duk tiv na kot da našnja. 2. Proi zva jal ci ne sme jo spod bu ja ti rabe stva ri za en krat no 4,1/81 4,4/86 4,2/83 4,2/84 upo ra bo. 3. Po tre bu je mo strožje za ko ne in pred pi se za zaščito 4,6/94 4,5/86 4,4/94 4,4/93 oko lja ter boljši nad zor nad nji ho vim iz va ja njem. 4. Traj nost ni raz voj ne bo mo goč, do kler bo ga te 4,4/85 4,4/86 4,1/80 4,2/82 države ne bodo pre ne ha le z iz ko riščan jem na rav nih vi rov in de lov ne sile manj raz vi tih držav. 5. Raz vi te države mo ra jo prev ze ti lev ji de lež stroškov 4,1/88 4,1/73 4,0/74 4,0/77 za od prav lja nje po sle dic pod neb nih spre memb na ce lot nem pla ne tu. 6. Pod jet ja, ki so okolj sko od go vor na, ima jo v pri hod no sti 3,8/63 3,6/69 3,6/55 3,7/58 boljše možno sti za po večanje do bičkov. 7. Učenje os nov traj nost ne ga raz vo ja mora biti vključeno 4,4/88 4,2/86 4,3/88 4,3/88 v učne načrte vseh dis ci plin na vseh stop njah izo braževa nja. 8. Vla de mo ra jo spod bu ja ti rabo ener get sko učin ko vi tejših 4,7/100 4,4/87 4,5/95 4,5/94 proi zvod nih pro ce sov in pre voz nih sred stev. 9. Neo me je na gospodar ska rast je združlji va z lajšan jem 3,5/18 3,2/14 3,0/37 3,1/31 so cial nih prob le mov in zmanjševa njem so cial nih raz lik. 10. Po raz de li tev do brin na pla ne tu je pra vična. 1,8/84 1,7/91 1,4/96 1,5/94 11. V traj nost nem raz vo ju je po memb no rav na nje vsa ke ga 4,5/88 4,3/91 4,3/94 4,3/92 posa mez ni ka. 12. Vključeva nje v oko lje vars tve ne za de ve ni smo tr no, 3,4/27 2,7/36 2,7/49 2,8/44 saj ima jo vla de in gos po dars tvo pre ve li ko moč in lah ko počnejo, kar hočejo. 13. Reševa nje uničujočih po sle dic pod neb nih spre memb 4,4/90 4,3/86 4,2/88 4,2/87 (opustošenje po sa mez nih po kra jin, iz gu ba kme tij ske zem lje, se li tve …) je tre ba reševa ti na pla ne tar ni rav ni. 14. Traj nost ni raz voj je možen v sožitju s pre vla du jočo pa ra dig mo 2,8/33 2,7/45 2,4/48 2,5/43 li be ral ne ga ka pi ta liz ma, ki slo ni na us tvar ja nju dobička. 15. Za ohra ni tev eko loškega rav no ves ja pla ne ta je po treb no 4,2/88 4,0/82 4,0/82 4,1/82 sa moo me je va nje in zmanjševa nje ko riščenja do brin in ener gi je v raz vi tem delu sve ta. 16 Neo me je na gos po dar ska rast je združlji va z ohran ja njem 3,0/30 2,8/27 2,3/55 2,5/45 na rav nih rav no ve sij. 17. Dav ki na one snaženje se mo ra jo po večati za ra di po plačila 4,0/75 3,9/83 4,0/80 4,0/76 škode družbi in oko lju. 3.2 Viri zna nja o TR Raz ve se lji vo je dejs tvo, da je 80 % štu den tov od go vo ri lo pri tr dil no na vprašanje, ali so se že učili o TR in pri dob lje no zna nje vpli va na nji hov od nos do TR ter na vsa kod nev ne na va de, kar je 18 % več kot v ra zi ska vi, oprav lje ni v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016) in prib ližno 10 % več kot v ra zi ska vi, oprav lje ni med štu den ti UP leto po prej (Ko vačič in Brečko Gru bar 2012). Več pri tr dil nih od go vo rov je bilo pri štu dent kah (84 %), toda spol in zgor nja tr di tev ni sta sta ti stično poveza - ni spre men ljiv ki. Ena ko kot je po ka za la ra zi ska va med štu den ti geo gra fi je v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), tudi ta ra zi ska va kaže, da de lež štu den tov, ki so se že učili o TR, na - rašča od začetka do za ključka štu di ja (prvi letnik prve stop nje 58 %, dru gi let nik prve stop nje 61 %, tret ji let nik prve stop nje 97 %, prvi let nik dru ge stop nje 100 % in dru gi let nik dru ge stop nje 87 %). Iz tega bi lah ko tudi skle pa li, da so vse bi ne TR pri mer no vključene v štu dij ske pro gra me geo grafije. Let nik in stop nja štu di ja ter od go vo ri na vprašanje o učenju o TR sta zmer no sta ti stično značilno po ve za ni spre - men ljiv ki (p< 0,0000; V = 0,465). Iz kon tin genčne pre gled ni ce je raz vid no močno sta ti stično od sto pa nje navz dol pri pri tr dil nih od go vo rih v pr vem (pri la go je ni os ta nek –4,5) in sta ti stično značilno od sto panje v dru gem let ni ku prve stop nje (pri la go je ni os ta nek –2,5) ter sta ti stično značilno od sto pa nje navz gor pri tret jem let ni ku prve stop nje (pri la go je ni os ta nek +2,9) in močno od sto pa nje v pr vem let ni ku dru - ge stop nje (pri la go je ni os ta nek +3,4). Tudi Mann-Whit ne yev U test (p< 0,0000) kaže, da je večji de lež pri tr dil nih od go vo rov sta ti stično značilno bolj izražen pri višjih let ni kih. V pri mer ja vi z re zul ta ti v štu - dij skem letu 2011/2012 je občutno večji de lež pri tr dil nih od go vo rov pr vih let ni kov prve stop nje (2011/2012 30 %), iz česar bi lah ko skle pa li, da so vse bi ne o TR našle us trez ni pro stor tudi v sred nješol skih pro - gra mih; za 10 % je večji tudi de lež pri tr dil nih od go vo rov med štu den ti tret jih let ni kov prve stop nje (2011/2012 86 %) (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), kar po tr ju je že ome nje no dom ne vo, da se vse binam o TR na štu dij skih pro gra mih geo gra fi je v Slo ve ni ji v zad njem ob dob ju pos veča več po zor no sti. Vprašanje o učenju o TR in domi cil nost an ke ti ra nih ni sta sta ti stično značilno po ve za ni spre men ljiv ki. Za štu den te, ki so od go vo ri li, da so se že učili o TR, smo s po močjo vna prej po nu je nih od go vo rov ugo tav lja li, kaj je naj po memb nejši vir pri dob lje ne ga zna nja. Iz bra li so lah ko več odgo vo rov, na ve de - nih v pre gled ni ci 2. Za štu den te geo gra fi je v Slo ve ni ji je naj po memb nejši vir zna nja o TR »for mal no izo braževa nje« (20 % vseh na vedb), ki ga je iz bra lo kar 86 % vseh, ki so se že učili o TR. Ta re zul tat je pri mer ljiv z re zul ta ti ra ziskave, oprav lje ne v štu dij skem letu 2011/2012, ko je for mal no izo braževa nje iz bra lo 82 % štu den tov (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). To zo pet kaže, da so vse bi ne o TR vključene tako v sred nješol skem izo braževa nju kot tudi na do di plom skem in po di plom skem študi ju geo gra fi je. De lež na vedb je za od sto tek manjši kot v ra zi ska vi med štu den ti UP v letu 2011 (Ko vačič in Brečko Gru - bar 2012), de lež štu den tov v ka te go ri ji »for mal no izo braževa nje« pa je za 5 % večji od izračuna ne ga za po di plom ske štu den te geo gra fije na Ox ford ski uni ver zi (Sum mers, Cor ney in Childs 2004). Med an - ke ti ra ni mi di ja ki v ka nad ski pro vin ci Ma ni to ba jih je zgolj 14 % na ved lo, da so se o TR že učili v ok vi ru for mal ne ga izo braževa nja (Mic ha los s so de lav ci 2011). Od dru ge ga do četr te ga me sta si sle di jo ka te - go ri je »do ku men tar ni pro gra mi …« (iz bra lo ga je 67 % štu den tov, 16 % vseh na vedb), »stro kov na in znans tve na li te ra tu ra« (57 % štu den tov, 13 % vseh na vedb), »splet ne stra ni, fo ru mi …« (55 % štu den - tov, 13% vseh na vedb) in »časo pis je in re vije« (46% štu den tov, 11% vseh na vedb). Pri vseh treh ka te go ri jah so de leži na vedb in štu den tov za ne kaj od stot nih točk večji, kot so bili ugo tov lje ni v ra zi ska vi, opravljeni v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Sta ti stično značilnih od sto panj pri de - ležih na vedb po sa mez nih od go vo rov o vi rih zna nja o TR med štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je na vseh treh uni ver zah ni, med tem ko je pred hod na ra zi ska va, oprav lje na v letu 2011/2012, po ka za la stati stično značilna od sto pa nja pri ne ka te rih od go vo rih; pri »for mal no izo braževa nje« je v ne ga tiv no smer od - sto pa la UP, pri »oko li ca …« pa UL v ne ga tiv no in UP v po zi tiv no smer (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Naj manj štu den tov je kot vir zna nja o TR na ved lo »ne for mal no izo braževa nje« (6–9 % vseh na vedb), ki ob se ga udejs tvo va nje štu den tov na tečajih, krožkih, de lav ni cah in okro glih mi zah zu naj štu dij skega pro ce sa. De lež je po vsem enak kot v ra zi ska vi iz leta 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Razlog 105 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi 106 Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja … vi di mo v tem, da so mla dim bližje dru ge ob li ke pri do bi va nja in for ma cij, po ve za ne s so dob ni mi me - di ji, čeprav so tudi de leži na vedb pri »kla sičnih me di jih« večji kot v ka te go ri ji ne for mal no izo braževa nje. Opaz na je tudi razlika v iz bi ri pri ka te go ri jah »in for ma tiv ni pro gra mi« (9 % vseh na vedb) in »do ku - men tar ni pro gra mi« (16 % vseh na vedb), kar lah ko kaže dvo je; da mla di manj sprem lja jo in for ma tiv ne pro gra me, ali pa da vse bi ne o TR ne naj de jo us trez ne ga me sta v od da jah informa tiv ne ga značaja. Spre men ljiv ki viri zna nja o TR ter let nik in stop nja štu di ja ni sta sta ti stično značilno po ve za ni. Ena - ko ve lja, da de leži iz bi re po sa mez nih od go vo rov o vi rih zna nja o TR med spo lo ma sta ti stično značilno ne od sto pa jo. Pov ze tek ana li ze od go vo rov na vprašanje o vi rih zna nja o TR kaže na zelo po memb no vlo go izo braževal ne ga si ste ma pri pri za de va nju za us tvar ja nje boljše skup ne pri hod no sti po načelih TR in iz po stav lja od go vor nost učite ljev v tej sme ri na vseh rav neh izo braževa nja. Po men izo braževa nja mla - dih o TR za do se ga nje nje go vih sve tov nih ci ljev iz po stav lja jo tudi ne ka te re ra zi ska ve (Wade 1999; Ca te naz zo s so de lav ci 2010). 3.3 Po ve za nost vse bin TR s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je Kar 41 % štu den tov meni, da so vse bi ne o TR srednje po ve za ne s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je, kar je prib ližno 7 % več, kot je bilo ugo tov lje no v pred hod ni ra zi ska vi (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Za prib ližno enak od sto tek je v pričujoči ra zi ska vi, v pri mer ja vi s pred hod no, manjši de lež ti stih, ki me ni jo, da je po ve za nost vse bin TR s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je »ve li ka« ali »zelo ve li ka«. Dru - gače kot v ra zi ska vi v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016) sta ti stično značilne po ve za no sti med po ve za nost jo štu dij skih vse bin s TR in do mi cil nost jo an ke ti ra nih štu den tov ni smo ugo to vi li. V pre gled ni ci 3 so v od go vo rih štu den tov iz po sa mez nih uni verz opaz ne ne ka te re raz li ke, ki pa niso sta ti stično značilne. V ka te go ri ji »sred nja« z večjim de ležem (55 %) in v ka te go ri jah »velika« in »zelo ve li ka« z manjšim de ležem (sku paj 30 %) od go vo rov iz sto pa jo štu den ti UP, UL pa z večjim de - ležem v ka te go ri ji »zelo ve li ka« (14 %). Spre men ljiv ki spol in po ve za nost vse bin TR s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je v Slo ve ni ji ni sta sta - ti stično značilno po ve za ni. Prav tako ni smo ugo to vi li sta ti stično značilne po ve za no sti med spre men ljiv ka ma let nik in stop nja štu di ja ter po ve za nost vse bin TR s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je Preglednica2:Deležinavedb(%)posameznihodgovorovo virihznanjao TRterdeležištudentov(%), kisonavedliposamezneodgovoreo virihznanjao TR(izbratijebilomogočevečodgovorov). od go vor / uni ver za UP UM UL sku paj (n pri na ved bah; n pri štu den tih) (n= 131; 28) (n= 82; 20) (n= 355; 85) (n= 568; 133) for mal no izo braževanje 16/75 21/85 21/89 20/86 ne for mal no izo braževa nje 9/43 7/30 6/25 7/29 (tečaji, okro gle mize, društva, krožki …) oko li ca (pri ja te lji, družina …) 13/61 6/25 10/44 10/44 in for ma tiv ni pro gra mi TV, ra dio 11/50 7/30 9/36 9/38 do ku men tar ni pro gra mi TV, ra dio 16/75 16/65 15/65 16/67 časo pis je in re vi je 12/57 10/40 10/44 11/46 stro kov na in znans tve na li te ra tu ra 11/50 17/70 14/56 13/57 (knji ge, član ki v re vi jah) splet ne stra ni, fo ru mi, ak ci je … 11/50 16/65 13/54 13/55 dru go 2/7 0/0 1/5 1/5 v Slo ve ni ji, kar smo si cer ugo to vi li v razis ka vi, oprav lje ni v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), ko se je pri štu den tih pr ve ga let ni ka prve stop nje po ka za lo močno sta ti stično od sto pa - nje pri ka te go ri ji »zelo majh na po ve za nost«. Kon tin genčna pre gled ni ca ak tual ne ra zi ska ve pokaže sta ti stično značilno od sto pa nje pri pr vem let ni ku prve stop nje pri od go vo ru »zelo malo« (pri la go je ni os ta nek +2,1), sta ti stično značilno ne ga tiv no od sto pa nje pri dru gem let ni ku dru ge stop nje pri od go - vo ru »sred nje« (pri la go je ni os ta nek –2,1) in sta tistično značilno ne ga tiv no od sto pa nje pri dru gem let ni ku prve stop nje pri od go vo ru »ve li ko« (pri la go je ni os ta nek –2,5). Raz li ke v od go vo rih o po ve za no sti vse - bin TR s štu dij ski mi pro gra mi med let ni ki in stop njo štu di ja pri ka zu je pre gled ni ca 4. Spre men ljivka po ve za nost vse bin TR s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je v Slo ve ni ji je niz ko sta ti stično značilno po zi - tiv no po ve za na z oce no last ne pred sta ve an ke ti ra nih štu den tov o poz na va nju TR (ρ= 0,312; p< 0,0000) in oce no po memb no sti TR za an ke ti ra ne štu den te (ρ= 0,284; p= 0,0002). To po me ni, da štu den ti, ki so last no poz na va nje TR oce ni li kot boljše, TR pri pi su je jo večji po men in me ni jo, da so vse bi ne TR bolj po ve za ne s štu dij skim pro gra mom geo gra fi je, ki ga obi sku je jo. Z na me nom ugo tav lja nja po ve za no sti štu dij skih pro gra mov geo gra fi je z vse bi na mi TR smo štu - den te za pro si li za na ved bo do pet štu dij skih predmetov, ki si sle di jo po za sto pa no sti vse bin o TR. Vse bin učnih načrtov ni smo pre gle do va li, smo pa mo ra li pre ver ja ti ime na pred me tov, ker so štu den ti na va - ja li pred me te z ne po pol ni mi ali celo ne pra vil ni mi ime ni. V na dalj njo ana li zo smo vključili prve tri na ve de ne pred me te, ker četr te ga ozi ro ma pe te ga pred me ta šte vil ni štu dent je niso na ved li. Skup no šte - vi lo na ve de nih pred me tov se je zmanjšalo že od prvo do tret je na ve de nih. Opo zo ri ti mo ra mo tudi na ve li ke raz li ke v šte vi lu na ve de nih pred me tov. Štu den ti UL so v na bor pr vih treh na ved li sku paj 29 raz - ličnih pred me tov, štu den ti UP 18 in štu den ti UM 16 pred me tov. Ne ka te ri pred me ti na dru gi stop nji štu di ja so iz na bo ra iz pad li, čeprav bi iz ime na pred me ta pričako va li po ve za nost s TR. Raz log je ver - jet no v tem, da se štu den ti z nji mi še niso srečali, na primer pred met se iz va ja v pom lad nem se me stru 2. let ni ka, an ke ti ra nje pa je po te klo v začetku je sen ske ga, ali pa, da vse bin pred me tov ne poz na jo za - ra di ci kličnega iz va ja nja na UP. Pred me ti, ki so po mne nju an ke ti ra nih štu den tov naj bolj po ve za ni 107 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi Preglednica3:PovezanostvsebinTRs študijskimiprogramigeografijev Sloveniji(deležiodgovorovv %). od go vor / uni ver za UP UM UL sku paj (n= 33) (n= 22) (n= 111) (n= 166) zelo majh na 3 0 3 2 majh na 12 14 14 14 sred nja 55 41 38 41 ve li ka 24 36 33 31 zelo ve li ka 6 9 14 11 Preglednica4:Povezanost(deležiodgovorovv %)vsebinTRs študijskimiprogramigeografijev Sloveniji poletnikihinstopnjištudija. let nik in stop nja / od go vor zelo malo malo sred nje ve li ko zelo ve li ko 1. let nik – prva stop nja 6 15 50 23 6 2. let nik – prva stop nja 0 26 48 9 17 3. let nik – prva stop nja 0 11 42 36 11 1. let nik – dru ga stop nja 3 8 39 39 11 2. let nik – dru ga stop nja 0 13 22 48 17 s TR, so nave de ni v pre gled ni ci 5. Re zul ta te smo pri mer ja li z re zul ta ti pred hod ne ra zi ska ve v štu dij - skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), pri čemer mo ra mo upošte va ti, da se je iz va ja nje štu di ja na dru gi stop nji ta krat šele začelo, ne kaj spre memb pa so dožive li tudi štu dij ski pro gra mi na prvi stopnji. Štu den ti geo gra fi je na UP so kot pred met, po ve zan s TR, naj večkrat na ved li Traj nost no uprav lja - nje z vod ni mi viri, ki je pred met na dru gi stop nji štu di ja (13 %), sle di la je Hi dro geo gra fi ja in geo gra fi ja mo rij (10 %) na prvi stop nji, nato pa šest pred me tov z ena kim de ležem (7 %), štir je na prvi in dva na dru gi stop nji. V  pred hod ni ra zi ska vi v  štu dij skem letu 2011/2012 je prvo me sto pri pad lo Uvo du v družbeno geo gra fi jo (23 %), sle di li pa so Uvod v fizično geo gra fi jo (13 %) in na tret jem me stu Re - gio nal na geo gra fi ja sve ta ter Po kra jin ska in hu ma na eko lo gi ja (10 %). Osem na ve de nih pred me tov je do bi lo 64 % vseh omemb, kar je manj v pri mer ja vi s pred hod no ra zi ska vo, ko je sed mim pred me tom pri pad lo 74 %. Kot prvo iz bi ro so štu den ti naj večkrat na ved li Uvod v družbeno geo gra fi jo, kot dru go z ena kim de ležem Hi dro lo gi jo in eko lo gi jo kra sa ter Eko nom sko in so cial no geo gra fi jo, kot tret jo iz - bi ro pa zo pet z ena kim de ležem Hi dro geo gra fi jo in geo gra fi jo mo rij ter Raz voj ne iz zi ve na kra su. 108 Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja … Preglednica5:Deležinavedb(%)posameznihpredmetovštudijskihprogramovGeografije1.in2.stopnje, kipomnenjuštudentovobravnavajoteme,povezanes TR. uni ver za in pred met tip pred me ta stop nja de lež na vedb (%) UNIVERZA NA PRIMORSKEM Traj nost no uprav lja nje z vod ni mi viri ob vez ni 2 13 Hi dro geo gra fi ja in geo gra fi ja mo rij ob vez ni 1 10 Geo gra fi ja po se li tve in pre bi vals tva ob vez ni 1 7 Upo rab na družbena geo gra fi ja iz bir ni 1 7 Uvod v družbeno geo gra fi jo ob vez ni 1 7 Upo rab na geo gra fi ja v re gio nal nem raz vo ju iz bir ni 1 7 Geo gra fi ja glo ba li za ci je in mar gi nal nih ob močij ob vez ni 2 7 Hi dro lo gija in eko lo gi ja kra sa iz bir ni 2 7 UNIVERZA V MARIBORU Eko loška geo gra fi ja ob vez ni 1 18 Eko nom ska geo gra fi ja ob vez ni 1 16 So na rav no ure ja nje voda iz bir ni 1 9 Eko re me dia ci je ob vez ni 2 9 So cio-eko nom ske struk tu re slo ven skih po kra jin ob vez ni 1 7 Hi dro geo gra fija ob vez ni 1 7 Vseživ ljenj sko izo braževa nje za traj nost nost ob vez ni 2 7 Traj nost ni raz voj za va ro va nih ob močij iz bir ni 2 7 UNIVERZA V LJUBLJANI Geo gra fi ja so na rav ne ga raz vo ja iz bir ni 1 19 Eko loška geo gra fi ja ob vez ni 1 18 Hu ma na eko lo gi ja iz bir ni 1 16 Geo gra fi ja okolj skih vi rov ob vez ni 2 13 Geo gra fi ja tu riz ma in pro me ta ob vez ni 1 5 Hi dro geo gra fi ja ob vez ni 1 3 Geo gra fi ja Slo ve ni je ob vez ni 1 3 Fi zična geo gra fi ja II ob vez ni 1 3 V pred hod ni ra zi ska vi sta bili kot prvo iz bra ni Po kra jin ska in hu ma na eko lo gi ja ter Uvod v fi zično geo - gra fi jo, kot dru go Uvod v družbeno geo gra fi jo in kot tret je Re gio nal na geo gra fi ja sve ta. Med pr vi mi tre mi od pe tih pred me tov, ki so jih, kot naj bolj po ve za ne s TR, na ved li štu den ti geo - gra fi je na UM, so naj večji de lež omemb do bi li: Eko loška geo gra fi ja (18 %), Eko nom ska geo gra fi ja (16 %) ter na tret jem me stu So na rav no ure ja nje voda in Eko re me dia ci je z ena kim de ležem (9 %). Prvi tri je so pred me ti prve stop nje štu di ja, na dru gi stop nji pa je, po mne nju an ke ti ra nih, s TR naj bolj po ve zan pred - met Eko re me dia ci je. V pred hod ni ra zi ska vi v štu dij skem letu 2011/2012 je prvo me sto pri pad lo pred me tu So na rav no ure ja nje voda (32 %), sle dili pa sta Va ro va nje pr sti (17 %) in Hi dro geo gra fi ja (15 %). Osem na ve de nih pred me tov je do bi lo 78 % vseh na vedb in, kot je raz vid no iz pre gled ni ce 5, so se na ved be bolj ena ko mer no raz po re di le med več pred me tov. Pr vim šti rim sle di jo na mreč štir je pred me ti z ena - kim de ležem, dva na prvi in dva na dru gi stop nji štu di ja. Kot prvo iz bi ro so štu den ti geo gra fi je na UM naj večkrat na ved li Eko nom sko geo gra fi jo, kot dru go iz bi ro ena ko vred no Eko nom sko geo gra fi jo, Eko - loško geo gra fi jo ter Eko re me dia ci je in kot tret jo izbiro zo pet Eko loško geo gra fi jo. V  pred hod ni ra zi ska vi je bil med prvo na ve de ni mi izra zi to v os pred ju pred met So na rav no ure ja nje voda, med drugo na ve de ni mi ena ko vred no Hi dro geo gra fi ja in Va ro va nje pr sti ter med tret je na ve de ni mi Va ro va nje prsti. Štu den ti geogra fi je na UL so kot prve tri možno sti naj večkrat na ved li Geo gra fi jo so na rav ne ga raz - vo ja (19 %), Eko loško geo gra fi jo (18 %) in Hu ma no eko lo gi jo (16 %). V ra zi ska vi v štu dij skem letu 2011/2012 je prvo me sto pri pad lo Hi dro geo gra fi ji (17 %), nato pa sta sledi li zgo raj na ve de ni Geo gra - fi ja so na rav ne ga raz vo ja in Eko loška geo gra fi ja. Med pred me ti na dru gi stop nji štu di ja je po mne nju an ke ti ra nih s TR naj bolj po ve za na Geo gra fi ja okolj skih vi rov. Pr vim šti rim na ve de nim pred me tom je pri pad lo 67 %, os mim na ve denim v pre gled ni ci 5 pa sku paj 81 %. V štu dij skem letu 2011/2012 je sed - mim na ve de nim pred me tom pri pad lo 76 % od go vo rov. Štu den ti geo gra fi je na UL so kot prvo iz bra ni pred met naj večkrat na ved li Geo gra fi jo so na rav ne ga raz vo ja (44 %), kar je več kot pri pred hod ni ra zi - ska vi (35 %), kot dru go iz bra ni pred met so na ved li Hu ma no eko lo gi jo (30 %) in kot tret je iz bra ni pa Geo gra fi jo okolj skih vi rov (18 %). V pred hod ni ra zi ska vi je bila kot dru go iz bra na naj po go ste je na ve - de na Eko loška geo gra fi ja (23 %) in kot tret je iz bra na Hu ma na eko lo gi ja (18 %). 4 Sklep Re zul ta ti ra zi ska ve o poz na va nju in od no su do TR, iz ve de ni v štu dij skem letu 2011/2012, so bili za ni mi vi, ven dar štu den tov geo gra fi je dru ge stop nje sko raj ni smo mo gli vključiti, saj so bili vpi sa ni le na UP. Po pe tih le tih smo zato žele li pre ve ri ti, ali je prišlo na po dročju vključeva nja vse bin TR v štu - dij ske pro gra me geo gra fi je v Slo ve niji do spre memb. Ko smo ob prvi ra zi ska vi pre gle do va li pred met ni ke dru ge stop nje, smo ugo to vi li, da so v njih pre cej bolj za sto pa ni pred me ti, po ve za ni s TR, če skle pa mo zgolj iz imen pred me tov. Učnih načrtov na mreč ni smo pre gle do va li. Pričako va li smo to rej, da bo sta last na oce na poz na va nja in ra zu me va nje TR med štu den ti dru ge stop nje štu di ja opaz no boljša, da bodo ti TR oce ni li kot bolj po mem ben in po ve zan s štu dij skim pro gra mom ozi ro ma, da bodo večji po men pri pi sa li for mal ne mu izo braževa nju. Pričako va nja so se v ve li ki meri ure sničila. Kar 87 % štu den tov dru ge stop nje oce nju je last no poz na va nje TR kot »do bro« ozi ro ma »zelo do bro«, v pri mer ja vi z ra zi - ska vo v štu dij skem letu 2011/2012 pa se je zvišal tudi de lež štu den tov prve stop nje, ki ima jo ena ko mnenje o svo jem poz na va nju TR. Med spo lom in last no pred sta vo o poz na va nju TR ni sta ti stično značilne po - ve za no sti, prav tako ni sta ti stično značilne po ve za no sti med štu den ti geo gra fi je na po sa mez nih uni ver zah in last no pred sta vo o poz na va nju TR. V na da ljevanju smo ugo to vi li, da ti sti, ki last no poz - na va nje TR oce nju je jo kot boljše, hkra ti TR pri pi su je jo večji po men in višje oce nju je jo po ve za nost vse bin štu dij skih pro gra mov s TR. Ana li za ra zu me va nja načel TR, na pod la gi stri nja nja ozi ro ma ne stri nja nja s trditva mi, je po ka za la boljše ra zu me va nje po ve za no sti TR z oko ljem, slabše pa z gos po dar skim in so - cial no-kul tur nim po ljem TR. Raz lik med štu den ti raz ličnih uni verz ni smo opa zi li, ne ko li ko boljše poz na va nje pa so po ka za li štu den ti UL. Štu den ti višjih let ni kov se v večji meri stri nja jo z vključevanjem 109 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi vse bin TR v izo braževa nje, s po memb nost jo po sa mez ni ko ve ga de lo va nja za do se ga nje skup nih ci ljev TR ter s traj nejšo rabo do brin, ki za je ma ome je va nje proi zvod nje do brin za en krat no upo ra bo in nji - ho vo po nov no upo ra bo. Za večino tr di tev o TR ve lja, da z let ni kom štu di ja niso sta ti stično značilno po ve za ne spre men ljiv ke, prav tako tudi ne s spo lom. Na vprašanje o učenju o TR je kar 80 % štu dentov od go vo ri lo po zi tiv no in me ni jo, da pri dob lje no zna nje vpli va na nji hov od nos do TR ter na vsa kod - nev ne na va de. To je 18 % več kot v ra zi ska vi v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Z višjim de ležem pri tr dil nih od go vo rov iz sto pa jo štu den ti tret je ga let ni ka prve stop nje in štu - den ti dru ge stop nje, v pri mer ja vi s pred hod no ra zi ska vo se je po večal tudi de lež pri tr dil nih od go vo rov pri štu den tih na začetku štu di ja. Učenje o TR kaže sta ti stično značilno zmer no po ve za nost z let ni kom štu di ja. Za poz na va nje TR je še ved no naj po memb nejše for mal no izo braževa nje, kar je po dob no kot pri pred hod ni ra zi ska vi (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016) in gle de na na pre dek pri poz na va nju TR lah - ko skle pa mo, da TR pri do bi va na vključeno sti na vseh rav neh izo braževa nja. Pri pri do bi va nju zna nja o TR po memb no vlo go ohra nja jo izo braževal ne ozi ro ma do ku men tar ne od da je, splet ni me di ji, naj - manj po memb no pa je ne for mal no izo braževa nje. Naj več štu den tov geo gra fi je je me ni lo, da je nji hov štu dij ski pro gram »sred nje po ve zan« s TR, malo pa je ti stih, ki me ni jo, da »ni po ve zan« ali da je »zelo po ve zan«. Iz re zul ta tov te in pred hod ne ra zi ska ve skle pa mo, da štu dij geo gra fi je na vseh treh uni ver - zah pos veča pre cej po zor no sti TR, saj je opa zen na pre dek. Upa mo lah ko, da bo z zna njem di plo man tov v večji meri zaživel tudi v prak si. Zahvala:Zahvaljujemosevsemštudentomgeografije,kisoodgovorilinaspletnivprašalnik,terkole- gomučiteljemvsehtrehuniverz,kisoštudentespodbujalik izpolnjevanjuankete. 5 Viri in li te ra tu ra 1KA, Od pr to kod na a pli ka ci ja za splet no sto ri tev an ke ti ra nja. Cen ter za družbo slov no in for ma ti ko Fakultete za družbene vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na, 2016. Med mrežje: https://www.1ka.si/ (28.10.2016). Agre sti, A. 2007: An In tro duc tion to Ca te go ri cal Data Analy sis. New York. Blum, A. 2010: Stu dents’ know ledge and be liefs con cer ning en vi ron men tal is sues in four coun tries. The Jour nal of En vi ron men tal Edu ca tion 18-3. DOI: https://doi.org/10.1080/00958964.1987.9942734 Ca te naz zo, G., Epal le, A., Frag nière, E., Tu be ro sa, J. 2010: Te sting the im pact of su stai nable de ve lopment po li cies in Can ton Ge ne va. Ma na ge ment of En vi ron men tal Qua lity 21-6. DOI: https://doi.org/ 10.1108/14777831011077682 Gar son, G. D. 2012: Mea su res of As so cia tion. As he bo ro. In ce ka ra, S., Tuna, F. 2011: At ti tu des of se con dary school stu dents towards en vi ron men tal and su stai - nab le de ve lop ment is sues: A case study from Tur key. Afri can Jour nal of Bio tech no logy 10-1. DOI: https://doi.org/10.5897/AJB10.012 Jo nes, P., Selby, S., Ster ling, S. 2010: Su stai na bi lity Edu ca tion: Per pec ti ves and Prac ti ce Across High Education. Lon don. Ka ga wa, F. 2007: Dis so nan ce in stu dents’ per cep tions of su stai nab le de ve lop ment and su stai na bi lity: Impli - ca tions for cur ri cu lum chan ge. In ter na tio nal Jour nal of Su stai na bi lity in Hig her Edu ca tion 8-3. DOI: https://doi.org/10.1108/14676370710817174 Ko mu lai nen, E. 2016: Analy sing Tab les, Part V, In ter pre ting Chi-Squa re. Med mrežje: http://www.hel sin ki.fi/ ~ko mu lain/Ti la sto kir jat/09.%20Ri stiin tau luk ko.pdf (20. 1. 2016). Košmelj, K. 2007: Upo rab na sta ti sti ka. Med mrežje: http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/o-oddelku/ katedrein-druge-org-enote/za-genetiko-biotehnologijo-statistiko-in-zlahtnjenje-rastlin/statistika/ uporabnastat-2007.html (12. 1. 2017). Ko vačič, G., Brečko Gru bar, V. 2012: Ra zu me va nje traj nost no so na rav ne ga raz vo ja štu den tov Uni verze na Pri mor skem. Ilu zi ja ločeno sti: eko loška eti ka med se boj ne sood vi sno sti. Ko per. 110 Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja … Ko vačič, G., Brečko Gru bar V. 2016: Know led ge of su stai nab le de ve lop ment among geo graphy stu dents in Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1633 Laerd Sta ti stics: Mann-Whit ney U Test Using SPSS Sta ti stics. 2017. Med mrežje: https://sta ti stics.laerd.com/ spss-tu to rials/mann-whit ney-u-test-using-spss-sta ti stics.php (30. 1. 2017). Mic ha los, A. C., Creech, H., Mc Do nald, C., Hatch Kahl ke, P. M. 2011: Mea su ring know led ge, at ti tu - des and be ha vi ours to wards su stai nab le de ve lop ment: Two ex plo ra tory stu dies. So cial In di ca tors Re search 100-3. DOI: https://doi.org/10.1007/s11205-010-9620-9 Mic ha los, A. C., Creech, H., Sway ze, N., Mau ri ne Kahl ke, P., Buc kler, C., Rem pel, K. 2012: Mea su ring know led ge, at ti tu des and be ha vi ours con cer ning su stai nab le de ve lop ment among tenth gra de stu - dents in Ma ni to ba. So cial In di ca tors Re search 106-2. DOI: https://doi.org/10.1007/s11205-011-9809-6 Mli nar, A. 2011: Trajnost in uni ver za: možno sti, re to ri ka, re sničnost. Ko per. Nučič, M. 2012: Is su stai na bi lity scien ce be co ming more in ter dis ci pli nary over time? Acta geo grap hica Slo ve ni ca 52-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52109 Plut, D. 1998: Vars tvo geo graf ske ga oko lja. Ljub lja na. Plut, D. 2005: Teo re tična in vse bin ska za sno va traj nost no so na rav ne ga na pred ka. Dela 23. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.23.2.59-113 Plut, D. 2006: Me sta in so na rav ni raz voj. Geo graf ske raz sežno sti in di le me ur ba ne ga so na rav ne ga razvoja. Ljubljana. Plut, D. 2008: Vred no te nje geo graf ske ga oko lja in okolj ska eti ka. Dela 29. DOI: https://doi.org/10.4312/ dela.29.5.63-75 Plut, D. 2010: Geo gra fi ja so na rav ne ga raz vo ja. Ljub lja na. Sum mers, M., Cor ney, G., Childs, A. 2004: Stu dents teac hers’ con cep tions of su stai nab le de ve lop ment: the star ting-point of geo grap hers and scien tists. Edu ca tio nal Re search 46-2. DOI: https://doi.org/ 10.1080/0013188042000222449 Wade, J.A. 1999: Stu dents as en vi ron men tal chan ge agents. In ter na tio nal Jour nal of Con tem po rary Hospita lity Ma na ge ment 11-2. DOI: https://doi.org/10.1108/09596119910272801 6 Sum mary: At ti tu de to wards su stai nab le de ve lop ment and sour ces of know led ge of su stai nab le de ve lop ment among geo graphy stu dents in Slo ve nia (tran sla ted by Gre gor Ko vačič) The re search is ba sed on a sur vey con duc ted among geo graphy stu dents at the three Slo ve nian pub - lic uni ver si ties in the study year 2016/2017. Inc lu ded in the sur vey were stu dents of the first-le vel uni ver sity and the se cond-le vel ma ster’s study pro gram mes of geo graphy at the FacultyofHumanities,University ofPrimorska(he reaf ter UP), the Fa culty of Arts, Uni ver sity of Ma ri bor (he reaf ter UM), and the Fa - culty of Arts, Uni ver sity of Ljub lja na (he reaf ter UL). The to tal num ber of stu dents inc lu ded in the sur vey was 175, or 34% of geo graphy stu dents po pu la tion at the first- and se cond le vels in Slo ve nia in the study year 2016/2017; 65% of res pon dents were stu dents at the first le vel and 35% were stu dents at the se - cond le vel. The sam ple of the in ve sti ga ted stu dents at both le vels of study is ade qua te and con si de red re pre sen ta ti ve. The sur vey at the UP inc lu ded 33 stu dents of geo graphy study pro gram mes, or 64% of the po pu la tion; at the UM, 22 stu dents, or 21% of the po pu la tion; and the sur vey at the UL inc lu ded 111 stu dents, or 31% of the po pu la tion (166 fully completed questionnaires). The on li ne sur vey con si sted of 46 que stions; ho we ver, pub lis hed in the cur rent pa per are only the re sults of des crip ti ve and in fe ren tial sta ti stics re la ted to the stu dents’ at ti tu de to wards su stai nab le de - ve lop ment (he reaf ter SD) and sour ces of stu dents’ know led ge about SD, and que stions re gar ding con nec ted ness of geo graphy study pro grams with the SD con tents. We com pa red re sults of this study with the re sults of si mi lar re search per for med among the stu dents of the three UP fa culties (n= 238) 111 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi in the year 2011 (Ko vačič and Brečko Gru bar 2012) and a si mi lar re search con duc ted among geo graphy stu dents (n= 160) at the three Slo ve nian pub lic uni ver si ties in the study year 2011/2012 (Ko vačič and Brečko Gru bar 2016). We used se ve ral stati sti cal pa ra me ters to des cri be re la tions hip bet ween dif fe rent types of va riab les (Pear son’s χ2, Cra mer’s V, Spear man’s ρ, Mann-Whit ney U-test); furt her mo re, we per - for med analy sis of ad ju sted re si duals in dif fe rent con tin gency tab les. The sta ti sti cal sig nifi can ce of cal cu la ted pa ra me ters was ve ri fied at a con fi den ce in ter val of 99% (α= 0.01). Two-thirds (67%) of the res pon dents be lie ve that their know led ge about SD is good, and 21% be - lie ve that their know led ge is poor. The re was no op tion of ans we ring »medium« to this que stion. The per cen ta ge of tho se geo graphy stu dents who as ses sed their know led ge of SD as very poor is low, 3%, whi le 9% of the stu dents be lie ve that they have a very good know led ge of SD. The re sults show (ρ= 0,249; p= 0.0012) that the notion of one’s own know led ge about SD among Slo ve nian geo graphy stu dents is clo sely re la ted to the year of study; stu dents in hig her clas ses as ses sed their know led ge of SD as being bet ter. The stu dents’ own as ses sment of know led ge of SD is sta ti sti cally signi fi cant low po si ti vely cor - re la ted to the as ses sment of con nec ted ness of geo graphy study pro grams with the SD con tents (ρ= 0.312; p< 0.0000) and to as ses sment of the im por tan ce of SD (ρ= 0.315; p< 0.0000). Re sults show that tho se, who as ses sed their know led ge of SD being hig her, si mul ta ne ously think that SD is more im - por tant and that its con tents is more in cor po ra ted into theirs’ study. Stu dents’ at ti tu de to wards SD was stu died ba sed on stu dents’ dec la ra tion to se ven teen five le vel Li - kert-type sta te ments about SD, ran ging from »strongly di sa gree« to »strongly agree«. We pre su me that at ti tu de to wards SD at the same time ref lects the know led ge and un der stan ding of SD in the broa dest sen se. The analy sis of stu dents’ un der stan ding of SD prin ci ples sho wed bet ter un der stan ding of con - nec ted ness of SD with the en vi ron men tal part and wor se with the eco no mic and so cial parts of SD. We did not no ti ce dif fe ren ces bet ween the uni ver si ties; so mew hat bet ter in com pa ri son to ot hers was the un der stan ding of SD among the geo graphy stu dents from UL. Stu dents in hig her clas ses mostly agree: (1) with the in te gra tion of SD con tent into edu ca tional pro cess, (2) im por tan ce of in di vi dual ac - tion for ac hie ving com mon SD goals and (3) with the su stai nab le use of goods. The chi-squa re sta ti stic shows that ra tios of ans wers wit hin dif fe rent ca te go ries of in di vi dual sta te ments about at ti tu de to wards SD are not sta ti sti cally sig ni fi cant cor re la ted to do mi ci le uni ver sity of res pon dents, nor with the gen - der. Ho we ver, the ex cep tions are sta te ments 6 (see Tab le 1): »Com pa nies that are more en vi ron men tally res pon sib le have bet ter op tions for in crea sing their profit in the fu tu re« (p= 0.0094; V= 0.284) and 7: »Lear ning of ba sis of SD should be in cor po ra ted in sylla bu ses of all dis ci pli nes in the en ti re edu ca tio - nal ver ti cal« (p=0.0053; V=0.298), whe re weak cor re la tion with gen der is pre sent. Using Mann-Whitney U-test, we con duc ted that the dec la ra tion to sta te ments 1: »Pre sent ge ne ra tion must en su re that next ge ne ra tion will in he rit equally healthy, di ver se and pro duc ti ve so ciety as no wa days one« (p= 0.0069); 3: »We need more strin gent laws and pro vi sions for en vi ron men tal pro tec tion and bet ter sur veil lan ce of the im ple men ta tion of the pro vi sions« (p= 0.0030); and 7 (p= 0.0008) is sta ti sti cally more ex pres - sed at fe ma le stu dents, whi le at the ot her sta te ments no dif fe ren ces sho wed. The ma jo rity of the sta tements show no cor re la tion with the year of the study. Sta ti sti cally sig ni fi cant low po si ti ve cor re la tion with the year of study is cha rac te ri stic only for the sta te ments 2:»Pro du cers must not en cou ra ge the pro duc - tion of non-reu sab le goods« (ρ= 0.220; p= 0.0045); 7 (ρ= 0.278; p= 0.0003) and 11: »In SD ac tion of each in di vi dual counts« (ρ= 0.219; p= 0.0045). The se re sults imply that stu dents of hig her clas ses more agree: (1) with the in cor po ra tion of SD con tents into edu ca tio nal pro cess, (2) with the impor tan ce of ac tion of each in di vi dual for ac com plis hing com mon SD goals and (3) with the need for en cou ra ging of su stai nab le usa ge of goods. The fol lo wing two que stions were re la ted to the edu ca tion about SD and the prin ci pal sour ces of know led ge, which influen ced the stu dents’ in sight into SD. The ans wers show that 80% of geo graphy stu dents have already re cei ved some edu ca tion about SD. The per cen ta ge of geo graphy stu dents who have already been taught about SD is 18% hig her than in the study con duc ted in study year 2011/2012 (Ko vačič and Brečko Gru bar 2016). The per cen ta ge of geo graphy stu dents who have already been taught 112 Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja … about SD in crea ses from the start of the un der gra dua te stu dies to the com ple tion of post gra dua te stu - dies. This means that the SD con tents are ade qua tely inc lu ded in the study pro grams. The chi-squa re sta ti stic shows that the le vel of the study is mo de ra tely sta ti sti cally sig ni fi cant po si ti ve cor re la ted (p<0.0000; V= 0.465) to que stion re gar ding lear ning about SD. In com pa ri son to the results from the study year 2011/2012 (30%), in this study the per cen ta ge of af fir ma ti ve ans wers of first-year geo graphy stu dents of first le vel is much hig her (58%), which might draw us to the conc lu sion that the SD con tents have found its pla ce also in the cur ri cu la of se con dary schools. For 10% is also hig her the ra tio of af fir ma - ti ve ans wers among third-year stu dents of first le vel (2011/2012 86%) (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), which so mew hat con firms our as sump tions that more at ten tion has been drawn in geo graphy study pro gram mes in Slo ve nia to the con tents of SD in re cent pe riod. For Slo ve nian stu dents of geo graphy, »for mal edu ca tion« (20%) is the most im por tant sour ce of know led ge about SD; this op tion was tic ked off by as many as 86% of tho se who had already re cei ved some edu ca tion about SD. This te sti fies that the SD con tents are ade qua tely in te gra ted both in the for - mal edu ca tion at the un der gra dua te and post gra dua te study pro gram mes of geo graphy in Slo ve nia and in the cur ri cu la of se con dary schools. The lat ter fact can be de du ced from the ans wers by the first-year geo graphy stu dents. The im por tan ce of for mal edu ca tion for ac qui ring know led ge about SD in the un - der gra dua te and post gra dua te study pro gram mes of geo graphy is also ma ni fest in the in crea sing per cen ta ge of ans wers in this ca te gory from the be gin ning of study at the un der gra dua te le vel to the post gra dua te study. The re search per for med among the geo graphy stu dents in study year 2011/2012 (Ko vačič and Brečko Gru bar 2016) and the re search per formed among the stu dents of se ve ral fa cul - ties of the UP (Ko vačič and Brečko Gru bar 2012) gave a si mi lar re sult: for mal edu ca tion is the most im por tant sour ce of know led ge about SD. From the se cond to fourth pla ce, fol low do cu men tary pro - gram mes (16%), pro fessio nal and scien ti fic li te ra tu re (13%), in ter net si tes, fo rums (13%), pa pers and ma ga zi nes (11%). The lo west per cen ta ge of ans wers by geo graphy stu dents from the three uni ver si ties oc curs wit hin the ca te gory »in for mal edu ca tion« (7%), which en com pas ses students’ ac ti vi ties in va ri ous cour ses, so - cie ties, works hops and round tab les out si de the re gu lar study pro cess. It shows the lack of stu dents’ in te rest for gai ning SD know led ge out si de the for mal forms of edu ca tion and mass me dia. Through ac ti ve par - ti ci pa tion, va ri ous forms of in for mal edu ca tion are a very sui tab le way of pro mo tion of the SD gui de li nes, and young edu ca ted peo ple should be the pro pel ling po wer in this di rec tion; ho we ver, the re sults show that this is not the case. The re fo re, the role of teachers is very im por tant at all le vels of edu ca tion, and at fa cul ties in par ti cu lar; it is teac hers that should en cou ra ge zeal in the stu dents for crea ting a bet ter fu tu re by means of in for ming the pub lic about the pres sing ne ces sity for the so ciety to live and act in ac cor dan ce with the SD prin ci ples. It is a mis cal cu la tion to rely me rely on the self-ini tia ti ve of the young in their as su ming the res pon si bi lity. The com pu ted chi-squa re test shows that the re are no sta ti sti cally sig ni fi cant de via tions in the ans - wers re gar ding know led ge of SD bet ween geo graphy study pro gram mes of the three Slo ve nian uni ver si ties and year and le vel of the study. 41% of stu dents mar ked that the con nec ted ness of the con tents of Slo ve nian geo graphy study pro - gram mes with SD is mo derate, which is around 7% more that it was es tab lis hed in the for mer study (Ko vačič and Brečko Gru bar 2016). Sta ti sti cally sig ni fi cant cor re la tion bet ween the con nec ted ness of the con tents of Slo ve nian geo graphy study pro gram mes with SD and uni ver sity, year and le vel of the study and gen der was not es tab lis hed. A va riab le con nec ted ness of the con tent of SD with geo graphy study pro gram mes is low sta ti sti cally sig ni fi cant po si ti ve cor re la ted to the stu dents own per cep tion of know led ge of SD (ρ=0.312; p<0.0000) and with the as ses sment of im por tan ce of SD for stu dents (ρ=0.284; p= 0.0002). This means that tho se stu dents, who as ses sed their know led ge of SD being hig her, si mul - ta ne ously think that SD is more im por tant and that its con tents is more in cor po ra ted into theirs’ study. In or der to es tab lish the con nec ted ness of Slo ve nian geo graphy study pro gram mes with the SD con - tents we as ked the stu dents to name up to five cour ses in the or der of the amount of SD con tents inc lu ded 113 Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi in them. Inc lu ded in furt her analyses were only the first three na med cour ses, which, ac cor ding to the opi nion of the res pon dents, deal with the SD the mes. The UP geo graphy stu dents most of ten na med as their first three se lec tions the fol lo wing cour ses: Su stai nab le Ma na ge ment of Wa ter Resour ces (13%), thus ran king first, next co mes Hydro geo graphy and Geo graphy of the Seas (10%), ran king third are six cour ses (7% each). The eight cour ses to get her ac count for 64% of the choi ces by the UP geo graphy stu dents. Most of ten na med as their first selec - tion were In tro duc tion to Hu man Geo graphy, se cond co mes Karst Hydro logy and Eco logy, Eco no mic and So cial Geo graphy and the third were Hydro geo graphy and Geo graphy of the Seas and De ve lop - ment Chal len ges on Karst. From among the first three se lec ted courses, Eco lo gi cal Geo graphy (18%), Eco no mic Geo graphy (16%), Su stai nab le Wa ter Re sour ces Ma na ge ment (9%) and Eco re me dia tion (9%) was most of ten na - med by the UM geo graphy stu dents. The eight cour ses to get her ac count for 78% of the cour ses na med by the UM geography stu dents. As their first se lec tion, they most of ten na med Eco no mic Geo graphy, as the se cond Eco no mic Geo graphy, Eco lo gi cal Geo graphy and Eco re me dia tion, as the third ones again Eco lo gi cal Geo graphy. The analy sis of the sta ted tit les of the cour ses shows that the UL geo graphy stu dents most of ten na med as their first three se lec tions the fol lo wing ones: Geo graphy of Su stai nab le De ve lop ment (19%), fol lo wed by Eco lo gi cal Geo graphy (18%) and Hu man Eco logy (16%). The first four cour ses re pre sent 67% and eight cour ses to get her 81% of all cour se tit les na med by the UL geo graphy stu dents. The UL stu dents of geo graphy most of ten na med Geo graphy of Su stai nab le De ve lop ment (44%) as their first se lec tion among the cour ses; Hu man Eco logy came as the se cond (30%), and Geo graphy of Na tu ral Re sour ces (18%) as the third se lec ted cour se. From the re sults of the pre sent and pre vi ous stu dies, we can conc lu de that geo graphy study pro gram - mes of all three pub lic uni ver si ties in Slo ve nia put much con si de ra tion to the su stai nab le de ve lop ment the mes and the pro gress in this field is evi dent. We can cer tainly hope that with the stu dents’ know - led ge, su stai nab le de ve lop ment will find its pro per po si tion also in every day li ves. 114 Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja … FOTOGRAMETRIČNI IN LIDARSKI OBLAKI TOČK AVTORICA dr. Mi hae la Tri glav Čeka da GeodetskiinštitutSlovenije,Jamova2,SI–1000Ljubljana,Slovenija mihaela.triglav@gis.si DOI:10.3986/GV89106 UDK:528.711 COBISS:1.02 IZVLEČEK Fo to gra me trični in li dar ski ob la ki točk V prispevkusoopisaneštirimetodeizdelaveoblakovtočk:(a)aerolaserskoin(b)terestričnolaserskoskeni- ranje,(c)aerofotogrametričnipostopekuporabefotografijvelikegaformatater(d)terestričnifotogrametrični postopekoziromabližnjeslikovnafotogrametrija,kjerlahkoobjektfotografiramoizrokealiizletalnika. Opisanesoprednostiinslabostiposameznemetode.Preduporaborazličnihoblakovtočkzaizračunvišin- skihaliprostorninskihsprememb,moramopreučitigostototočkv posameznemoblakutočktervišinsko inpoložajnoujemanjemedoblakomatočk.Navedenisonasveti,kakoprinavedenihpostopkihdosežemo najboljširezultat. KLJUČNEBESEDE oblaktočk,laserskoskeniranje,fotogrametrija,slikovnoujemanje,grajenjestruktureizgibanja ABSTRACT Pho to gram me tric and li dar point clouds Thepaperdescribesfourmethodsforpointcloudgeneration:(a)aerialand(b)terrestriallaserscanning, (c)anaerophotogrammetricprocesswherelarge-formataerialphotographsareused,and(d)a terrestrial orclose-rangephotogrammetricprocesswhereanobjectcanbephotographedfroma handorfroma dro- ne(unmannedaerialvehicle).Wedescribetheadvantagesanddisadvantagesofeachmethod.Ifweuse twopointcloudstocalculateheightsorvolumechanges,weshouldevaluatethedensityofeachpointcloud andtheirverticalandhorizontaldiscrepancies.Theguidelinesaregivenhowtoachievethebestresults usingmentionedmethods. KEYWORDS pointcloud,lidar,photogrammetry,image-matching,structure-from-motion Uredništvojeprispevekprejelo10.oktobra2016. 115 Geografski vestnik 89-1, 2017, 115–129 Metode METODE 1 Uvod Ob lak točk je ob li ka za pi sa po dat kov o ne kem ob jek tu v ob li ki zelo go stih točk, ki niso med se boj po ve za ne ter, kjer ima vsa ka točka svo je koor di na te in je lah ko oprem lje na še z dru gi mi po dat ki. Ti dru gi po dat ki so na pri mer bar va točke (pri fo to gra metričnih po stop kih), in ten zi te ta od bo ja, red od - bo ja (pri la ser skih po stop kih). Opis ne ke ga ob jek ta v ob li ki ob la ka točk se je po ja vi l z uved bo la ser ske ga ske ni ra nja kot me to de iz me re. Ven dar ob la ki točk niso ome je ni zgolj na la ser sko ske ni ra nje, saj jih lahko iz de la mo tudi z dru gi mi me to da mi. Z vse večjo raz šir je nost jo brez pi lot nih le tal ni kov pri ha ja jo v os - pred je tudi fo to gra me trične me to de za iz de la vo ob la kov točk. Na le tal ni kih so za ra di večje ce nov ne spre jem lji vo sti večino ma na meščeni fo toa pa ra ti in ne la ser ski ske ner ji. Prav tako iz de la vo ob la ka točk omo gočajo tudi fo to gra fi je, na re je ne iz roke z raz ličnimi ne mer ski mi fo toa pa ra ti – od kla sičnih fo to - apa ra tov do mo bil nih te le fo nov. Po sto pek iz de la ve ob la kov točk zato ločimo na la ser ske in fo to gra me trične. Zad nje de set let je se vse bolj uve ljav lja obrav na va ob la ka točk kot končnega iz del ka tudi v bližnjesli - kov ni fo to gra me tri ji. Pred tem se ga je obrav na va lo kot neob vez no vme sno fazo pri iz de la vi geo me trij sko ure je nih di gi tal nih mo de lov višin ali to po loško ure je nih žičnih mo de lov. Kljub ne ka te rim pred vi de - va njem, da bo la ser sko ske ni ra nje po pol no ma iz po dri ni lo raz lične fo to gra me trične po stop ke, se v zad njih le tih do ga ja rav no nas prot no; fo to gra me trično iz de la ni ob la ki točk pri do bi va jo na ve lja vi, saj omogočajo iz de la vo ob la kov točk z vse večjo go sto to in v ne ka te rih pri me rih celo pre kašajo iz del ke la ser ske ga ske - ni ra nja (Le berl in so de lav ci 2010; Gruen 2012). To so omo gočili novi al go rit mi in iz boljšave računal niške stroj ne opre me (na pri mer iz va ja nje izračunov na gra fični kar ti ci), ki omo goča ve li ko hi trejše računa - nje (Re mon di no in so de lav ci 2014). Iz ob la kov točk s po močjo raz ličnih in ter po la cij skih me tod iz de la mo di gi tal ne mo de le višin (raz - lične di gi tal ne mo de le po vršja kot tudi di gi tal ne mo de le re lie fa). Le-ti nam omo gočajo raz no vrst ne ana li ze pro stor nin skih spre memb od izračuna pro stor nin ak tiv nih ze melj skih pla zov do pri rast ka rast ja. Fo - to gra fi je in ob la ke točk lah ko upo ra bi mo tudi za iz de la vo or to fo to po snet kov. Ne na zad nje iz ob la kov točk lah ko izdelamo to po loško ure je ne žične mo de le za 3R-tisk ali iz de la mo načrte raz ličnih me ril. Ven dar, ko go vo ri mo o raz ličnih ob la kih točk, ne mo re mo pos plošiti, da ima jo vsi eno vi to go sto - to točk, ker je ta zelo od vi sna od me to de, s ka te ro smo jih iz de la li. Zato bomo v tem član ku pred sta vi li ne ka te re me to de iz de la ve ob la kov točk, last no sti ob la kov točk in kaj te last no sti po me ni jo za nji ho vo na dalj njo upo ra bo. Za go var ja li bomo tudi nuj nost pri mer ja ve go stot raz ličnih upo rab lje nih ob la kov točk in pri mer ja ve točnosti geo re fe ren ci ra nja (po rav na va ob la kov točk v pro sto ru) pred upo ra bo ob - la kov točk za do se ga nje naj boljših re zul ta tov. 2 Iz de la va ob la ka točk Ob lak točk ima ločeno za pi sa ne koor di na te vsa ke 3R-točke v pro sto ru, ven dar te točke po pro storu večino ma niso enako mer no raz po re je ne. Po sa mez ne točke ima jo lah ko po leg koor di nat kot atri but no vred nost za pi sa no še vred nost in ten zi te te od bo ja (la ser) ali barv no vred nost sli kov ne ga ele men ta. Na la ser ske točke pri pišemo barv no vred nost iz or to fo ta, ki ni bil nuj no posnet v času la ser ske ga ske ni ra - nja, to rej je lah ko tudi sta rejši ali no vejši kot ob lak točk (sli ka 1). V fo to gra me tričnih po stop kih iz de la ve obar va mo točke ne po sred no v fo to gra me tričnem po stop ku iz de la ve ob la ka točk iz po snet kov ali, ena - ko kot pri bar va nju la ser skih točk, nak nad no s po močjo pod ložene ga or to fo ta. Pri la ser skem ske ni ra nju ima jo lah ko točke do da ne tudi dru ge atri bu te, kot sta na pri mer red od bo ja (prvi od boj od mno gih, zad nji od boj od mno gih) in raz red kla si fi ka ci je (tla, raz lično vi so ko rastje, stav be). Zato so ob la ki točk za pi sa ni v vek tor skem za pi su kot niz koor di nat z do da ni mi atri but ni mi vred nost mi. Pri la ser skem ske - ni ra nju se je uve lja vil za pis ob la kov točk v for ma tu LAS. V fo to gra me tričnih po stop kih pa so ob la ki točk shra nje ni v zapisih, ki so od vi sni od po sa mez ne ga računal niškega pro gra ma, v ka te rem je bil tak ob lak točk iz de lan (na pri mer for mat PST), ven dar jih je večino ma mo goče iz vo zi ti v za pis LAS. 116 Mi hae la Tri glav Čeka da Fo to gra me trični in li dar ski ob la ki točk 117 Geografski vestnik 89-1, 2017 Metode Ob lak točk lah ko pri do bi mo na dva načina: • z ne po sred no iz me ro z aero- ali te re stričnim la ser skim ske ni ra njem, • z izračunom s sa mo dej ni mi fo to gra me trični po stop ki ob de la ve ve li ke ga šte vi la fo to gra fij ozi ro ma ae ro fo to gra fij z ve li ki mi pre klo pi (vse bi na na dveh fo to gra fi jah s pre klo pom je na ob močju pre klo - pa ena ka, le kot pod ka te rim je bila po sa mez na fo to gra fi ja po sne ta, je dru gačen). Ne po sred na iz me ra z ae ro la ser skim ali te re stričnim la ser skim ske ni ra njem omo goča izdelavo ob - la kov točk, ka te rih bis tve na last nost je, da se la ser ski žarek na svo ji poti čez rast je od bi je od več pred me tov. Tako do bi mo točke raz ličnega reda od bo ja: prvi odboj od več, dru gi od boj od več ali zad nji od boj od več (sli ka 2). Zato do bi mo na ob močju po kri tem z rast jem večjo skup no go sto to točk kot na po zi danih ob močjih ali ob močjih brez rast ja, kjer se po sa me zen žarek od bi je samo od ene ga pred me ta. Za ra di te lastno sti ob lak točk na re jen z ae ro la ser skim ske ni ra njem, omo goča preučeva nje ver ti kal ne struk tu re goz da ali dru ge ga rast ja. V ko li kor želi mo ob lak točk upo ra bi ti za iz de la vo di gi tal ne ga mo de la višin, kjer je za pi sa na za vsa - ko po ložajno točko samo ena višina, mo ra mo točke v njem pred tem kla si fi ci ra ti, tako da nam os ta ne jo le ti ste točke, ki oz načuje jo plo skev, ki jo želi mo pri ka za ti v našem di gi tal nem mo de lu višin. S kla si fi - ka ci jo pri do bi mo raz lične raz re de la ser skih točk, ki jih po po tre bi od stra nju je mo ali do da ja mo. Če želi mo Slika1:Aerolaserskioblaktočkv 3R-pogledu,kjersoistetočkepobarvanepointenzitetiodboja(levo) inbarvnivrednostipodloženegaortofota(desno). fotogrametrični oblak točk laserski oblak točk Slika2:Točkev laserskem(modre)infotogrametričnemoblakutočk(črne). iz de la ti di gi tal ni mo del re lie fa, ohra ni mo samo točke tal (raz red tla). V ko li kor pa želi mo iz de la ti di - gi tal ni mo del krošenj, ohra ni mo samo prve od bo je po vr ho vih krošenj (upo ra bi mo raz red vi so ko rast je). Dru ga po memb na last nost laser ske ga ske ni ra nja je, da ima jo točke v ob la ku točk eno vi to točnost, ki je naj bolj od vi sna od od da lje no sti od ob jek ta sne ma nja in kota ske ni ra nja (Tri glav Čeka da, Cro silla in Ko sma tin Fras 2009). Točke la ser ske ga ob la ka točk po sa mez ne ga sne mal ne ga pasu dobi mo z di rekt - nim geo re fe ren ci ra njem, kjer prek zna nih po ve zav med sen zor ji na no sil cu sne ma nja (la ser, glo bal ni na vi ga cij ski sa te lit ski si stem (GNSS), iner cial na na vi ga cij ska eno ta (INS)) in samo lo ka ci jo no sil ca sne - ma nja izračuna mo koor di na te točk v pros to ru. Da od stra ni mo manjša neu je ma nja med sne mal ni mi pa so vi, le-te nak nad no še po rav na mo, naj večkrat s po močjo uje ma nja na rav nih plosk vah, kot so stre - he stavb (sli ka 3a). Oblake točk izračuna mo s sa mo dej ni mi fo to gra me tričnimi po stop ki ob de la ve večjega šte vi la fo - to gra fij, kar bomo opi sa li v na da lje va nju. Ker pa ob lak točk do bi mo iz fo to gra fij, kjer je pri ka zan samo vrh nji sloj rast ja (sli ka 2), do bi mo v nas prot ju od la sersko iz de la nih ob la kov točk tudi pri rast ju zgolj eno višino rast ja, pra vi lo ma vrh njo točko. Struk tu re pod vrh njo točko (na pri mer tla) pra vi lo ma ne mo - re mo do bi ti iz fo to gra me trično iz de la nih ob la kov točk. De lo ma lah ko do bi mo tla pod rast jem le v pri me ru zelo red ke ga rast ja. Po stop ki sa mo dej ne ob de la ve veli ke ga šte vi la fo to gra fij so večino ma opi sa ni kot upo ra ba al go rit - mov zelo go ste ga sli kov ne ga uje ma nja (an gleško verydenseimagematching) (sli ka 3b) ali al go rit mov za sočasno do ločitev no tra njih ter zu na njih pa ra me trov orien ta ci je in hkrat ni izračun 3R-oblaka točk – po sto pek ime no van »gra je nje struk tu re iz gi ba nja« (Structure-from-Motion – Sf M) (sli ka 3d). Sli kovno uje ma nje so raz vi li fo to gra me tri, vzpo red no pa so stro kov nja ki s po dročja računal niškega vida (com- putervision) raz vi li al go rit me za sočasno določitev pa ra me trov no tra nje in zu na nje orien ta ci je ter hkrat ni izračun 3R-ob la ka točk. Za ra di raz ličnih stro kov nih po dročij, v ka te rih sta se me to di raz vi li, v član - kih naj de mo za opis is tih pa ra me trov raz lično ter mi no lo gi jo, ven dar pa al go rit ma da je ta enak končni re zul tat, to je ob lak točk (Re mon di no in so de lav ci 2014; Ko sma tin Fras in so de lav ci 2015). Na sli ki 3 so štir je naj po go ste je upo rab lje ni po stop ki za iz de la vo ob la kov točk. Raz de lje ni so na po - stop ke, kjer je no si lec sne ma nja v zra ku (ae ro po stopki) (sli ki 3a in 3b) in na te re strične po stop ke, kjer je no si lec sne ma nja na tleh ali zelo niz ko nad tle mi (sli ki 3c in 3d). Med sled nje smo uvr sti li tudi sne - ma nja z brez pi lot ni mi le tal ni ki. Pri ae ro po stop kih, kot sta ae ro la ser sko ske ni ra nje ali ae ro fo tografi ra nje, smo za do se go do bre točno sti močno od vi sni od GNSS-me ri tev in INS-me ri tev na no sil cu sne ma nja, s ka te ri mi me ri tve ume sti mo v pro stor (di rekt no geo re fe ren ci ra nje po dat kov) že v sa mem po stop ku iz de la ve ob la ka točk. Tudi mo bil ne sne mal ne si ste me (mobilemappingsystem), ki za ume sti tev v pro - stor prav tako upo rab lja jo di rekt no geo re fe ren ci ra nje, lah ko upo rab lja mo za iz de la vo ob la kov točk cest ali oko li ce želez nic. Taki ob la ki točk so lah ko iz de la ni s po močjo la ser skih ske ner jev ali množice fo to - grafij, od vi sno od tega, ka te ri sen zor ji so na mo bil nem sne mal nem si ste mu na meščeni. Pri te re stričnih po stop kih lah ko iz mer je ne po dat ke v pro stor ume sti mo tudi nak nad no po iz meri s po močjo zna nih os lo nil nih točk in/ali raz dalj na ob jek tu sne ma nja (geo re feren ci ra nje ali po rav na va ske no gra mov na sli kah 3c in 3d). Te re strično iz de lan ob lak točk je lah ko naj prej za pi san v lo kal nem koor di nat nem si ste mu, po tem pa ga nak nad no geo re fe ren ci ra mo, to rej ga na pod la gi os lo nil nih točk prip ne mo na na cio nal ni koor di natni si stem ter mu hkra ti tudi spre me ni mo me ri lo. Al go rit me sli kov ne ga uje ma nja se večino ma upo rab lja za ob de la vo ve li ko for mat nih fo to gra fij prostora, ki so na me nje ne sne ma nju večjih po vršin (sli ka 3b), to rej to po graf ske mu sne ma nju, kar je pri mer lji - vo z re zultati ae ro la ser ske ga ske ni ra nja. Iz de la va ob la ka točk s sli kov nim uje ma njem ve li ko for mat nih fo to gra fij se iz ve de šele po tem, ko je že bila iz ve de na ae ro trian gu la ci ja blo ka ae ro fo to gra fij, kjer na pod - la gi ka li bra cij skih pa ra me trov fo toa pa ra ta naj prej izračunamo pa ra me tre no tra nje orien ta ci je fo to gra fij. S po močjo GNSS- in INS-me ri tev lo ka ci je sen zor ja v času sne ma nja, os lo nil nih točk (do bro vid ne točke 118 Mi hae la Tri glav Čeka da Fo to gra me trični in li dar ski ob la ki točk Slika3:Postopkiizdelaveoblakovtočkz različnimimetodami:a)aerolaserskoskeniranje,b)aerofoto- grafiranje,c)terestričnolaserskoskeniranjeind)fotografiranjeobjektovizrokealiz letalnikom.p 119 Geografski vestnik 89-1, 2017 Metode la se rs k e m er it ve IN S in G N SS m er it ve p o lo ž aj a n o si lc a sn em an ja – – d ir ek tn o ge o re fe re n ci ra n je p o ra vn av a sn em al n ih p as o v o b la k to č k ae ro fo to gr af ij e ae ro tr ia n gu la ci ja sl ik o vn o u je m an je o b la k to č k k al ib ra ci js k i p ar am et ri fo to ap ar at a o sl o n il n e in ve zn e to č k e fo to gr af ij e gr aj en je st ru kt u re iz g ib an ja la se rs k i sn em al n i p as p o lo ž aj st o ji š č a o sl o n il n e al i ve zn e to č k e ge o re fe re n ci ra n je sk en o gr am a ge o re fe re n ci ra n je o b la k to č k o sl o n il n e to č k e in /a li z n an e ra zd al je n a o b je kt u p o ra vn av a sk en o gr am o v o b la k to č k a b c d IN S- i n G N SS - m er it ve p o lo ž aj a n o si lc a sn em an ja 120 Mi hae la Tri glav Čeka da Fo to gra me trični in li dar ski ob la ki točk na po snet kih s te ren sko iz mer je ni mi koor di na ta mi v držav nem koor di nat nem si ste mu) ter vez nih točk (identične točke vid ne na dveh ali več po snet kih z iz mer je ni mi sli kov ni mi koor di na ta mi prav tako izračuna ne s po močjo sli kov ne ga uje ma nja) pa izračuna mo še pa ra me tre zu na nje orien ta ci je fo to gra - fij, ki po da ja tri koor di na te in ro ta ci je po sa mez ne fo to gra fi je v času sne ma nja v držav nem koor di nat nem si ste mu. V tem pri me ru sle di mo kla sičnemu fo to gra me tričnemu po stop ku ob de la ve, pri čemer do bi - mo tudi oce ne točno sti vme snih faz ob de la ve (Re mon di no in so de lav ci 2014). Zato lah ko po da mo tudi točnost končnega ob la ka točk ali po sre du je mo v vme snih fa zah ob de la ve, če ne do bi mo za do vo lji vih re zul ta tov. Ta me to da se je uve ljav lja za ae ro fo to gra fi ra nje večjih mest, ker omo goča hi trejšo iz de la vo Slika4:Oblaktočk,izdelans fotogrametričnoobdelavovečjegaštevilabližnjeslikovnihposnetkov s programomaVisualSFM(zgoraj)inAgisoftPhotoscan(spodajlevo).Nazgornjislikisoprikazana tudistojiščafotoaparatav časusnemanja.Posnetek(spodajdesno)prikazujePrešernovspomenik iz podobnegapogleda,kotjeprikazanv obehoblakihtočk. ob la ka točk z ve li ko višjo go sto to točk, kot ae ro la ser sko ske ni ra nje za enako ve li ko ob močje sne manja. Kaj ti ae ro fo to gra fi ra mo lah ko iz ve li ko višjih višin kot ske ni ra mo z la ser jem in zato lah ko s prvo me - to do hi tre je po sna me mo ena ko ve li ka ob močja. Da do bi mo zelo gost ob lak točk in čim manj be lih lis brez po dat kov, so ae ro po snetki na re je ni z zelo ve li kim pre klo pom (vzdolžni preklop 80 %) ali celo z aero - fo to pa ra ti na ka te rih so združeni sen zor ji za kla sično ae ro fo to gra fi ra nje (fo toa pa rat us mer jen v na dir) in fo to gra fi ra nje stran ske ga po gle da (oblique). V Ber li nu, ki se raz te za na 890km2, so leta 2009 iz ved li ae ro la ser sko ske ni ra nje z go sto to 5–10 točk/m2, leta 2013 pa ae ro fo to gra fi ra nje z ve li kost jo sli kov ne ga ele men ta na tleh 10 cm (groundsamplingdistance), ki je omo gočilo iz de la vo ob la ka točk z go sto to 100 točk/m2. Tako so pri do bi li časov no vr sto dveh ob - la kov točk, ki je ideal na za preučeva nje spre memb v pro sto ru (Rich ter 2015). Tako go ste fo to gra me trične ob la ke točk iz ae ro fo to gra fij ve li ke ga for ma ta so iz de la li še za Dort mund v Nem čiji in Perth v Av stra - li ji (Wen zel 2015). Al go rit mi za sočasno do ločitev no tra njih in zu na njih pa ra me trov orien ta ci je in hkrat ni izračun ob - la ka točk (sli ka 3d) se naj večkrat upo rab lja jo za pri do bi va nje ob la kov točk manjših ob močij ozi ro ma za tako ime no va no bližnje sli kov no fo to gra me tri jo, to rej za sne ma nje po sa mez nih ki pov (sli ka 2), stavb, ulic, kam no lo mov in dru gi manjših ob jek tov (na pri mer We stoby in so de lav ci 2012) (sli ka 4). Za takšno fo to gra fi ra nje je ideal na upo ra ba brez pi lot nih le tal ni kov. Re zul ta ti so di rekt no pri mer lji vi z re zul ta ti te - re stričnega la ser ske ga ske ni ra nja. Ven dar s  te re stričnim la ser skim ske ni ra njem do bi mo ob lak točk z glo bin sko pred sta vo rast ja, s fo to gra me tričnim po stop kom pa zgolj zu na nji vid ni sloj rast ja. Pri te - re stričnem la ser skem ske ni ra nju je točnost iz mer je ne točke naj bolj od vi sna od raz da lje do ske ner ja; bližnje točke ima jo večjo točnost kot bolj od da lje ne točke. Običajno se te re strično ske ni ra ob jek te, ki niso pre več glo bin sko raz po re je ni, zato lah ko točnost ske no gra ma obrav na va mo kot eno vi to za po sa - me zen ske no gram, ki je na re jen iz ene ga sto jišča. Pri al go rit mih za sočasno do ločitev pa rametrov orien ta ci je in izračun ob la ka točk lah ko ob pre - majh nem šte vi lu fo to gra fij, ki pri ka zu je jo do ločeno po drob nost, pri de tudi do geo me trij skih de for ma cij v ob la ku točk, za ka te re ne vemo, kje se na ha ja jo. Tako iz de lan ob lak točk nima več eno vi te točnosti. Tu so točke izračuna ne iz pre se kov žar kov. V ko li kor je za izračun točk upo rab lje no manjše šte vi lo 121 Geografski vestnik 89-1, 2017 Metode Preglednica1:Prednosti(+)in(–)slabostiizdelaveoblakovtočkz različnimimetodami. la ser sko ske ni ra nje fo to gra me trič ni po stop ki iz de la ve do bi mo od bo je na vrhu, v rast ju + do bi mo samo od bo je na vrhu rast ja, – in pod rast jem na tleh pod rast jem pa ne eno vi ta po lo žaj na in vi šin ska + toč nost je od vi sna od šte vi la po snet kov, – toč nost ob la ka točk na ka te rih se toč ka vidi: na manj po snet kih kot se vidi, slab ša je toč nost take toč ke ena ko mer na go sto ta neod vi sna od tek stu re + ob moč ja z malo tek stu re dajo malo točk – (iz je ma je le voda, s ka te re ne do bi mo od bo jev) so raz mer no majh na go sto ta točk za ae ro la ser sko – vi so ka go sto ta točk za ae ro fo to gra fi ra nje + ske ni ra nje ena ko ve li ke ga ob moč ja in v is tem ve li ke ga for ma ta ena ko ve li ke ga ob moč ja ča su oprav lje ne ga sne ma nja in v is tem ča su oprav lje ne ga sne ma nja tež ja in ter pre ta ci ja samo na pod la gi ob la ka – laž ja in ter pre ta ci ja na pod la gi ob la ka točk, + točk, po bar va ne ga na pod la gi in ten zi te te po bar va ne ga s po moč jo fo to gra fij bliž nje sli kov ni pri mer: dra ga in tež ka opre ma – bliž nje sli kov ni pri mer: lah ko upo ra bi mo + (te re strič ni la ser ski ske ner) ka kr šen ko li di gi tal ni fo toa pa rat in sne ma mo iz roke 122 Mi hae la Tri glav Čeka da Fo to gra me trični in li dar ski ob la ki točk posnetkov, so točke v ob la ku točk izračuna ne s slabšo točnost jo. Čim se šte vi lo po snet kov, na ka te rih se vidi do ločena točka, po veča, se veča nadštevilnost opa zo vanj in s tem se po večuje točnost iz me re take točke (Re mon di no in so de lav ci 2014). Ne ka te ri pro gra mi omo gočajo od stra nje va nje točk, ki so bile izračuna ne samo iz dveh po snet kov, saj ima jo te naj slabšo točnost (na pri mer pro sto do stop ni program VisualSFM). Za pri do bi tev zelo go ste ga ob la ka točk, izračuna ne ga s po močjo sa mo dej nih fo to gra me - tričnih po stop kov ob de la ve, po tre bu je mo ve li ko po snet kov, ki preučeva ni ob jekt pri kažejo iz vseh mo gočih zor nih ko tov. S tem se izog ne mo za sti ra nju raz ličnih podrob no sti na ob jek tu ob de la ve, saj po manj ka - nje po drob no sti za ra di pre majh ne ga šte vi la fo to gra fij hi tro opa zi mo. Točnost je od vi sna tudi od od da lje no sti točke od fo toa pa ra ta, saj so na is tem po snet ku bolj od da lje ni ob jek ti pri ka za ni v manjšem me ri lu kot bližnji ob jek ti. Go sto ta končnega ob la ka točk in nje go va točnost je zelo od vi sna tudi od upo - rab lje ne ga al go rit ma v po sa mez nem pro gra mu, ki tako ob de la vo fo to gra fij omo goča. Iz pre gled ni ce 1 je raz vid no, da ima ta obe me to di iz de la ve ob la kov točk svo je sla bo sti in pred no - sti. Bis tve na pred nost bližnje sli kov ne fo to gra me trične me to de je ned vom no cena sen zor ja, saj lah ko upo ra bi mo ka kršen ko li fo toa pa rat, ki ga prožimo ročno ali ga na me sti mo na le tal nik. Tudi pro fe sio - nal nim le tal ni kom v zad njih le tih dra stično pa da jo cene. Večina le tal ni kov omo goča sa mo dej no sne ma nje iz bra ne ga ob jek ta ali ob močja brez vmešava nja pi lo ta, saj op ti malno pot sne ma nja lah ko vna prej do - ločimo in jo na pra va sama od le ti. Ven dar mo ra mo pred na ku pom in upo ra bo le tal ni kov v na se ljih preučiti za ko no da jo s tega po dročja, ki po stav lja do ločene ome ji tve (Ured ba … 2016). 3 Upo ra ba ob la ka točk za iz de la vo di gi tal nih mo de lov višin – go sto ta točk Ko ima mo iz de lan ob lak točk, ga lah ko upo ra bi mo sa mo stoj no za ročno ali pol sa mo dej no vek to - ri za ci jo li nij. Za ra di lažje fo toin ter pre ta ci je ved no pri po ročamo kom bi ni ra nje ob la ka točk z or to fo tom is te ga ob močja ozi ro ma upo ra bo ob la ka točk, kjer so točke po bar va ne gle de na po snet ke (sli ka 1b). V ko li kor pa želi mo na pod la gi po snet kov, na re je nih za iz de la vo ob la ka točk, iz de la ti tudi or to fo - to, mo ra mo iz ob la ka točk naj prej iz de la ti di gi tal ni mo del višin, ki ga po tem upo ra bi mo za iz de la vo or to fo ta (Tri glav Čeka da 2016). Pri tem mo ra mo pa zi ti na upošte va nje naj manjše go sto te tal nih točk, ki je po treb na za iz de la vo di gi tal ne ga mo de la višin z do ločeno ločlji vost jo. Pred iz de la vo di gi tal nih mo - de lov višin mo ra mo točke naj prej raz vr stiti (sli ka 5) v raz re de kot so na pri mer tla, rast je, stav be, da lah ko upo ra bi mo zgolj ti sti raz red, ki ga želi mo pri ka za ti v do ločenem mo de lu višin. V pri me ru la ser - skih ob la kov točk od stra nju je mo (kla si fi ci ra mo v raz re de, ki jih ne upo ra bi mo) večkrat ne od bo je v rast ju in stav be, v pri me ru fo to gra me tričnih ob la kov točk pa od stra nju je mo naj večkrat šum in rast je. Naj - manjšo go sto to točk, ki jo po tre bu je mo za iz de la vo di gi tal ne ga mo de la re lie fa, lah ko izračuna mo z Nyquist-Shan no vim teo re mom vzorčenja (Triglav Čeka da, Cro sil la in Ko sma tin Fras 2010). Za iz - de la vo di gi tal ne ga mo de la re lie fa s stra ni co ce li ce 1m (ve li kost ce li ce 1m×1m), bi po tre bo va li 4 točke/m2, za stra ni co ce li ce 0,25 m pa že 64 točk/m2. Ob ena ko mer ni raz po re di tvi tal nih točk pa je za izde la vo di gi tal ne ga mo de la re lie fa s stra ni co ce li ce 1 m do volj že ena točka v po sa mez ni ce li ci, saj se pri in ter - po la ci ji di gi tal ne ga mo de la re lie fa večino ma upošteva še točke v so sed njih ce li cah (Mon gus, Tri glav Čeka da in Žalik 2013). Za izračun ene vred no sti di gi tal ne ga mo de la re lie fa upo ra bi mo vsaj štiri so - sed nje točke. V ko li kor ni ma mo to li ko točk, bo vred nost višine do ločene točke v di gi tal nem mo de lu re lie fa pred stav lja la le in ter po la ci jo višin so sed njih ce lic. Ker ob la ki točk večino ma ni ma jo ena ko mer nih go stot, mo ra mo go sto to točk na ce lot nem ob močju ob de la ve pre ve ri ti. To naj lažje preveri mo z izri som kar te go sto te do ločene ga kla si fi ka cij ske ga raz re da, ki ga bomo upo ra bi li za iz de la vo di gi tal ne ga mo de la višin – ime nuj mo jo kar ta fil tri ra ne ga ob la ka točk (Ke rin 2014). Prav take kar te go sto te točk, ki pri ka zu je jo tla, so bile iz de la ne za vse blo ke la ser ske ga ske ni ra nja Slo ve ni je. Pred stav lje ne so bile v teh ničnih po ročilih po sa mez nih blo kov ske ni ra nja in s tem upo rab ni kom omo gočijo vpo gled v real no šte vi lo la ser skih točk, ki se jih je upo ra bi lo za iz de la vo digi - tal ne ga mo de la re lie fa z ve li kost jo ce li ce 1 m × 1 m (DMR1) na ob močju po sa mez ne ga blo ka ske ni ra nja. Pod go sti mi goz do vi je bila go sto ta točk re lie fa pov prečno 0,5 točk/m2, na ob močjih trav ni kov pa 2 točki/m2 (Tri glav Čeka da in Bric 2015). To po me ni, da mo ra mo pri upo ra bi la ser skega DMR1 v goz du ve de ti, da je le-ta po ne kod pre več zgla jen za ra di upo ra be pre majh ne ga šte vi la točk v po stop ku in ter po la ci je. To pa se kaže tako, da na po do bi ana li tičnega senčenja DMR1 re lief pod rast jem in na od pr tem te re - nu ni sta ena ko glad ka. Kar to gostot fil tri ra ne ga ob la ka točk za iz de la vo di gi tal ne ga mo de la re lie fa je smi sel no pri ložiti tudi or to fo tu, ki je bil iz de lan s po močjo tega di gi tal ne ga mo de la re lie fa, saj bomo na ta način ve de li, kje na or to fo tu lah ko pričaku je mo naj večja od sto pa nja. Izdelava kar te go stot in/ali kar te točno sti je še po - se bej pri po ročlji va za fo to gra me trično iz de la ne ob la ke točk, kjer sta točnost in go sto ta točk zelo od vi sni od šte vi la po snet kov, na ka te rih se do ločen del ob jek ta vidi. Ob lak točk pred stav lja po dat ke os nov nih me ri tev. Di gi tal ni mo del re lie fa, iz de lan na pod la gi ob - la ka točk, je že in ter po li ra na ob li ka iz del ka, ki je obre me njen tako z na pa ka mi iz de la ve ob la ka točk kot na pa ka mi kla si fi ka ci je točk v raz red tla in na pa ka mi upo rab lje ne in ter po la cij ske me to de za izdela vo di gi tal ne ga mo de la re lie fa (Mon gus, Tri glav Čeka da in Žalik 2013). Prav tako mo ra mo pa zi ti, kako ve - li ke ce li ce di gi tal ne ga mo de la re lie fa upo rab lja mo in za kakšen na men. Bližnje sli kov ni fo to gra me trično iz de la ni ob la ki točk omo gočajo iz de la vo ob la kov točk ve li kih go stot, kar na da lje omo goča iz de la vo zelo po drob nih di gi tal nih mo de lov po vršja. V ko li kor ne iz ko ri sti mo ce lot ne ga po ten cia la tako ve li kih go - stot, to rej ne upo ra bi mo do volj majh ne ce li ce, lah ko pri izračunu pro stor nin hi tro pri do bi mo na pa ko pro stor ni ne večjo od 5 %, ki po Ur bančiču in so de lav cih (2015) ni več spre jem lji va za izračune pro - stor nin skih spre memb. Če na pri mer vza me mo stra ni co ce li ce di gi tal ne ga mo de la re lie fa 5 m, na me sto da bi upo ra bi li stra ni co ce li ce 0,5 m, ka te re iz de la vo bi ta go sto ta točk še do puščala, do bi mo za ob močje ve li ko oko li ene ga hek tar ja na pa ko pri pro stor nin skih spre mem bah večjo od 5 % mer je ne pro stor nine. 4 Pri mer ja va dveh ob la kov točk ozi ro ma po rav na va ob la kov točk V ko li kor želi mo preučeva ti majh ne spre mem be v pro sto ru, mo ra mo biti po zor ni tudi na točnost geo re fe ren ci ra nja ob la ka točk, to rej kje v pro sto ru se ob lak točk na ha ja gle de na upo rab ljen koor di - nat ni si stem. Kaj ti, za ra di raz ličnih os lo nil nih točk, ki so bile upo rab lje ne v po stop ku iz de la ve ob la ka 123 Geografski vestnik 89-1, 2017 Metode Slika5:Stranskipoglednaklasificiranoblaktočkizslike2:temnozelenadosvetlozelene –rastjetreh različnihvišin,vijoličasta –tlainrdeča –stavbe. točk, ali raz ličnih re zul ta tov di rekt ne ga geo re fe ren ci ra nja, sta lah ko dva ob la ka višin sko in/ali po ložajno za mak nje na. Za ve da ti se mo ra mo, da lah ko po ložajne in višin ske na pa ke doda tudi koor di nat ni si stem, v ka te rem ima mo po dat ke po da ne ozi ro ma v ka te rega so bili po dat ki trans for mi ra ni, zato da jih lahko upo rab lja mo. Naj večjo na pa ko do bi mo, če za trans for ma ci jo med koor di nat ni mi si ste mi ne upo ra bi - mo op ti mal ne trans for ma ci je, ki daje naj na tančnejše re zul ta te po trans for ma ci ji. Ven dar tudi, če upo ra bi mo optimal no trans for ma ci jo, so po dat ki v raz ličnih si ste mih za pi sa ni raz lično točno, ker je točnost od vi sna od rea li za ci je koor di nat ne ga si ste ma. Tako je višin ski si stem zelo od vi sen od rea li za - ci je ge oi da, ho ri zon tal ni pa je lah ko ne ho mo gen za ra di zgo do vin skih raz lo gov, kot je to v pri me ru rav nin ske ga koor di nat ne ga si ste ma D48/GK (Gauss-Krüger je va pro jek ci ja) (Bric, Berk in Tri glav Čeka - da 2013). Kot pri mer opišimo po dat ke la ser ske ga ske ni ra nja Slo ve ni je, ki so bili naj prej za je ti v rav nin skem koor di nat nem sistem D96/TM (Trans ver zal na Mer ka tor je va pro jek ci ja) in elip soid nih višinah, nak - nad no pa trans for mi ra ni v D96/TM in nad mor ske višine ter na kon cu še v rav nin ski koor di nat ni si stem D48/GK, ki ga še ved no upo rab lja naj več upo rab ni kov. Tako po dat ki ae ro la serskega ske ni ra nja, ki ima - jo v D96/TM in nad mor skih višinah opre de lje no točnost na pod la gi večjega šte vi la kon trol nih točk (po ložajna točnost 30 cm, višin ska 15 cm), ni ma jo ena ke po ložajne točno sti v D48/GK, saj rav nin ski koor di nat ni si stem D48/GK ni ho mo gen. Med la ser sko iz me ro in po dat ki, za pi sa ni mi v D48/GK, smo ime li v tem pri me ru oprav lje ni dve trans for ma ci ji, pri čemer je vsa ka obre me nje na s svo ji mi na pa ka - mi. Po dob no je pri upo ra bi po dat kov, za je tih v  ok vi ru fo to gra me tričnega za je ma na pod la gi stereopo snet kov Ci kličnega ae ro fo to gra fi ra nja Slo ve ni je (CAS). Od leta 2009 na prej se v pro jek tu CAS upo rab lja nov rav nin ski koor di nat ni si stem D96/TM, v ka te rem so tudi po da ni vsi re zul ta ti pro jek ta. Ste reo za jem se to rej lah ko iz va ja zgolj v D96/TM, v katerem ima mo za pi sa ne orien ta cij ske pa ra me tre po snet kov. V ko li kor želi mo iz me ro pri mer ja ti s ste reo za je mom iz na pri mer CAS 2006, ki je bil iz ve - den v D48/GK, mo ra mo ene ga iz med re zul ta tov trans for mi ra ti (glej Tri glav Čeka da in Zorn 2014). S trans for ma cijo med koor di nat ni ma si ste ma ene mu od re zul ta tov »pok va ri mo« po ložajno točnost za naj več en de ci me ter (Berk, Ko ma di na in Tri glav 2011). Dan da nes ob urad ni ve ljav no sti dveh rav nin skih koor di nat nih si ste mov (D48/GK in D96/TM) in ob sko rajšnji novi rea li za ci ji ge oi da ter s tem spre mem bi v višin skem koor di nat nem si ste mu (spre mem - ba višin ske ga da tu ma), smo pri mo ra ni pre ver ja ti tudi po ložajno in višin sko sklad nost dveh ni zov po dat kov ali ob la kov točk ob iz va ja nju raz ličnih ana liz spre memb v pro sto ru. Naj prej moramo pre ve ri ti višin - sko in po ložajno sklad nost na ob močju brez spre memb, po tem pa iz ve de mo še višin sko in/ali po ložajno po rav na vo dveh ob la kov točk. Po ložajno sklad nost dveh ob la kov točk lah ko pre ve ri mo na dva načina. Prvi, ki je tudi naj večkrat upo rab ljen, je pre ver ba obeh ob la kov točk na is tih kon trol nih točkah, ki so bile neod vi sno iz mer je ne z bolj na tančno me to do iz me re, na pri mer z GNSS-me to do iz me re. Na ta način lah ko do ločimo ab so - lut na od sto pa nja po sa mez ne ga ob la ka točk od re fe renčnih kon trol nih točk. Če takšnih kon trol nih točk ni ma mo, lah ko iz ve de mo le re la tiv no pri mer ja vo med dve ma ob la ko ma točk, kjer pa ne do bi mo odsto - panj od re fe renčnih vred no sti, to rej ne mo re mo po ve da ti, ka te ri ob lak točk je bolj točno geo re fe ren ci ran, lah ko zgolj pri do bi mo razliko med tema dve ma ob la ko ma točk. Ven dar so tudi re la tiv ne vred no sti do - volj, da en ob lak točk po rav na mo na dru ge ga (co-registration). Tudi le re la tiv na po rav na va dveh ob la kov točk nam omo goča bolj točno iz me ro višin skih ali pro stor nin skih od sto panj na območju spre memb, kot če po rav na ve ob la kov točk pred hod no ne bi iz ved li (Chen in so de lav ci 2014). Po rav na vo dveh ob la kov točk iz ve de mo s po močjo kon trol nih točk ali s po rav na vo plo skev ob la - kov točk (Gruen in Akca 2005). Prva me to da zah te va več te ren ske ga dela, to rej iz me re kon trol nih točk z na tančno geo det sko me to do iz me re, ki je časov no po trat na. Na kon trol nih točkah iz me ri mo po mi - ke po višini in po po ložaju ter naj večkrat ob lak točk samo pre mak ne mo za pov prečno vred nost od sto panj, pri dob lje no iz upo rab ljenih kon trol nih točk, to rej ob la kov med sabo ne vr ti mo. Dru ga me to da pa se do dat ne mu te ren ske mu delu izog ne, saj pri mer ja mo med sabo le dva ob la ka točk, s tem da za nju izračuna - mo di gi tal na mo de la višin, bo di si re lie fa ali po vršja, od vi sno od tega, kakšne oblake pri mer ja mo. Re zul tat 124 Mi hae la Tri glav Čeka da Fo to gra me trični in li dar ski ob la ki točk so trans for ma cij ski pa ra me tri, ki po da ja jo po mi ke in ro ta ci je med dve ma ob la ko ma točk, da se transformi - ra ni ob lak točk naj bo lje pri le ga ne trans for mi ra ne mu. Iščemo trans for ma cij ske pa ra me tre 7-pa ra me trične po dob nost ne trans for ma cije (tri ro ta ci je, tri je po mi ki in ena spre mem ba me ri la) s po močjo po go ja, da se plosk vi, ki opi su je ta ob la ka točk, naj manj raz li ku je ta med se boj tako po višini kot po po ložaju. Rešitev do bi mo z upo ra bo izrav na ve po me to di naj manjših kva dra tov (leastsquarematching) (Gruen in Akca 2005). V eno stav nejših iz ved bah pa iščemo samo višin ske po mi ke med dve ma ob la ko ma točk ozi ro ma plosk va ma (na pri mer Gläser in so de lav ci 2013). Računal niški pro gra mi, ki omo gočajo iz de la vo ob la ka točk, večino ma omo gočajo tudi po rav na vo ob la kov točk na pod la gi kon trol nih točk (na pri mer 3Dsurvey). Za po rav na vo ob la kov točk brez kon - trol nih točk pa mo ra mo upo ra bi ti po seb ne pro gra me (na pri mer CloudCompare). Po rav na vo ob la kov točk iz va ja mo samo na ob močju brez spre memb, to rej mo ra mo pri preučeva nju pro stor nin skih spre - memb upo ra bi ti do volj veliko oko li co preučeva ne ga ob jek ta, da bomo lah ko iz ved li po rav na vo ob la kov točk z za do vo lji vo točnost jo. Prav tako mo ra mo pa zi ti, da po rav na va mo samo kla si fi ka cij ski raz red, ki opi su je tla ozi ro ma ob jek te bli zu tal, da ne pri mer ja mo na pačnih vse bin. Tako smo za iz de la vo sli - ke 6 iz vo zi li samo ne kaj kla si fi ka cij skih raz re dov iz la ser skih ob la kov točk za leti 2009 in 2015. Na zgor nji sli ki 6 sta pri ka za na ob la ka točk pred po rav na vo (višin ska raz li ka med ob la ko ma točk je pre ti ra na za - ra di pre gled nejšega pri ka za). Na spod njih sli kah 6 sta ob la ka že po rav na na. Na sli ki 6 (spo daj levo) vi di mo, 125 Geografski vestnik 89-1, 2017 Metode Slika6:Odstopanjameddvemalaserskimaoblakomatočkv kamnolomuv Solkanuleta2009inleta 2015, izrisanav programuCloudCompare.Zgoraj:primerjavadvehoblakovtočkpredporavnavo;spodajlevo: primerjavaoblakatočkz rastjeminoblakabrezrastjapoporavnavi–vidimoševserazlikevvišinirastja; spodajdesno:primerjavadvehoblakovtočkbrezrastjapoporavnavi –ostanejolepravevišinskerazlike. da smo po rav na va li med sabo na pačne po dat ke, saj je en ob lak točk vse bo val kla si fi ka ci jo tla in stavbe, drug pa tla, stav be in vi so ko rast je. Zato na tej sli ki, ki pred stav lja višin ske raz li ke med ob la ko ma točk, vi di mo še vso vi so ko rast je kot višin sko raz li ko ob la kov točk; na ob močju goz dov je ta do 25 m. Na sli - ki 6c smo vi so ko rast je iz ob la ka od stra ni li. Zato v kam no lo mu Sol kan os ta ne jo vid ne pra ve višin ske spre mem be, vi soke do 15 m, ter ne ka te re manjše spre mem be na ob močjih s spre me nje ni mi stav ba mi ozi ro ma dru gačno kla si fi ka ci jo stavb. Kla si fi ka ci ja stavb v obeh ob la kih ni bila na re je na z ena ko pro - gram sko opre mo in se zato raz li ku je. 5 Sklep Pred stav lje ne so štiri me to de, s po močjo ka te rih lah ko iz de la mo ob lak točk: ae ro la ser sko ske ni ra - nje, ae ro fo to gra fi ra nje ve li ke ga for ma ta, fo to gra fi ra nje iz tal ali le tal ni ka ter te re strično la ser sko ske ni ra nje. Vsa ka me to da ima svo je pred no sti in sla bo sti, ka te rih se mo ra mo ob upo rabi ob la kov točk za ve da ti in jih ob iz del ku tudi za pi sa ti v ob li ki raz ličnih mer ka ko vo sti (na pri mer višin ska, po ložajna točnost, go sto ta točk na eno to po vršine, po pol nost ob la ka točk – ali so vsa me sta po kri ta z ena ko go - sto to točk). Ob iz va ja nju časov nih ana liz spre memb v pro sto ru, lah ko upo rab lja mo ob la ke točk, iz de la ne z raz - ličnimi me to da mi iz me re. Za do se go naj boljšega re zul ta ta, to rej za naj bolj na tančen izračun višin skih ali pro stor nin skih spre memb, mo ra mo pred upo ra bo ob la ka točk med sabo pri merjati. Naj po memb - ne je je, da preučimo go sto to točk ter po ložajno in višin sko po rav na vo ob la kov točk. V ko li kor ima mo na ob močju obrav na ve vsaj ne kaj ob sto ječih kon trol nih točk upo ra bi mo za po rav na vo te. Če pa ne, po - tem za po rav na vo ob la ka točk ali nji ho ve izdelke (di gi tal ni mo del re lie fa) upo ra bi mo raz lične pro gra me. Ob vse širši pro sti do stop no sti raz ličnih zelo po drob nih ob la kov točk (na pri mer la ser sko ske ni ra nje Slo ve ni je), ozi ro ma možni po nov ni upo ra bi že ob sto ječih po dat kov iz jav nih us ta nov ter vse bolj raz - šir je ni upo ra bi no ve ga rav nin ske ga koor di nat ne ga si ste ma D96/TM, se mo ra mo za ve da ti, da je pre ver ba po rav na ve dveh ob la kov točk nuj na pred nju no upo ra bo za izračun višin skih ali pro stor nin - skih spre memb. Zahvala:Delojebilofinanciranov okvirutemeljnegaraziskovalnegaprojektaJ2-5479Javneagencije zaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 6 Viri in li te ra tu ra 3Dsur vey. Med mrežje: http://www.3dsur vey.si/ (23. 9. 2016). Agi soft Pho tos can. Med mrežje: http://www.agi soft.com/ (23. 9. 2016). Berk, S., Ko madina, Ž., Tri glav, J. 2011: Ana li za sklad no sti D48/GK- in D96/TM-koor di nat zem - ljiškokatastr skih točk v  Po mur ju. Geo det ski vest nik 55-2. DOI: https://doi.org/10.15292/ geo det ski-vest nik.2011.02.269-283 Bric, V., Berk, S., Tri glav Čeka da, M. 2013: Za go tav ljane ka ko vo sti geo re fe ren cio ra nja po dat kov ae ro - la ser ske ga ske ni ra nja za uprav lja nje voda. Geo det ski vest nik 57-2. DOI: https://doi.org/10.15292/ geo det ski-vest nik.2013.02.271-285 Chen, Z., Zhang, B., Han, Y., Zuo, Z., Zhang, X. 2014: Mo de ling ac cu mu la ted vo lume of land sli des using re mo te sen sing and DTM data. Re mo te Sen sing 6-2. DOI: https://doi.org/10.3390/rs6021514 Cloud Com pa re. Med mrežje: http://www.da nielgm.net/cc/ (23. 9. 2016). Gläser, P., Haa se, I., Oberst, J., Neu mann, G. A. 2013: Co-re gi stra tion of la ser al ti me ter tracks with digi - tal ter rain mo dels and ap pli ca tions in pla ne tary scien ce. Pla ne tary and Spa ce Science 89. DOI: https://doi.org/10.1016/j.pss.2013.09.012 126 Mi hae la Tri glav Čeka da Fo to gra me trični in li dar ski ob la ki točk Gruen, A. 2012: De ve lop ment and sta tus of ima ge matc hing in pho to gram me try. The Pho to gram metric Re cord 27-137. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1477-9730.2011.00671.x Gruen, A., Akca, D. 2005: Least squa res 3D sur fa ce and cur ve matc hing. ISPRS Jour nal of Pho to gram - me try and Re mo te Sen sing 59-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.isprsjprs.2005.02.006 Ke rin, A. 2014: Upo ra ba po snet kov z brez pi lot ne ga zračnega plo vi la za iz de la vo di gi tal ne ga mo de la re lie fa. Di plom sko delo, Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ko sma tin Fras, M., Va lič, R., Bone, M., Me sa rič, M. 2015: Upo ra ba ma lih brez pi lot nih le tal ni kov za za jem pro stor skih po dat kov. Geo det ska (r)evo lu ci ja: zbor nik pos ve ta 43. geo det ske ga dne. Ljubljana. Le berl, F., Irsc ha ra, A., Pock, T., Meix ner, P., Gru ber, M., Scholz, S., Wiec hert, A. 2010: Point clouds: Li dar ver sus 3D vi sion. Pho to gram me tric En gi nee ring and Re mo te Sen sing 76-10. DOI: https://doi.org/10.14358/PERS.76.10.1123 Mon gus, D., Tri glav Čeka da, M., Žalik, B. 2013: Ana li za sa mo dej ne me to de za ge ne ri ra nje di gi tal - nih modelov re lie fa iz po dat kov li dar na ob močju Slo ve ni je. Geo det ski vest nik 57-2. DOI: https://doi.org/10.15292/geo det ski-vest nik.2013.02.045-259 Re mon di no, F., Spe ra, M. G., No ce ri no, E., Men na, F., Nex, F. 2014: Sta te of the art in high den sity ima - ge matc hing. The Pho to gram me tric Re cord 29-146. DOI: https://doi.org/10.1111/phor.12063 Rich ter, R. 2015: 4D point clouds – chal len ges, so lu tions and ap pli ca tions. Cap tu ring Rea lity. Med mrežje: http://www.captu rin grea lity fo rum.com/wp-con tent/up loads/CRF15_Con fe ren ce Pro gram me.pdf (23. 9. 2016). Tri glav Čeka da, M. 2016: Na vi dez na zvr nje nost ob jek tov na držav nem or to fo tu ali kaj mo ra mo ve de - ti, ko upo rab lja mo državni or to fo to. Geo graf ski vest nik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88107 Tri glav Čeka da, M., Bric, V. 2015: Končan je pro jekt la ser ske ga ske ni ra nja Slo ve ni je. Geo det ski vest - nik 59-3. Tri glav Čeka da, M., Cro sil la, F., Ko sma tin Fras, M. 2009: A sim pli fied analy ti cal mo del for a-prio ri lidar point-po si tioning er ror es ti ma tion and a re view of li dar er ror sour ces. Pho to gram me tric En gi neering and Re mo te Sen sing 75-12. DOI: https://doi.org/10.14358/PERS.75.12.1425 Tri glav Čeka da, M., Cro sil la, F., Kosma tin Fras, M. 2010: Teo re tična go sto ta li dar skih točk za to po graf - sko kar ti ra nje v  naj večjih me ri lih. Geo det ski vest nik 54-3. DOI: https://doi.org/10.15292/ geo det ski-vest nik.2010.03.403-416 Tri glav Čeka da, M., Zorn, M. 2014: Ugo tav lja nje in ten ziv no sti geomorf nih pro ce sov s po močjo po snetkov Ci kličnega ae ro fo to gra fi ra nja Slo ve ni je. Geo graf ski vest nik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ GV86206 Ur bančič, T., Gra hor, V., Ko ler, B. 2015: Vpliv ve li ko sti ce li ce in me tod in ter po la cij na izračuna no pro - stor ni no. Geo det ski vest nik 59-2. DOI: https://doi.org/10.15292/geo det ski-vest nik.2015.02.231-245 Ured ba o si ste mu brez pi lot nih zra ko plo vov. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 52/2016. Ljub lja na. Vi su la SFM. Med mrežje: http://ccwu.me/vsfm/ (23. 9. 2016). Wen zel, K. 2015: Lar ge sca le pho to gram me tric 3D city cap tu ring. Cap tu ring Rea lity. Med mrežje: http://www.cap tu rin grea lity fo rum.com/wp-con tent/up loads/CRF15_Con fe ren ce Pro gram me.pdf (23. 9. 2016). We stoby, M. J., Bra sing ton, J., Glas ser, N. F., Ham brey, M. J., Rey nolds, J. M. 2012: »Struc tu re-from Mo - tion’ pho to gram me try: A low-cost, ef fec ti ve tool for geos cien ce ap pli ca tions. Geo morp ho logy 179. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geomorph.2012.08.021 7 Sum mary: Pho to gram me tric and li dar point clouds (tran sla ted by the aut hor) Point cloud is a data for mat whe re an ob ject of in te rest is des cri bed in the form of very den se points, which are not in ter con nec ted and whe re each point has its own coor di na tes and at tri bu tes. Point clouds 127 Geografski vestnik 89-1, 2017 Metode have emer ged with the in tro duc tion of the la ser scan ning (li dar) in sur ve ying. Ho we ver, the point clouds are not li mi ted just to the la ser scan ning, sin ce they can be pro du ced by ot her met hods, too. Fol lo wing the in crea sing spread of dro nes (un man ned ae rial ve hic les), the pho to gram me tric met hods for point cloud pro duc tion are gai ning strength. The dro nes are mainly equip ped with pho to grap hic ca me ras and not la ser scan ners, due to grea ter af for da bi lity of the for mer. Pho to grammetric point clouds can also be pro du ced from pho to graphs made by hand with va ri ous non-me tric ca me ras and smart pho nes. Thus, we can di vi de the point cloud pro duc tion in la ser and pho to gram me tric pro ces ses (Fi gu re 3). In the last de ca de the in ter na tio nal photo gram me tric com mu nity has ac cep ted point clouds as se - pa ra te end pro ducts; in the past they had been re cog ni sed only as an op tio nal in ter me dia te step in the pro duc tion of geo me tri cally cor rect di gi tal ele va tion mo dels. Both ae rial and ter re strial la ser scan ning give di rectly mea su red point clouds. Their es sen tial fea - tu re is that one la ser pul se on its way through the ve ge ta tion is ref lec ted from se ve ral points (on dif fe rent branc hes, lea ves) and the re fo re we get more than one re turn from each pul se (Fi gure 2). The re fo re, on ve ge ta ted areas grea ter ove rall point den si ties are ac hie ved than on built up areas and areas wit hout ve ge ta tion, whe re each pul se is ref lec ted only from one point. Such point clouds enab le stu dies of the ver ti cal fo rest struc tu re and other di ver se ve ge ta tion stu dies (e.g. fo rest den sity, di stri bu tion of tree spe - cies). Pho to gram me tric point clouds are cal cu la ted by au to ma tic pro ces sing of a lar ge num ber of pho - to graphs sho wing the ob ject of in te rest from a wide ar ray of dif fe rent an gles. Ho we ver, sin ce the point cloud is ob tai ned from pho to graphs, which show only the top la yer of the ve ge ta tion, a sin gle point on the top of ve ge ta tion is cal cu la ted and no points un der the ve ge ta tion can be ex trac ted (Fi gu re 2). Au to ma tic pro ces sing of a lar ge num ber of pho to graphs is mainly des cri bed as the use of pho to - gram me tric al go rithms for very den se ima ge matc hing (Fi gu re 3c) or com pu ter vi sion al go rithms for the si mul ta ne ous de ter mi na tion of in ter nal and ex ter nal pa ra me ters of orien ta tion and simulta ne ous cal cu la tion of 3D point clouds e.g. Struc tu re from Mo tion (Sf M) (Fi gu re 3d) (Re mon di no et al. 2014). In this pa per we call all such pro ducts pho to gram me tric point clouds to emp ha si se that they were de - ri ved from pho to graphs. Pho to gram me tric point clouds are be co ming den ser and in some ca ses even sur pass the pro ducts of la ser scan ning in den sity (Le berl et al. 2010; Gruen 2012). This has be co me pos sib le only due to the in tro duc tion of new al go rithms and hard wa re im pro ve ments, which enab le pro gra ming on the grap hi cal card to enab le a much fa ster cal cu la tion (Re mon di no et al. 2014). Using dif fe rent in ter po la tion met hods we can pro du ce dif fe rent di gi tal ele va tion mo dels from point clouds: from dif fe rent sur fa ce mo dels to ter rain mo del. They enab le the analy sis of di ver se vo lu me chan - ges from ac ti ve land sli des to the growth of ve ge ta tion. Pho to graphs and point clouds can be used for the pro duc tion of ort hop ho tos. Ad di tio nally, from the point clouds the to po lo gi cally or de red wi re fra - mes for 3D prin ting can be made. Fi nally, they can be used for car to grap hic map pro duc tion. Ho we ver, when using two point clouds to cal cu la te the vo lu me or ele va tion chan ge, we need to exa - mi ne, if the den sity of points in the area of in te rest in both point clouds is sa tis fac tory and whet her they are cor rectly geo-re fe ren ced. We sug gest to map fil te red point cloud den si ties for the who le area of in te rest. Cor rect ness of geo-re fe ren cing can be chec ked using the field con trol points or with co-re gi stra - tion of two point clouds. If we use con trol points we can mea su re the po si tio nal and ver ti cal dif fe ren ce bet ween the con trol points and each point cloud, then we move the point cloud for the mea su red dif - fe ren ce to bet ter fit the re fe ren ce con trol points. Using con trol points we can also see which point cloud was bet ter geo-re fe ren ced in the first pla ce, the re fo re we mea su re ab so lu te dif fe ren ces bet ween the con - trol points and the point cloud. If we use co-re gi stra tion wit hout con trol points, we com pa re re la ti ve dif fe ren ces bet ween two filtered point clouds or bet ter bet ween two di gi tal ter rain mo dels. We can not say which point cloud was geo-re fe ren ced bet ter in the first pla ce. We cal cu la te the re la ti ve dif fe ren ce bet ween two point clouds and move one point cloud for this dif fe ren ce to better match to the ot her (Fi gu re 6). 128 Mi hae la Tri glav Čeka da Fo to gra me trični in li dar ski ob la ki točk When ge ne ral pub lic has free ac cess to a va riety of high re so lu tion point clouds (e.g. La ser scan - ning of Slo ve nia) in two dif fe rent Slo ve nian of fi cial coor di na te systems (D48/GK and D96/TM) they must be awa re that the verifi ca tion of point cloud co-re gi stra tion re pre sents an es sen tial pre li mi nary pro ce du re be fo re using such point clouds for vo lu me or height chan ge stu dies. If using un ve ri fied co- re gi stra tion the cal cu la ted height and vo lu me dif fe ren ces can not be tru sted. 129 Geografski vestnik 89-1, 2017 Metode 130 131 Geografski vestnik 89-1, 2017, 131–138 Književnost KNJIŽEVNOST Bar ba ra Šter benc Sve ti na (glav na ured ni ca): Novi slo ven ski bio graf ski lek si kon 2: B-Bla Ljub lja na 2017: Za ložba ZRC, 494 stra ni, ISBN 978-961-985-5 Le tos je izšel dru gi zve zek No ve ga slo ven ske ga bio graf ske ga lek si ko na (kra ti ca NSBL), del slo ven - ske ga na cio nal ne ga bio graf ske ga lek si ko na, ki vse bu je izčrpne in do ku men ti ra ne član ke o vid nih Slo ven cih in dru gih, ki so za Slo ven ce ka kor ko li po memb ni. Pro jekt NSBL po me ni na da lje va nje sko raj sto let ne tra di ci je slo ven ske bio graf ske lek si ko gra fi je. Leta 1925 je pod okri ljem Za družne gos po dar ske ban ke izšel prvi zve zek Slo ven ske ga bio graf ske - ga lek si ko na (kra ti ca SBL). Ge slov nik je zanj pri pra vil Jan ko Šle bin ger (1876–1951) sku paj s so de lav ci ter so ga iz da li že leta 1922. Prvi ured nik SBL je bil Izi dor Can kar (1886–1958), zna ni slo ven ski di plo - mat, du hov nik, umet no sti zgo do vi nar, kri tik in pre va ja lec, si cer pa bra tra nec pi sa te lja Iva na Can kar ja. Po dru gi sve tov ni voj ni, ko je ko mu ni stična ob last brez iz je me lik vi di ra la vse pred voj ne ban ke, je iz - da ja nje zvez kov prev ze la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti. Spre mem be so bile tudi pri ured ništvu. Can kar je že leta 1931 odšel v di plo ma ci jo. Na sle dil ga je Fran ce Luk man, ki je prvi opo - zo ril na vse bin sko neu rav no teženost lek si ko na, saj so bili pred vsem na ra vo slov ci po manj klji vo za sto pa ni. Po voj ni je iz bor oseb no sti po stal bolj po li tično kot stro kov no vprašanje. To je zo pet pov - zročilo ne rav no ves je, saj so cen zor ji iz ključili vse, ki so po nji ho vem mne nju so de lo va li z oku pa tor jem, zelo kri tični so bili do teo lo gov. Nas prot no pa so pre ti ra va li pri vključitvi šte vil nih so de lav cev NOB v lek si kon. V 65-ih le tih je skup no izšlo 16 zvez kov, v zad njem, iz da nem leta 1991, je imen sko ka za lo. V lek si konu so zbra na ge sla o po memb nih oseb no stih, ki so soob li ko va le kul tu ro, umet nost, zna nost, gos po dars tvo, po li ti ko in zgo do vi no slo ven ske ga na ro da, tako Slo ven cev, kot tudi ti stih, ki so bili ro - je ni na slo ven skem ozem lju ali so s slo ven skim pro sto rom kako drugače po ve za ni. Spre mem ba po li tičnega si ste ma po letu 1990, raz voj zna no sti, gos po dar ski na pre dek in kul tur ni pre boj so dejs tva, ki so dob ne mu raz vi te mu na ro du na re ku je jo na enem me stu zbra ti oseb no sti, za služne za na ro do vo de diščino, ki se je us tvar ja la in ple me ni ti la sko zi sto let ja. Tako je do zo re la ide ja o No vem slo ven skem bio graf skem lek si ko nu, ka te re ga iz de la va je po sta la eden od osred njih pro jek tov Inšti tu ta za kul tur no zgo do vi no Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet nosti. Glav na od li ka lek si ko na je izčrpen in raz me ro ma ob sežen opis živ - lje nja in dela pred stav lje ne ose be. Po leg po drob nih stvar nih po dat kov o rojs tvu, šola nju in za po sli tvah, značil nih za lek si ko ne, je po go sto pred stav lje no tudi kul tur noz go do vin sko ozad je po sa mez ni ko ve ga dela in nje go ve ga de lo va nja. Ker so av tor ji ge sel pra vi lo ma tudi stro kov nja ki s po dročij, na ka te rih so de lo va le ali še de lu je jo pred stav lje ne oseb no sti, je vse bin ska pred sta vi tev še po se bej te me lji ta in po so - dob lje na z no vi mi spoz na nji. Gesla v tem lek si ko nu smo soob li ko va li tudi geo gra fi in tako po skr be li, da bodo ti sti, ki so naj bolj za služni za raz voj slo ven ske geo gra fi je, ali so z njo kako dru gače po ve za ni, os ta li za pi sa ni v ana lih slo venske bio gra fi je. Prvi zve zek No ve ga Slo ven skega bio graf ske ga lek si ko na (2013, 369 stra ni; ISBN 978-961-254-645-8), ki vse bu je oseb no sti s priim kom na črko A je izšel leta 2013. Med temi oseb - nost mi sta s slo ven sko geo gra fi jo po ve za na le češki kra so slo vec Ka rel Ab so lon in is tr ski pub li cist Gi ro la mo Aga pi to. V dru gem zvez ku No ve ga Slo ven ske ga bio graf ske ga lek si ko na so zbra ne oseb no sti s priim ki na črke B–Bla. V ob sežni pub li ka ci ji na kar 494-ih stra neh je pred stav lje nih tudi ne kaj za slo ven sko geo gra fi - jo po memb nih po sa mez ni kov, kot so Ru dolf Bad ju ra, Fri de rik Ire nej Ba ra ga, Rado Bed na rik, Bo rut Be lec in Fran ce Ber not. Ured ništvo pa pri ide ji o na stan ku No ve ga Slo ven ske ga bio graf ske ga lek si ko na ni os ta lo le pri knjižni iz da ji, tem več so sto pi li ko rak dlje. Sku paj z in for ma ti ki ter s so de lo va njem Sloven ske aka de mi je zna - no sti in umet no sti so iz de la li splet ni por tal www.slo ven ska-bio gra fi ja.si, na ka te rem so združeni po dat ki treh bio graf skih lek si ko nov; po leg Slo ven ske ga bio graf ske ga lek si ko na in No ve ga slo ven ske ga bio graf - ske ga lek si ko na, še iz Pri morskega slo ven ske ga bio graf ske ga lek si ko na. Sled nji je pod okri ljem Go riške Mo hor je ve družbe iz ha jal v sno pičih med le to ma 1974 in 1994. Glav ni ar gu ment za na sta nek tega po - kra jin ske ga bio graf ske ga lek si ko na je bilo dejs tvo, da so od leta 1848 Tržaška, Go riška, Be neška Slo ve ni ja in Is tra ime le ne ko li ko sa mos voj po li tični, gos po dar ski in kul tur ni sta tus, od kon ca prve sve tov ne voj - ne pa so bile pod ita li jan sko ob last jo. Splet ni por tal upo rab ni kom omo goča hi ter in pre gle den do stop do po dat kov o po memb nih oseb - nostih, ki so se vsa ka na svoj način vti sni le v zgo do vi no slo ven ske ga na ro da. Mat jaž Geršič Jani Ko zi na: Živ ljenj sko oko lje us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji Geo gra fi ja Slo ve ni je 35 Ljub lja na 2016: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 137 stra ni, ISBN 978-961-254-959-6 Jani Ko zi na se lo te va teme, ki v zad njih dvaj se tih le tih pod vpli vom raz vo ja in for ma cij ske družbe ozi ro ma družbe zna nja sto pa v os pred je družbe no geo graf ske ga ra zi sko va nja. No be ne ga dvo ma ni, da je raz voj no vih in for ma cij sko-ko mu ni ka cij skih teh no lo gij te me lji to preo bra zil sfe ro dela in bi va nja, do - stop nost v pro sto ru in času ter tako preo bra zil tudi pro stor ska raz mer ja. Le-ta so po sta la bis tve no bolj oh lap na gle de na na rav no geo graf ske po go je. Seveda je kma lu po sta lo tudi očitno, da večja flek si bil - 132 Književnost Geografski vestnik 89-1, 2017 nost v pro stor ski raz me sti tvi proi zvod nih in sto ri tve nih de jav no sti v pro sto ru, vključno z raz me sti tvi - jo pre bi val cev pro sto ru, ni od pra vi la raz lik v re gio nal nem raz vo ju, am pak jih je zgolj pre me sti la. Osred nji na men pričujoče knji ge je bil: ra zi ska ti geo graf ske vi di ke živ ljenj ske ga oko lja pre bi val cev z us tvar jal nim po kli cem v Slo ve ni ji. V os pred ju je bilo zaz na va nje raz lik v nji ho vi pro stor ski raz po re - di tvi in de jav ni kih, ki to raz po re di tev po jas njujejo. V tej zve zi je preučeval za ko ni to sti med stop njo raz vi to sti v re gio nal nem raz vo ju, stop njo ur ba ni zi ra no sti in kon cen tra ci jo pre bi vals tva z us tvar jal nim po kli cem ter raz mer ji med kvan ti ta tiv ni mi in kva li ta tiv ni mi ob li ka mi vred no te nja de jav ni kov prostor - ske raz po re di tve us tvar jal nih po kli cev. Pri tem se se ve da sooča z zna ni mi težava mi. Nje go vo pre vla du joče iz ho dišče je, da uve ljav lja nje znanja raz la ga s  pro stor sko raz po re di tvi jo nji ho vih no sil cev. Iz ha ja tudi iz teze, da glo ba li za ci ja omo goča mreženje so cial no eko nom skih pro ce sov, ki pa je vse manj od vi sna od re gio nal ne vpe to sti v za ključenih geo graf skih oko ljih. Pri tem ima iz gra je no omrežje pro met nih ko ri dor jev dalj no sežne po sle di ce za razvoj oko lij z do voljšnjo kri tično maso za za po sli tve ne možnosti, zla sti za us tvar jal ne po kli ce kot od ločujoče no sil ce pro pul ziv ne ga raz vo ja, ozi ro ma po memb nih de jav ni kov pri ob li ko va nju mest v funk ci ji raz vojnih ge ne ra tor jev. Po ve zo va nje teh sre dišč lah ko po memb no vpli va na pro stor ske struk tu re tudi v ob mest nih lokal nih oko ljih pri raz vo ju teh mest in re gio nal nem raz vo ju. Omo goča širi tev nji ho vih gra vi ta cij skih zaledij, z nji mi pa je po ve za na na raščajoča mo bil nost pre bi vals tva. Us tvar jal ni po kli ci tako odi gra va jo po membno vlo go pri ob li ko va nju mest nih re gij in njiho vih vpliv nih ob močij, ki v so zvočju z os ta li mi po klic ni mi skupina - mi po sta ja jo sre dišče pre struk tu ri ra nja družbe nih pro ce sov. Z nji mi se ob li ku je jo nove možno sti za mrežno po ve zo va nje in skrb za pos peševa nje ugod ne ga gos po dar ske ga vzdušja za člo veški in so cial ni ka pi tal, zlasti s po nud bo pri vlačnih lo ka cij za na se lje va nje, s šir je njem po nud be ma te rial ne in ne ma te rial ne in fra struk - tu re. Ko pičenje zna nja tako vza jem no in obo je stran sko vpli va na ob li ko va nje mest nih re gij ter preo braz bo gos po dar skih ak tivnosti. V teh raz me rah so se me sta – ob ko ri dor jih – kot raz voj ni ge ne ra tor ji pri si lje - na pri la ga ja ti spre me nje nim sil ni cam, ki spod bu ja jo tek mo val nost in s tem kon ku renčnost. Nji hov geo graf ski od sev se odraža v zgoščeno sti teh ak tiv no sti zla sti v mest nih ob močjih z ugod ni mi lo ka cij ski mi po go ji. 133 Geografski vestnik 89-1, 2017 Književnost ŽIVLJENJSKO OKOLJE USTVARJALNIH LJUDI V SLOVENIJI JANI KOZINA GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Med po memb ni mi do sežki štu di je iz po stav ljam kri tično in si ste ma tično soočenje av tor ja s kom - plek snim poj mom družbe zna nja, ki ga (so)ob li ku je pre bi vals tvo z us tvar jal nim po kli cem ter nji hov vpliv/učinek na ob li kova nje živ ljenj ske ga oko lja. Pri tem iz po stav ljam zla sti ob sežen po skus po jas nje - va nja raz me sti tve tega si cer spe ci fičnega dela pre bi vals tva na pod la gi ob jek tiv nih in sub jek tiv nih ka zal ni kov, ki jih je za sno val na pod la gi do stop nih sta ti stičnih baz in s pomočjo ana li ze ob sežnega an - ke ti ra nja. Pri tem je upo ra bil kom bi na ci jo »stro gih« sta ti stičnih me tod in mnenj skih ana liz na pod la gi vprašal ni ka. Tu gre zla sti za te me lji to preučitev nji ho ve raz me sti tve in vlo ge sub jek tiv nih (meh kih) de - jav ni kov, le-te pa je vpletel v kri tični di skurz spoz nanj dru gih av tor jev v so rod nih ra zi ska vah. Ana li za je po ka za la, da us tvar jal ni po kli ci, ki po memb no soob li ku je jo de jav ni ke družbe zna nja niso zmanjšali, niti pre mo sti li raz lik med re gi ja mi, pač pa so jih kvečjemu utr di li in pog lo bi li. Če želi mo pris pe va ti k temu, da bodo tudi pre bi val ci manj raz vi tih ob močij v Slo ve ni ji de ležni možno sti in pri - ložno sti, ki jih pri naša ute me lje ni raz voj na družbi zna nja, mo ra mo med se boj bolj po ve za ti slo ven ski ur ba ni si stem in na ta način doseči, da se bodo ko ri sti takšnega raz vo ja širi le tudi iz ven pe tih ali šes - tih večjih mest nih sre dišč. Po men pričujoče knji ge za geo gra fi jo iz ha ja iz dejs tva, da so se to vrst ne štu di je pričele po jav lja ti šele v zad njih de se tih le tih in da jih za preučeva nje spe ci fičnih pro stor skih struk tur, kot jih pred stav lja jo »us tvar jal ci« ni ma mo do volj. To spo ročilo je po mo jem mne nju zelo po memb no za raz mišlja nje o re - gio nal nem raz vo ju v Slo ve ni ji, saj po nov no iz po sta vi po zi tiv no vlo go mest kot ge ne ra tor jev re gio nal nega raz vo ja, ki se širi tudi v nji ho vo vpliv no ob močje, kar do ka zu je tudi pričujoča knji ga. Hkra ti pa opo - zar ja, da je re gio nal ni raz voj čeda lje bolj po ve zan s pri sot nost jo us tvar jal nih po kli cev in ne to li ko z do sto pom do kla sične in fra struk tu re, ozi ro ma bolje rečeno, da z in fra struk tur no raz vi tost jo ne mo - re mo več v to likšni meri po jas nje va ti di na mi ke re gio nal ne ga raz vo ja. Vla ga nje v us tvar jal nost in zna nje, to rej v lju di, po sta ja po gla vit ni de jav nik re gio nal ne ga raz vo ja. Mar jan Rav bar Ma ti ja Zorn, Blaž Ko mac, Rok Ci glič, Jure Tičar (ured ni ki): Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče Na rav ne ne sreče 4 Ljub lja na 2017: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 192 stra ni, ISBN 978-961-254-993-0 (ti ska na raz ličica), ISBN 978-961-254-994-7 (elek tron ski vir) Ra zi ska ve na po dročju na rav nih ne sreč ima jo na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU prek pol sto let no tra di ci jo, po sle di ca česar je bila tudi us ta no vi tev Cen tra za mul ti dis ci pli nar no preučeva nje na rav nih ne sreč v začetku 90-ih let 20. sto let ja, da nes Od del ka za na rav ne ne sreče. Ena nje go vih te melj nih na log v zad njem de set let ju je tudi or ga ni za ci ja in iz ved ba pos ve tov o na rav nih ne - srečah v Slo ve ni ji. Prvi to vrst ni pos vet je bil že leta 1983, v pre nov lje ni po do bi in vse bi ni pa so vno vič zažive li leta 2008 in po te ka jo red no trie nal no. Po gla vit ni cilj vsa ko krat ne ga pos ve ta je ovred no te nje znans tve no-ra zi sko val ne ga dela na po dročju na rav nih ne sreč v Slo ve ni ji ter sez na nja nje jav no sti in različnih us ta nov z naj no vejšimi do sežki na tem po dročju. Hkra ti pa je pos vet tudi pri ložnost za utr - je va nje po slov nih in pri ja telj skih vezi ter pro stor za iz me nja vo mnenj za pri hod nje ka ko vost nejše od ločanje in načrto va nje. Soor ga ni za tor ja pos ve ta sta Uprava za zaščito in reševa nje Re pub li ke Slo ve ni je (URSZR) in Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti (SAZU). Od leta 2014 je pos vet pos večen Bo ja nu Ušeničniku (1942–2002), pr ve mu in dol go let ne mu di rek tor ju URSZR. Ko nec mar ca 2017 je Izo braževal ni cen ter za zaščito in reševa nje Re pub li ke Slo ve ni je na Igu go stil četr ti trie nal ni pos vet Na rav ne ne sreče v Slo ve ni ji s pod na slo vom Traj nost ni raz voj mest in na rav ne nesreče. Me sta so po se bej ran lji vi deli po kra ji ne zla sti v luči ur ba ne ga traj nost ne ga raz vo ja, ki ob se ga tudi po večevanje prožno sti mest za ra di na rav nih ne sreč. Zato lah ko, sklad no z do se da njim širo ko po men skim ra zu me va - 134 Književnost Geografski vestnik 89-1, 2017 njem na rav nih ne sreč, go vo ri mo tudi o ur ba nih ali mest nih na rav nih ne srečah. Pov zročajo iz gu bo človeških živ ljenj, sta no vanj in škodo ter mot nje v do ba vi de nar nih sred stev, hra ne, vode, ener gi je in go riv. Ne na - zad nje otežuje jo ali celo pre prečuje jo ko mu ni ka ci jo in trans port ter iz va ja nje zdravs tve nih sto ri tev. V pre te klo sti so naj večje na rav ne ne sreče pri za de le pred vsem pre bi val ce podeželja. Da nes je ravno obrat no, saj so med naj večjimi ti ste, ki pri za de ne jo me sta. To je na vi de zen pa ra doks, saj me sta do je - ma mo kot del po kra ji ne, ki je ločen od preo sta le »na ra ve«. Toda ur ba ni za ci ja vpli va na na rav ne ne sreče prav tako, kot ne sreče vpli vajo na ur ba ni za ci jo. Po leg tega so na rav ne ne sreče v me stih te sno po ve za - ne z družbe ni mi raz me ra mi, na pri mer s so cial ni mi raz li ka mi po sa mez nih mest nih četr ti. Oprav ka ima mo to rej s kom plek sni mi po ja vi, ki zah te va jo po seb no obrav na vo pri za de tih lju di, stavb, in fra struk tu re ter preu dar no pro stor sko načrto va nje in uprav lja nje mest. V knji gi je se dem najst po gla vij s po dročja na rav nih ne sreč. V po glav jih so opi sa na ra zi sko val na spoz - na nja ter pri me ri upo ra be so dob nih teh no lo gij v pri me ru na rav nih ne sreč, s pou dar kom na na rav nih ne srečah v ur ba nem oko lju. Knji ga vse bu je raz lične teme, kot so na pri mer po tre si, po pla ve, snežni in ze melj ski pla zo vi, vročin ski va lo vi, mest ni to plot ni otok ter splet ne a pli ka ci je. V uvod nem pris pev ku av tor, tudi ured nik re vi je Ujma, zgoščeno pred stav lja prob le ma ti ko na ravnih ne sreč in traj nost ne ga raz vo ja mest ter nji ho vo prožnost. Prožna me sta je moč gra di ti le z upošte va - njem kra jev nih po seb no sti, saj je prožnost funk ci ja geo graf skih stal nic in spre men ljivk, kot je vedênje prebi val cev. Na kra jev ni rav ni je mo goče sko raj v vseh oko ljih od kri ti pri la go di tve ter teh nična in uprav - ljav ska orod ja za ub lažitev na rav nih ne sreč ter nji ho vih po sle dic. Me sta mo ra jo s pro gra mi oza veščanja in izo braževa nja pod pi ra ti pri za de va nja za poz navanje do mače po kra ji ne in geo graf skih pro ce sov v njej pri vseh nji ho vih pre bi val cih, s po seb nim pou dar kom na ran lji vih sku pi nah (otro ci, sta ri, in va li di) in dru gih po seb nih sku pi nah, kot so tu ri sti in mi gran ti. Po memb no je upošte va ti tren de vse večje urbani za ci je, na raščajočega šte vi la na rav nih ne sreč in vse večjega gos po dar ske ga vpli va teh ne sreč v me - stih. Dol go ročno so bi va nje z na rav ni mi ne var nost mi do sežemo lah ko le z pri mer ni mi grad be ni mi ukre pi, 135 Geografski vestnik 89-1, 2017 Književnost MATIJA ZORN TRAJNOSTNI RAZVOJ MEST IN us trez no za ko no da jo in pred vsem z izo gi ba njem ne varnim ob močjem, kar vars tvo pred na rav ni mi ne - srečami te sno po ve zu je z ure ja njem ozi ro ma načrtno rabo pro sto ra. V na da lje va nju si v knji gi sle di jo pris pev ki, ki po drob ne je pred stav lja jo prob le ma ti ko na rav nih nesreč v me stih in ne ka te re od njih. Vse bin sko ga začenja kri tični pris pe vek o kre pi tvi od por no sti družbe na na rav ne in dru ge ne sreče ter pre ho du v niz koog ljično družbo, na da lju je pa iz vrševa nje Sen daj ske ga okvira na lo kal ni rav ni kot te melj za zmanjšanje tve ganj za ra di ne sreč v lo kal nih skup no stih. Po seb na vr sta na - rav nih ne sreč v me stih so tudi mest ni to plot ni oto ki (urbanheatisland – UHI), pred stav lje ni v na sled njih dveh pris pev kih, ki pa se jim lah ko v ve li ki meri izog ne mo ali pa ub lažimo nji ho ve učinke v času čeda - lje po go stejših in dlje časa tra ja jočih vročin skih va lov. Na da lje je zelo za ni miv pris pe vek o po me nu hi dro loške na po ve di za učin ko vit od ziv ob mest nih po pla vah, kjer av tor ugo tav lja po men za go tav lja nja ope ra tiv no - sti in za nes lji vo sti vzpo stav lje ne ga si ste ma ter si stem ski od ziv v okviru ak tiv ne zaščite pred po pla va mi. Na sled nji vse bin ski sklop pred stav lja trojček pris pev kov na temo po tre sne var no sti. Začenja ga ra - zi ska va ne var no sti seiz mičnih re so nančnih učin kov med se di men ti in stav ba mi v iz bra nih slo ven skih me stih z me to do mi kro tremor jev, na da lju je pris pe vek o raz širi tvi stro kov nih pod lag in oro dij za oce - no po tre sne ogroženo sti pri nas (gre za nad grad njo mo de la POTROG z mo de lom za su to sti (MOZ) in ruševin ske ga kupa (MRK) ter a pli ka ci jo z oce no po sle dic po tre sa) v ok vi ru ka te rih so ob de la li tudi po - tre sno ogroženost mo stov. Vse bin ski sklop za ključuje pris pe vek o do ločanju sta bil no sti tal v na se lje nih ob močjih s po močjo ra dar ske in ter fe ro me tri je. V na da lje va nju knji ge iz ve mo več tudi o splet ni a pli ka ci ji za po pis in pre gle do vanje ze melj skih pla - zov in ero zi je z ime nom e-Plaz, o spre mem bi po se li tve in škod ne mu po ten cia lu na po plav nih ob močjih Ljub ljan ske ga bar ja med le to ma 2003 in 2015 ter o pro jek tu VODPREG 2, v ka te rem so se uk var ja li z oce no po sle dic po rušitev vod nih pregrad, ene ga od ob jek tov kri tične in fra struk tu re. Tudi na to krat - nem pos ve tu ni manj ka la te ma ti ka ogroženo sti po vršja za ra di snežnih pla zov; to krat nam av to ri ca pris pev ka pred stav lja po so dob lje no mo de li ra nje in pri ka zo va nje la vin ske ne var no sti. V za ključku knji - ge so še pris pev ki, po ve za ni s po plav no ogroženost jo. V pr vem av tor obrav na va pro stor sko in časov no ana li zo po jav lja nja hu dour niških po plav pri nas, v na sled njem po pla ve na Zgor nji Piv ki leta 2014, na - da lje sku pi na av tor jev po plav no tve ga nje v luči pod neb ne spre men lji vo sti in čisto na kon cu sku pi na av tor jev nove po dat kov ne pod la ge za boljše uprav lja nje z vo da mi. Na rav ne ne sreče so ved no po go ste je po mem ben ur ba ni po jav. Po ne kod gre za tako ve li ke spre membe v vzro kih in po sle di cah si cer na rav no pov zročenih po ja vov, da je ter min »na rav ne« ne sreče, s ka te rim opi su je mo te po ja ve vsaj ne po poln, če že ne vprašljiv. To po se bej ve lja, če priv za me mo, da so vzrok za ve lik del hi dro loških in at mos fer skih na rav nih ne sreč od člo ve ka pov zročene pod neb ne spre mem be ter ur ba ni za ci ja in z njo po ve za ni pro ce si, kot je de fo re sta ci ja. Zato Združeni na ro di v Novi ur ba ni agen - di pod pi ra jo traj nost no, po ve zo val no in prožno vlo go mest v so dob ni družbi tudi z ozi rom na na rav ne ne sreče, kar je tudi svo je vrst na po pot ni ca, v ko li kor bo ste v roke vze li pred stav lje no delo in se po drob - ne je sez na ni li z vse bi no po sa mez nih pris pev kov. Knji ga je pos večena 30. ob let ni ci re vi je Ujma, izid pub li ka ci je pa je pod pr la Upra va Re pub li ke Slo - ve ni je za zaščito in reševa nje. Knji ga ni v red ni pro da ji, og le da te in pre ne se te si jo lah ko na splet nem na slo vu https://giam.zrc-sazu.si/si tes/de fault/fi les/ISBN9789612549947.pdf. Miha Pavšek De jan Fi li po vi ć, An ton Go sar, Miha Ko der man, Sa nja Đurđi ć (ured ni ki): Tou rism in pro tec ted areas of na tu re in Ser bia and Slo ve nia Beo grad 2017: Uni ver sity of Bel gra de, Fa culty of Geo graphy, 183 stra ni, ISBN: 978-86-6283-053-1 Znans tve na mo no gra fi ja je re zul tat bi la te ral ne ga so de lo va nja med Fa kul te to za tu ri stične štu di je – Tu ristico Uni ver ze na Pri mor skem in Fa kul te to za geo gra fi jo Uni ver ze v Beo gra du. Kot je raz vid no iz 136 Književnost Geografski vestnik 89-1, 2017 137 Geografski vestnik 89-1, 2017 Književnost na slo va mo no gra fi je, je bilo so de lo va nje na me nje no iz me nja vi znanj in iz kušenj na po dročju uprav - lja nja tu riz ma v za va ro va nih ob močjih na ra ve v Sr bi ji in Slo veniji. Ob jav lje nih je pet pris pev kov av tor jev iz Sr bi je in šest pris pev kov av tor jev iz Slo ve ni je. Re cen zen ta sta bila Vel vet Nel son z Od del ka za geogra - fi jo in geo lo gi jo Sam Hu ston Sta te Uni ver sity iz Te xa sa in Vuk Tvrt ko Opači ć z Od del ka za geo gra fi jo Univerze v Za gre bu. Pris pe vek An to na Go sar ja bral ca krat ko uve de v traj nost ni tu ri zem in pri mer ja - vo med ka te go ri ja mi za va ro va nih ob močij na ra ve po med na rod ni kla si fi ka ci ji IUCN in slo ven skem Za ko nu o ohra nja nju na ra ve. Sled nje bolj po drob no po ja sni pris pevek An dre ja So vin ca, ki obrav na va te melj ni po men in uprav lja nje v po sa mez nih ka te go ri jah za va ro va nih ob močij, nato pa še pri mer nost ozi ro ma ne pri mer nost tu ri stičnih de jav no sti v za va ro va nih ob močjih. Po se bej iz po sta vi iz bra ne ka te - go ri je ter po ja sni možnosti in ome ji tve za raz voj tu ri stičnih ak tiv no sti. Pris pe vek De ja na Fi li po vi ća ana li zi ra za va ro va na ob močja na ra ve v plan skih do ku men tih in stra te gi jah v Sr bi ji. Pred sta vi ka te go - ri je za va ro va nih ob močij na ra ve in uprav lja nje, ki je v 21 pri me rih za va ro vanih ob močij že opre de lje no s po seb ni mi plan ski mi akti ter iz va ja nje in sprem lja nje uprav lja nja v za va ro va nih ob močjih na ra ve. Do - bri ca Jo viči ć obrav na va so cial no-eko nom ske učinke traj nost ne ga tu riz ma v Sr bi ji. Naj prej s po dat ki o tu riz mu (šte vi lo pri hodov, de lež tu jih in do mačih tu ri stov, šte vi lo nočitev in na me sti tve nih zmog lji - vo stih) ter z ana li zo tu riz ma po vr stah ozi ro ma ti pih tu ri stičnih ob močij pred sta vi tu ri zem v Sr bi ji, v na da lje va nju pa učinke tu riz ma na gos po dar ski in so cial ni raz voj. Opo zoril je na ovi re za raz voj tu - riz ma, učinke tu riz ma in pri hod ke iz tu ri stične de jav no sti na pre bi val ca v ob dob ju od 2008 do 2014, v zad njem delu pris pev ka pa pred sta vil možno sti za raz voj traj nost ne ga tu riz ma v Sr bi ji. Snežana Đurđi ć v svo jem pris pev ku predsta vi za va ro va na ob močja na ra ve v Sr bi ji, združena po ob močjih: Voj vo di na, Beo grad, Za hod na Sr bi ja s Ko so vim in Me to hi jo ter Vzhod na Sr bi ja, na rav ne po ten cia le ter možno - sti in ovi re za raz voj eko tu riz ma. Ugo tav lja, da ima jo vsa ob močja pre cejšnje po tenciale za raz voj eko in geo tu riz ma, ki pa so pre ma lo iz ko riščeni. Ovi re za raz voj pred stav lja ta ne za dost ni pro met na in tu - ri stična in fra struk tu ra, pred vsem pa sla ba pre poz nav nost po ten cia lov na rav ne de diščine za raz voj tu riz ma. Sa nja Pa vlo vi ć je na re di la pregled raz vo ja in ana li zo počit niških na me sti tve nih zmog lji vo sti v Sr bi ji ob po pi sih pred le tom 1971 ter od leta 1971 do 2011. Ob tem je opo zo ri la na raz li ke v opre de li tvi počit - niških bi va lišč ob po pi sih v pre te klo sti. V na da lje va nju je ana li zi ra la tudi območja počit niških bi va lišč v pro stor skih pla nih iz bra nih za va ro va nih ob močij ter iz po sta vi la možno sti in ome ji tve pri ure ja nju na me sti tve nih zmog lji vo sti. V iz bra nih za va ro va nih ob močjih na ra ve so bili ana li zi ra ni tudi vi ken di, ki jih je naj več na območju Na rod ne ga par ka Fruška Gora. Pri ka za no je nji ho vo šte vi lo ob po pi sih v le - tih 1971, 1981 in 1991 ter ob po pi sih 2002 in 2011. Av to ri ca je krat ko pov ze la nji ho ve značil no sti in iz po sta vi la prob le me ne le gal nih gra denj, po manj klji ve in fra struk tur ne opremljeno sti in ne pri mer ne umeščeno sti v na rav no oko lje. Miha Ko der man je pred sta vil re zul ta te ra zi ska ve se kun dar nih bi va lišč v Slo ve ni ji in prav tako, kot pred hod no ome nje na av to ri ca, opo zo ril na raz li ke v za je mu po dat kov ob raz ličnih po pi sih ter na raz ličen značaj se kun dar nih bi va lišč. De leže od ce lot ne ga šte vi la se kun dar nih bi va lišč je pri ka zal ločeno po na rav no geo graf skih ob močjih za leta 1967, 1971, 1981, 1991, 2002 in 2011. Rast šte vi la se kun dar nih bi va lišč je pri mer jal z rast jo šte vi la sta no vanj v Slove ni ji ter nato še šte vi lo sta - no vanj in šte vi lo se kun dar nih bi va lišč v pet naj stih iz bra nih na se ljih, kjer je de lež se kun dar nih bi va lišč, gle de na skup no šte vi lo sta no vanj, naj večji. V na da lje va nju je pred sta vil ob močje Tri glav ske ga na rod - ne ga par ka in rezul ta te ana li ze se kun dar nih bi va lišč zno traj nje go vih meja, tudi on pa je opo zo ril na ve li ko šte vi lo ne le gal nih gra denj. Kot pri mer je pri ka za no šir je nje se kun dar nih bi va lišč v na se lju Go - re ljek. Biot ska raz no vrst nost slo ven ske ga mor ja in oba le v po ve za vi s tu riz mom pa je tema, ki sta jo obrav na va la Lo vrenc Li pej in Si mon Ker ma. Pred sta vi la sta za va ro va na ob močja na ra ve, ki se ga jo na mor je in obal ni pas v Slo ve ni ji, nji ho ve po ten cia le za tu ri zem pa sta pri mer ja la z za va ro va nim ob močjem Mi ra mar. Iz po stavila sta za ni mi vo sti, ki iz ha ja jo iz biot ske raz no li ko sti, do god ke in pri re di tve, zgo do - vi no in ku li na ri ko, ki lah ko po memb no pris pe va jo v »tu ri stično po nud bo« ob močja. Ma ri ja Be lij je pred sta vi la kul tur no de diščino kot mo tiv za tu ri zem v na rod nih par kih v Sr bi ji. Po po sa mez nih ob - močjih je opi sa la naj po memb nejše kul tur ne spo me ni ke, od predz go do vin skih do najm lajših, pre vla du jočih sa kral nih spo me ni kov. Pou da ri la je po men kul tur ne ga tu riz ma in po ten cial kul tur nih mo ti vov, ki v Sr bi ji niso do volj vključeni v tu ri stični raz voj. Možno sti za raz voj eko tu riz ma v pred vi - de nem na rav nem par ku Dra go nja je bila tema pris pev ka av tor jev Da ne ta Pod me ni ka in Si mo na Ker me. Pov ze la sta re zul ta te dveh an ket, s po močjo ka te rih so ra zi sko va li mne nje do mačinov o pri hod njem razvo ju ob močja in na klo nje no sti za va ro va nju, iz po sta vi la sta en do ge ni po ten cial ob močja ter vi zi jo raz vo ja eko tu riz ma v po ve za vi z eko loškim kme tijs tvom in vi no grad ništvom. V za ključku sta pov zela še re zul ta te SWOT ana li ze o vzpo sta vi tvi na rav ne ga parka Dra go nja in raz vo ju eko tu riz ma. Zad nji pris - pe vek je re zul tat ra zi ska ve Maje Sevšek in Irme Po točnik Sla vič o vključeno sti ozi ro ma ne vključeno sti lo kal nih pre bi val cev v raz voj na ob močju Kra jin ske ga par ka Kum. Pred stav lje ni so re zul ta ti ana li ze anket, s ka te ri mi sta žele li spoz na ti mne nje do mačinov o za va ro va nju ob močja. Ugo tav lja li sta ali do mačini pre poz na va jo pri ložno sti in ovi re za raz voj v za va ro va nem ob močju, ko likšen po men pri pi su je jo raz - ličnim raz voj nim ovi ram in ko likšnega pri ložno stim ter koliko so pre bi val ci že vključeni ozi ro ma bi žele li ak tiv no so de lo va ti v raz vo ju. Znans tve na mo no gra fi ja o tu riz mu v za va ro va nih ob močjih na ra ve v Sr bi ji in Slo ve ni ji omo goča spoz na va nje prob le ma ti ke sko zi raz lične štu di je pri me rov. Bral cu po sre du je teoretična in a pli ka tiv na zna nja, iz po sta vi po men načrto va ne ga uprav lja nja, di le me, težave in po ten cia le za va ro va nih ob močij na ra ve za raz voj tu riz ma. Pris pev ki srb skih av tor jev z raz ličnih vi di kov in bolj pre gled no obrav na va - jo večja za va ro va na ob močja na rave v Sr bi ji, pris pev ki slo ven skih av tor jev pa so bolj prob lem sko za sno va ni in večino ma ome je ni na iz bra na za va ro va na ob močja na ra ve. Po leg od go vo rov ozi ro ma mnenj o po - ten cia lih in ome ji tvah za va ro va nih ob močij na ra ve za raz voj tu riz ma ter vpli vu tu riz ma na te melj no po slans tvo za va ro va nih ob močij na ra ve, mo no gra fi ja od pi ra tudi vprašanja, na ka te ra bodo od go vo - ri le pri hod nje ra zi ska ve in so de lo va nja med znans tve ni mi in sti tu ci ja mi. Va len ti na Brečko Gru bar 138 Književnost Geografski vestnik 89-1, 2017 139 Geografski vestnik 89-1, 2017, 139–148 Kronika KRONIKA V spo min Mir ku Bogi ću (1916–2016) 2. no vem bra 2016 je Po mor ski mu zej v Pi ra nu pri re dil spo min sko srečanje v čast pre mi nu le ga Mir - ka Bogi ća, le gen de slo ven ske ga ja dral ske ga špor ta. Sta rejši geo gra fi se spo mi nja mo Mir ka Bogi ća kot ko le ga in ku sto sa Zem lje pi sne ga mu ze ja v ok vi ru Inšti tu ta za geo gra fi jo Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je bil za po slen od 1961 do upo ko ji tve 1976. Že v tem ob dob ju je večino svo je ga pro ste ga časa preživel na slo ven skem mor ju. Po upo ko ji tvi pa ga v Ljub lja ni sko raj ni bilo mo goče več srečati, ker se je eno stav - no pre se lil v Pi ran in živel tam vse do kon ca svo je ga živ lje nja, si cer kot skro men pod na jem nik, a zna me nit in vsa ko mur znan Pi rančan. Umrl je 28. ju li ja 2016, ko maj ne kaj dni po svo ji sto let ni ci. Bral cem posre - du je mo ne kaj značil nih živ lje nje pi snih pou dar kov in za ni mi vo sti o člo ve ku, ko le gu in stro kov nja ku, o ka te rem ni smo ve de li ve li ko tudi zato, ker se je v zad njem delu svo je ga živ lje nja po vsem pos ve til slo - ven ske mu mor ju in mor ske mu ja drals tvu. Nje go vi ožji pri ja te lji in šte vilni slo ven ski ja dral ci so ga vi so ko ce ni li za ra di nje go ve ga zna nja, zla sti geo graf ske ga, ki ga je raz da jal brez ome ji tev. Leta 1961 je bilo za slo ven sko geo gra fi jo v ne kem smi slu pre lom no, ker je bil na pred log geo grafov iz ljub ljan ske uni ver ze in z odo britvijo uni ver zi tet ne ga sve ta ter re pub liškega sve ta za zna nost us ta novljen že prej ome nje ni inšti tut, z na me nom ra zi sko va nja po deželja, agrar ne in še zla sti so cial ne geo gra fi je. Nje gov pred stoj nik je po stal Vla di mir Kle menčič. Ob us ta no vi tvi se mu je priključil tudi Zem lje pi sni mu zej, us ta nov ljen na po bu do An to na Me li ka že dav ne ga leta 1946. Mir ko Bogi ć je bil po stažu drugi naj sta rejši so de la vec inšti tu ta, ki je va bi lo pred stoj ni ka, naj sprej me me sto ku sto sa Zem lje pi sne ga mu - ze ja, do bil kma lu po svo ji di plomi, leta 1962. Od ta krat na prej je Mir ko Bogi ć sam ali s so de lav ci pri re jal raz lične raz sta ve, ki so bile v glav nem na me nje ne šol ski mla di ni. Sam je na pi sal dva vod ni ka po raz - sta vah, ene ga pa sku paj z dve ma so de lav ce ma, na pri mer za raz sta vo Raz voj kartogra fi je na pri me rih geo graf skih kart slo ven ske ga ozem lja (1963) in Slo ve ni ja na mo der ni kar ti (1965). Ne kaj nje go vih vod - ni kov je men da iz gub lje nih. Snov, na pi sa no v vod ni kih, je mo ral do bro ob vla da ti, saj je po raz sta vah obi sko val ce, naj po go ste je šol sko mla di no, tudi sam vo dil (sli ka 1). Slika1:MirkoBogićpredavao kartografiji.AR H IV M LA D EN A B O G IĆ A Bogi ćevi po klic ni us pešno sti in us me ri tvi je bo tro va la nje go va štu dij ska us pešnost. Nase je opo - zo ril z di plom skim de lom, pi sa nim v hr vaščini, z na slo vom Raz voj vre me na v Slo ve ni ji v okto bru 1959 in nje gov vpliv na hi dro elek tro gos po dars tvo. Zanj je pre jel Prešer no vo na gra do za štu den te, leta 1961 pa je bilo ob jav lje no tudi v Geo graf skem zbor ni ku. Be se di la ni po seb no ve li ko, na pi sa no pa je bilo konciz - no in je te me lji lo na iz jem no bogati do ku men ta ci ji ter oprem lje no s tal ni mi in višin ski mi vre men ski mi kar ta mi (500 mb plo skev), s šte vil ni mi ta be la mi, ter mo gra mi, om bro gra mi, pri mer jal ni mi gra fi tem - pe ra tur in pa da vin za iz bra ne po sta je, s kar to raz po re di tve ce lo kup nih pa da vin, kar to izohi jet za po sa mez ne dne ve in kar to šir je nja pa da vin. Nje gov men tor An ton Me lik je bil nav dušen nad nje go vim do sežkom, kaj ti Bogi ćeva ana li za vreme - na, ki je ob se ga la ob dob je vse ga dveh ali treh me se cev, je bila bri ljant na štu di ja v po ve za vi s po sle di ca mi, ki jih je ime lo po manj ka nje elek trične ener gi je na ta krat no gos po dars tvo. Pi sa lo se je leto 1959, ko so bila šte vil na naj močnejša slo ven ska pod jet ja v pol nem raz voj nem za go nu, hi droe lek trar ne, od ka te rih bi mo ra la do bi va ti ener gi jo in so bila ta krat od njih še po vsem od vi sna, pa so bile za ra di suše brez moči. Re duk ci je elek trične ener gi je so cel me sec in pol močno hro mi le slo ven sko gos po dars tvo, zmanjšale ali celo us ta vi le proi zvod njo. Pri naj večjih po trošni kih elek trične ener gi je v Ki dričevem, Rušah in Što - rah je proi zvod nja sta la vso dru go po lo vi co ok to bra. Ob nu klear ki, ve lenj ske mu TEŠ-u 6, plin ski elek trar ni v Bre sta ni ci, re ver zi bil ni elek trar ni Avče in 400 kV dalj no vo du si re duk cij da nes ne zna mo več pred - stav lja ti. Kar je za pi sa no in ugo tov lje no v Bogi ćevem di plom skem delu je zgo do vin ske ga po me na, saj je za be leženo in stro kov no ob de la no neko sta nje v značil nem ob dob ju slo ven ske zgo do vi ne po dru gi sve tov ni voj ni. Temo Bogi ćeve ga di plom ske ga dela je mo goče po ve za ti tudi s širšimi in te re si men tor ja. Kot vo dil - ne ga slo ven ske ga geo gra fa v po voj nih le tih, v času »ob no ve«, so ga za ni ma li tudi prob le mi gos po dar ske ga raz vo ja države, kar skle pa mo iz nje go ve štu di je Naša ve li ka dela. Ra zi sko va ti in po ve za ti na rav ne in družbene po ten cia le je bilo sklad no s pričako va nji družbe, da naj h gos po dar ske mu raz vo ju pris pe va sle her na veda, tudi geo gra fi ja. Z ab sol ven tom Bogi ćem, ki je de lo val kot zre la, pre skušena oseb nost, spo sob na ne kaj več v pri mer ja vi z dvaj set let mlajšimi sošolci, sta se pri iz bi ra nju di plomske teme naj - brž hi tro us kla di la. Skle pa mo, da je Mir ko Bogi ć že kot štu dent geo gra fi je do bil so lid no me teo ro loško zna nje. Ob tem se spom ni mo tudi obi li ce si nop tičnih me teo ro loških kart v Me li ko vem pr vem delu pred - voj ne mo no gra fi je Slo ve ni je, iz ka te rih smo se vsi učili in spoz na va li značilne me teo ro loške si tua ci je nad Slo ve ni jo in širšim evrop skim geo graf skim pro sto rom. Na lo ge se je me to do loško lo til na tančno, si ste ma tično in izčrpno tako, da je ločeno ob de lal prob - lem po te ka vre me na in na stan ka je sen ske suše na eni, proi zvod nje elek trične ener gi je na dru gi in prob le mov in du strij ske proi zvod nje v zve zi s pre ma lo do bav lje ne elek trične ener gi je na tret ji stra ni. Obr nil se je na us trez ne us ta no ve, na elek tro gos po dars tvo, na in du strij ska pod jet ja in na po sa meznike. Bogi ćevo di plom - sko delo od kri va spo sob nost po ve zo va nja raz ličnih geo graf skih po dročij in prob le mov med se boj, pa tudi izra zit smi sel in za ni ma nje za at mos fer ske po ja ve ter raz voj vre me na, o čemer pričajo tudi nje go vi poz nejši opi si vre men skih si tua cij, po memb nih za var no plov bo in za var nost nje nih ude ležen cev. Še ne kaj po memb nejših Bogi ćevih živ lje nje pi snih po dat kov. Ro dil se je 15. ju li ja 1916 v Šibe ni ku na Hr vaškem, od ko der je v živ lje nje od ne sel neu stav lji vo lju be zen in hre pe ne nje do mor ja. V letih 1931–1936 je bil na Voj ni aka de mi ji v Beo gra du, nato je kot čast nik sta re ju go slo van ske voj ske do raz - pa da Ju go sla vi je službo val v Slo ve ni ji, kjer je spoz nal svo jo živ ljenj sko družico. Med voj no je bil mo bi li zi ran v voj sko NDH, de cem bra leta 1945 pa se je vr nil k družini v Ljub lja no. Naj prej je de lal v glav ni upra - vi za raz de lje va nje zdra vil in me di cin skih pri po močkov UNRRA, nato pa v upra vi Aka de mi je za igral sko umet nost. Od 1956 do 1960 je na ta krat ni Na ra vo slov ni fa kul te ti v Ljub lja ni ob delu štu di ral geo gra - fi jo. Kaj ga je pri pe lja lo k temu štu di ju, po tem, ko je pre cej let preživel v voj ski, po letu 1945 pa je bil v raz nih urad niških službah? Kot vo ja ku in čast ni ku z iz kušnja mi so mu bili bli zu te ren, po kra ji na, orien - ta ci ja in kar te, skratka geo graf ska real nost ter štu dij geo gra fi je je bil naj brž zato naj boljša iz bi ra. Od kon ca voj ne niso mi ni la niti tri leta, ko se je na Ljub lja ni ci že pre skušal v ve sla nju in ja dra nju ter bil s tem začet nik or ga ni zi ra ne ga ja dra nja v Slo ve ni ji. S so mišljeni ki je že leta 1949 v Ljub lja ni us ta no - 140 Kronika Geografski vestnik 89-1, 2017 vil Po mor sko bro dar sko društvo »Cve to Močnik«. Ja dral ska sek ci ja tega društva se je poz ne je osa mos - vo ji la in se prei me no va la v Ja dral ni klub Ljub lja na. Mir ko Bogi ć mu je bil ce lih 25 let pred sed nik, na zad nje pa častni član. Po us ta no vi tvi klu ba je ta koj po skr bel, da so prišli do prve last ne ja dr ni ce, malo poz ne - je pa še do več ja dr nic, da so lah ko iz pe lja li prvo re ga to. Pri ve ze za nje so do bi li v pi ran skem pri sta nišču, v me stu pa pro stor za opre mo in pre nočeva nje. Ko je Pi ran še spa dal pod cono B Svo bod ne ga tržaškega ozem lja so mo ra li ime ti do vo lje nje za vsa ko ja dra nje po se bej. To so bila prva plo vi la s slo ven sko za - sta vo. Z od ličnim zna njem o ja dra nju ter nje go vim pre našan jem na vse šte vilčnejše slo ven ske ja dral ce in no vo pečene last ni ke plo vil ter z ja dral ski mi re gat ni mi us pe hi, je Mir ko Bogi ć kma lu po stal ne po - grešljiv idej ni vod ja slo ven ske ga ja dral ne ga špor ta. Pre križaril je ves Ja dran, v na cio nal nem raz re du L-5 je bil državni pr vak, zma go val je na šte vil nih domačih in med na rod nih re ga tah na Ja dran skem mor - ju ter pri tem zbral nešteto od ličij in po ka lov, kar 96 za prvo me sto. Leta 1975 si je za mi slil in nešte to krat iz pe ljal tra di cio nal no re ga to Šavrin ka, med Pi ra nom in Ko prom. Do leta 2008 je s svo jo ja dr ni co (tip tek mo val ne ja dr ni ce L-5, z do da no ka bi no in pre de la no v ku - ter, tako da je bila var nejša) »Maištral« vsa ko po let je od ja dral iz Pi ra na v svoj rojst ni kraj Šibe nik. Kljub čas tit lji vi sta ro sti je tudi v zad njih le tih svo je ga živ lje nja red no raz vi jal jadra že v pi ran skem man draču in iz nje ga plul kot edi ni, ki mu je to luška ka pi ta ni ja do vo lje va la. Ni bil samo začet nik poučeva nja ja dra nja in po mor ske me teo ro lo gi je pri nas, am pak je tudi vo dil tečaje ja dra nja in tečaje za vo di te lje mo tor nih čol nov vse do svo je ga 90. leta. Zra ven je ob jav ljal šte vil - ne član ke in pris pev ke o po seb no stih in ne var no stih plov be na vzhod ni stra ni Ja dran ske ga mor ja. Je soav tor pr ve ga pri ročnika o ja dra nju v slo ven skem je zi ku. Pri ročnik za vo di te lje čol nov je doživel več iz daj. Mirko Bo gič je pris pe val dve po memb ni in ob sežni po glav ji: »Nav ti ka« in »Ve tro vi na Ja dra nu«. Leta 1991 je v knjižni iz da ji izšel iz bor za pi sov iz Bogi ćeve ga la dij ske ga dnev ni ka med le to ma 1950 in 1990. V uvo du knji ge z na slo vom Iz la dij ske ga dnev ni ka je na pi sal: »Žeodsamegazačetkadelovanja JadralnegaklubaLjubljana,odleta1949,sempisaldnevnikpotovanjoziromaregat.Takosejenabralo skorajtisočtipkanihstranitegadnevnika!SevedasemprisvojemštiridesetletnemjadranjupoJadranu marsikajdoživel.Opazovalsemkapitanejadrnicinjahtinpogostovidel,dajenjihovopoznavanjevre- menaslaboindasov nepredvidenihsituacijahneiznajdljivi.Neznanjeinlahkomiselnoststabilapogosto vzrok,dasoljudjenamorjuvčasihtvegalilastnaintujaživljenja.Pravzato,dabisinoviinmanjizurjeni kapitanipomagaliz mojimiizkušnjami,semseodločilizsvojihštevilnihdnevniškihzapiskovizbratibolj zanimivedogodkeinjihizdativ knjigi«. Slo ves stro kov nja ka za raz la go vre men skih si tuacij, ki ga je pri do bil z di plom skim de lom, je ob - držal vse do kon ca svo je ga živ lje nja. Kot izra zi te mu prak ti ku se mu je ana li za vre me na po na va di do bro po srečila, o čemer pa bi lah ko go vo ri li le nje go vi učenci in pri ja te lji. A tudi v pro fe sio nal ni me teorologi ji se tu in tam še ved no do ga ja jo od sto pa nja od prog noz, kljub ved no boljšim ma te ma tičnim mo de lom ter vse šte vilčnejšim in go stejšim vre men skim po dat kom. Za ni mi vo dejs tvo je, da se je Mir ko Bogi ć že zgo daj za ve del po me na tako ime no va ne sre do zem ske ali se kun dar ne de pre si je, ki je za na po ve dovanje vre me na, tako na našem mor ju, še zla sti pa za no tra njost Slo ve ni je, ve li ke ga po me na. Že v di plom skem delu ome nja »sekundarnudepresijukaoogranakvelikeatlantskedepresije«, ki je s šti rid nev nim deževnim obdob jem (od 27. do 31. ok to bra 1959) končala sko raj dvo me sečno sušo. Ne kaj de set le tij na zaj smo bili nas prot no priče pre cej ne za nes lji vim ali za poz ne lim vre men skim na po ve dim v tej zve zi. V obrav - na va nem di plom skem delu je bil po se bej iz po stav ljen po men sekundar ne de pre si je za ob no vi tev nor mal nih raz mer v slo ven ski ener ge ti ki, pa tudi vpliv oro graf skih pre graj, saj so v šti rih dneh do bi li naj več pa - da vin (400 mm) prav v Bo hi nju, v Len da vi pa le 6 mm. Ko be re mo Bogi ćeve na pot ke »počitniškimkapetanom« se ne mo re mo do volj načudi ti bo gas tvu nje - go vih iz kušenj in ute me lje no sti nje go vih nas ve tov, opo zo ril in sva ril. Spro ti zna po ve zo va ti več stva ri, raz čle nje nost, ob li ko vi tost in plov nost oba le, po ložaj in značil no sti si drišč, re lief prio bal ne ga pasu ter nje gov vpliv na smer in ja kost ve trov, raz la go ter našte va nje raz ličnih vre men skih si tua cij in po ja vov, s ka te ri mi mora računa ti la dij ski kr mar, ak tiv no sti na pa lu bi. Vrh vse ga ome nja šte vil ne kon kret ne dra - ma tične pri me re, take s srečnim in z ne srečnim kon cem ter z nji mi ute me lju je svo je na pot ke in nau ke. 141 Geografski vestnik 89-1, 2017 Kronika Od vse ga naj bolj iz sto pa nje go vo spoz na nje, ki ga po nu ja ja dral cem, da je sprem lja nje in poz na va nje urad nih več dnev nih vre men skih prog noz ob vez no in nuj no, a zelo po memb no je tudi last no me teo - ro loško zna nje, last no preučeva nje in poz na va nje kon kret ne ga vre me na v kon kret nem ob močju. Skrat ka čim bo ga tejše last ne iz kušnje! Šele kom bi ni ra no upošte va nje vse ga tega lah ko da zažele ne re zul ta te in omo goča pra vil no rav na nje, tudi v kri tičnih raz me rah. Vse mora biti us mer je no v last no var nost, var - nost so pot ni kov, plo vi la in ne na zad nje v šport ni užitek! Mir ko Bogi ć je zato bil te ren ski, bo lje mor ski geo graf in me teo ro log parexcellence! Za mno ge av ten tične po dat ke o Mir ku Bogi ću se zah va lju jem nje go ve mu sinu Mla denu Bogi ću in Me to du Voj vo di, nje go ve mu dol go let ne mu inšti tut ske mu so de lav cu. Z nju no po močjo sem prišel do te melj ne ga spoz na nja o po koj ni ku kot ve li kem do mo lju bu. Ni ko li ni sko pa ril z nav dušen jem nad Jadra nom in ne pre sta no po nav ljal: »NeidemnaHavaje,doknaJadranuljetotraje«. Svo je zna nje o vre - men skih in pod neb nih po ja vih bi lah ko raz vi jal tudi znans tve no, a  bil je značaj sko tak, da bi ga znans tve na, ali vi so košol ska ka ri je ra lah ko utes nje va la. Naj bolj sve ta mu je bila oseb na svo bo da, ki jo je užival pred vsem v Pi ra nu (sli ka 2), v svo ji ja dr ni ci, med pri ja te lji in so mišlje ni ki. Bogi ćev »geo - graf ski te ren ali celo labo ra to rij« je bilo mor je. Ni naša na lo ga pre so ja ti, ali tudi da nes ob vsej elek tro ni ki, mo der ni zi ra nih in av to ma ti zi ra nih vre men skih napo ve dih ter dra gih in ve li kih plo vi lih nji ho vi se - da nji ali bo doči last niki še po tre bu je jo taka na vo di la, nas ve te in opo zo ri la, ka kršne je nu di la Bogi ćeva šola. Eno je go to vo, Bogi ć je odi gral svo je zgo do vin sko po slans tvo več kot od lično in je po pra vi ci zas - lužil na ziv ja dral ska le gen da. Ved no ga oz načuje jo kot geo gra fa, ker je tudi sam iz ha jal in črpal iz svo je ga os nov ne ga po kli ca. 142 Kronika Geografski vestnik 89-1, 2017 Slika2:Nabarkiv Piranunovembra2006. A RH IV M LA D EN A B O G IĆ A Kljub ne skončni na ve za no sti na mor je in na aktivno šport no de jav nost je ne ma lo krat vzel v roke pero ter pi sal o svo jih bo ga tih ja dral skih iz kušnjah ali pa je o njih poučeval dru ge, vse do svo je ga de - vet de se te ga leta. V ja dral cih oko li sebe je našel naj bolj zve ste in naj bolj hva ležne učence, po slušalce in po sne mo val ce, ki so za pi sa li, da je »MirkoBogićnaučiljadranjapolSlovenijeinimazatoneprecenljive zasluge,dasoseštevilniSlovenciseznaniliz morjeminlepotamiživljenjananjegovihvalovih«. Kaj mu je v živ lje nju nu di lo in po me ni lo jadra nje in živ lje nje na mor ju pove skop po da tek, da je še v svo jem ose min de vet de se tem letu zad njič se del v svo ji ja dr ni ci in vle kel vrvi ter rav nal kr mi lo ob pri sot no sti in po moči nje go ve pri ja te lji ce ter sprem lje val ke Sa vi ne Go rišek. Leta 2000 si je s svojim pri za dev nim, us pešnim in od mev nim geo graf skim de lo va njem pri služil Zla - to pla ke to Zve ze geo graf skih društev Slo ve ni je. Isto leto je do bil tudi Priz na nje za živ ljenj sko delo Šport ne zve ze Slo ve ni je, leta 2012 pa Po seb no priz na nje župa na Občine Pi ran na pri re di tvi Šport nik leta. Upo - dob ljen je tudi v do ku men tar nem fil mu Ka pi tan in nje gov Pe tek. Izbraniviriinliteratura: Bogi ć, M. 1959: Raz voj vre me na u Slo ve ni ji u ok to bru 1959 in nje gov up liv na hi dro elek tro gos podarstvo. Di plom sko delo, Od de lek za geogra fi jo Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Bogi ć, M. 1961: Vre me v ok to bru 1959 in elek tro gos po dars tvo. Geo graf ski zbor nik 9. Bogi ć, M. 1963: Vod nik po raz sta vi »Raz voj kar to gra fi je na pri me rih geo graf skih kart slo ven ske ga ozemlja«. Ljub lja na. Bogi ć, M. 1965: Vod nik po raz sta vi »Slo ve ni ja na mo der ni kar ti«. Ljub lja na. Bogi ć, M., Jeršič, M., Voj vo da, M. 1968: Vod nik po raz sta vi »Raz voj Ljub lja ne v kar ti in sli ki«. Ljubljana. Bogi ć, M. 1985: Značil no sti plov be ob ju go slo van ski oba li Jadrana in iz bor si drišč v lu kah od Pi ra na do Ko to ra. Ljub lja na. Bogi ć, M., Trat nik, J., Vir nik T. 1986: Nav ti ka. Ljub lja na. Med mrežje: http://www.pri mor ci.si/ose be/bogi ć, mir ko/1360/ Na tek, M. 1996: Mir ko Bogi ć – osem de set let nik. Geo graf ski vest nik let nik 68. Ju rij Ku na ver Od skočni se sta nek pro jek ta BRIGHT FUTURE Ljub lja na, 23. 3. 2017 V pro sto rih ZRC SAZU smo go sti li od skočni se sta nek med na rod ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta Bright futureforblacktowns:reinventingEuropeanindustrialtownsandchallengingdominantpost-industrial discourses (BRIGHT FUTURE). Pro jekt je eden od 15-ih iz bra nih pro jek tov v pro gra mu ERA-NETUrban Europe, ki ga so fi nan ci ra jo pro gram Ob zor je 2020 in na cio nal ne ra zi sko val ne agen ci je, v slo ven skem pri me ru je to Jav na agen ci ja za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je. V pro jek tu so de lu je 6 part - ner jev iz 5 evrop skih držav: po leg Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, ki je vo dil ni part ner, še Uni ver za Vzhod ne Fin ske (Fin ska), Uni ver za v Bu ka rešti (Ro mu ni ja), Uni ver za v Am ster da mu (Ni - zo zem ska) ter or ga ni za ci ji SocialLife in TheYoungFoundation izLondona (Združeno kra ljes tvo). V pro jek tu bomo skušali do ka za ti, da in du strij ska me sta niso nuj no prob le ma tična in ob so je na na pro - pa da nje. Na pri me ru pe tih pi lot nih ob močij iz vsa ke od držav (v Slo ve ni ji je to Ve le nje) bomo skušali pre poz na ti pred no sti, ki lah ko po sta ne jo go ni lo no ve ga raz vo ja za mala in du strij ska me sta. Ak ti vi ra li in mo ti vi ra li bomo lo kal ne skup no sti, da bodo, obo rožene z zna njem in spo sob nost mi, ki iz ha ja jo iz in du strij ske de diščine, pre poz na le nove gos po dar ske, družbene in dru ge dejavno sti (na pri mer kul tur - na in du stri ja, tu ri zem, izo braževa nje), ki bodo iz boljšale ka ko vost živ lje nja v njih. Pro jekt omo goča, da slo ven ski ra zi sko val ci med pr vi mi v Evro pi na slo vi mo vprašanja načrto va nja ma lih in du strij skih mest. V pre te klo sti se je večina ra zi skav uk var ja la z ve li ki mi, glo bal ni mi me tro po la mi ter po vsem za - ne mar ja la manjša in mo no struk tur na me sta. Ker je slo ven ski ur ba ni si stem v pri mer ja vi z os ta li mi 143 Geografski vestnik 89-1, 2017 Kronika evrop ski mi država mi izra zi to dru gačen – ima mo le dve »me sti« v evrop skem me ri lu in pre vla do manjših kra jev z za po sli tvi jo v in du stri ji – je to vprašanje po memb no tudi za Slo ve ni jo. Jer nej Ti ran, Da vid Bole Srečanje pro jekt nih part ner jev v pro gram ski she mi In ter reg Me di te ran Ali can te, Špa ni ja, 17. 5. 2017 17. mar ca je v ka ta lon skem me stu Ali cante po te ka lo srečanje so de lav cev pri pro jek tih v pro gramski she mi In ter reg Me di te ran z na slo vom #WeAreMED (sli ka 1). Go sti telj srečanja je bil Mu zej Uni ver ze v Ali can te ju (ElMuseodelaUniversidaddeAlicante; sli ka 2). Na srečanju se je zbra lo pre ko 150 ude - ležen cev iz enaj stih držav. Srečanje je po te ka lo v duhu spoz na va nja ho ri zon tal nih pro jek tov, is ka nja mo re bit nih skup nih ci ljev med mo du lar ni mi pro jek ti in nji ho ve ga med se boj ne ga po ve zo va nja. V uvod - nem delu srečanja so so de lav ci Skup ne ga ko mi sa ria ta Pro gra ma pred sta vi li os nov ne vse bin ske in me to do loške smer ni ce. Sle dil je teambuilding, kjer so bili vsi ude leženci na ključno raz de lje ni v tri skupine. Prva sku pi na se je uk var ja la z ri sa njem gra fi tov, člani dru ge sku pi ne so tek mo va li v vožnji z elek tričnimi dvo ko le si, v tret ji sku pi ni pa so se stav lja li ptičje gnez dil ni ce (sli ka 3). Vse tri ob li ke ak tiv no sti so se iz - ka za le kot od ličen način za mreženje in spoz na va nje med ude leženci srečanja. V dru gem delu so sle di le pred sta vi tve os mih ho ri zon tal nih projek tov, ki se stav lja jo pro gram sko she mo Me di te ran. To so Mo dri raz voj, Ze le ni raz voj, Družbeno in us tvar jal no, Učin ko vi ta grad nja, Ob nov lji va ener gi ja, Traj nost ni tu - ri zem ter Zaščita bio di ver zi te te. Po pol dan ski del je bil na me njen is ka nju možno sti med projekt ne ga po ve zo va nja in so de lo va nja na po dročju me to do lo gi je, pred vsem med mo du lar ni mi in ho ri zon tal ni - mi pro jek ti. Na kon cu so pred stav ni ki vseh mo du lar nih in ho ri zon tal nih pro jek tov pod pi sa li skup ni 144 Kronika Geografski vestnik 89-1, 2017 Slika:Šaleškodolinosmozaradidobrorazvitega sekundarnegasektorjaizbralizapilotnoobmočje. MA TJ A Ž G ER ŠI Č 145 Geografski vestnik 89-1, 2017 Kronika Slika1:Srečanjejepotekalopodgeslom #WeAreMED. Slika2:PročeljeMuzejaUniverzev Alicanteju. M AT JA Ž G ER ŠI Č M AT JA Ž G ER ŠI Č 146 Kronika Geografski vestnik 89-1, 2017 me mo ran dum. Za pod pis v ime nu pro jek ta MEDFEST je bil kot član Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, ki so de lu je v pro jek tu kot vo dil ni part ner, poob laščen pod pi sa ni. Srečanje se je iz ka za lo kot od lična pri ložnost za spoz na va nje vse bi ne evrop skih pro jek tov v pro - gram ski she mi Me di te ran in mreženje med zelo raz ličnimi pro fi li so de lav cev pri ome nje nih pro jek tih. Večin sko mne nje je na mreč bilo, da brez to vrst nih do god kov mno gi lah ko raz mišlja jo in de la jo v vse - bin sko po dob nih pro jek tih, do med se boj ne ga po ve zo va nja, ki bi lah ko op le me ni ti lo končna spoznanja, pa žal ne pri de. Mat jaž Geršič Dru gi se sta nek pro jek ta MEDFEST Bar ce lo na, Špa ni ja, 23.–24. 5. 2017 V dru gi po lo vi ci maja je v Ka ta loniji po te kal dru gi se sta nek pro jek ta MEDFEST – Mediteranian Culinaryheritageexperiences:howtocreatesustainabletouristdestinations (Sre do zem ska ku li na rično de diščin ska iz kušnja: kako us tva ri ti traj nost no tu ri stično de sti na ci jo). Go sti te lji ca to krat nega se stan - ka je bila Uni ver za v Bar ce lo ni (UniversitatdeBarcelona), ki v pro jek tu so de lu je kot eden iz med sed mih part ner jev (sli ka 1). Se sta nek je po te kal dva dni. Prvi dan je bil na me njen obrav na vi ne ka te rih teo re tičnih in me to do - loških iz ho dišč in predsta vi tvi do slej oprav lje ne ga dela. Ne kaj os nov nih in for ma cij je po dal vod ja pro jek ta, Da vid Bole (Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU), Joan Ri bas Ser ra (Uni ver za v Bar ce lo ni) pa je pred sta vil za sno vo a pli ka ci je za pri kaz zem lje vi da z oz načeni mi kuli na ričnimi iz kušnja mi v Sre - do zem lju. Sle di la je pred sta vi tev do brih praks, ki so jih iz bra li po sa mez ni pro jekt ni part ner ji in jih bodo v na da lje va nju pro jek ta te me lji to proučili; Ma te ja Šmid Hri bar (Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC Slika3:Gradnjaptičjihvalilnickotaktivnostzateambuilding. M AT JA Ž G ER ŠI Č 147 Geografski vestnik 89-1, 2017 Kronika Slika1:Udeleženkeinudeležencisestanka. M AT JA Ž G ER ŠI Č Slika2:VinskakletAbadal. M AT JA Ž G ER ŠI Č 148 Kronika Geografski vestnik 89-1, 2017 SAZU) je predstavi la vprašal nik za po glob lje no ana li zo do brih praks. Sle di la je pred sta vi tev ak tiv nost pri dru gem de lov nem pa ke tu, ki se uk var ja s ko mu ni ka ci jo. Ja sen ka Ka pu ra lin in Ed mon do Šuran (oba AZRRI) sta pred sta vi la ak tiv no sti za pri pra vo krat ke ga pro jekt ne ga filma in ana li zo ak tiv no sti na pro - jekt nih družab nih omrežjih. Na kon cu je Nika Raz pot nik Vi sko vi ć (Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) pred sta vi la ne ka te re po seb no sti gle de pro jekt ne ga po ročanja. Dru gi dan je bil na me njen te ren ske mu og le du do brih praks v za led ju Barcelo ne. Naj prej smo si v bližini kra ja Hor ta d’Avinyó og le da li vin sko klet Aba dal (sli ka 2), kjer se po leg vi no grad ništva uk var ja jo tudi z vin skim tu riz mom. Sle dil je obisk ne pro fit ne or ga ni za ci je Alícia. Ime je se stav lje no iz be sed ne zve - ze Ali-mentacióicièn-cia (pre hra na in zna nost). Ra zi sko val ci, teh no lo gi, ku har ski moj stri in os ta lo oseb je skušajo tudi s po močjo ino va tiv nih rešitev os veščati in izo braževa ti raz lične cilj ne sku pi ne o zdra vem načinu pre hra nje va nja. Na kon cu smo si og le da li še ob nov ljene kam ni te sode za vino v po kra ji ni Ba - ges (sli ka 3), ki so jih začeli upo rab lja ti ko nec 16. sto let ja. Vzrok za grad njo takšnih so dov v vi no gra dih je bila pred vsem ve li ka raz da lja med po sa mez no do mačijo in pri pa da jočimi vi no gra di. Zato so grozd - je prešali kar v sa mem vi no gra du, kjer so po tem tudi pri de lo va li vino. Mat jaž Geršič Slika3:Kamnitisodizavinoobnekdanjihvinogradihv pokrajiniBages. M AT JA Ž G ER ŠI Č 149 Geografski vestnik 89-1, 2017, 149–164 Zborovanja ZBOROVANJA Četr ti trie nal ni znans tve ni pos vet »Na rav ne ne sreče v Slo ve ni ji« Ig, 28. 3. 2017 V to rek, 28. mar ca 2017, je v Izo braževal nem cen tru za zaščito in reševa nje Re pub li ke Slo ve ni je na Igu po te kal Četr ti trie nal ni sim po zij »Na rav ne ne sreče v Slo ve ni ji – Dan Bo ja na Ušeničnika«, ki je bil pod na slov ljen »Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče«. Pos vet je po te kal v soor ga ni za ci ji Geograf - ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU in Upra ve Re pub li ke Slo ve ni je za zaščito in reševa nje, ob pod po ri Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Ude ležili so se ga šte vil ni geo gra fi, me teo ro lo gi, geo lo gi, vo dar ji, pro stor ski načrto val ci, psi ho lo gi, iz ve den ci za reševa nje in zaščito ter dru gi, ki jih za - ni ma prob le ma ti ka na rav nih ne sreč v Slo ve ni ji. Na pos ve tu, kjer se je zvr sti lo šti ri najst pre da vanj, smo obe ležili 30. šte vil ko re vi je Ujma (http://urs - zr.si/ujma), rdeča nit pos ve ta pa so bila me sta in nji ho vo traj nost no soočanje z na rav ni mi ne srečami. S tem smo žele li os vet li ti po bu do Or ga ni za ci je združenih na ro dov »Us tvar jaj mo prožna me sta« (Ma- kingCitiesResilient), ki naj bi pre ra sla v po se ben ISO stan dard za prožna in traj nost na me sta (ISOstandard forresilientandsustainablecities – ISO37120; http://www.unis dr.org/arc hi ve/43015). S pos ve tom smo se, po leg ju bi le ja re vi je Ujma, ki že tri de set let ja skr bi za to, da ne po za bi mo, kakšne na rav ne nesreče nas vsa ko leto pri za de ne jo ter ima zato pr vo vr sten do ku men ta cij ski po men in po men ohra nja nja zgo do vin ske ga spo mi na na na rav ne in dru ge ne sreče, spom ni li tudi šti ri de se te ob let ni ce Slika1:PosvetovanjasejeudeležilatudiministricazaobramboAndrejaKatič.V prvivrstiodlevesedijo akademikAndrejKranjc(Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti),OtoLuthar(direktorZnanstve- noraziskovalnega centraSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti),soprogaBojanaUšeničnika, ministricazaobramboAndrejaKatič,OlgaAndrejek(direktoricaUradazapreventivo,usposabljanje, mednarodnosodelovanjeUpraveRepublikeSlovenijezazaščitoinreševanje),MatjažMikoš(predsednik SvetaVladeRepublikeSlovenijezavarstvoprednaravnimiindrugiminesrečami)inSrečkoŠestan (poveljnikCivilnezaščiteRepublikeSlovenije). M A RK O Z A PL AT IL 150 Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017 po tre sov v Po sočju. Re vi jo Ujma je po drob ne je pred sta vil njen urednik (sli ka 2), oseb ne spo mi ne na nje no us ta nav lja je in začetke iz ha ja nja, pa je po dal eden nje nih po bud ni kov Mi lan Orožen Ada mič. Pre da va nja so bila raz de lje na na do pol dan ski in po pol dan ski sklop. V do pol dan skem so se v šestih pred sta vi tvah zvrsti le teme, ki so bile ne po sred no po ve za ne s pod na slo vom pos ve to va nja, v po pol dan - skem pa še osem dru gih pred sta vi tev. Do pol dan ski sklop je od prl Mat jaž Mi koš (Fa kul te ta za grad be - ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni) s pre da va njem o kre pi tvi od pornosti družbe na na rav ne in dru ge ne sreče, v ka te rem je pred vsem iz po sta vil pri hod nje iz zi ve v ener get ski in pre hran ski pre skr bi v luči pod neb nih spre memb. Kat ja Ba no vec Ju roš (Upra va Re pub li ke Slo ve ni je za zaščito in reševa nje) je go vo ri la o im ple men ta ciji Sen daj ske ga ok vi ra za zmanjševa nje ogroženo sti za ra di ne sreč na kra jev - ni rav ni ter o po me nu po bu de Or ga ni za ci je združenih na ro dov »Od por ni pro ti ne srečam – moje me - sto se pri prav lja«, kot načinu spod bu ja nja lo kal nih skup no sti k zmanjševa nju ogroženo sti. Sle di lo je pre da va nje Ma te je Za lar (Bio teh niška fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) in so de lavk o vročin skih va lo vih kot na rav ni ne sreči v me stih, s pou dar kom na Ljub lja ni. Nejc Po točnik (Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje) je go vo ril o po me nu hi drološke na po ve di za učin ko vit od ziv ob mest nih po pla vah, An drej Go sar (Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje) pa o prob le ma ti ki seiz mičnih re so nančnih učinkov med tle mi in ob jek ti, ker je nuj no tre ba upošte va ti pri pro jek ti ra nju stavb in pro stor skem načrtovanju. Prvi sklop se je končal s pre da va njem Ma te je Je mec Auf lič (Geo loški za vod Slo ve ni je) in so de lav cev o do - ločanju sta bil no sti tal s po močjo ra dar ske in ter fe ro me tri je na pri me ru nav pičnih pre mi kov tal v Ljub - lja ni in Ma ri bo ru. Dru gi sklop se je začel s pre da va njem Mar ja ne Lut man (Za vod za grad be ništvo Slo ve ni je) in so - de lav cev o stro kov nih pod la gah in orod jih za oce no po tre sne ogroženo sti. Pred sta vi li so re zul ta te pro jek ta POTROG2 (http://po trog.vo kas.si/; http://www.sos112.si/slo/tdocs/na lo ga_102.pdf), med ka te ri mi po - se bej iz po stav lja mo a pli ka ci jo, s ka te ro lah ko po sa mez ni ki ovred no ti mo po tre sno ogroženost stavb (http://po trog.vo kas.si). Špela Ku melj in Ja sna Šini goj (obe Geo loški za vod Slo ve ni je) sta pred sta vili spletno a pli ka ci jo e-Plaz (https://www.e-plaz.si) za stan dar di zi ran po pis in pre gle do va nje geo morf nih pro cesov. Slika2:TridesetletnopotrevijeUjmajepredstavilnjenurednikBlažKomac. M A RK O Z A PL AT IL Sle dil je pris pe vek o pred sta vi tvi pro jek ta VODPREG2 (http://www.sos112.si/slo/tdocs/na lo ga_101.pdf) Sta ni sla va Le nar ta (Za vod za grad be ništvo Slo ve ni je) in so de lav cev, v ka te rem so preučeva li po sle di - ce po rušitev vod nih pre grad v Slo ve ni ji. Man ca Volk Ba hun (Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) je pred sta vi la iz zi ve pri mo de li ra nju in pri ka zo va nju ne var no sti na pri me ru snežni pla zov, Ta - jan Tro bec (Fi lo zof ska fa kul te ta Uni verze v Ljub lja ni) pa pro stor sko in časov no ana li zo po jav lja nja hu dour niških po plav v Slo ve ni ji. V Slo ve ni ji smo na leto pov prečno priča 1,3 hu dour niške po pla ve, kar 90 % jih na sta ne v me teo ro loškem po let ju ali je se ni. Gre gor Ko vačič (Fa kul te ta za hu ma nistične štu - di je Uni ver ze na Pri mor skem) je pred sta vil po pla ve v po vir nem delu Piv ke leta 2014, Moj ca Šraj (Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni) in so de lav ci pa po plav no ne var nost v Slo ve ni ji za - ra di pod neb ne spre men lji vo sti na pri meru tren dov vi so kih voda. Pos vet se je skle nil s pre da va njem Blaža Bar bo riča (Geo det ski inšti tut Slo ve ni je) in so de lav cev o no vih di gi tal nih po dat kov nih pod la gah (na pri mer po dat ki li dar ske ga sne ma nja, za jem slo ja hi dro gra fi je in de jan ske rabe tal) ter možno stih, ki jih te nu di jo za učin ko vi tejše uprav lja nje z vo da mi. V raz pra vi so se raz pr la tri med se boj po ve za na vse bin ska po dročja, in si cer: • nuj nost po ve zo va nja de ležni kov na po dročju preučeva nja na rav nih ne sreč, pred vsem v po me nu enot - nih me tod preučeva nja (v raz ličnih ve dah) in enot ne ga pri ka za, na me nje ne ga najširši jav no sti ter z ne stal nim fi nan ci ra njem, • iz po sta vi li smo sub si diar nost kot po mem ben ele ment preučeva nja in ukre pa nja ob na rav nih ne srečah v me stih, za ka te ra je značilna in di vi dua li zacija, ki ter ja par ti ci pa tiv ne pri sto pe in • kom plek snost kot od sev na rav nih pro ce sov v za ve da nju, da jo je mo goče »uje ti« v be se di in sli ki, kot na pri mer do ka zu je re vi ja Ujma, ki so jo do slej ure ja li tako vod ja sil zaščite in reševa nja Bo jan Ušeničnik, član me teo ro loške službe Mi ran Tron telj in Blaž Ko mac kot ra zi sko va lec. Zbra ni fo rum po tra di ci ji na kon cu pos ve ta sprej me tudi ne kaj skle pov. Naj iz po sta vi mo ključne poudarke: 1) Glo bal na ra ven: • Za ra di na raščajoče ur ba ni za ci je in cen tra li za ci je pričakujemo po večanje ran lji vo sti mest in ur banega oko lja na na rav ne ne sreče. To ve lja tudi za Slo ve ni jo. Po ve zo va nje mest ozi ro ma na se lij v raz lične ini - cia ti ve na po dročju na rav nih ne sreč, kot so na pri mer priz na nja UradaZdruženihnarodovzazmanjšanje tveganjanesreč slo ven skim občinam, je ne samo zelo smi sel no, am pak dol go ročno tudi nuj no. • Po memb ni so tudi (med)državni pro gra mi vars tva pred na rav ni mi ne srečami ter med na rod no so - de lo va nje na po dročju pre ven ti ve. Vla ga nja v pre ven ti vo se s pri hran ki pri in terven ci ji in ob no vi po vr ne jo večkrat no. Pre ven ti vi je na sve tov ni rav ni na me nje nih le 4 % sred stev, čeprav Združeni na - ro di pri po ročajo de se tod stot ni de lež. 2) Državna ra ven: • Iz po sta vi ti ve lja ve lik po men kri tične in fra struk tu re, ki se ga po go sto ne za ve damo. Raz voj kri tične in fra struk tu re (pred vsem pro met ne in ener get ske) je tre ba načrto va ti tudi z vi di ka na rav nih ne sreč, saj je te melj za us pešno de lo va nje dru gih in fra struk tur nih in os krb nih pod si ste mov. Pred vsem je tre - ba iz de la ti po pol no evi den co vod ne infra struk tu re v Slo ve ni ji, oce ni ti nje no vred nost in višino sred stev za nje no vzdrževa nje (glej na pri mer https://www.gov.uk/go vern ment/pub li ca tions/kee ping-the-coun - try-run ning-na tu ral-ha zards-and-in fra struc tu re). • Nuj no je bolj de jav no pod pi ra nje te meljnih in a pli ka tiv nih ra zi skav v smi slu kon zor ci jev, ki bodo bolj kot do slej po ve zo va li vse re le vant ne de ležnike. • Svet za vars tvo pred na rav ni mi in dru gi mi ne srečami, ki po ve zu je pred stav ni ke države z ra zi sko - val ni mi in ne vlad ni mi or ga ni za ci ja mi, je tre ba bolj de jav no vpe ti v si stem vars tva pred na rav ni mi in dru gi mi ne srečami. To bi zmanjšalo par cial no de lo va nje na tem po dročju. • Ob no vi ti je tre ba zbi ra nje po dat kov o škodi – Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je že sko raj de setletje, od leta 2008, ne zbira več po dat kov o ne po sred nih ško dah ob na rav nih ne srečah (glej: http://www.sos112.si/ slo/tdocs/ujma/2015/135_148.pdf), zato država ne raz po la ga z zbir ni mi vred nost mi gos po dar ske škode po po sa mez nih vr stah na rav nih ne sreč (z ne ka te ri mi iz je ma mi, kot so kme tij ska zem ljišča), kar otežuje ob li ko va nje stra te gij za nji ho vo us pešno uprav lja nje. 151 Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja • Po ve za ti je tre ba si ste me za škodo, opo zar ja nje in ka ta stre po ja vov; še ved no na pri mer ni ma mo us - trez ne la vin ske službe. Preu re di ti bi bilo tre ba si stem po vračil za škode, zmanjšati od vi snost pre bi val cev od države ter del sred stev na me ni ti za pre ven ti vo in so fi nan ci ra nje za va ro vanj. • Lju di naj se s pri mer no davčno in za va ro val niško po li ti ko spod bu ja, da živi jo na var nih ob močjih, saj so dol go ročni real ni stroški življenja na ne var nih ob močjih zelo vi so ki. • Nu jen je do go vor o prio ri te tah in de li tvi od go vor no sti, ki naj te me lji na jav no sti vseh po dat kov in in for ma cij, po ve za nih z ne var nost mi za ra di na rav nih ne sreč. • Bolj je tre ba spod bu ja ti pro gra me oza veščanja in izobraževa nja, med dru gim s pod pi ra njem iz vaja - nja iz bir ne ga pred me ta »Vars tvo pred na rav ni mi in dru gi mi ne srečami« (glej: http://www.sos112.si/slo/ tdocs/ujma/2010/248.pdf) v os nov nih šolah in nje go vo pri la go di tev za sred nje šole ter pod pre ti izdajo učbe nika in dru gih di dak tičnih gra div. 3) Re gio nal na ra ven: • Do seči bi bilo tre ba večje po ve zo va nje pri načrto va nju rabe pro sto ra med občina mi ozi ro ma uskla - je no de lo va nje na re gio nal ni rav ni – pri po pla vah je to nuj no! • Tre ba bi bilo, po dob no kot že ve lja za ener get ski sek tor, jav na sreds tva bolj smo tr no vla ga ti v obnovo stavb za po večanje nji ho ve (po tre sne in dru ge) od por no sti. • Pri za de va ti si je tre ba za pri do bi tev ne var nih zem ljišč in ne pre mičnin v jav no last, po dob no kot načelno že ve lja za za va ro va na območja in ob močja za re krea ci jo pre bi val cev mest. Ta ob močja so nad vse po - memb na za ub lažitev ali pre sta vi tev tre nut ne ne var no sti, kar po se bej ve lja za po pla ve. 4) Občin ska ra ven: • V Slo ve ni ji je na po dročju pro stor ske ga načrto va nja iz jem no ve lik raz ko rak med de kla ra tiv no rav - ni jo (za ko no da jo) in prak so. Pro stor sko načrto va nje in nje go vi no sil ci obrav na va jo ne sreče pre več pod ce nje val no in pos plošeno ter po go sto z odo bra va njem lo kal ne ob la sti pod vpli vom fi nančnih lo - bi jev in nji ho vih lo bi stov (glej: https://doi.org/10.3986/GV87205). • Značilna je iz jem no niz ka stop nja oza veščeno sti o ne var no stih na rav nih ne sreč in iz tega iz ha ja - joča brez brižnost do traj nost ne rabe pro sto ra in dru gih na rav nih vi rov v se da njo sti. S tem v zve zi je nu jen nov pre mi slek o pristoj no stih občin pri od ločanju o po se gih v pro stor in pod le ga nju lo kalnim in te re som in pri ti skom ka pi ta la ter jih fi nančno spod bu di ti k iz de la vi načrtov (ocen) ogroženo sti in nji ho vi vključitvi v si stem ure ja nja pro sto ra. • Pre ti ra na teh ni za ci ja pov zroča pre ti ra no zau pa nje v (zgolj) teh nične rešitve, ki po go sto us tvar ja jo lažen vtis po pol ne var no sti ter sprožajo in omo gočajo nove pri ti ske na ne var na ob močja. • Dol go ročno so bi va nje z na rav ni mi ne var nost mi v me stih do sežemo z us trez no za ko no da jo in izogiba - njem ali umi kom iz ne var nih ob močij ter z grad be ni mi ukre pi. • Iz de la ti je tre ba jav no do stop ne in z GIS-i pod pr te oce ne pro stor ske in časov ne raz po re di tve na ravnih ne var no sti, ki naj upošte va jo na rav ne raz me re (obrav na va po na rav no geo graf skih eno tah, kot so porečja ali geo loške eno te) in uprav ne vi di ke (or ga ni zi ra nost po občinah). 5) Kra jev na ra ven: • Za ra di ve li ke raz no li ko sti na rav nih pro ce sov, po kra jin in družb ozi ro ma kul tur je sko raj ne mo goče po da ti skup ne ugo to vi tve za vsa na se lja, ki jih pri zadene jo na rav ne ne sreče. To kaže na nuj nost kra - jev ne ga pri sto pa in upošte va nje zgo do vin ske ga raz vo ja ter geo graf skih stal nic in spre men ljivk. • Me sta in os ta la na se lja naj s pro gra mi oza veščanja in izo braževa nja pod pi ra jo pri za de va nja za pozna - va nje do mače pokra ji ne in geo graf skih pro ce sov s po seb nim pou dar kom na ran lji vih sku pi nah (otro ci, sta rost ni ki, in va li di) ter dru gih po seb nih sku pi nah, kot so začasni pre bi val ci, tu ri sti in mi gran ti. • Sko raj v vseh oko ljih je mo goče od kri ti pri la go di tve ter de lu joča teh nična in uprav ljav ska orod ja za ub lažitev učin kov na rav nih ne sreč ter jih smi sel no upo rab lja ti in nad gra je va ti. • Po seb no po zor nost je tre ba na me ni ti grad be nim stan dar dom, ki naj ne ob se ga jo zgolj pred pi sov za grad njo stavb, tem več tudi zah te ve za varstvo pred po pla va mi in pro ti po tre sno grad njo ter kon trolo upošte va nja teh pred pi sov po do končanju/do gra di tvi. To po se bej ve lja za sta rejše jav ne ob jek te in objek - te kri tične in fra struk tu re, ki v kra jev nem oko lju za go tav lja jo os kr bo in de lo va nje družbe ozi roma države. 152 Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017 6) Ra ven po sa mez ni ka: • Pre bi val ce je tre ba na raz ličnih rav neh spod bu di ti k ak tiv ni vlo gi in prev ze mu svo je ga dela od go - vor no sti za po sle di ce na rav nih ne sreč ter v raz ličnih si ste mih po večati stop njo na Arn stei no vi Les tvi ci držav ljan ske ga nad zora (an gleško Ladderofparticipation). • Pre nos od go vor no sti do po sa mez ni kov mora sprem lja ti pre nos sred stev ozi ro ma moči, kar po meni fi nančno spod bu ja nje sa mo zaščit nih ukre pov in za va ro vanj. Tre nut no je v Slo ve ni ji brez za va ro val - niškega krit ja večina (90 %) pod jet niške in fra struk tu re in sko raj po lo vi ca (40 %) gos po dinjstev. • Spod bu ja ti je tre ba sa mo zaščitno rav na nje po sa mez ni kov v smi slu ve de nja in oprem lje no sti nji ho - vih do mov. • Kot prob le ma tično se je iz ka za lo ko mu ni ci ra nje ob na rav nih ne srečah, ki po gosto ne do seže vseh pra vočasno. To je tudi po sle di ca pre ve li ke teh ni za ci je ozi ro ma od vi sno sti od di gi tal nih me di jev, ki te me lji jo na elek trični ener gi ji, do ba va ka te re pa je ob večjih ne srečah po go sto pre ki nje na. Me di jem pri po ročamo ozi ro ma jih opo zar ja mo na ne pra vil no upo ra bo be se de alarm v po ve za vi s si ste mom Meteoalarm, ki je v re sni ci na me njen opo zar ja nju ozi ro ma ob veščanju, ne pa alar mi ra nju. Ude leženci pos ve ta so pre je li četr to mo no gra fi jo iz knjižne zbir ke »Na rav ne ne sreče« z na slo vom »Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče« (glej pred sta vi tev v  ru bri ki Književ nost te šte vil ke Geograf ske ga vest ni ka). Knji ga je pro sto do stop na na splet nem na slo vu: https://za loz ba.zrc-sazu.si/sl/ pub li ka ci je/traj nost ni-raz voj-mest-in-na rav ne-ne sre ce#v. Več in for macij o pre te klih in pri hod njih srečan jih lah ko pre be re te na splet nem na slo vu pos ve tovanja: http://giam.zrc-sazu.si/nns. Blaž Ko mac, Ma ti ja Zorn 19. srečanje De lov ne sku pi ne za ek so ni me, v po ve za vi z De lov no sku pi no za ro ma ni za ci jo Pra ga, Češka, 6.–8. 4. 2017 To krat no srečanje De lov ne sku pi ne za ek so ni me (WorkingGrouponExonyms) pri UNGEGN-u (Uni- tedNationsGroupofExpertsonGeographicalNames), slo ven sko Sku pi na iz ve den cev Združenih na ro dov za zem lje pi sna ime na, je bilo po srečan jih v le tih 2003 in 2007 že tret jič or ga ni zi ra no v češkem glav - nem me stu Pra gi, kjer sta ga go sti la Češki urad za geo de zi jo in ka ta ster (Českýúřadzemĕmĕřický a katastrální) in tam kajšnji Geo det ski urad (Zemĕmĕřickýúřad). Ob tem se je na pos ve to va nju zbra - la tudi De lov na sku pi na za ro ma ni za ci jo (WorkingGrouponRomanizationSystems), ka te re člani so v pre cejšnjem šte vi lu tudi člani De lov ne sku pi ne za ek so ni me, med ude leženci pa je bil tudi skli ca telj de lov nih sku pin za za ložništvo in skla de (WorkingGrouponPublicityandFundings) ter za to po nim - ske tečaje (WorkingGrouponTrainingCourses), Da nec Pe der Gam mel toft. Srečanja se je ude ležilo 26 stro kov nja kov iz 16-ih držav. 19 pred stav lje nih pris pev kov je bilo raz - vrščenih v tri sek ci je: Splošni pri sto pi, Raba ek so ni mov po državah (pred stav lje ne so bile iz kušnje iz Av stri je, Hr vaške, Ja pon ske, Južne Ko re je, Ka ta lo ni je, La tvi je, Madžar ske, Nor veške in Taj va na) ter Splošna raz pra va in ob li ko va nje pri po ročil za rabo ek so ni mov. V ok vi ru De lov ne sku pi ne za la ti ni za ci jo je bila v os pred ju obrav na va arab ske pi sa ve ozi ro ma nje ne ga prečrko va nja v la ti ni co. Po dol go let nih us kla je - va njih je prešla v za ključno fazo in je bila pred la ga na v spre jem z re so lu ci jo OZN. Slo ven ska ude leženca Mat jaž Geršič in av tor tega za pi sa sva pri pra vila pris pe vek Bar ve v slo ven - skih ek so ni mih (ColourinSlovenianExonyms), v ka te rem sva iz Sez na ma slo ven skih ek so ni mov (http://giam.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zemljepisna-imena#v) izločila vse ti ste, v ka te rih so ne po sred no ali po sred no vse bo va ne raz lične bar ve, ter pred sta vi la nji ho ve re gio nal ne in dru ge značil no sti. Naj bo zgolj kot za ni mi vost na ve de no, da med 163-imi obrav na va ni mi ek so ni mi pre vla du je jo ti sti, ki v ime - nih vse bu je jo črno, ze le no, rdečo, mo dro in ru me no bar vo, s tem, da je črna močno v os pred ju. Naj več jih je v Evro pi, Azi ji in Afri ki, to rej v tako ime no va nem Sta rem sve tu. Gle de na po men ski tip pre - vla du je jo ko pen ski hi dro ni mi, ko pen ske re lief ne ob li ke in na sel binska ime na, gle de na je zik pa ti sti ek so ni mi, ka te rih en do nim ske raz ličice spa da jo v ger man sko, ro man sko, slo van sko in al taj sko je zikovno 153 Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja 154 Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017 Slika1:UdeležencisrečanjamedpredstavitvijoprispevkahrvaškekolegiceIvaneCrljenkov Pragi. D RA G O K LA D N IK Slika2:KutnaGora:poglednajezuitskikolegijingotskokatedralosv.Barbarev ozadju. D RA G O K LA D N IK sku pi no. Prib ližno pet šes tin to vrst nih slo ven skih ek so ni mov je na sta ja lo s pre va ja njem ori gi nal nih imen. Na so bot ni ce lod nevni ek skur zi ji smo obi ska li Kut no Goro (Kutná Hora), do bro ohra nje no sred - nje veško me sto z ne kaj več kot 20.000 pre bi val ci, ki leži 70 km vzhod no od Pra ge. Kot ru dar sko na se lje je bilo us ta nov lje no v 12. sto let ju, pro ti kon cu 13. sto let ja pa je za ra di rudarje nja sre bra in kov ni ce zna - me ni tih sre br ni kov po sta lo eno najživah nejših in na jus pešnejših mest na Češkem. Do leta 1420 je bilo za Pra go dru go naj večje tam kajšnje me sto. Raz voj so zau sta vi le husitske vojne, ko je bilo ve li ko pre bi - val cev ubi tih. Od leta 1995 je Kut na Gora s svo ji mi šte vil ni mi cerk ve ni mi in pos vet ni mi zna me ni tost mi vpi sa na na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Na sled nji se sta nek De lov ne sku pi ne za ek so ni me je bil av gu sta 2017 v ok vi ru 11. kon fe ren ce Združenih na ro dov o stan dar di za ci ji zem lje pi snih imen v New Yor ku. Dra go Klad nik Dru gi slo ven ski kon gres o vo dah Podčetr tek, 19.–20. 4. 2017 V Ter mah Oli mia je v dru gi po lo vi ci apri la po te kal Dru gi slo ven ski kon gres o vo dah. Prvo to vrst - no srečanje je po te ka lo mar ca 2012 v Ljub lja ni (več: http://ksh.fgg.uni-lj.si/kon gres vo da/). To krat ni kon gres je soor ga ni zi ra lo kar pet najst stro kov nih združenj, ki s svo jim de lo va njem po se ga jo na po dročje voda, tudi Zve za geo gra fov Slo ve ni je, ob koor di na ci ji Društva vo dar jev Slo ve ni je (DVS) in Slo ven ske ga na - cio nal ne ga ko mi te ja za ve li ke pre gr de (SLOCOLD). Or ga nizator ji so ob pri pra vi kon gre sa za pi sa li: »Voda jeosnovnielementpotrebenzaobstojživegasveta.Razpoložljivost,prisotnostinkakovostvodaimajoodločilen vplivnadružbeno-gospodarskirazvoj.Tudiv Slovenijisledimoglobalnimtrendomširjenjaurbanihob- močij,migracij,povečevanjapotencialnihonesnaževanj,pretiranienergetskirabiinizkoriščanjunaravnih dobrin.Skupajz dinamičnimivremenskimidogodkivsetovplivananašenaravnevodnevireinjihogroža. Vodev vsehsvojihpojavnihoblikahsonašajavnaoziromaskupnadobrina.Prigospodarjenjuinuprav- ljanjuz vodamijetrebauskladitinasprotujočesiinteresevsehvpletenihdeležnikov,predvsempamoramo upoštevatizakonitosticelotnegahidrološkegacikla,ekološkelastnostivodnegaprostora,obstoječdružbeni ingospodarskistandard,razvojnovarstvenecilje,kismosijihzačrtalitersleditiznanjuinnaprednim tehnološkimrešitvam.NaDrugemslovenskemkongresuo vodahsmoizpostavilipomenvodnihekosistemov, pretehtaliuspešnostiinpomanjkljivostinašegaupravljanjaingospodarjenjaz vodo,ustreznostinkako- vosttehničnihrešitev,načinetrajnostnerabevodaternašoodpornostprednevarnostmi,povezanimiz vodo.« Kon gres je po te kal v ob li ki vab lje nih pre da vanj, pred sta vi tev udeležen cev, okro gle mize o ure ja nju vo do to kov in vars tvu voda ter pred sta vi tve raz ličnih hi dro-geo morf nih mo de lov za mla de (sli ke 1–3). S kon gre som so počas ti li se dem de set let ni co or ga ni zi ra ne vo dar ke jav ne službe v Slo ve ni ji ter dvaj set let ni co na tečaja »Vodni de tek tiv«, s ka te ro spod bu ja jo ra zi sko val na, li te rar ne ali li kov na dela os novnošol - cev o vo dah. Vse bin sko je bil kon gres raz de ljen na štiri sklo pe: var nost ob jek tov na vo dah in var nost lju di pred ne var nim de lo va njem voda, uprav lja nje z vo da mi in dejav no sti v vod nem pro sto ru, raba voda in vod - ni eko si ste mi, ter vode in par ti ci pa ci ja jav no sti pri od ločanju. V pr vem sklo pu so bila tri, v os ta lih pa po dve vab lje ni pre da va nji. V vseh sklo pih sku paj pa se je zvr sti lo sko raj osem de set pred sta vi tev udeležen - cev. Za ra di šte vilčnost so se or ga ni za tor ji od ločili, da bodo pred sta vi tve združili v sklo pe z naj več šes ti mi pris pev ki, av tor ji pa so ime li na vo ljo zgolj dve pro soj ni ci in štiri mi nu te za pred sta vi tev. Geo gra fi ni - smo ime li no be ne ga vab lje ne ga pre davanja, smo pa bili (so)ude leženi pri prib ližno šes ti ni pris pev kov ude ležen cev (14). Ta jan Tro bec (Fi lo zof ska fa kul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni) je pred sta vil hu dour niške po pla ve, Blaž Ko mac in pod pi sa ni (oba Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) pre grade na vo do to kih in po sle dične geo morf ne pro ce se, Ma te ja Breg Va lja vec (Geo graf ski inšti tut An to na Me li - ka ZRC SAZU) s so de lav ko pa ne var nost, ki jo za pit no vodo pred stav lja jo z od pad ki za su te vr tače. Ma tej Blat nik in Na taša Rav bar (oba Inšti tut za ra ziskova nje kra sa ZRC SAZU) sta bila sou de ležena 155 Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja pri pris pev ku o sprem lja nju fi zi kal no-ke mičnih last no stih vode v kraških vo do no sni kih, Blat nik je bil sou de ležen še pri pris pev ku o značil no stih pod zem ne vode v za led ju Ljub lja ni ce, Rav bar je va pa pri pris - pevku o sle dil nih po sku sih in uprav lja nju z vod ni mi viri na kra su. Pe ter Fran tar (Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje) je bil sou de ležen pri pris pev ku o tren dih tem pe ra tur vode ter pri pris pev ku o vod - no bi lančnem mo de lu mGROWA-SI, sku paj s Flor ja no Ulaga (Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje) pa še pri pris pev ku o oz na kah vi so kih voda v Slo ve nji. Mit ja Pre lovšek (Inšti tut za ra zi sko va nje kra sa ZRC SAZU) je bil soav tor pris pev ka o pri ti skih na kraške pod zem ne vode, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat (Geo grafski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) je pred sta vila oza veščenost o pit ni vodi, Va len ti na Brečko Gru bar (Fa kul te ta za hu ma ni stične štu di je, Uni ver za na Pri mor skem) pa s so de lav ko od nos pre bi val - cev do pit ne vode na Kra su. Igor Li povšek (Za vod Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo) in Tat ja na Ki kec sta se v svojih pris pev kih do tak ni la vode v izo braževal nem si ste mu, Pri mož Pi pan (Geo graf ski inšti tut An - to na Me li ka ZRC SAZU) s so de lav ci pa vode kot skup ne ga do bra. Večina pred sta vi tev je zbra nih na splet ni stra ni kon gre sa: http://www.kon gres vo de2017.si/te matski_sklopi, nji ho ve raz ličice v ob li ki član kov pa so ob jav lje ne v kon gre snem zbor ni ku (ISBN 978-961-92445-1-7), ki sta ga ure di la Li di ja Glo bev nik (DVS) in An drej Širca (SLOCOLD) ter ob se ga kar 564 stra ni. Tudi zbor nik je pro sto do sto pen na splet ni stra ni kongresa: http://www.kon gres vo de2017.si/pro gram#zbornik. Ude leženci so na kon gre su po tr di li več skle pov, ki jih na tem me stu poob jav lja mo: »Znanjanapodročjuvodaimamoveliko.Vendarpristrokovnem,znanstvenoraziskovalneminupravljav- skemdelupremaloupoštevamocelovitostprocesovkroženjavodeinsnoviv prostoru.Pozabljamonadejstvo, dapojem»vodnikrog«pomenikroženjesnovi(vodeinsedimentovv njej)inenergije,obenempapovezuje družbeneskupnostiinrazličnerabevodaterustvarjarazmerja,kivplivajonaupravljanjez vodami.Po- jem»vodnikrog«torejzajemaekološki,hidrološki,erozijsko-sedimentacijskiindružbenoupravljavski krog. Poudarjamo,dapriupravljanjuz vodamiinusmerjanjudružbenihpričakovanjglederabe,urejanja invarstvavodaneupoštevamodejstva,daimajovodniekosistemirazličnerazvojnefaze.Zatomoramo priupravljanjuz vodamivedetikajlahkoinsmemopočetiinčesane,davodniekosistemiostajajona- ravni,prožniinzdravi.Žalsoodločitveglederabevoda,posegovv vodniprostorinusmerjanjadejavnosti v njempremaloosnovanenastrokovnihspoznanjiho dejstvihintrendihs premajhnimsoočanjemargu- mentov različnih disciplin. Potrebujemo interdisciplinarno utemeljene politične odločitve, sprejete v dialogu,tojez aktivnimsodelovanjemstrokovnjakovrazličnihdisciplin,različnihzainteresiranihjav- nostiincivilnodružbenihakterjevterpolitičnihodločevalcevterdrugihzainteresiranih.[…] Pred lo gi na po dročju za ko no da je: Zapispravicedovodekotčlovekovepravicev UstavoRepublikeSlovenijenalagavrstozakonskihin podzakonskihsprememb,kinajzagotovijonjenouresničevanjev vsakdanjemživljenju.Opozarjamo,da ustavnapravicadovodemočnoposegav dosedanjoureditevjavneoskrbes pitnovodo,predvsemz vidi- kaprenosapristojnostiz občinnadržavo.Nijasno,kakosebodonapodlagiustavnedoločbenanovo preuredilarazmerjainpristojnostimedobčinamiindržavoprizagotavljanjujavneoskrbes pintovodo. Večkotpolletapouveljavitvinoveustavnedoločbepristojnoministrstvošenipripravilopredlogovza- konskihindrugihspremembzanjenouresničitev.Predvsempaizražamoskrb,dabonovaureditev(če bodonjesplohprišlo)temeljitozamajaladosedanjisistemjavneoskrbes pintovodo,kigaocenjujemo zarazmeromarobustnega,innibreztežav,vendarkvalitetnozadovoljujepotrebepozdravipitnivodiza velikovečinoprebivalcevSlovenije.Vsekakorsineželimo,dabisicerdobronamernaodločitevDržavne- gazboraRepublikeSlovenije,dazapišepravicodovodev Ustavo,pomenilanovatveganjainnegotovosti priprihodnjijavnioskrbiz vodo.Odvladeinpristojnegaministrstvapričakujemo,dav čimkrajšemčasu pripravipredlogezakonskihintehničnoorganizacijskihspremembzarealizacijoustavneodločbeinsproži javnorazpravoo nameravanihspremembah. Zaradipodnebnihspremembinohranjanjavodnegabogastvatudiv morebitnihspremenjenihpogojih moramorazmišljatio načinihzadrževanjavode,pričemerjetrebadolgoročnov čimvečjimeriizrabiti naravnemožnosti:krepitevgozdnihhidrološkifunkcij,kontrolapretokovplavininnjihovozadrževanje, okrepitev zadrževanja vode v  obstoječih naravnih zadrževalnikih vode (mokrišča, jezera, poplavne 156 Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017 157 Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja Slika1:Demonstracijskimodelzaizobraževanjemladiho proženjupobočnihprocesov,kigajeizdelal JožePapež(Hidrotehnikd.d.). M AT IJA Z O RN Slika2:Demonstracijskimodelzapretakanjavodeskozigeološkeplasti,kisogaizdelalinaGeološkem zavoduSlovenije. M AT IJA Z O RN 158 Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017 ravnice)inkrepitevsposobnostitalzazadrževanjevode.Zaradiurbanizacije,zmanjšanihkapacitetzara- dikmetijstvainstopnjujočihhidrološkihekstremovjetrebaizgubljenepovršinenadomeščati.Predlagamo, dasezadrževanjevodevključiv strateškedržavnedokumente,kizadevajovodo,energijoinpodnebne spremembe. Standardinačrtovanja,gradnjeterobratovanjainvzdrževanjapregradmorajobitinanivoju,kizago- tavljavisokovarnostobjektovinzaupanjejavnosti.Zatojetrebašeboljeuvajatidobreprakseupravljanja terv najkrajšemčasuureditizakonodajozapodročjetistihpregrad,kipredstavljajokritičnoinfrastrukturo. Pred lo gi za us ta no vi tev no vih in sti tu cij: Ugotavljamo,dajezavedanjeo pomenusodelovanjajavnostinapodročjuupravljanjaz vodamiviso- koindajepripravljenoststrokovneincivilnedružbezasodelovanjevelika.Žalseuspešnosodelovanjeni nikolirazvilo,sajnaodločitvevečinomavplivajoleposameznifavoriziranideležniki.Demokratičnegauprav- ljanjaz vodamiv Slovenijinismorazvili.Predlagamo,daseupravljanjez vodamidemokratizira.V zvezi z demokratizacijoupravljanjavodanajseustanoviSvetzavodekotključnistrokovnoposvetovalniinnad- zorniorgannapodročjuupravljanjavoda.Bilnajbiustreznofinanciran.Predstavljalbitudiključni predstavniškiorgan,kibivladidajalneposrednepobudegledeurejanjavoda,rabeinvarstvavoda.Vzpo- stavijonajsetudiKonferencezavodekotkomunikacijsko-posvetovalnimehanizemcivilnedružbepovodno upravljavskihobmočjih.UstanovitevSvetainKonferencjemožnaženaosnoviAarhuškekonvencije. V zveziz varnostjovelikihpregradpredlagamoustanovitevSlužbezavarnostpregrad(SVP)naDi- rekcijiRSzavode(DRSV).EnaodprvihnalogSlužbemorabitiuveljavitevNavodilzaizdelavoocene Slika3:Plakatzaozaveščanjemladiho poplavah inzemeljskihplazovih,izdelanv okviruprojekta Frisco1. MA TI JA Z O RN hidravličnihposledicporušitevpregrad,kisopotrebnatakozaradiizdelaveaktualnihocenogroženosti kottudizaučinkovitonačrtovanjezaščiteinreševanja. Pred lo gi za do pol ni tev po li tik: V Slovenijiimamoz bilančnegavidikanarazpolagodovoljtakopovršinskekottudipodzemnevode. Sistemizaoskrboz vodosozgrajeni.Novisistemidobrodelujejo,jepatrebavečvlagativ obnovostarih sistemov.Enakoveljazakomunalnečistilnenapravev Sloveniji,kisovečjeod2000PE.Žalsogledeka- kovosti vode ševednoproblematičnimanjši vodo-oskrbovalni sistemi,nakaterih jepomanjkljiv tudi monitoring.Problematičnojetudiodvodnjavanjeinčiščenjekomunalnihvodav območjihrazpršenepose- litve.Predpisanikriterijizadelovanjemalihčistilnihnapravzaobčutljivaruralnaobmočjanisoprimerni, mejnevrednostisoprenizke.Žaltudinapodročjuvoda,takokotnadrugihpodročjih,znižujemookolje- varstvenekriterije.Ševednonepoznamokoličininvrstpodzemnoodloženihodpadkov,kiogrožajotako površinskokotpodzemnovodo.Predlagamopreveritevokoljskihkriterijevnapodročjuvoda,zagotovi- tevbistvenihinformacijo starihokoljskihbremenihinzačeteksanacijenajboljnevarnih. Ugotavljamo,daimamodobrehidrološkenapovediizrednihpoplavnihdogodkovindasetrudimoreševa- tičezmejneproblemepoplavneogroženosti.Žalpremaloupoštevamospremenljivostnaravnihpogojev v daljšihčasovnihobdobjihinnezadostnospremljamopojavedrobirskihinmurastihtokov.Napodročju politikezmanjševanjaogroženostipredpoplavamiinzmanjševanjaškodzaradisuš,sepremaloposvečamo področjuzmanjševanjaranljivosti.Pritemšeposebejopozarjamonapomanjkljivinnezadostennadzor nadvelikimipregradami.Varnostnevidikevednomanjupoštevamotudiprivarovanjunapajalnihcon vodnihzajetijpredonesnaževanjemtersamihvodnihzajetijinvodovodnihsistemovprednamernokon- taminacijoalipoškodbo.Ugotavljamotudi,daseznižujejostrokovnikriterijiprinačrtovanju,izvajanju inspremljanjuvodnihsistemov.Predlagamo,da [bi se] varnostnostanjevodnihobjektov,vodovodovin drugih grajenihvodnihsistemovizboljša[lo],čebiustrezneelaborateizdelovalilezatopooblaščeniinženirji. Predlagamotudigradnjovečnamenskihzadrževalnikovkotelementatrajnostnegarazvojadržaveter kotenegaodučinkovitihukrepovzaobvladovanjepodnebnihsprememb.Toutemeljujemonadejstvu,da Slovenijaimapotencialezazadrževanjevode,kisemorajobistvenoboljekotdosedajizkoristitiv obliki večnamenskihobjektov.Obnjihoviizvedbisemorajopoprincipihcelostnegaupravljanjavodnihvirov upoštevativsenaravneindružbenedanostitermožnosti. V zveziz nadomestilizaškodozaradiuničenjaalizmanjšanjapridelkanakmetijskihzemljiščihna območjusuhihzadrževalnikovjetakoz vidikadoločanjaškodnaobstoječihobjektihkotz vidikanačrto- vanjanovihzadrževalnikovnujnosprejetjemetodologijezaocenjevanjenadomestilzaškodo. Pred lo gi za stro kov no raz pra vo: V ustavozapisanebesede»vodnivir«in»pravicedopitnevode«zahtevajo,daustreznoskrbimoza vsevodeinvodneekosistemev hidrosferi.Vodnivirnamrečnilezarabozajetavoda,ampakvodav celotnem porečju,odkodersetakavodastekadozajetja.Pravicadopitnevodepanienakapravicidojavnegavo- dovodainjavnekanalizacije.Pojmovnerazumemoenako,jihmešamoins temustvarjamokomunikacijske šumetertudinavzkrižnazakonskadoločila. Predlagamo,dasespremembeupravljanjajavneoskrbes pitnovodouvajajopremišljenoinv tesnem sodelovanjus strokoterv širšijavnirazpravi. Predlagamo,dasev krogutehrazpravpozornostnamenirazumevanjupojmovkotso»javnodobro«, »skupnodobro«,»naravno(javno)dobro«,»skupnivir«(commonpoolresource),»vodnivir«inpodobno. Predlagamo,daseprekoStičiščazavode,civilnodružbenegainstrokovnegaforuma,organizirajote- matskerazpravekotnaprimer:a)vodakotstrateškasurovinainrazvojnipotencialSlovenije(perspektiva doleta2050indoleta2100),b)kakoinkjezadrževativodoinobvladovatitveganjapovezanas popla- vami,sušami,drobirskimitokoviinplazovi,c)dolgoročneusmeritveurejanjainrabevodnegaprostora, e)celovitazaščitapodzemnevodekotzaščitavirovpitnevodeterproblematikikrasaingeotermalnih virov.« Še več o kon gre su lah ko pre be re te na splet ni stra ni: http://www.kon gres vo de2017.si/. Ma ti ja Zorn 159 Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja 160 Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017 Kon fe ren ca Evrop ske zve ze za geoz na no sti Du naj, Av stri ja, 23.–28. 4. 2017 Evrop ska zve za za geoz na no sti (EuropeanGeosciencesUnion) je že tra di cio nal no or ga ni zi ra la svo - jo let no kon fe ren co na Du na ju. Tudi le tošnja je bila zelo ob sežna, saj je po leg iz jem ne ga šte vi la sek cij s pre da va nji, po nu di la še raz sta višče za ložb, ra zi sko val nih inšti tu cij, uni verz ter pod je tij, ki se uk var - ja jo s fi zi kal ni mi, ke mij ski mi, pro stor ski mi in dru gi mi ana li za mi. Po leg tega je bilo na spo re du več sek cij s pred sta vi tvi jo po ster jev, več de lav nic in dru gih do god kov. Sku paj je bilo sko raj 5000 ust nih pred sta - vi tev, ne kaj več kot 11.000 po ster jev ter prek ti soč pred sta vi tev PICO (PresentingInteractiveCOntent). Pri sled njih gre za možnost pred sta vi tve s po močjo ve li ke ga za slo na, kjer ude leženec sam pre bi ra vna - prej pri prav lje no gra di vo s po močjo in te rak tiv ne ga pro gra ma. Ob seg kon fe ren ce je po sle di ca iz jem ne šte vilčno sti in raz no li ko sti za sto pa nih na ra vo slov nih ved. Sek cij je bilo več kot tri de set, med se boj pa so bile pre cej raz lične in so na pri mer vključeva le ra zi ska - ve o at mos fe ri, krios fe ri, ener ge ti ki in na rav nih vi rih, zem lji nem mag ne tiz mu, geo de zi ji, geo mor fo lo gi ji, mi ne ra lo gi ji, hi dro lo gi ji, na rav nih ne srečah, ocea nih, pr steh, tek to ni ki, seizmiki in ve so lju. Le tošnje kon fe ren ce se je ude ležilo več kot 14.000 ra zi sko val cev iz 107 držav, naj več jih je prišlo iz Nem čije, Združene ga kra ljes tva, Fran ci je, Združenih držav Ame ri ke in Ita li je. Na kon fe ren ci smo so de lav ci Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Melika ZRC SAZU Dra go Per ko, Mau - ro Hr va tin in Rok Ci glič pred sta vi li delo z na slo vom Assessmentoflandscapediversityanddetermination oflandscapehotspots – a caseofSlovenia, Ma ti ja Zorn pa je bil soav tor pris pev ka z na slo vom Relation ofrunoffandsoilerosiontoweathertypesintheMediterraneanbasin. Na sled nja kon fe ren ca bo na Du na ju po te ka la med 8. in 13. apri lom 2018. Več in for ma cij je na vo - ljo na splet ni stra ni http://egu2018.eu/home.html. Rok Ci glič Slika:Konferencajebilaorganiziranav prostorihvelikegakongresnegacentraAustriaCenterVienna. RO K C IG LI Č Dol go ročne spre mem be oko lja 2017 Ljub lja na, 11. 5. 2017 V pro sto rih Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti je 11. maja 2017, v or ga ni za ci ji Inšti tu ta za ar heo lo gi jo Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti (ZRCSAZU), po te kal četr ti pos vet z na slo vom »Dol go ročne spre mem be oko lja« (po ročili o pr vem in dru gem pos - ve tu sta ob jav lje ni v Geo graf skem vest ni ku 83-1 in 85-1). Enod nev ni, sedaj že tra di cio nal ni bie nal ni pos vet je edi no slo ven sko srečanje, ki združuje ra zi sko val ce z naj raz ličnejših po dročij, ki se vsa ka po svo je do ti ka jo okolj ske zgo do vi ne. Na to krat nem pos ve tu se je zvr sti lo de set pre da vanj, kar je po šte vi lu po dob no dru ge mu (8) in tret - je mu pos ve tu (10) ter na ka zu je na šte vi lo pris pev kov in so de lu jočih ved, ki jih or ga ni za tor ji lah ko pričaku je jo tudi v pri hod nje. Ma te ja Ferk in Ma tej Li par (oba Geo graf ski inšti tut An to ne Me li ka ZRC SAZU) sta pred sta vi la pa - leo hi dro loške raz me re na pla no ti Nul lar bor v Av stra li ji, Mit ja Pre lovšek (Inšti tut za ra zi sko va nje kra sa ZRC SAZU) pa vpliv pod neb nih spre memb na geo morf ni raz voj kra sa. To maž Fa bec (Za vod za varstvo kul tur ne de diščine Slo ve ni je) je s po močjo se di men tov v vr tačah pred sta vil an tro po ge ne vpli ve v poz - no plei sto cen ski in ho lo cen ski po kra ji ni Di vaškega kra sa. Sle di la so tri pre da va nja pos večena Ljub ljan ske mu bar ju. Tjaša To lar (Inšti tut za ar heo lo gi jo ZRC SAZU) je s so de lav ci na pod la gi pa le oo kolj skih ra ziskav ko lišč pred sta vi la pod neb ne in okolj ske raz me re v ti stem času. Ur ban Šilc (Bio loški inšti tut Jo va na Hadžija ZRC SAZU) in An drej Mar tinčič sta pred sta vi la spre mem be rast ja na Ma lem pla cu za ra di vpli va člo - ve ka v zad njih de set let jih, Alek san dra Kri vo grad Kle menčič (Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo, Uni ver za v Ljub lja ni) s so de lav ci pa vpliv spre memb rast ja in hi dro lo gi je na raz voj šot ne ga bar ja v oko - li ci Bevk od dru ge ga ti sočlet ja pred našim štet jem da lje. Sle dil je sklop šti rih pre da vanj po ve zan z gor skim sve tom. Petra Jamšek Rup nik (Geo loški za vod Slo ve ni je) je s so de lav ci pred sta vi la se di men to loške ra - zi ska ve na ob močju Ze len cev v Zgor nje sav ski do li ni, Mau ro Hr va tin in pod pi sa ni (oba Geo graf ski inšti tut An to ne Me li ka ZRC SAZU) pa tren de pre to kov v slo ven skih Alpah v zad nje ga pol sto let ja kot po sle - di co pod neb nih spre memb in spre memb rabe tal. Mija Ogrin je pred sta vi la vpliv člo ve ka na ob li ko va nje kul tur ne po kra ji ne v Ju lij skih Al pah, Maja An drič (Inšti tut za ar heo lo gi jo ZRC SAZU) s so de lav ci pa pa le oo kolj ske razis ka ve se di men tov v Bo hinj skem je ze ru s pou dar kom na an tro po ge nih vpli vih. Več o do se da njih pos ve to va njih lah ko pre be re te na splet nem na slo vu: https://iza2.zrc-sazu.si/sl/stra - ni/dso-dol go roc ne-spre mem be-oko lja#v. Ma ti ja Zorn 3. med na rod na znans tve na kon fe ren ca Geo bal ca ni ca Skop je, Ma ke do ni ja, 20.–21. 5. 2017 V Skop ju je spom la di po te ka la tret ja med na rod na znans tve na kon fe ren ca Geo bal ca ni ca. Na pro - gra mu je bilo 71 pre da vanj sko raj 150 av tor jev iz 20 držav Evro pe, Afri ke, Azi je in Se ver ne Ame ri ke. Konferen co or ga ni zi ra Društvo Geo bal ca ni ca (GeobalcanicaSociety), ki je tudi to krat opra vi lo odlično delo. Glav ni vod ji kon fe ren ce sta bila Ivan Ra dev ski in Sve mir Go rin, pre da va te lja na Na ra vo slov no- ma te ma tični fa kul te ti Uni ver ze Ci ri la in Me to da v Skop ju. Pre da va nja so bila raz de lje na na tri vse bin ske sklo pe: PhysicalGeography(29 pre da vanj),Cartography, GIS,SpatialPlanning,TeachingandEducationalGeography (20 pre da vanj) ter Socio-EconomicGeography (22 pre da vanj). Kon fe ren ce smo se ude ležili tri je slo ven ski geo gra fi: Rok Ci glič (sli ka 1), Dra go Per ko in Ma ti ja Zorn. Na sto pi li smo z re fe ra tom: ChangingRiverCoursesandNationalBorders (soav to ri ca je tudi Ma te ja Breg Va lja vec). V so bo to so po te ka la pre da va nja, v ne de ljo pa so or ga ni za tor ji iz ved li še stro kov no ek skur zi jo v ju - go za hod no Ma ke do ni jo, slo ven ski ude leženci pa smo si og le da li tudi os tan ke an tičnega me sta Sto bi 161 Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja 162 Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017 Slika1:RokCigličpreduvodnimnagovoromnakonferenci. M AT IJA Z O RN Slika2:Stobijemednajboljznanimiarheološkiminahajališčiv Makedonijiinserazprostirana27ha. Mestojebilonaseljenov 6.stoletjupredKristusom,največjirazcvetpajedoživelomed1.in3.stolet- jempoKristusu,doklernibilov 7.stoletjuopuščeno. M AT IJA Z O RN 163 Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja (sli ka 2) 20 km ju govz hod no od Ve le sa, Na rod ni park Pe li ster, ki je s 172 km2 dru gi naj večji v Ma kedo - ni ji, Pres pan sko je ze ro (slika 3) in Bi to lo, ki je bila še na začetku 20. sto let ja tret je naj večje me sto na Bal ka nu, za Ca ri gra dom in So lu nom. Vse in for ma ci je o kon fe ren ci naj de te na splet nem na slo vu: http://www.geo bal ca ni ca.org. Po končani kon fe ren ci smo v po ne de ljek na po va bi lo vods tva obi ska li Na ra vo slov no-ma te ma tično fa kul te to Uni ver ze Ci ri la in Me to da v Skop ju. Dra go Per ko se je se stal z de ka nom, pro de ka nom in dru - gi mi vo dil ni mi de lavci fa kul te te ter pred sta vil pro jekt no delo v  Slo ve ni ji, pred vsem iz kušnje pri med na rod nih pro jek tih, Rok Ci glič in Ma ti ja Zorn pa sta iz ved la vab lje ni pre da va nji na Od del ku za geo gra fi jo te fa kul te te. Upa mo, da bo to pri po mo glo k na dalj nji kre pi tvi so delova nja med ma ke don - ski mi in slo ven ski mi geo gra fi. Dra go Per ko, Rok Ci glič, Ma ti ja Zorn Četr ti sve tov ni fo rum o ze melj skih pla zo vih Ljub lja na, 30. 5.–2. 6. 2017 Ko nec maja in v  začetku ju ni ja je v  Can kar je vem domu v  Ljub lja ni po te kal Četr ti sve tov ni forum o ze melj skih pla zo vih (4thWorldLandslideForum). To vrst na srečanja po te ka jo pod okri ljem Mednarodnega kon zor ci ja za ze melj ske pla zo ve (International Consortium on Landslides – ICL; http://icl.iplhq.org/ca te gory/home-icl/), ki je bil us ta nov ljen leta 2002 v Kjo tu (Ja pon ska). Tema fo ru - ma niso zgolj pro ce si pla ze nja, pač pa vsi večji po bočni pro ce si, to rej tudi skal ni po do ri in dro bir ski to ko vi. Prvi fo rum je bil v To kiu leta 2008, dru gi v Rimu leta 2011 in tret ji v Pe kin gu leta 2014. Po leg ICL so tokrat no srečanje soor ga ni zi ra li še Med na rod ni pro gram za ze melj ske pla zo ve (Internatio- nal ProgrammeonLandslides – IPL; http://iplhq.org/) pod okri ljem UNESCA, Uni ver za v Ljub lja ni in Geološki za vod Slo ve ni je. Srečanja se je ude ležilo prek 600 ude ležencev iz več kot pet de set držav. Fo - rum je po te kal v ob li ki vab lje nih pre da vanj, pre da vanj ude ležen cev, pred sta vi tev po ster jev, raz prav raz ličnih Slika3:SlovenskiudeleženciRokCiglič,DragoPerkoinMatijaZornobnekdajnajboljjužnitočki Jugoslavije;južnoodvasiDolnoDupeniobvzhodniobaliPrespanskegajezera. M AT IJA Z O RN deležnikov, okro gle mize, fo to graf ske ga na tečaja, or ga ni zi ra na pa je bila tudi po kon fe renčna ek skur - zi ja v za hod no Slove ni jo, Ka nal sko in Zilj sko do li no. Čla nek o vse bi ni po kon fe renčne ek skur zi je (DOI: https://doi.org/10.1007/s10346-017-0848-1) je izšel v re vi ji Landslides (https://link.sprin ger.com/jour - nal/10346), re vi ji Med na rod ne ga kon zor ci ja za ze melj ske pla zo ve in eni osred njih re vij na po dročju geo mor fo loških ne sreč. Sko raj šti ri sto pris pev kov ude ležen cev je ob jav lje nih v pe tih mo no gra fi jah z na - slo vom AdvancingCultureofLivingwithLandslides, ki so hkra ti s fo ru mov izšle pri za ložbi Sprin ger in sku paj ob se gajo prek 3600 stra ni: • prva knji ga, ki je v ce lo ti pro sto do stop na, je na me nje na Sen daj ske mu part ners tvu 2015–2025 (ISDR-ICL SendaiPartnerships2015-2025; ISBN 978-3-319-53500-5 (za ti ska no raz ličico); DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-59469-9), • druga knji ga je na me nje na na pred ku v zna no sti (Advancesinlandslidescience; ISBN 978-3-319-53497-8; DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-53498-5), • tret ja knji ga je na me nje na na pred ku v  teh no lo gi jah (Advances in landslide technology; ISBN 978-3-319-53486-2; DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-53487-9) po ve za nih s preučeva njem in sprem lja njem ze melj skih pla zov, • četr ta knji ga obrav na va raz no li kost pla zov nih po ja vov (Diversity of landslide forms; ISBN 978-3-319-53484-8; DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-53485-5), • peta pa obrav na va ze melj ske pla zo ve v raz ličnih oko ljih (Landslidesindifferentenvironments; ISBN 978-3-319-53482-4; DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-53483-1). Na fo ru mu je bila spre je ta »Ljub ljan ska iz ja va« (LjubljanaDeclarationonLandslideRiskReduction), ki je v ce lo ti ob jav lja na v reviji Landslides (DOI: https://doi.org/10.1007/s10346-017-0857-0) in pov - ze ma us me ri tve kon zor ci ja. Te so sklad ne s Sen daj skim ok vi rom za zmanjševa nje ogroženo sti za ra di ne sreč (SendaiframeworkforDisasterRiskReduction) in skušajo sle di ti ci ljem traj nostne ga raz vo ja. Ome ni mo še, da je na fo ru mu dvaj set or ga ni za cij pre je lo na ziv sve tov ne ga cen tra od lično sti na področju zmanjšanja ne var no sti za ra di ze melj skih pla zov (WorldCentreofExcellenceinLandslideDi- sasterReduction2017–2020), tudi dve slo ven ski – Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni in Geo loški za vod Slo ve ni je. De kan Fa kul te te za grad be ništvo in geo de zi jo je ob fo ru mu na vprašanje o možno stih sa na ci je ze melj skih pla zov v Slo ve nji de jal: »V Slovenijibilahkoaktivna plazišča saniraliv desetihdo15letih,zakarbinaletopotrebovaliokolipetmilijonovevrov«, iz po sta vil pa je tudi po manj ka nje si stem skih rešitev na tem po dročju (Fi nan ce.si, 29. 5. 2017), saj po bočni pro ce si ni ma jo po seb ne ga za ko na, pač pa so od leta 2002 zaob je ti v Za ko nu o vo dah. Ob tem do daj mo, da je bilo po po dat kih Sta ti stičnega ura da Re pub li ke Slo ve ni je škode za ra di pla zov v Slo ve nji med le to ma 1991 in 2008 za prek 100 mi li jo nov evrov (http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2015/135_148.pdf). Več in for ma cij o fo ru mu je mo goče naj ti na splet ni stra ni srečanja: https://www.wlf4.org/ ozi ro ma v po ročilih več stro kov nih re vij (na pri mer Grad be ni vest nik 66-7 (2017), Land sli des 14-4 ,14-5 (2017), In ter na tio nal Jour nal of Di sa ster Risk Scien ce (2017)). Na sled nji fo rum bo or ga ni zi ran no vem bra 2020 v Kjo tu (Ja pon ska; http://wlf5.iplhq.org/). Ma ti ja Zorn 164 Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017 Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU v letu 2016 Ljub lja na, Gos po ska uli ca 13, http://giam.zrc-sazu.si Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka je imel v letu 2016 triin tri de set red no za po sle nih ra zi sko val cev in tri teh nične de lav ke ter več stal nih in občas nih po god be nih so de lav cev, ki so so de lo va li pri ra zi sko - val nih pro jek tih in na lo gah. Inšti tut vodi pred stoj nik dr. Dra go Per ko, nje go va po močnika pa sta dr. Ja nez Na red in dr. Ma ti ja Zorn. Znans tve ni svet inšti tu ta se stav lja jo aka de mi ka dr. An drej Kranjc in dr. Dra - gi ca Turnšek ter dr. Ma tej Ga bro vec (pred sed nik), dr. Dra go Klad nik, dr. Blaž Ko mac, dr. Dra go Per ko in dr. Aleš Smre kar. Inšti tut ima 7 or ga ni za cij skih enot: Od de lek za fi zično geo gra fi jo vodi dr. Ma ti ja Zorn, Od de lek za hu ma no geo gra fi jo dr. Ja nez Na red, Od de lek za re gio nal no geo gra fi jo dr. Dra go Per ko, Od de lek za na - rav ne ne sreče dr. Blaž Komac, Od de lek za vars tvo oko lja dr. Aleš Smre kar, Od de lek za geo graf ski in for ma cij ski si stem dr. Rok Ci glič in Od de lek za te mat sko kar to gra fi jo dr. Jer ne ja Fridl. Na inšti tu tu de lu je ta tudi Zem lje pi sni mu zej, ki ga vodi dr. Pri mož Gašpe rič, in Zem lje pi sna knjižnica, ki jo vodi dr. Maja To po le. Na inšti tu tu je se dež Ko mi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Re pub li ke Slo ve ni je. Njen pred sed nik je dr. Mi lan Orožen Ada mič. Leta 2016 je ra zi sko val no delo so de lav cev inšti tu ta po te ka lo v ok vi ru 1 ra ziskoval ne ga pro gra ma, 5 te melj nih, 3 upo rab nih in 5 cilj nih na cio nal nih pro jek tov ter 12 med na rod nih pro jek tov. To so: • šest let ni ra zi sko val ni pro gram Geo gra fi ja Slo ve ni je (vod ja: dr. Blaž Ko mac), • tri let ni te melj ni ra zi sko val ni pro jekt Ge ne ri ra nje sin te tične po pu la ci je kot os no va za »ac ti vity-ba sed«/ »agent-ba sed« mi kro si mu la cij ske pro met ne mo de le (vod ja: dr. Mar jan Lep, Fa kul te ta za grad beništvo, pro met no inženirs tvo in ar hi tek tu ro Uni ver ze v Ma ri bo ru, vod ja na inšti tu tu: dr. Matej Ga bro vec), • tri let ni temelj ni ra zi sko val ni pro jekt Prožnost alp skih po kra jin z vi di ka na rav nih ne sreč (vod ja: dr. Blaž Ko mac), • tri let ni te melj ni ra zi sko val ni pro jekt Kul tur na po kra ji na v pre ce pu med jav nim do brim, za seb nimi in te re si in po li ti ka mi (vod ja: dr. Mimi Ur banc), • tri let ni te melj ni ra zi sko val ni pro jekt Fe no men mej na reka (vod ja: dr. Mar ko Zajc, Inšti tut za no vejšo zgo do vi no, vod ja na inšti tu tu: dr. Ma ti ja Zorn), • dve let ni po dok tor ski te melj ni ra zi sko val ni pro jekt Pro stor ska utes nje nost kme tij v na se ljih (vodja: dr. Nika Raz potnik Vi sko vi ć), • tri let ni a pli ka tiv ni ra zi sko val ni pro jekt Po kra jin ska raz no li kost in vroče točke Slo ve ni je (vod ja: dr. Drago Per ko), • tri let ni a pli ka tiv ni ra zi sko val ni pro jekt Na pre dek račun sko in ten ziv nih me tod za učin ko vi to sodobno splošno na men sko sta tistično ana li zo in skle pa nje (vod ja: dr. Erik Štrum belj, Fa kul te ta za računal - ništvo in in for ma ti ko Uni ver ze v Ljub lja ni, vod ja na inšti tu tu: dr. Rok Ci glič), • stal ni a pli ka tiv ni ra zi sko val ni pro jekt Preučeva nje slo ven skih le de ni kov (vod ja: dr. Ma tej Ga brovec), • dve let ni cil nji ra zi sko val ni pro jekt Načrto va nje in gozd no go ji tve no ukre pa nje v raz me rah nav zočnosti tu je rod nih in va ziv nih dre ve snih vrst (vod ja dr. An draž Čarni, Bio loški inšti tut Jo va na Hadžija ZRC SAZU, vod ja na inšti tu tu: Nina Ju van), • eno letni cil nji ra zi sko val ni pro jekt Je zi kov na po li ti ka Re pub li ke Slo ve ni je in po tre be upo rab nikov (vod ja: dr. Koz ma Ahačič, Inšti tut za slo ven ski je zik Fra na Ra movša ZRC SAZU, vod ja na inšti tu tu: dr. Jani Ko zi na), • dve let ni cil nji ra zi sko val ni pro jekt Umeščanje kme tij skih ob jek tov v kra ji no in reševa nje pro storskih konf lik tov (vod ja: dr. Nika Raz pot nik Vi sko vi ć), • dve let ni cil nji ra zi sko val ni pro jekt Pri pra va stro kov nih iz ho dišč za tu ri stično in re krea cij sko rabo goz dov (vod ja: dr. Urša Vil har, Goz dar ski inštitut Slo ve ni je, vod ja na inšti tu tu: dr. Aleš Smre kar), 165 Geografski vestnik 89-1, 2017, 165–172 Poročila POROČILA • dve let ni cil nji ra zi sko val ni pro jekt Mo del po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni (vod ja: dr. Ja nez Na red), • tri let ni med na rod ni ra zi sko val ni pro jekt evrop ske ga te ritorial ne ga so de lo va nja MEDFEST – Medi- teranianculinaryheritageexperiences:howtocreatesustainabletouristdestinations »Sre do zem ska ku li na rično de diščin ska iz kušnja: kako us tva ri ti traj nost ne tu ri stične de sti na ci je« (vod ja: dr. Da vid Bole), • pet let ni med na rod ni ra zi sko val ni pro jekt evrop ske ga te ri to rial ne ga so de lo va nja SMART-MR – Sustainablemeasuresforachievingresilienttransportationinmetropolitanregions »Traj nost ni ukrepi za učin ko vi tejši pro met v me tro po li tan skih re gi jah« (vod ja: dr. Ja nez Nared), • tri let ni med na rod ni ra zi sko val ni pro jekt evrop ske ga te ri to rial ne ga so de lo va nja SHAPETOURISM – Newshapeanddrivesforthetourismsector:supportingdecision,integratingplansandensuringsustaina- bility »Novi pri sto pi in go nil ne sile v tu riz mu: podpora od ločanju, ce lost no načrto va nje in za go tav lja nje traj no sti« (vod ja na inšti tu tu: dr. Aleš Smre kar), • tri let ni med na rod ni ra zi sko val ni pro jekt evrop ske ga te ri to rial ne ga so de lo va nja WETNET – Coordina- tedmanagementandnetworkingofMediterraneanwetlands »Us kla je no uprav lja nje in po ve zo va nje sre do zem skih mo krišč« (vod ja na inšti tu tu: dr. Aleš Smre kar), • tri let ni med na rod ni ra zi sko val ni pro jekt evrop ske ga te ri to rial ne ga so de lo va nja UGB – UrbanGreen Belts – Smartintegratedmodelsforsustainablemanagementofurbangreenspacesforcreatingmore healthyandliveableurbanenvironments »Mest ne ze le ne po vršine – Pa met ni in te gri ra ni mo de li traj - nost ne ga uprav lja nja mest nih ze le nih po vršin za bolj zdra vo in bi va nju pri jaz no mest no oko lje« (vod ja na inšti tu tu: dr. Ka ta ri na Po laj nar Hor vat), • šti ri let ni med na rod ni pro jekt evrop ske ga pro gra ma znans tve nih in teh no loških ra zi skav COSTDyna - mics of vir tual work »Di na mi ka vir tual ne ga dela« (vod ja na inšti tu tu: dr. Jani Ko zi na), • šti ri let ni med na rod ni pro jekt evropskega pro gra ma znans tve nih in teh no loških ra zi skav COSTConnec - teur – ConnectingEuropeanconnectivity research »Združeva nje evrop skih hi dro-geo mor fo loških ra zi skav« (vod ja na inšti tu tu: dr. Ma ti ja Zorn), • tri let ni med na rod ni pro jekt evrop ske ga pro gra ma znanstve nih in teh no loških ra zi skav COST ENRESSH – Europeannetworkforresearchevaluationinthesocialsciencesandthehumanitiesconnec- ting »Evrop sko omrežje za vred no te nje ra zi skav v družbo slov ju in hu ma ni sti ki« (vod ja na inšti tu tu: dr. Mimi Ur banc), • dve let ni med na rod ni pro jekt Evro pe za držav lja ne IDEA-C – Inter-culturaldimensionforeuropean activecitizenship »Med kul tur na raz sežnost evrop ske ga ak tiv ne ga držav ljans tva« (vod ja: dr. Ja nez Nared), • dve let ni med na rod ni pro jekt Ter re strial ha bi tat mapping of the Re pub lic of Croa tia »Kar ti ra nje habi - tat nih ti pov Re pub li ke Hr vaške« (vod ja na inšti tu tu: Nina Ju van), • dve let ni med na rod ni pro jekt Es tab lish ment of a  Eu ro pean red list of ha bi tats »Vzpo sta vi tev evropske ga sez na ma rdečih ha bi ta tov« (vod ja na inšti tu tu: Nina Ju van), • dvo let ni bi la te ral ni slo ven sko-ame riški ra zi sko val ni pro jekt So na rav no uprav lja nje ma lih gozd nih po se sti (vod ja: dr. Ma ti ja Zorn). Os ta li pro jek ti in na lo ge pa so: • DARIAH – Di gi tal na ra zi sko val na in fra struk tu ra za umet nost in humani sti ko (vod ja: dr. Jer neja Fridl), • Po li cen trično omrežje sre dišč in do stop nost pre bi vals tva do sto ri tev splošnega in splošnega gos - po dar ske ga po me na (vod ja: dr. Ja nez Na red), • Iz de la va zem lje vi dov za med na rod ne zgo do vin ske učbe ni ke (vod ja: dr. Ma ti ja Zorn), • Iz de la va zem lje vi da za knji go Afga ni stan: slo ven ski po gle di (vod ja: dr. Rok Ci glič), • Nad grad nja Di gi tal ne en ci klo pe di je na rav ne in kul tur ne de diščine – DEDI (vod ja: dr. Ma ti ja Zorn), • Pri la go di tev ve ljav ne ga stan dar da do stop no sti in voz ne ga reda (vod ja na inšti tu tu: dr. Ma tej Gabrovec), • Iz ve den sko mne nje o za go tav lja nju var no sti pred snežnimi pla zo vi na ob močju Za tr ni ka (Občina Gor je) (vod ja: mag. Miha Pavšek), 166 Poročila Geografski vestnik 89-1, 2017 • Iz de la va Ce lost ne pro met ne stra te gi je Občine Tržič (vod ja na inšti tu tu: dr. Ma tej Ga bro vec), • Sprem lja nje dela Ko mi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Re pub li ke Slo ve ni je (vodja dr. Dra go Per ko). Inšti tut je or ga ni zi ral ali soor ga ni zi ral več sim po zi jev in dru gih srečanj: • Sto ri tve splošnega po me na v po li cen tričnem omrežju sre dišč (jav ni pos vet, Ljub lja na, 11. 3.), • Chal len ges of re gio nal de ve lop ment and EU in te gra tion in South East Eu ro pe »Iz zi vi re gio nal nega raz vo ja in evrop ske ga po ve zo va nja v ju govz hod ni Evro pi« (sek ci ja med na rod ne kon fe ren ce Združenja za re gio nal ne štu di je, Gra dec, Av stri ja, 5. 4.), • Razis ko va nje gora v Ob zor ju 2020 (med na rod na de lav ni ca, Ljub lja na, 10. 5.), • Pub lic pri va te part ners hips for the go ver nan ce and ma na ge ment of ecosy stem ser vi ces: Ex plo ring Cur rent Chal len ges and Po ten tials of Com mon-Pool Re sour ces »Jav no-za seb no part ners tvo pri uprav - lja nju z eko si stem ski mi sto ri tva mi: iz zi vi in po ten cia li skup nih vi rov« (med na rod na de lav ni ca, Ljub lja na, 19.–20. 5.), • Land De gra da tion in a Com plex En vi ron ment: Chal len ges of Land Ma na ge ment at the Con tact of Four Ma jor Eu ro pean Geo grap hi cal Units »De gra da ci ja zem ljišč v kom plek snem oko lju: iz zi vi v uprav - lja nju z zem ljišči na sti ku šti rih evrop skih geo graf skih ma kro re gij (med na rod na kon fe ren ca Ko mi si je za de gra da ci jo zem ljišč in de zer ti fi ka ci jo Med na rod ne geo graf ske zve ze, Ljub lja na, 23.–27. 6.), • Re gio nal De ve lop ment, Su stai na bi lity and Mar gi na li za tion »Re gio nal ni raz voj, traj nost nost in mar - gi na li za ci ja« (med na rod na kon fe ren ca Ko mi si je glo ba li za ci ja, mar gi na li za ci ja ter re gio nal ni in lo kal ni od zi vi Med na rod ne geo graf ske zve ze, Ko per, Ljublja na, Ma ri bor, 1.–5. 9.) • Se sta nek pro jek ta REGIO-MOB in pred sta vi tev pro jek ta SMART-MR (jav ni pos vet, Ljub lja na, 7. 9.), • Par ti ci pa tiv no pro stor sko načrto va nje (med na rod na de lav ni ca, Ljub lja na, 14.–16. 9.), • Car pat ho-Bal kan-Di na ric Con fe ren ce on Geo morp ho logy »Kar pat sko-bal kan sko-di nar ska kon ferenca o geo mor fo lo gi ji« (med na rod na kon fe ren ca Kar pat sko-bal kan sko-di nar ske geo mor fo loške ko mi sije, Po stoj na, 13.–17. 9.), • 13. bie nal ni sim po zij Geo graf ski in for ma cij ski si ste mi v Slo ve ni ji (Ljub lja na, 27. 9.), • Je zi kov ne teh no lo gi je in di gi tal na hu ma ni sti ka (kon fe ren ca, Ljub lja na, 29. 9.–1. 10.), • Third Eu ro pean So ciety for Con ser va tion GIS (SCGIS) Con fe ren ce, Ge oin for ma tion tech no lo gies for na tu ral and cul tu ral he ri ta ge con ser va tion) »3. evrop ska kon fe renca Društva za va ro va nje oko - lja in geo graf ske in for ma cij ske si ste me (SCGIS), Ge oin for ma cij ske teh no lo gi je za ohra nja nje na rav ne in kul tur ne de diščine« (So fi ja, Bol ga ri ja, 11.–12. 10), • Slo ven ski re gio nal ni dne vi 2016 (kon fe ren ca, Mur ska So bo ta, 10.‒21. 11.), • Od skočni se sta nek pro jek ta MEDFEST (Ljub lja na, 29.–30. 11.), • Znans tve ni neo li be ra li zem in ra zu me va nje de diščine v kon tek stu časov ne preo braz be (kon fe renca, Ma ri bor, 1.–2. 12.). Leta 2016 je inšti tut iz dal na sled nje pub li ka ci je: • Dra go Per ko, Rok Ci glič, Mat jaž Geršič (ur.): Te ra si ra ne po kra ji ne: ob se dem de set let ni ci Geo graf - ske ga inšti tu ta (Ljub lja na, Za ložba ZRC, 240 stra ni), • Ma te ja Ferk: Pa leo po pla ve v po rečju kraške Ljub lja ni ce (Geo gra fi ja Slo ve ni je 33, Ljub ljana, Za ložba ZRC, ZRC SAZU, 187 stra ni), • Mimi Ur banc, Ma te ja Ferk, Jer ne ja Fridl, Pri mož Gašpe rič, Moj ca Ilc Klun, Pri mož Pi pan, Tat ja na Re snik Pla ninc, Ma te ja Šmid Hri bar: Ob li ko va nje pred stav o slo ven skih po kra ji nah v izo braževal - nem pro ce su (Geo gra fija Slo ve ni je 34, Ljub lja na, Za ložba ZRC, 127 stra ni), • Jani Ko zi na: Živ ljenj sko oko lje us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji (Geo gra fi ja Slo ve ni je 35, Ljub lja na, Založba ZRC, 137 stra ni), • Ma te ja Šmid Hri bar: Va ro va nje in traj nost ni raz voj kul tur ne po kra ji ne na pri me ru Ljub ljan skega bar ja (Geo ri tem 27, Ljub lja na, Za ložba ZRC, 108 stra ni), • Rok Ci glič, Mat jaž Geršič, Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn (ur.), Di gi tal ni po dat ki (GIS v Slo ve ni ji 13, Ljubljana, Za ložba ZRC, 272 stra ni), 167 Geografski vestnik 89-1, 2017 Poročila 168 Poročila Geografski vestnik 89-1, 2017 Slika1:DragoPerko,MatijaZorninRokCiglič12. 6.nadobnovljenimkoliščarskimnaseljemiz bronastedobeobOhridskemjezerunaekskurzijiv okviru2.mednarodnegageografskegakongresa Geobalcanica,kijepotekalmed10.in12. 6.v Skopju. SV EM IR G O RI N Slika2:PrvedelavnicemednarodnegaprojektaSMART-MR,kigakoordinirageografskiinštitut invodiJanezNared,seje17. 9.udeležilatudievropskakomisarkaVioletaBulc. M A RK O Z A PL AT IL 169 Geografski vestnik 89-1, 2017 Poročila Slika3:JureTičarje14. 11.v GuilinunaKitajskemv imenuSlovenijepodpisaldokument InternationalBigScientificPlanonResourceandEnvironmentEffectsofGlobalKarstDynamic Systems,s katerimseurejasodelovanjeSlovenijepriraziskovanjukrasapodokriljemUNESCA. LE N IO ZI S Slika4:PredstojnikinštitutaDragoPerkoje1. 12.direktoriciGornjesavskegamuzejaz JesenicIreni LačenBenedičičzastalnorazstavopredalklobukizfilca,kigajenašelMihaPavšekmedmerjenjem Triglavskegaledenika.Predtemjeklobukzaenkratšeneznanodolgočasaprekrivalled. M A RK O Z A PL AT IL • Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-1 (ur. Blaž Ko mac, Ljub lja na, Za ložba ZRC, 186 stra ni), • Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-2 (ur. Blaž Ko mac, Ljub lja na, Za ložba ZRC, 166 stra ni). Dok to ri ra lo je pet čla nov inšti tu ta: Pri mož Gašpe rič (4. 4.), Mau ro Hr va tin (4. 4.), Lu ci ja La puh (10. 5.), Jer ne ja Fridl (22. 8.) in Mat jaž Geršič (26. 9.). Leta 2016 so inšti tut ski ra zi sko val ci ob ja vi li 6 mo no gra fij, 58 po gla vij v mo no gra fi jah in 46 član - kov, ime li 177 pre da vanj in opra vi li 35 štu dij skih obi skov v tu ji no, inšti tut pa je v ok vi ru med na rod nih pro jek tov in dru gih de jav no sti so de lo val z več kot 100 tu ji mi us ta no va mi. Ra zi sko val ci inšti tu ta so bili de jav ni tudi kot pre da va te lji na uni ver zah, ured ni ki in člani ured niških od bo rov šte vil nih knjig in re vij, v raz ličnih ko mi si jah držav nih or ga nov, pri Gi banju zna nost mla di ni, kot men tor ji po di plom skih mla dih ra zi sko val cev, sred nješol cev in os nov nošol cev, v Zve zi geo graf skih društev Slo ve ni je, Ljub ljan skem geo graf skem društvu, Geo mor fo loškem društvu Slo ve ni je ter dru god. Dra go Per ko Po ročilo o delu Ljub ljanske ga geo graf ske ga društva v letu 2016 Ljub lja na, Gos po ska uli ca 13, http://www.lgd-geo gra fi.si/ Leta 2016 so bile iz ve de ne šte vil ne red ne de jav nost mi društva, kot so ek skur zi je (pre gled ni ca 1), pre da va nja (pre gled ni ca 2), fo to graf ska de lav ni ca, iz da janje pub li ka cij in po dob no. Iz da li smo vod nik Za mej ska Ko roška. Zanj smo pri do bi li 10 og la sov za tam kajšnje slo ven ske or ga ni za ci je in tu ri stične de sti na ci je, ki jih uprav lja jo Slo ven ci. Upa mo, da bomo z nji mi Slo ven cem v Slo ve ni ji raz širi li ve de nje o Sloven cih na av strij skem Ko roškem. V želji, da bi svoj pro gram čim bolj prib ližali čla nom in bi bili ob tem čim bolj ak tual ni, smo iz - ved li tudi ne ka te re do dat ne, vna prej ne načrto va ne do god ke, kot so izred ni geo graf ski večeri (pre gled ni ca 3), ki so obrav na vali naj bolj ak tual ne teme. Tra di cio nal na pr vo maj ska ek skur zi ja v Ma ro ko je za ra di pre majh ne ga za ni ma nja žal od pad la. Na po bu do čla nov društva na prejšnjem občnem zbo ru, pa smo z je se njo na novo uved li po hod ne ek skur zi je po Slo ve ni ji, ki pod vods tvom dr. Mateja Ga brov ca po te - ka jo po na vi dez ni krožnici oko li Ljub lja ne. Geo graf ski večer Smučar ski sko ki sko zi geo graf ske oči Fran ci ja Pet ka in Mi ra na Te peša smo po - sne li in po sne tek ob ja vi li na LGD Youtube ka na lu. Do ja nuar ja 2017 je imel po sne tek že prek 400 og le dov. 170 Poročila Geografski vestnik 89-1, 2017 Preglednica1:Ekskurzijev letu2016. ek skur zi ja da tum vod ja de sti na ci ja Slo ve ni ja in za mejs tvo 2. 4. Nejc Tr pin Kočev sko Slo ve ni ja in za mejs tvo 9. 4. Wolf gang Fisc her Gra dec Slo ve ni ja in zamejs tvo 11. 6. Jer nej Zu pančič Tro me ja Slo ve ni ja in za mejs tvo 17. 9. Maja Go stenčnik Slo ven ska Ko roška Slo ve ni ja in za mejs tvo 24. 9. Srečko Pa vličič Lju to mer sko-Or moške go ri ce Slo ve ni ja in za mejs tvo 8. in 9. 10. Vin cenc Rajšp in Slo ven ske sle di na Du na ju Wal ter Matz net ter krat ka ek skur zi ja 22. 3. Dar ko Ogrin Kakšen ka men je vgra jen v Ljub lja no krat ka ek skur zi ja 18. 5. Mar ko Pe ter lin Mi ru joča grad bišča krat ka ek skur zi ja 10. 9. Mar ti na Ma lešič S ko le si po so se skah iz so cia liz ma krat ka ek skur zi ja 5. 10. Agencija Re pub li ke Me teo ro loška po sta ja Ljub lja na Slo ve ni je za oko lje Bežigrad po hod na ek skur zi ja 23. 10. Ma tej Ga bro vec 1. Od Idri je do So vod nji po hod na ek skur zi ja 20. 11. Ma tej Ga bro vec 2. Od Šent lo vren ca do Ga brov ke 171 Geografski vestnik 89-1, 2017 Poročila Novi me dij name ra va mo upo rab lja ti tudi v pri hod nje, saj omo goča šir je nje vse bin širšemu kro gu po - slušal cev. Po sne tek geo graf ske ga večera Fe no men Is lam ske države Pri moža Šter ben ca iz leta 2015 je imel do 21. 11. 2017 že 5138 og le dov. Tudi v letu 2016 smo or ga ni zi rali fo to graf sko de lav ni co v spo min na pre mi nu le ga pred sed ni ka društva Bo ja na Er har tiča. De lav ni co na temo ur ba ne fo to gra fi je (Urbanex) je 15. 10. vo dil Pe ter Mišic. Na da lje va li smo us pešno so de lo va nje z Društvom mla dih geo gra fov Slo ve ni je. Svo jim čla nom in čla ni cam smo po nov no po sre do va li iz vo de pred no vo let ne šte vil ke gla si la GEO mix ter v so de lo va nju s štu den ti pri pra vi li po eno pre da va nje in ek skur zi jo. V letu 2016 se je društve nih do god kov skup no ude ležilo 778 ude ležen cev. Med naj bolj obi ska ni - mi so bili geo graf ski večeri (274 ude ležen cev) in ek skur zi je po Slo ve ni ji ter za mejs tvu (235 ude ležen cev). Zo pet smo bili med naj de jav nejšimi člani Zve ze geo gra fov Slo ve ni je in za sto pa ni v vseh nje nih organih. V letu 2016 so po te ka le običajne ak ci je pri do bi va nja no vih čla nov in čla nic ter ob veščanja o de lo - va nju društva. Tako še ved no va bi mo k  včla ni tvi pod ugod ni mi po go ji vse nove ma gi strant ke in ma gi stran te Od del ka za geo gra fi jo ljub ljan ske Fi lo zof ske fa kul te te. Z za do voljs tvom ugo tav lja mo, da se nam vsa ko leto pri druži ne kaj ma gi stran tov, kar za go tav lja pom la di tev društve nih vrst in spod bu - ja k na da lje va nju ak cij. Člani so bili o de jav no stih društva ob veščeni s skup no tre mi red ni mi ob ve sti li, po sla ni mi po elek - tron ski ali na vad ni pošti. Ne po sred no po izi du so pre je li tudi vse šte vil ke Geo graf ske ga ob zor ni ka, do dat no pa še de cem br ski GEO mix. Red no ob veščanje čla nov po te ka tudi prek društve nih splet nih stra ni ter ob jav na Geo li sti, v geo graf skih re vi jah in dru gih me di jih. V letu 2016 smo na splet nih stra neh zabe - ležili 11.155 obi skov s stra ni 6.315 obi sko val cev (vred no sti za fe bruar, ma rec in april so oce nje ne na pod la gi pov prečja za os ta le me se ce). Preglednica2:Potopisnapredavanjav letu2016. da tum pre da va telj na slov 16. 2. Žiga Lovšin Bo li vi ja – bar vi ti bi ser iz pod An dov 15. 3. Al bert Ko lar Kako ze len je Bor neo? 19. 4. Ajda Ka fol Sto ja no vi ć in Eva Er zar Oku si mo bar ve In di je 20. 9. Mat jaž Co rel Oman – peščeno kra ljes tvo 18. 10. Staša Ben ko Pro sto volj ka med sir ski mi be gun ci v Jor da ni ji 15. 11. An ton Bran celj Med ma vre tan ski mi puščav ski mi si pi na mi na lovu za vod ni mi žival mi (da o kro ko di lih niti ne go vo ri mo) Preglednica3:Geografskivečeriv letu2016. da tum pre da va telj na slov 9. 2. Boštjan Ro gelj Geo graf ski vi dik pred sed niških vo li tev v ZDA 8. 3. Boštjan Ro gelj Kdo ogroža Evro po? 14. 3. Fran ci Pe tek in Mi ran Te peš Smučar ski sko ki sko zi geo graf ske oči Fran ci ja Pet ka in Mi ra na Te peša 12. 4. Bo rut Ma vrič Slo ven sko mor je – Spre gle dana za klad ni ca biot ske raz no vrst no sti 11 .10. Tomo Križnar O raz me rah na »žrt ve ni ku sve ta« na ob močju Su da na in južnega Su da na 25. 10. Jure Žalo har Ome ga teo ri ja: nova fi zi kal na teo ri ja po tre sov 8. 11. An drej Gnez da Spo ra zum o pro sti tr go vi ni (TTIP) med EU in ZDA – ve li ke skriv no sti ve li kih moj strov 31. de cem bra 2016 je ime lo Ljub ljan sko geo graf sko društvo 211 čla nov, od tega 22 dru gih ozi ro - ma družin skih članov, ki ne pre je ma jo pub li ka cij. Iz vršni od bor društva se je se sta jal red no, sko raj vsak me sec, in opra vil pred vi de nih 8 red nih sej. Po leg red nih me sečnih sej, po te ka stal na in ob sežna ko - mu ni ka ci ja med člani Iz vršnega od bo ra tudi po elek tron ski pošti in telefonu. Člani Iz vršnega od bo ra društva so bili leta 2016: Pri mož Pi pan (pred sed nik), Ta jan Tro bec (taj nik), Lu ci ja La puh (bla gaj ničarka), Pe ter Ku mer (re fe rent za ek skur zi je), Kri sti na Glo jek (re fe rent ka za pre - da va nja), To maž Go renc (re fe rent za geo graf ske večere), Ta nja Koželj (re fe rent ka za za ložništvo in kar to gra fi jo), Rok Go dec (pred stav nik učite ljev geo gra fi je) in Jer nej Ti ran (re fe rent za krat ke ek skur - zi je). Na se jah Iz vršil ne ga od bo ra sta kot pred stav ni ci Društva mla dih geo gra fov Slo ve ni je so de lo va li še opa zo val ki Lea Re ber nik in Maša Jančič. Me sto pod pred sed ni ka ni bilo za se de no. Delo vseh čla nov Iz vršil ne ga od bo ra je po te ka lo od go vor no ter v skla du z vse mi pra vi li in sta tu tom društva. Člani Iz - vršil ne ga od bo ra so v letu 2016 za delo v društvu po ra bi li prib ližno 770 de lov nih ur. Pri mož Pi pan, Tajan Tro bec 172 Poročila Geografski vestnik 89-1, 2017 Slika:UdeleženciekskurzijeLjubljanskegageografskegadruštvaz naslovomSlovenskesledinaDunaju 8. 10. 2016v parkuAugartennaDunajumedposlušanjemrazlageVincencaRajšpa. PE TE R K U M ER NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1 Uvod Na teme lju zah tev Mini strs tva za izo bra že va nje, zna nost in šport, Jav ne agen ci je za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je, Poslov ni ka o delu ured niš tva revi je in odlo či tev ured niš ke ga odbo ra Geo - graf ske ga vest ni ka so nasta la spod nja navo di la o pri pra vi član kov za Geo graf ski vest nik. 2 Usme ri tev revi je Geo graf ski vest nik je znans tve na revi ja Zve ze geo gra fov Slo ve ni je. Name njen je pred sta vi tvi razi - sko val nih dosež kov z vseh podro čij geo gra fi je in sorod nih strok. Izha ja od leta 1925. Od leta 2000 izha ja dva krat let no v ti ska ni in elek tron ski obli ki na med mrež ju (http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv). V pr vem, osred njem delu revi je se objav lja jo član ki, raz po re je ni v šti ri sklo pe ozi ro ma rubri ke. To so Razprave, kjer so objav lje ni dalj ši, pra vi lo ma izvir ni znans tve ni član ki, Razgledi, kamor so uvrš čeni kraj ši, pra vi lo ma pre gled ni znans tve ni član ki, Metode, kjer so objav lje ni član ki, izra zi te je usmer je ni v pred - sta vi tev znans tve nih metod in teh nik, ter obča sna rubri ka Polemike s član ki o po gle dih na geo gra fi jo. V dru gem delu revi je se objav lja jo infor ma tiv ni pris pev ki, raz de lje ni v šti ri rubri ke: Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila. V Književnosti so naj prej pred stav lje ne slo ven ske knji ge, nato slo ven - ske revi je, potem pa še tuje knji ge in revi je. V ru bri kah Kronika in Zborovanja so pris pev ki raz po re je ni časov no. V ru bri ki Poročila je naj prej pred stav lje no delo geo graf skih usta nov po abe ced nem redu nji - ho vih imen, nato pa sle di jo še dru ga poro či la. Na kon cu revi je so objav lje na Navodilaavtorjemzapripravoprispevkovv Geografskemvestniku. 3 Sesta vi ne član ka Član ki so lahko oddani v slovenskem jeziku ali dvojezično, enakovredno v slovenskem in angleškem jeziku. Član ki v slovenskem jeziku mora jo ime ti nasled nje sesta vi ne: • glav ni naslov član ka, • avtor jev pred log rubri ke (av tor naj nave de, v ka te ri rubri ki (Razprave, Razgledi, Metode, Polemike) želi obja vi ti svoj čla nek), • ime in prii mek avtor ja, • avtor jev znans tve ni naziv, če ga ima (dr. ali mag.), • avtor jev pošt ni naslov brez kraj šav usta nov ali nava ja nja kra tic (na pri mer: Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka, Gos po ska ulica 13, SI – 1000 Ljub lja na, Slo ve ni ja), • avtor jev elek tron ski naslov, • izvle ček v enem odstav ku (sku paj s pre sled ki do 800 zna kov), • ključ ne bese de (do 8 be sed), • title (an gleš ki pre vod naslo va pris pev ka), • abstract (an gleš ki pre vod slo ven ske ga izvleč ka), • key words (an gleš ki pre vod ključ nih besed), 173 Geografski vestnik 89-1, 2017, 173–189 Navodila NAVODILA • čla nek (sku paj s pre sled ki (brez lite ra tu re in angleš ke ga pov zet ka) do 30.000 zna kov za Razprave oziroma do 20.000 zna kov za Razglede, Metode in Polemike), • sum mary (pov ze tek član ka v an gleš kem jezi ku, sku paj s pre sled ki od 4000 do 8000 zna kov, ime prevajalca), • sli kov ne pri lo ge. Dvojezični članki so napisani enakovredno v angleškem in slovenskem jeziku. Ti članki ne potrebujejo povzetka. Za pisanje člankov v angleškem jeziku glej poglavje 3 v prevodu navodil. Čla nek naj ima naslo ve pogla vij ozna če ne z arab ski mi štev ka mi (na pri mer 1 Uvod, 2 Me to do logija, 3 Ter mi no lo gi ja). Raz de li tev pris pev ka na poglav ja je obvez na, pod po glav ja pa naj avtor upo ra bi le izjemo - ma. Zaže le no je, da ima čla nek poglav ji Uvod in Sklep. Obvez no zad nje poglav je je Viri in lite ra tu ra. 4 Bese di lo Na slo vi član kov naj bodo čim kraj ši. Di gi tal ni zapis bese di la naj bo povsem eno sta ven, brez vsa kr šne ga obli ko va nja, porav na ve desne - ga roba, delje nja besed, pod čr ta va nja in podob ne ga. Avtor naj ozna či le krep ki (bold) in leže či (italic) tisk. Leže či tisk je name njen zapi su besed v tu jih jezi kih (na pri mer latinš či ni ali angleš či ni). Bese di lo naj bo v ce lo ti izpi sa no z ma li mi črka mi (ra zen veli kih začet nic, seve da), brez nepo treb nih kraj šav, okraj - šav in kra tic. Upo ra bi te pisa vo Times New Roman z ve li kost jo 10. Raz mik med vrsti ca mi naj bo eno jen. Pi sa nje opomb pod črto ali na kon cu stra ni ni dovo lje no. Pri šte vi lih, več jih od 9999, se za loče va nje mili jo nic in tiso čic upo rab lja jo pike (na pri mer 12.535 ali 1.312.500). Pri pisa nju meri la zem lje vi da se dvo pič je piše nestič no, torej s pre sled kom pred in za dvo pič jem (na pri mer 1 : 100.000). Med šte vil ka mi in eno ta mi je pre sle dek (na pri mer 125 m, 33,4 %), med šte vi lom in ozna ko za poten - co ali indeks šte vi la pa pre sled ka ni (na pri mer 123, km2, a5, 15 °C). Zna ki pri račun skih ope ra ci jah se piše jo nestič no, razen okle pa jev (na pri mer p = a + c · b – (a + c : b)). Bolj zaple te ne račun ske enač be in podob no mora jo biti zapi sa ni z mo du lom za enač be (Equation) v pro gra mu Word. Av tor naj pazi na zmer no upo ra bo tujk in naj jih tam, kjer je mogo če, zame nja s slo ven ski mi izrazi (na pri - mer: kli ma/pod neb je, masa/gmo ta, mate rial/gra di vo, kar ta/zem lje vid, varian ta/raz li či ca, vegeta ci ja/rast je, mak si mum/vi šek, kva li te ta/ka ko vost, nivo/ra ven, lokal ni/kra jev ni, kon ti nen tal ni/ce lin ski, cen tral ni/srednji, orien ti ra ni/us mer je ni, medi te ran ski/sre do zem ski); znans tve na raven član kov namreč ni v ni ka kr šni pove - za vi z de le žem tujk. Izo gi ba naj se upo ra bi gla go la zna ša ti (na pri mer name sto »vi ši na zna ša 50m« upo ra bi te »vi ši na je 50m«), naha ja ti se (na pri mer name sto »stav ba se naha ja« upo ra bi ti »stav ba je« ali »stav ba stoji«). Preglednica:NajpomembnejšeprvineprelomarevijeGeografskivestnik. for mat B5 ši ri na ogle da la (ši ri na bese di la stra ni) 134 mm vi ši na zuna nje ga ogle da la (med zgor njo in spod njo črto stra ni) 200 mm vi ši na notra nje ga ogle da la (vi ši na bese di la stra ni) 188 mm ši ri na stolp ca na stra ni 64 mm raz mik med stolp ce ma na stra ni 6 mm raz mer je širi na : vi ši na zuna nje ga ogle da la 1 : 1,5 naj več je šte vi lo vrstic na stra ni 49 naj več je šte vi lo zna kov v vr sti ci 100 naj več je šte vi lo stolp cev na stra ni 2 pov preč no šte vi lo zna kov na stra ni 4000 174 Navodila Geografski vestnik 89-1, 2017 5 Citi ra nje v član ku Av tor naj pri citi ra nju med bese di lom nave de prii mek avtor ja, let ni co ter po potre bi šte vil ko stra - ni. Več cita tov se loči s pod pič jem in raz vr sti po let ni cah, naved bo stra ni pa se od priim ka avtor ja in let ni ce loči z ve ji co, na pri mer: (Me lik 1955, 11) ali (Me lik, Ile šič in Vri šer 1963, 12; Koko le 1974, 7–8). Če ima citi ra no delo več kot tri avtor je, se citi ra le prve ga avtor ja, na pri mer (Me lik s so de lav ci 1956, 217). Eno te v po glav ju Viriinliteratura naj bodo nave de ne po abe ced nem redu priim kov avtor jev, eno - te iste ga avtor ja pa raz vrš če ne po let ni cah. Če je v sez na mu več enot iste ga avtor ja iz iste ga leta, se let ni cam doda jo črke (na pri mer 1999a; 1999b). Zapis vsa ke citi ra ne eno te sklad no s slo ven skim pra vo pi som sestav lja jo tri je stav ki. V pr vem stav ku sta nave de na avtor in let ni ca izi da (če je avtor jev več, so loče - ni z ve ji co, z ve ji co sta loče na tudi prii mek avtor ja in začet ni ca nje go ve ga ime na, med začet ni co avtor ja in let ni co ni veji ce), sle di dvo pič je, za njim pa naslov in more bit ni pod na slov, ki sta loče na z ve ji co. Če je citi ra na eno ta čla nek, se v dru gem stav ku nave de pub li ka ci ja, v ka te ri je čla nek natis njen, če pa je eno ta samo stoj na knji ga iz zbir ke, se v dru gem stav ku nave de ime zbir ke. Če je eno ta samo stoj na knji - ga, dru ge ga stav ka ni. Izda ja te lja, založ ni ka in stra ni se ne nava ja. Če eno ta ni tiska na, se v dru gem stav ku nave de vrsta eno te (na pri mer ela bo rat, diplom sko, magi str sko ali dok tor sko delo), za veji co pa še usta - no va, ki hra ni to eno to. V tret jem stav ku se za tiska ne eno te nave de kraj izda je, za neti ska ne pa kraj hra nje nja. Pri član kih se kra ja ne nava ja. Pri nava ja nju lite ra tu re, ki ima šte vilč no ozna ko DOI (Digi- talObjectIdentifier), je tre ba na kon cu naved be doda ti tudi to. Šte vil ke DOI so dode lje ne posa mez nim član kom serij skih pub li ka cij, pris pev kom v mo no gra fi jah in knji gam. Šte vil ko DOI naj de te v sa mih član kih in knji gah, ozi ro ma na splet ni stra ni http://www.cros sref.org/guest query. DOI mora biti zapi - san na sle de či način: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (glej pri mer v na da lje va nju). Ne kaj pri me rov (lo či la so upo rab lje na sklad no s slo ven skim pra vo pi som): 1) za član ke v re vi jah: • Melik, A. 1955a: Kraš ka polja Slo ve ni je v plei sto ce nu. Dela Inšti tu ta za geo gra fi jo 3. • Melik, A. 1955b: Nekaj gla cio loš kih opa žanj iz Zgor nje Doli ne. Geo graf ski zbor nik 5. • Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The impor tan ce of teac hers' per cep tion of spa ce in edu ca tion. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 • Ger šič, M., Komac, B. 2014: Geo graf ski opus Rudol fa Bad ju re. Geo graf ski vest nik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 2) za poglav ja v mo no gra fi jah ali član ke v zbor ni kih: • Lovren čak, F. 1996: Pedo geo graf ska regio na li za ci ja Spod nje ga Podrav ja s Pr le ki jo. Spod nje Podravje s Pr le ki jo, 17. zbo ro va nje slo ven skih geo gra fov. Ljub lja na. • Mihevc, B. 1998: Slo ve ni ja na sta rej ših zem lje vi dih. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na. • Hrva tin, M., Per ko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slo ve nia. Soil Ero sion in Euro pe. Chic he ster. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Komac, B., Zorn, M. 2010: Sta ti stič no mode li ra nje pla zo vi to sti v dr žav nem meri lu. Od razu mevanja do uprav lja nja, Narav ne nesre če 1. Ljub lja na. 3) za mono gra fi je: • Natek, K., Natek, M. 1998: Slo ve ni ja, Geo graf ska, zgo do vin ska, prav na, poli tič na, eko nom ska in kul - tur na podo ba Slo ve ni je. Ljub lja na. • Fridl, J., Klad nik, D., Per ko, D., Oro žen Ada mič, M. (ur.) 1998: Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljubljana. • Per ko, D., Oro žen Ada mič, M. (ur.) 1998: Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. • Oštir, K. 2006: Daljin sko zaz na va nje. Ljub lja na. • Zorn, M., Komac, B. 2008: Zemelj ski pla zo vi v Slo ve ni ji. Geo ri tem 8. Ljub lja na. 4) za ela bo ra te, diplom ska, magi str ska, dok tor ska dela ipd.: • Rich ter, D. 1998: Meta morf ne kam ni ne v oko li ci Veli ke ga Tinja. Diplom sko delo, Peda goš ka fakul - te ta Uni ver ze v Ma ri bo ru. Mari bor. • Šifrer, M. 1997: Površ je v Slo ve ni ji. Ela bo rat, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljubljana. 175 Geografski vestnik 89-1, 2017 Navodila V kolikor citirate vire brez avtor jev in kar to graf ske vire, jih navedite takole: • Popis pre bi vals tva, gos po dinj stev, sta no vanj in kmeč kih gos po dar stev v Re pub li ki Slo ve ni ji, 1991 – konč ni podat ki. Zavod Repub li ke Slo ve ni je za sta ti sti ko. Ljub lja na, 1993. • Digi tal ni model višin 12,5. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2005. • Držav na topo graf ska kar ta Repub li ke Slo ve ni je 1 : 25.000, list Bre ži ce. Geo det ska upra va Republike Slo ve ni je. Ljub lja na, 1998. • Fran cis cej ski kata ster za Kranj sko, k. o. Sv. Aga ta, list A02. Arhiv Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 1823–1869. • Buser, S. 1986a: Osnov na geo loš ka kar ta SFRJ 1 : 100.000, list Tol min in Videm (Udi ne). Zvez ni geo loš ki zavod. Beo grad. • Buser, S. 1986b: Osnov na geo loš ka kar ta SFRJ 1 : 100.000, tol mač lista Tol min in Videm (Udi ne). Zvez ni geo loš ki zavod. Beo grad. Av tor ji vse pogo ste je citi ra jo vire z med mrež ja. Če sta zna na avtor in/ali naslov citi ra ne eno te, potem se jo nave de tako le (da tum v ok le pa ju pome ni čas ogle da med mrež ne stra ni): • Vil har, U. 2010: Feno loš ka opa zo va nja v ok vi ru Inten ziv ne ga sprem lja nja sta nja gozd nih eko si stemov. Med mrež je: http://www.goz dis.si/imp si/de lav ni ce/Fe no lo ska%20opa zo va nja_Vil har.pdf (19. 2. 2010). • e Gra di va, 2010. Med mrež je: http://www.egra di va.si/ (11. 2. 2010). Če avtor ni poz nan, se nave de le: • Med mrež je: http://giam.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). Če se nava ja več enot z med mrež ja, se doda še šte vil ko: • Med mrež je 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). • Med mrež je 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). Med bese di lom se v pr vem pri me ru nave de avtor ja, na pri mer (Vil har 2010), v dru gem pri me ru pa le med mrež je, na pri mer (Med mrež je 2). Za ko ne se citi ra v na sled nji obli ki (ime zako na, šte vil ka urad ne ga lista, kraj izi da), na pri mer: • Zakon o kme tij skih zem ljiš čih. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 59/1996. Ljub lja na. • Zakon o vars tvu pred narav ni mi in dru gi mi nesre ča mi. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 64/1994, 33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006 in 51/2006. Ljub lja na. Če ima zakon dopol ni tve, je tre ba nave sti tudi te. Med bese di lom se zakon nava ja s ce lim ime nom, če gre za kraj še ime, ali pa z ne kaj prvi mi bese da mi in tre mi pika mi, če gre za dalj še ime. Na pri mer (Za kon o kme tij skih zem ljiš čih 1996) ali (Za kon o vars tvu … 1994). V po glav ju Viriinliteraturamora jo biti nave de na vsa dela, citi ra na v pris pev ku, osta lih, neci ti ranih del pa naj avtor ne nava ja. Av tor ji naj upo šte va jo tudi navo di la za nava ja nje virov last ni ka podat kov ali posred ni ka, če jih le-ta dolo ča, a naj jih kar se da pri la go di jo zah te vam revi je. Pri mer: Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni - je ima navo di la za nava ja nje virov dolo če na v  do ku men tu »Po go ji upo ra be geo det skih podat kov« (http://e-pro stor.gov.si/fi lead min/na ro ca nje/po go ji_upo ra be_pod pi sa ni.pdf). Av tor ji so v svo jih član kih dolž ni citi ra ti sorod ne, že objav lje ne član ke v Geo graf skem vest ni ku. 6 Pre gled ni ce in sli ke v član ku Vse pre gled ni ce v član ku so ošte vil če ne in ima jo svo je naslo ve (upo ra ba funk ci je za avto mat sko ozna če va nje in ošte vil če va nje ni dovo lje na). Med šte vil ko in naslo vom je dvo pič je. Naslov kon ča pika. Pri mer: • Pre gled ni ca 1: Šte vi lo pre bi val cev Ljub lja ne po posa mez nih popi sih. • Pre gled ni ca 2: Spre mi nja nje pov preč ne tem pe ra tu re zra ka v Ljub lja ni (Vel ka vrh 2009). Pre gled ni ce naj bodo obli ko va ne čim bolj pre pro sto, brez sen čenj, z enot ni mi obro ba mi, brez kraj - ša nja bese dil zno traj pre gled ni ce. Pre gled ni ce naj ne bodo preob sež ne, tako da jih je mogo če posta vi ti 176 Navodila Geografski vestnik 89-1, 2017 na eno stran in da so ber lji ve. V pre gled ni cah ne upo rab ljaj te veli kih začet nic, razen če to zah te va pra - vo pis (na pri mer zapis zem lje pi snih ali last nih imen). Vse sli ke (fo to gra fi je, zem lje vi di, gra fi in podob no) v pris pev ku so ošte vil če ne enot no in ima jo svoje naslo ve (upo ra ba funk ci je za avto mat sko ozna če va nje in ošte vil če va nje ni dovo lje na). Med šte vil ko in naslo vom je dvo pič je. Naslov kon ča pika. Pri mer: • Sli ka 1: Rast šte vi la pre bi val cev Ljub lja ne po posa mez nih popi sih. • Sli ka 2: Izsek topo graf ske kar te v me ri lu 1 : 25.000, list Kranj. Sli ke so lah ko širo ke toč no 134 mm (cela širi na stra ni) ali 64 mm (pol širi ne, 1 stol pec), viso ke pa naj - več 200 mm. Zem lje vi di naj bodo brez naslo va, ker je nave den že v pod na pi su. Za legen do zem lje vi da je tre ba uporabi ti tip pisa ve Times New Roman veli ko sti 8 pik, za kolo fon pa isto vrsto pisa ve veli ko sti 6 pik. V ko lo fo nu naj so po vrsti od zgo raj navz dol nave de ni: meri lo (le gra fič no), avtor vse bi ne, kar to graf, vir in usta no va ozi - ro ma nosi lec avtor skih pra vic. Pri izde la vi zem lje vi dov si lah ko poma ga te s pred loga mi in pri me rom pra vil no odda ne ga zem lje vi da na med mrež ni stra ni Geo graf ske ga vest ni ka: http://zgs.zrc-sazu.si/gv. Pri izbi ri in dolo ča nju barv za sli kov ne pri lo ge upo ra bi te zapis CMYK in ne RGB ozi ro ma dru gih. Sli kov no gra di vo (zem lje vi di, she me in podob no) naj bo v for ma tih .ai ali .cdr, foto gra fi je pa v forma - tih .tif ali .jpg. Pri tistih zem lje vi dih in she mah, izde la nih s pro gra mom Arc GIS, kjer so poleg vek tor skih slo jev kot pod - la ga upo rab lje ni tudi rastr ski slo ji (na pri mer .tif relie fa, letal ske ga ali sate lit ske ga posnet ka in podobno), oddaj te tri loče ne dato te ke. V prvi naj bodo samo vek tor ski slo ji z iz klju če no more bit no pro soj nost jo poligo - nov sku paj z le gen do in kolo fo nom (iz voz v for ma tu .ai), v dru gi samo rastr ska pod la ga (iz voz v for ma tu .tif), v tret ji, kon trol ni dato te ki pa vek tor ski in rastr ski slo ji sku paj, tako kot naj bi bil vide ti konč ni zem lje vid v reviji (iz voz v for ma tu .jpg). V ko li kor kate ri od slo jev potre bu je pro soj nost, nave di te odsto tek le-te ob odda ji članka. Pri zem lje vi dih in she mah, izde la nih v pro gra mih Corel Draw ali Ado be Illu stra tor, oddaj te dve loče - ni dato te ki; poleg ori gi nal ne ga zapi sa (for mat .cdr ali .ai) dodaj te še dato te ko, ki pri ka zu je, kako naj bo vide ti sli ka (for mat .jpg). Gra fi naj bodo izde la ni s pro gra mo ma Excel ali Corel Draw. Exce lo ve dato te ke mora jo poleg izri - sa ne ga gra fa vse bo va ti tudi pre gled ni co z vse mi podat ki za nje go vo izde la vo. Fo to gra fi je mora avtor odda ti v di gi tal ni rastr ski obli ki z loč lji vost jo vsaj 120 pik na cm ozi ro ma 300 pik na palec, naj bo lje v for ma tu .tif ali .jpg, kar pome ni prib liž no 1600 pik na celo širi no stra ni v reviji. Sli ke, ki pri ka zu je jo raču nal niš ki zaslon, mora jo biti nare je ne pri naj več ji mož ni loč lji vo sti zaslo - na (loč lji vost ure di mo v: Nadzornaplošča\Vsielementinadzorneplošče\Zaslon\Ločljivostzaslonaozi ro ma ControlPanel\AllControlPanelItems\Display\ScreenResolution). Sli ko se nato pre pro sto nare di s pri - ti skom tip ke printscreen, pri le pi v iz bran gra fič ni pro gram (na pri mer Sli kar, Paint) in shra ni kot .tif. Pri tem se sli ke ne sme pove ča ti ali pomanj ša ti ozi ro ma ji spre me ni ti loč lji vo st. Po želji lah ko upo rabite tudi ustrez ne pro gra me za zajem zaslo na in shra ni te sli ko v za pi su .tif. Za sli kov ne pri lo ge, za kate re avtor nima avtor skih pra vic, mora avtor od last ni ka avtor skih pra vic pri do bi ti dovo lje nje za obja vo. Avtor naj ob pod na pi su k fo to gra fi jam dopi še tudi avtor ja sli ke, po potrebi pa tudi citat ozi ro ma vir, ki je nave den kot eno ta v Virihinliteraturi. Med bese di lo v Wordovi datoteki avtor vpiše le naslov sli ke in po potre bi ime in prii mek avtor ja sli ke (fo to gra fi je), samo sli ko pa odda v lo če ni datoteki. 7 Osta li pris pev ki v re vi ji Pris pev ki za rubri ke Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila naj sku paj s pre sled ki ne pre segajo 8000 zna kov. Pris pev ki so lah ko oprem lje ni s sli ka mi, ki ima jo po potre bi lah ko pod na pise. Pri pred sta vi tvi pub li ka cij mora jo biti za naslo vom pris pev ka nave de ni nasled nji podat ki: kraj in leto izi da, ime izda ja te lja in založ ni ka, šte vi lo stra ni, po mož no sti šte vi lo zem lje vi dov, foto gra fij, slik, pre - gled nic in podob ne ga ter obvez no še ISBN ozi ro ma ISSN. 177 Geografski vestnik 89-1, 2017 Navodila Pri dogod kih mora jo biti za naslo vom pris pev ka nave de ni nasled nji podat ki: kraj, drža va in datum. Član kom ob sedem de set let ni ci ali smr ti pomemb nej ših geo gra fov je tre ba pri lo ži ti tudi nji ho vo foto - gra fi jo v di gi tal ni obli ki z us trez no loč lji vost jo. Pri poro či lih o delu naj naslo vu pris pev ka sle di naslov usta no ve in po mož no sti naslov nje ne pred - sta vi tve na med mrež ju. 8 Spre je ma nje član kov Av tor naj pris pe vek odda zapi san s pro gra mom Word. Wor dov doku ment naj avtor naslo vi s svo jim priim kom (na pri mer: novak.doc), sli kov ne pri lo ge pa s priim kom in šte vil ko pri lo ge, ki ustre za vrst ne mu redu pri log med bese di lom (na pri mer: novak01.tif, novak02.cdr, novak12.ai, novak17.xls). Sli kov no gra di vo ne sme biti vklju če no v Wor do vo dato te ko. Če ima avtor zara di veli ko sti sli kov nih pri log teža ve s po ši lja njem pris pev ka po elek tron ski pošti, naj se pra vo ča sno obr ne na ured niš tvo za dogo vor o naj pri mer nej šem nači nu odda je pris pev ka. Av tor ji član kov mora jo pri lo ži ti pre sli ka no (pre pi sa no), izpol nje no in pod pi sa no Pri jav ni co. Pri - jav ni ca nado meš ča sprem ni dopis in avtor sko pogod bo. Pri jav ni ca je na voljo tudi na med mrež ni stra ni Geo graf ske ga vest ni ka (http://zgs.zrc-sazu.si/gv). Av tor z od da jo pris pev ka avto ma tič no potr ju je, da je sez na njen s pra vi li obja ve in da se z nji mi v ce - lo ti stri nja, vključ no z de lom, ki se nana ša na avtor ske pra vi ce. Da tum pre jet ja član ka je v re vi ji objav ljen za angleš kim pre vo dom izvleč ka in ključ nih besed. Av tor sam poskr bi za pro fe sio nal ni pre vod izvleč ka, ključ nih besed in pov zet ka svo je ga član ka ter obvez no nave de ime in prii mek pre va jal ca. Če avtor odda lek to ri ra no bese di lo, naj nave de tudi ime in prii mek lek tor ja. Če je bese di lo jezi kov - no sla bo, ga ured niš tvo lah ko vrne avtor ju, ki poskr bi za pro fe sio nal no lek to ri ra nje svo je ga bese di la. Av tor ji mora jo za sli kov ne pri lo ge, za kate re nima jo avtor skih pra vic, pri lo ži ti foto ko pi jo dovo lje - nja za obja vo, ki so ga pri do bi li od last ni ka avtor skih pra vic. Av tor ji naj pris pev ke odda jo prek siste ma OpenJournalSystemsna splet ni stra ni http://ojs.zrc-sazu.si/gv, ali pa jih poši lja jo na naslov ured ni ka: Ma ti ja Zorn Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Gos po ska uli ca 13 1000 Ljub lja na e-po šta: mati ja.zorn@zrc-sazu.si te le fon: (01) 470 63 48; Če avtor odda pris pe vek prek siste ma OpenJournalSystems, naj pred odda jo član ka pre be re tudi navo di la na medmrežni stra ni http://ojs.zrc-sazu.si/gv, kjer je poleg splo šnih obli kov nih navo dil zapi - sa no tudi, kako zago to vi ti ano nim nost pri recen zent skem postop ku ter kako obli ko va ti čla nek, da bo ustre zal zah te vam siste ma OpenJournalSystems. Avtor ji naj bodo pri odda ji prek sistem OpenJour- nalSystems pozor ni, saj v Wor do vi dato te ki ne sme jo zapi sa ti svo jih imen in naslo vov. Izvle ček, ključ ne bese de ter viri in lite ra tu ra se odda jo tudi v po seb na polja ob odda ji član ka. 9 Recen zi ra nje član kov Član ki za rubri ke Razprave, Razgledi, Metode in Polemike se recen zi ra jo. Recen zent ski posto pek je ano ni men. Recen zi jo opra vi jo ustrez ni stro kov nja ki, le član ke v ru bri ki Polemike opra vi jo izključ - no čla ni ured niš ke ga odbo ra. Recen zent prej me čla nek brez naved be avtor ja član ka, avtor član ka pa prej me recen zi jo brez naved be recen zen ta. Če recen zi ja ne zah te va poprav kov ali dopol ni tve član ka, 178 Navodila Geografski vestnik 89-1, 2017 179 Geografski vestnik 89-1, 2017 Navodila PRI JAV NI CA Av tor ime: ________________________________________________________________________________________________________________________________ prii mek: __________________________________________________________________________________________________________________________ na slov: ____________________________________________________________________________________________________________________________ pri jav ljam pris pe vek z naslo vom: ________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ za obja vo v revi ji Geo graf ski vest nik in potr ju jem, da se stri njam s pra vi li objav lja nja v revi ji Geo - grafski vest nik, ki so nave de na v Navo di lih avtor jem za pri pra vo prispevkov v zad njem natis nje nem Geo graf skem vest ni ku. Da tum: __________________________ Pod pis: 180 Navodila Geografski vestnik 89-1, 2017 OBRA ZEC ZA RECEN ZI JO ČLAN KOV V GEO GRAF SKEM VEST NI KU 1. Na slov član ka: ____________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 2. Oce na član ka: Ali je naslov član ka dovolj jasen? ne del no da Ali naslov član ka ustrez no odra ža vse bi no član ka? ne del no da Ali izvleček član ka ustrez no odra ža vse bi no član ka? ne del no da Ali so ključ ne bese de član ka ustrez no izbra ne? ne del no da Ali uvod no poglav je član ka jasno pred sta vi cilje razi ska ve? ne del no da Ali so meto de dela v član ku pred stav lje ne dovolj natanč no? ne del no da Kak šna je raven novo sti metod razi ska ve? niz ka sred nja vi so ka Ali sklep no poglav je član ka jasno pred sta vi rezul ta te razi ska ve? ne del no da Kak šna je raven novo sti rezul ta tov razi ska ve? niz ka sred nja vi so ka Ali pov ze tek član ka, ki bo pre ve den, ustrez no pov ze ma vse bi no član ka? ne del no da Kak šna je raven jasno sti bese di la član ka? niz ka sred nja vi so ka Ali je sez nam citi ra nih enot v član ku ustre zen? ne del no da Ka te re pre gled ni ce v član ku niso nuj ne? šte vil ka: ______________________ Ka te re sli ke v član ku niso nuj ne? šte vil ka: ______________________ 3. Sklep na oce na: Čla nek ni pri me ren za obja vo Čla nek je pri me ren za obja vo z več ji mi poprav ki Čla nek je pri me ren za obja vo z manj ši mi poprav ki Čla nek je pri me ren za obja vo brez poprav kov 4. Ru bri ka in COBISS ozna ka: Naj pri mer nej ša rubri ka za čla nek je: Raz pra ve Raz gle di Me to de Naj pri mer nej ša COBISS ozna ka za čla nek je: 1.01 (iz vir ni znans tve ni) 1.02 (pre gled ni znans tve ni) 1.03 (kratki znans tve ni) 1.04 (stro kov ni) 5. Kraj še opom be oce nje val ca: 6. Pri lo ga z opom ba mi oce nje val ca za poprav ke član ka: ne da 7. Da tum oce ne: ____________________________________________________________________________________________________________ 8. Pod pis oce nje val ca: ____________________________________________________________________________________________________ se avtor ju član ka recen zij ne poš lje. Ured niš tvo lah ko na pred log ured ni ka ali recen zen ta zavr ne obja - vo pris pev ka. 10 Avtor ske pra vi ce Za avtor sko delo, posla no za obja vo v Geo graf ski vest nik, vse moral ne avtor ske pra vi ce pri pa da jo avtor ju, mate rial ne avtor ske pra vi ce repro du ci ra nja in distri bui ra nja v Re pub li ki Slo ve ni ji in v dru gih drža vah pa avtor brez plač no, enkrat za vse lej, za vse pri me re, za neo me je ne nakla de in za vse ana log - ne in digi tal ne medi je neiz ključ no pre ne se na izda ja te lji co. Če avtor sko delo ni v skla du z na vo di li za obja vo, avtor dovo lju je izda ja te lji ci, da avtor sko delo po svo ji pre so ji ustrez no pri la go di. Iz da ja te lji ca poskr bi, da se vsi pris pev ki s po zi tiv no recen zi jo, če so zago tov lje na sreds tva za tisk, obja vi jo v Geo graf skem vest ni ku, pra vi lo ma v skla du z vrst nim redom pris pet ja pris pev kov in v skla - du z ena ko mer no raz po re di tvi jo pris pev kov po rubri kah. Naro če ni pris pev ki se lah ko obja vi jo ne gle de na datum pris pet ja. Član ki v re vi ji Geo graf ski vest nik niso hono ri ra ni. Av tor ju pri pa da 1 brez pla čen izvod pub li ka ci je. 11 Naro ča nje Geo graf ski vest nik lah ko naro či te pri uprav ni ku revi je. Pisno naro či lo mora vse bo va ti izja vo o na - ro ča nju revi je do pisne ga pre kli ca ter podat ke o ime nu in naslo vu naroč ni ka, za prav ne ose be pa tudi poda tek o iden ti fi ka cij ski šte vil ki za DDV. Na slov uprav ni ka: Rok Ciglič Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Gos po ska uli ca 13 1000 Ljub lja na e-po šta: rok.ci glic@zrc-sazu.si te le fon: (01) 470 63 65 181 Geografski vestnik 89-1, 2017 Navodila INSTRUCTIONS TO AUTHORS FOR THE PREPARATION OF ARTICLES FOR GEOGRAFSKI VESTNIK (GEOGRAPHICAL BULLETIN) (translated by DEKS, d. o. o.) 1 Introduction The following instructions for preparing English-language submissions for Geografskivestnik are based on the requirements of the Slovenian Ministry of Education, Science and Sport, the Slovenian Research Agency, the Rules of Procedure for Journal Editorship, and decisions by the editorial board of Geografskivestnik. 2 Journal orientation Geografskivestnik is the research journal of the Association of Slovenian Geographers. It is dedi- cated to presenting research findings in all areas of geography and related disciplines. It has been published since 1925. Since 2000 it has been issued twice a year in print format and electronically on the Internet (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx; http://ojs.zrc-sazu.si/gv). The first and main part of the journal contains articles organized into four sections. These are Papers, which includes lengthier, primarily research articles, Reviews, which includes shorter, generally sur- vey articles, Methods, which includes articles clearly oriented toward presenting research methods and techniques, and Polemics, with articles about viewpoints on geography. The second part of the journal contains informative articles organized into four sections: Literature, Chronicle,Meetings, and Reports. The Literature section presents Slovenian books, followed by Slovenian journals, and then foreign books and journals. In Chronicle andMeetings, the material is presented chrono- logically. The Reports section first presents the work of geographical institutions in alphabetical order (by name), followed by other reports. The »Instructions to authors for the preparation of articles for Geografskivestnik (Geographical Bulletin)« appear at the end of the journal. 3 Parts of an article Articles must contain the following parts: • The main title of the article; • The author's suggestion for the section (the author should state which section – Papers,Reviews, Methods,or Polemics – the article is intended for); • The author's full name; • The author's degree, if he or she has one (e.g., PhD, MA, etc.); • The author's mailing address, giving the institution name in full and without abbreviations (e.g., Department of Geography, Indiana University, Student Building 120, 701 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, IN 47405-7100 USA); • The author's e-mail address; • A one-paragraph abstract (up to 800 characters including spaces); • Key words (up to eight); • A Slovenian title (a Slovenian translation of the article title); • A Slovenian abstract (a Slovenian translation of the article abstract); • A Slovenian key words (a Slovenian translation of the article key words); 182 Instructions Geografski vestnik 89-1, 2017 • The article (up to 30,000 characters with spaces (without references and summary) for Papers, or up to 20,000 characters with spaces for Reviews,Methods,or Polemics); • A Slovenian summary (4,000–8,000 characters with spaces, and the name of the Slovenian translator); • Figures. The sections of the article should be numbered using Arabic numerals (e.g., 1  Introduction, 2 Methodology, 3 Terminology). Articles must be divided into sections, and only exceptionally into subsections. The article should have sections titled »Introduction« and »Conclusion.« The last section must be »References.« 4 Text Titles of articles should be as brief as possible. The electronic version of the text should be completely plain, without any kind of special format- ting, without full justification, without hyphenation, underlining, and so on. Only bold and italic should be used to mark text. Italic text is reserved for words in foreign languages (e.g., Latin, etc.). The entire text should use sentence-style capitalization without unnecessary abbreviations and acronyms. Use Times New Roman, font size 10. Line spacing must be set to single. Footnotes and endnotes are not permitted. For numbers greater than 999, use a comma to separate thousands, millions, etc. (e.g., 5,284). Write the scale of maps with a colon with no space on either side (e.g., 1 : 100,000). A space should stand between numbers and units (e.g., 125 m, 15 °C), but not between numbers and exponents, index numbers, or percentages (e.g., 123, km2, a5, 33.4%). Signs for mathematical operations are written with spaces on either side, except for parentheses; for example, p = a + c · b – (a + c : b). More complicated formulas and so on must be written using the equation editor in Word. Table:ThemostimportantformattingelementsforGeografskivestnik. Paper size B5 Print space width 134 mm Print space height with headers and footers 200 mm Print space height without headers and footers 188 mm Column width 64 mm Colum spacing 6 mm Width vs. height ratio of print space with headers and footers 1 : 1.5 Maximum lines per page 49 Maximum characters per line 100 Maximum columns per page 2 Average characters per page 4,000 5 Citing sources For in-text citations, cite the author's last name, the year of publication, and the pagination as nec- essary. Multiple citations are separated by a semicolon and ordered by year, and page numbers are separated from the author and year by a comma; for example, (Melik 1955, 11) or (Melik, Ilešič and Vrišer 1963, 12; Kokole 1974, 7–8). If a cited work has more than three authors, only the first author is cited; for exam- ple, (Melik et al. 1956, 217). 183 Geografski vestnik 89-1, 2017 Instructions Works in the »References« section should be alphabetized by authors' last names, and works by the same author ordered by year. If the list contains multiple works by the same author with the same year, a letter is added to the year (e.g., 1999a; 1999b). Each work cited is arranged into three »sentences« fol- lowing Slovenian rules. The first »sentence« starts with the author's name and the year of publication (if there is more than one author, they are separated by a comma; a comma also separates the last name of an author and the initial of his or her first name, and there is no comma between the author's initial and the year) followed by a colon and the article title and any subtitle (separated by a comma). If the work cited is an article, the second »sentence« contains the name of the publication that it appears in, and, if the cited unit is a separate book in a series, the second »sentence« states the name of the series. If the work cited is an independent book, there is no second »sentence.« The publisher, press, and pagination are not cited. If the work is unpublished, the second »sentence« states the type of work (e.g., report, bach- elor's thesis, master's thesis, doctoral dissertation), followed by a comma and the name of the institution where the work is held. In the third »sentence« the place of publication is given for published works, and the place the work is held for unpublished works. Places are not cited for articles. When citing works with a DOI (Digital Object Identifier) it is also necessary to add the DOI number at the end. DOI numbers are assigned to individual periodical articles and to chapters in books. The DOI number can be found in the articles and books themselves or at the website http://www.crossref.org/guestquery. The DOI must be written as follows: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (see the example below). Some examples: 1) Journal articles: • Williams, C. H.  1999: The communal defence of threatened environments and identities. Geografski vestnik 71. • Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The importance of teachers' perception of space in educa- tion. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 • Geršič, M., Komac, B. 2014: The complete geographical works of Rudolf Badjura. Geografski vest- nik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 2) Chapters in books: • Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Zorn, M. 2011: Soil erosion of flysch soil on different land use under submediterranean climate. Soil Erosion: Causes, Processes and Effects. New York. 3) Books: • Natek, K. 2001: Discover Slovenia. Ljubljana • Zupan Hajna, N. 2003: Incomplete Solution: Weathering of Cave Walls and the Production, Transport and Deposition of Carbonate Fines. Ljubljana. • Zorn, M., Komac, B. 2008: Landslides in Slovenia. Georitem 8. Ljubljana. 4) Reports, theses and dissertations, etc.: • Richter, D. 1998: Metamorphic Rocks in the Surrounding of Veliko Tinje. Bachelor's thesis, Faculty of education, University of Maribor. Maribor. • Šifrer, M. 1997: Relief in Slovenia. Report, Anton Melik Geographical Institute ZRC SAZU. Ljubljana. Sources without authors and cartographic sources must be cited in the following form: • Census of population, households, dwellings and agricultural holdings in Slovenia 1991 – final data. Institute of statistics of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1993. • Digital Elevation Model  12,5. Surveying and mapping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2005. • National Topographic Map of the Republic of Slovenia 1 : 25,000, sheet Brežice. Surveying and map- ping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1998. • Der franziszeische Kataster für Krain, cadastral municipality St. Agtha, sheet A02. Archives of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1823–1869. 184 Instructions Geografski vestnik 89-1, 2017 • Buser, S. 1986a: Basic geological map of SFRY 1 : 100,000, sheet Tolmin and Videm (Udine). Federal geological survey. Beograd. • Buser, S. 1986b: Basic geological map of SFRY 1 : 100,000, interpreter of sheet Tolmin and Videm (Udine). Federal geological survey. Beograd. Authors are increasingly citing Internet sources. If the author and title of a cited work are known, cite them like this (the date in parentheses refers to the date the webpage was viewed): • Vilhar, U. 2010: Phenological Observation in the Framework of Intensive Monitoring of Forest Ecosystems. Internet: http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf (19. 2. 2010). • eLearning, 2012. Internet: http://www.elearningeuropa.info (22. 11. 2012). If the author is unknown, cite only: • Internet: http://giam.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). If citing more than one work from the Internet, add a number: • Internet 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). • Internet 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). In the text itself, cite the author when known; for example, (Vilhar 2010). When the author is unknown, cite »Internet« only; for example, (Internet 2). Cite legislation in the following format (name of legislation, name of publication, place of publi- cation); for example: • Agricultural Land Act. Official Gazette of the Republic of Slovenia 59/1996. Ljubljana. • Act on Protection against Natural and Other Disasters. Official Gazette of the Republic of Slovenia 64/1994, 33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006, 51/2006. Ljubljana. If legislation has been amended, this must also be cited. Cite the legislation in the text with its full title if it is short or with the first few words and an ellipsis if it is long; for example, (Agricultural Land Act 1996) or (Act on Protection … 1994). The »References« section must include all works cited in the article, and other works not cited should not be included. Authors should also take into account the instructions for citing sources if the owners or transmitters of these define them; for example, the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia has its instructions for citing sources defined in the document »Pogojiuporabegeodetskihpodatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). The authors are obliged to cite similar, already published articles in the Geografskivestnik. 6 Tables and figures All tables in the article must be numbered and have titles (do not use automatic numbering). Place a colon after the number and a period after the title; for example: • Table 1: Population of Ljubljana according to various censuses. • Table 2: Variation in average air temperature in Ljubljana (Velkavrh 2009). Tables should be formatted as simply as possible, without shading, using only one border style, and without abbreviations within the table. Tables should not be excessively large; they should fit on one page and be easy to read. All figures (photos, maps, graphs, etc.) in the article must be numbered the same way and have titles (do not use automatic numbering). Place a colon after the number and a period after the title; for example: • Figure 1: Population growth in Ljubljana according to various censuses. • Figure 2: Detail of 1 : 25,000 topographic map, Kranj sheet. Figures may be 134 mm wide (full page width) or 64 mm (half width, one column), and no more than 200 mm high. 185 Geografski vestnik 89-1, 2017 Instructions Maps should not have titles because the title already appears in the caption. Map legends should use Times New Roman, font size 8, and map colophons should use Times New Roman, font size 6. The map colophon should state the following (top to bottom): scale (graphically or, exceptionally, in prose), design- er, cartographer, source, and institution or copyright holder. When creating maps, follow the examples available on the Geografskivestnikwebsite (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). When selecting and defining colors for figures, use the CMYK color model (not RGB or any other). Figures should be submitted in .ai or .cdr format; however, photographs should be submitted in .jpg or .tif format. For maps produced using the ArcGIS or ArcView programs, where vector layers are used along with raster layers as a base, submit two separate files. The first one should contain vector layers without any transparency (in .ai format), and the second one should contain the raster base (in .tif format). Both files should be accompanied by a .jpg file showing how the map will look with all the layers. When sub- mitting the article, state what any transparency levels should be. Submit figures produced using CorelDRAW or Adobe Illustrator in the original file format accom- panied by a .jpg file showing how the figure should appear. Graphs should be created using Excel or Corel Draw. In addition to the graph, Excel files must also contain a table with all of the data used to produce it. Photos and other figures must be submitted in digital raster format with a resolution of at least 120 pix- els per cm or 300 pixels per inch, preferably in .tif or .jpg format, which is approximately 1,600 pixels for the entire page width in the journal. The images showing the computer screen must be created at the highest screen resolution possi- ble (set the resolution Control Panel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). An image can then simply be created by pressing the print screen button, pasting it into a graphics program of your choice (e.g., Paint), and saving it as a .tif. The image cannot be enlarged or reduced during this process; the same applies for the image resolution. If you wish, you can also use another program for screen cap- tures and save the image in .tif format. For figures that the author does not hold copyright to, the author must obtain permission for pub- lication from the copyright holder. Alongside the photo captions the author should also include the name of the photographer and, as necessary, also a citation or source included in the »References« sec- tion. In the text itself (Word file) only the title of the figure should be given and, as necessary, the full name of the photographer; the figure itself should be submitted in a separate file. 7 Other journal articles Articles in the Literature,Chronicle,Meetings, and Reportssections should not exceed 8,000 char- acters including spaces. These articles may include figures, which may have captions as necessary. For publication notices, the title of the article must be followed by the place and year of publica- tion, the name of the publisher, the number of pages, and (as applicable) the number of maps, figures, tables, and so on, as well as the ISBN or ISSN. For events, the title of the article must be followed by the place, country, and date. Articles about the seventieth birthdays or deaths of prominent geographers should be accompa- nied by photographs of the person in digital format with suitable resolution. For reports on work, the title of the article should be followed by the name of the institution and, if possible, its website address. 186 Instructions Geografski vestnik 89-1, 2017 8 Accepting articles Authors should submit articles written in Word. Word documents should be saved under the author's surname (e.g., smith.doc) and enclosed fig- ures with the surname and number of the enclosure matching the sequential order in the text (e.g., smith01.tif, smith02.cdr, smith12.ai, smith17.xls). Figures must not be included in a Word file. If authors have trouble submitting an article electronically because of the size of the attached fig- ures, they should consult the editorship in a timely manner to agree on the best way to submit the article. Authors of articles must enclose a copied, completed, and signed Submission Form. The Submission Form fulfills the function of a cover letter and copyright agreement. The Submission Form is also avail- able on the Geografskivestnikwebsite (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). By submitting an article, authors automatically confirm that they are familiar with the rules of pub- lication and that they fully agree with them, including the part relating to copyright. The date the article is received is published in the journal after the Slovenian abstract and key words. Authors themselves are responsible for arranging professional translations of the abstracts, key words, and summaries of their articles, and they must provide the full name of the translator. Authors that submit copyedited texts must provide the full name of the copyeditor. If the language of the submission is poor, the editorship can return it to the author, who must arrange for the text to be professionally copyedited. Authors must enclose a photocopy of permission for publication from the copyright holder for fig- ures that they themselves do not own copyright to. Authors should submit articles via Open Journal Systems on web page http://ojs.zrc-sazu.si/gv, or send them to the editor's address: Matija Zorn Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: matija.zorn@zrc-sazu.si Phone: +386 1 470 63 48 Please read guidelines published at http://ojs.zrc-sazu.si/gv if you are submitting your article using Open Journal Systems. Those guidelines will inform you about general rules and how to ensure a blind review of your article. In the case of submitting an article with Open Journal Systems author names must be omitted from the Word file. Abstract, key words and references must be submitted also to par- ticular text boxes which are part of submission process. 9 Reviewing articles Articles for the Papers,Reviews,Methods,and Polemicssections are reviewed. The review process is anonymous. Reviews are provided by qualified experts; only articles in the Polemicssection are reviewed exclusively by members of the editorial board. The reviewer receives an article without knowing who the author is, and the author receives the review without being told who the reviewer is. If the review does not require any corrections or additions to the article, the review is not sent to the author. The editorship may reject an article based on the opinion of the editor or a reviewer. 187 Geografski vestnik 89-1, 2017 Instructions 188 Instructions Geografski vestnik 89-1, 2017 RE GI STRA TION FORM Aut hor first name: ______________________________________________________________________________________________________________________ last name: ________________________________________________________________________________________________________________________ ad dress: __________________________________________________________________________________________________________________________ I am submitting the article titled: ________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ for publication in Geografskivestnik and confirm that I will abide by the rules of publication in Geografskivestnik as given in the Instructions to authors for the preparation of articles in the last printed issue of Geografskivestnik. Da te: ____________________________ Sig na tu re: 10 Copyright All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografski vestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografskivestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received. No authorship fee is paid for articles in Geografskivestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication. 11 Subscription Geografskivestnik can be ordered from the journal manager editor. Written subscription requests must state that the journal subscription is valid until written cancellation and contain the name and address of the subscriber; subscribing legal entities must provide their VAT identification number. Journal managing editor's address: Rok Ciglič Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana E-mail: rok.ciglic@zrc-sazu.si Phone: +386 1 470 63 65 189 Geografski vestnik 89-1, 2017 Instructions 190 191 192 G V EOGRAFSKI ESTNIK 89 -1 /2 01 7 G EO G R A FS K I V ES TN IK GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 6059830530779 I S S N 0 3 5 0 - 3 8 9 5 2017 89-1 G V EOGRAFSKI ESTNIK 2017 89-1 RAZPRAVE – PAPERS Mauro Hrvatin, Trendi temperatur in padavin ter trendi pretokov rek v Idrijskem hribovju .......................... 9 Matija Zorn Temperature and precipitation trends and river discharge trends in the Idrija Hills ............................................................................................................................................................................................................................................................................ 43 Nika Razpotnik Visković, Prostorsko umeščanje in širitve kmetij v Sloveniji: Primož Pipan, zakonodajni okvir in izkušnje slovenskih občin .............................................................................................................................. 45 Damjana Gantar, Selecting farm building sites and farm expansion in Slovenia: The legislative Ina Šuklje Erjavec framework and experience of Slovenian municipalities .................................................................................................... 59 RAZGLEDI – REVIEWS Janina Torkar, Razvoj podeželja na območju predvidenega Krajinskega parka Valentina Brečko Grubar, Dragonja: mnenje aktivnih prebivalcev .................................................................................................................................................................... 63 Romina Rodela Rural development in the prospective Dragonja Landscape Park: a viewpoint from active inhabitants ........................................................................................................................................................................................ 77 Blaž Komac, Sledi ruralne dediščine v urbani pokrajini: obzidani vrtovi Domen Kušar na primeru Bovškega ...................................................................................................................................................................................................................................................... 79 Traces of rural heritage in urban landscapes: walled yards in the Bovec area ............................ 96 Valentina Brečko Grubar, Odnos do trajnostnega razvoja in viri znanja o trajnostnem Gregor Kovačič razvoju študentov geografije v Sloveniji .................................................................................................................................................................... 99 Attitude towards sustainable development and sources of knowledge of sustainable development among geography students in Slovenia .................................................... 111 METODE – METHODS Mihaela Triglav Čekada Fotogrametrični in lidarski oblaki točk .......................................................................................................................................................................... 115 Photogrammetric and lidar point clouds .............................................................................................................................................................................. 127 KNJIŽEVNOST – LITERATURE .............................................................................................................................................................................................. 131 KRONIKA – CHRONICLE .......................................................................................................................................................................................................................... 139 ZBOROVANJA – MEETINGS .............................................................................................................................................................................................................. 149 POROČILA – REPORTS ...................................................................................................................................................................................................................................... 165 NAVODILA – INSTRUCTIONS .................................................................................................................................................................................................. 173 naslov 89_1_naslov 82_1.qxd 12.2.2018 10:11 Page 1