PRIMORSKI DNEVNIK AL^n'na plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 30 (8123) TRST, sobota, 5. februarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Leone očitno v zadregi Šele danes imenovanje kandidata za sestavo vlade Zakulisni manevri, da bi likvidirali sedanjo vlado in da bi enobarvna vlada KD izvedla volitve RAZGOVORI 0 OMEJEVANJU STRATEŠKE OBOROŽITVE Pomemben napredek pri pogajanjih S ALT Pogajanja se bodo nadaljevala marca na Finskem RIM, 4. — Predsednik republike Leone se je dopoldne najprej Do*i * Pre£lsednikom senata Fanfanijem nato pa s predsednikom J**l*n«ke zbornice Pertinijem, ki o razgovoru nista hotela ničesar po-««ti, oziroma je Pertini odpravil novinarje z enim stavkom: J" _wanj se govori, bolje je». h. 0 je edina uradna vest danai-,!'Ja dneva. Vsi so pričakovali, da b “o Leone že danes odločil in da dol i P°P°ldne, ali vsaj zvečer, .. novega mandatarja .i iiianuaiai ja ua oc- S3a.v? vlade. Do tega pa ni prišlo, 1*1® Leone očitno v resni zagati, J^a*ere ni prav lahko najti izhoda. j, j strankah vladne večine je po-na zmeda, kot da bi bile na inet°Pisemskem babilonskem stolpu vsakdo govori nekaj povsem dru-Pr!*ri' ® včerajšnjih razgovorih ■ ladsednika republike s predstavni- K‘ strank , -««in so se izvedle razne po-..,°bnosti, ki pričajo o vedno ostrej-a notranjih nasprotjih med vlad- OUJ1U “K-U viau- j,.1 strankami in o majhni možno-Sladif3 bi labko nasprotja iz_ Sbf006 *e zaskrbljen in tega ni tjv *VaJ’ saj je pred njim prespek-nek .razPustitve parlamenta, ki ni ^ KaJ lahkega ter povrh tega bi , ral sprejeti tako važno odloči-takoj potem, ko je bil na ne-V T? primeren način izvoljen, tj *t°bkor pa se bo moral odločila predčasne volitve, pa je Leo-v . nasproti predlogom, da naj bi plitve izvedla enobarvna vlada, Hip ?e uživala podpore parla-L.enta. Zaradi tega je mnenja, da ^ f^oralo priti do volilne vlade, J“i to podporo imela. .Jfveda pa bo skušal predsednik Publike narediti vse, da reši jSuno krizo. Včeraj mu je tajnik čiri ,navedel demokristjanske kan-jj*ate za sestavo vlade in to ista i.ena, kot so jih izbrali že pred dnevi: Rijmor, Andreotti, Ta-J*Ja Spagnolli. Leone ga je pro-eh’ da naj se odločijo samo za da° Jme' In d° sedaj vse kaže, Forlani tega ni mogel napra-i. Včeraj popoldne, zvečer in dopoldne je imel mrzlična ^svetovanja, med katerimi pa ^avega kandidata ni našel. Čujc-se namreč govorice, da Ta-noče prevzeti te nehvaležno n^loge 'n da je pristal na svo-. vključitev v uradni seznam saje« pritiskom stranke in svo-, »a prijatelja Spagnollija za ka-®8a velja ista obrazložitev. , i'anfani je že pred časom po-L^ual, (ja naj ga izključijo iz vseh , ndidatur. Tako ostaneta samo An-in Rumor, ki pa prav tako še kažeta niti najmanjšega navdu-i. Andreotti bi morda sprejel j^idaturo, toda če bi šlo za šti-stransko vlado na osnovi točno „‘0cenega programa. V tej zvezi se n .ri o možnosti predmandata, ko • 1 bi kandidat ugotovil, če bo lah-fer0°n°vil vlado v štirih. Glede re-^ uuduma pa naj bi stvari pustili k 1. PO svoji naravni poti in bi ie do referenduma prišlo, kot So t ^or*ani že predlagal. Seveda jih w variante malo verjetne, ker » demokristjanski partnerji odkri- lika Britanija in Francija. Prva resolucija o Namibiji, katero je predložila Argentina, predvideva, da bo stopil generalni tajnik OZN Kurt Wdldheim v stik z južnoafriško' Vlado ter da se bo ' pri tem poslužil pomoči treh članic varnostnega sveta Argentine. Sudana in Jugoslavije. Waldheim naj prepriča Južno Afriko, da se čim-prej umakne. iz Nambdje, ki jo je vojaško protizakonito zasedla. Generalni tajnik OZN naj nato poroča v roku petih mesecev o rezultatih varnostnemu svetu. Drugo resolucijo so predložili Sudan, Somalija, Gvineja in Jugoslavija in poziva Južno Afriko, da takoj u-makne policijo, vojaške sile in civilno osebje iz jugozahodne Afrike. Na dnevnem redu zasedanja varnostnega sveta OZN so še nadalje resolucije, o perečih afriških vpra- šanjih, ki bi jih morali po programu danes odobriti, vendar pa je zelo možno, da se bo delo zavleklo pozno v noč, tako da bodo simbolično ustavili uro v afriški palači v Adis Abebi. Že sprejeti resoluciji predstavljata nedvomno pomemben uspeh afriških držav, ki so poleg tega dosegle svoje težnje, ki so jih imele s tem zasedanjem. Prvikrat v zgodovini OZN je bila Afrika s svojimi problemi v ospredju poglobljenih razprav. Zvečer je varnostni svet glasoval še o dveh resolucijah: o Rodeziji, za katero je Velika Britanija postavila veto in o apartheidu, ki je bil odobren. Za resolucijo o apartheidu v Južni Afriki pa je glasovalo 10 članov, pet pa se jih je vzdržalo. Ta resolucija obsoja Južno Afriko, ker vodi rasistično politiko in krši načela OZN ter zahteva od južno-afriške vlade, da izpusti vse osebe, ki so jih zaprli ali internirali v zvezi s politiko apartheida. DUNAJ, 4. — V skupnem sovjet sko-ameriškem poročilu o zasedanju SALT o omejevanju strateške oborožitve ie rečeno, da so zaključili sedanji krog posvetovanj, ki se bodo nadaljevala 28. marca v Helsinkih. Poleg tega je rečeno, da so razpravljali o omejevanju o-brambnih raketnih sistemov in tudi o nekaterih ukrepih za omejitev ofenzivnega orožja. Nadalje je bilo v sporočilu rečeno, da so o nekaterih vprašaniib dosegli napredek. Poročilo se sklicuje na sporazum med vladama ZDA in ZSSR z dne 20. maja 1971, ko so se dogovorih za nadaljnjo razpravo o omejitvi strateške oborožitve. Ameriški predstavnik veleposlanik Smith je danes izjavil, da so dosegli pomemben napredek za omejitev strateške oborožitve. Takoj po seji je ob 11. uri sprejel obe delegaciji predsednik avstrijske republike Jonas. Tokratni krog pogajanj se je pričel na Duna^i 15. novembra 1971. Tri zasedanja pa so bila že prej v Helsinkih. Opazovalci pravijo, da se prvikrat govori v uradnem poročilu o začasnem sporazum in podčrtujejo optimizem obeh delegacij, da bo možno sporazum izdelati do maja. Predvsem gre za dokončen sporazum o strateškem obrambnem orožju in torej o raketnih sistemih z atomskimi konicami, ki naj v zraku prestrežejo in uničijo napadalne balistične rakete. Težji pa je sporazum glede napadalnega orožja. Očitno pa obe dve delegaciji čakata na navodila Kremlja in Bele hiše in pričakujejo, da bodo sporazum podpisali no obisku Nixona v Kitajski in v SZ. Sestanek Rogers-Dobrinin WASHINGTON, 4. - Zunanji minister Rogers je imel danes pogovor s sovjetski veleposlanikom v Washingtonu Dobritiinom. Kot je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo, sta Rogers in Dobrinin govorila o mednarodnem položaju v zvezi s prihodnjim obiskom Nixo-na v Moskvi. Sestanek je bil na željo ameriškega zunanjega ministra. Sovjetski veleposlanik se je pravkar vrnil iz Moskve, kjer je bil na posvetovanju. PO OBISKU IN POGOVORIH V MAKEDONIJI Džemal Bijedic in Stane Dolanc sprejela študijsko delegacijo italijanske KD Italijanski gostje so se pogovarjali tudi na zunanjem ministrstvu, kjer jih je sprejel podtajnik Jakše Petrič RIM, 4. — Zunanji minister Moro je danes sprejel jugoslovanskega veleposlanika Miša Pavičeviča. NA PREDVEČER MNOŽIČNEGA PROTESTNEGA POHODA V NEWRYJU zavračajo. Zaradi tega so vsi ti ^Hevri nrv >?nni imri/ifnncfi IlCmO. EN. bi riehfVri po vsci verjetnosti usme-k; ,: da se sestavi volilna vlada. g - uživala podporo parlamenta. absrLr0^ ie te manevre danes ostro knii ‘A 411 Pravi, da prihaja do za-Ln'h poskusov, kako bi naredili s0ei r V?° v°ldno vlado. Načelnik daT -lStične skupine poslancev na-ke 3Vie, da so predsedniku republi-vz povedali, da je za socialiste izb' ?a resen razkol desničarska O in poskusi razpustitve parla-brez predhodnega sporazuma. °dne volitve bodo lahko tudi nvri,0st- toda v takšnem primeru a sopodpisati dekret o volitvah vig^ja vlada in ne enobarvna se je sestala direkcija PRI, t,,, ,kateri je La Malfa ugotovil, Vitv3e vedno manj možnosti obno-kve s°delovanja med strankami stv„ Sredine. Zaradi tega se je vod-astn .stranke potrdilo dosedanjo litv^tev stranke k predhodnim votli!? Sedanju PSIUP je danes pui estnik tajnika Gatto govoril o °sti utrditve enotnosti levice, te preprečijo reacioname name-g0'v Afjnik stranke Valori pa je ro 0 organizacijskih vprašanjih. Dublin zagotavlja finančno pomoč katoliški skupnosti v Severni Irski Premier Lynch zagrozil, da bo Irska prisiljena ponovno preučiti vprašanje Ulstra, če bo zahod ostal gluh - Nastopi angleške vojske LONDON, 4. - V angleških vladnih krogih vlada v tem trenutku precejšnja negotovost glede razvoja dogodkov v prihodnjih 36 urah Severnem Irskem. Angleška vlada je še vedno trdno odločena, da bo s silo zatrla «pohod» v Newryju. V ta namen je poslala v to mestece, ki leži na meji Ulstra in Irske močne vojaške okrepitve. Angleški vojaki preiskujejo hiše, da bi odkrili morebitne zaloge orožja in skupine diverzantov organizacije IRA. Med drugim pre- gledujejo tudi torbice otrok, ki gredo v šolo. Na drugi strani pa so organizatorji «pohoda», se pravi voditelji Združenja za državljanske pravice prav tako trdno odločeni, da bo do «pohoda» prišlo. Trdijo sicer, da bo ta pohod miroljuben in da bi utegnilo priti do spopadov le v primeru nepremišljenih pobud angleške vojske. V resnici pa je verjetno položaj zelo bolj zapleten, ker sami organizatorji pohoda ne morejo kontrolirati vseh političnih komponent, Uspešno zasedanje varnostnega sveta o Afriki C* ABEBA, 4. — Varnostni o DJe danes pričel z glasovanjem bili ''t1 osnutkih resolucij, ki so $e . včeraj predloženi. Zasedanje k(vr ,e Pričelo s triurno zamudo. s? se nadaljevali zakulisni raz-p, r5 med 15 delegacijami. č0s3 Pomemben rezultat je bil ,n> ko je svet z veliko ve- biibi' °dobril t*ve resoluc'ii 0 ^a" in to prvo s 14 glasovi, ko 13 3ska ni glasovala iri drugo s "‘asovi, ko sta se vzdržali Ve- R1M, 4. — Danes ponoči je v rimski bolnišnici »San Vinccnzo* izbruhnili močan požar, ki je povzročil veliko preplaha med bolniki. Starejši bolnik je umrl, ko se je skušal rešiti, ker ga je zadela srčna kap, ne- kaj drugih oseb pa se je poškodovalo, ko so se skušale rešiti pred ognjem. Stanje je bilo še bolj tragično zaradi stavke osebja Rdečega križa. Zato so imeli gasilci tudi veliko opravka s prevažanjem bolnikov v druge mestne bolnišnice. Požar je izbruhnil v čakalnici bolnišnice verjetno zaradi kratkega stika. Na sliki: gasilec med ruševinami v čakalnici klinike ki danes nastopajo na Severnem Irskem. Med te spada brez dvoma organizacija ERA (Irska republikanska armada), ki izvaja svojo lastno politiko, ki občasno pride navzkriž tudi s politiko u-radne irske vlade v Dublinu. Prav to se je zgodilo včeraj, ko je irski premier Lynch precej ostro napadel organizacijo IRA. Angleška vlada Je skušala preprečiti pohod v Newryju s tem, da je zaprosila za posredovanje samega irskega premiera in poleg tega še dva pomembna katoliška voditelja, to je kardinala Comvaja ter kardinala Heenana. Zdi se, da ta pobuda ni žela pomembnega uspeha. Danes se je zvedelo, da je vlada irske republike sklenila, da bo posredovala izdatno gospodarsko pomoč katoliški manjšini v Ulstru, da bi si ta priborila «svobodo». Sklep Je sporočil «Dailu» (irskemu parlamentu) minister za finance George Colley. Minister je izjavil, da bodo pomoč razdeljevali sporazumno z opozicijskimi poslanci v ulstrskem parlamentu, to je s poslanci, ki nasprotujejo unionistični vladi Bryana Faulknerja, ki so že pred časom zapustili belfaški parlament znak protesta proti tamkajšnji vladni politiki. Minister Collev je še pristavil, da upa, da bodo tudi druge vlade sledile temu zgledu. Ta namen se verjetno nanaša na izjavo, ki Jo Je malo prej podal premier Lynch na tiskovni konferenci, na kateri Je omenil možnost, da bo irska republika prosila za pomoč »komunistične države», če bi Zahod dokazal svojo brezbrižnost do severnoirskega problema. Lynch je sicer zatrdil, da v tej smeri ni napravil še nobenega koraka, poudaril pa je, da bo morala Irska, v primeru odklonilnega zahodnega stališča, proučiti celotno vprašanje. V Londonu niso sicer preveč zaskrbljeni zaradi teh izjav irskega premiera, vendar pa je občutiti, da vlada določena negotovost. V tem trenutku irski zunanji minister Hil-lery potuje po Severni Ameriki, kjer se Je že sestal z ameriškim zunanjim ministrom Rogersom, v kratkem bo obiskal Kanado in potem še Francijo. Rogers, ki se ni hotel zameriti ne Irski in ne Angliji, je izjavil, da ne more posredovati pri sporu. Irski zunanji minister pa Je poudaril, da se je obrnil na ameriško vlado v upanju, da bi ta posredovala pri angleških oblasteh, da ne bi stopnjevale sovražnosti do severnoirskega prebivalstva katoliškega porekla. Ne zdi se, da bi utegnilo priti v kratkem do pravcatega diplomatskega razdora med Irsko in Anglijo. Vseeno pa je treba upoštevati dejstvo, da nobena od prizadetih strank ne sme preveč napenjati loka. Irci imajo moralno dolžnost, da podpirajo svoje ljudi na Severnem Irskem, Angleži pa se morajo zavedati, da ne bodo mogli večno podpirati «svoje» protestantske manjšine, ki ima dejansko gospodarsko, politično in socialno oblast na Severnem Irskem. Dogodki, ki jih predvidevajo za I nedeljo, skrbijo angleško vlado. Sam premier Heat je povabil v London ulstrskega premiera Faulknerja na sejo, katere so se udeležili angleški obrambni minister Maudling, zunanji minister Home in drugi. Kaj so sklenili na tej seji, se še ne ve. Gotovo pa je, da Je minister Maudling na neki zasebni seji konservativnih članov angleškega parlamenta izjavil, da je Ulster sestavni del Združenega kraljestva, in da vprašanje Severne Irske zadeva izključno Anglijo. Na koncu še nekaj skopih, skorajda brzojavnih vesti. V irski republiki je več kot tisoč demonstrantov napadlo urade angleških železnic. Demonstranti so lučali zažigal-ne bombe ter hudo poškodovali poslopje. V Belfastu je bil hudo ranjen neki angleški vojak, ko je skušal odstraniti eskplozivni naboj. V bližini Middletovvna, kakih 16 km od Newryja je neko angleško o-klopno vozilo zavozilo na mino: trije vojaki so bili ranjeni. V Belfastu so angleški vojaki ranili in zajeli štiri gverilce IRA. Do spopadov z angleškimi vojaškimi enota- (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 4. - Študijsko delegacijo italijanske demokristjanske stranke, ki je gost Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo, so danes v Beogradu ločeno sprejeli predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, namestnik tajnika za zunanje zadeve Jakše Petrič in tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. V razgovoru članov delegacije demokristjanske stranke s predsednikom zveznega izvršnega sveta Džema-lom Bijedičem, ki je delegacijo sprejel dopoldne, so v enournem razgovoru izmenjali misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o evropskih vprašanjih. Gosti iz Italije so pri tem posebno poudarili pomen neodvisne politike Jugoslavije. Obojestransko je bilo poudarjeno, da so podobna srečanja pozitivni prispevek k nadaljnjemu sodelovanju med obema državama in poglabljanju medsebojnega spoznavanja. Na koncu razgovorov so se člani italijanske demokristjanske stranke zahvalili predsedniku zveznega izvršnega sveta za gostoljubnost, ki so jo deležni v Jugoslaviji. Razgovor delegacije demokrist-ianske stranke z namestnikom zveznega tajništva za zunanje zadeve Jakšetom Petričem, ki je delegacijo sprejel po razgovoru s predsednikom zveznega izvršnega sveta, se je nanašal predvsem na medsebojne odnose med obema državama in na mednarodna vprašanja obojestranskega interesa. Razgovora se je udeležil tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Macotta. Popoldne je študijsko delegacijo italijanske KD sprejel tainik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. V razgovoru, ki se ga je udeležil tudi načelnik oddelka za mednarodne odnose in stike predsedstva ZKJ Ignac Golob, so se gostje iz Italije' zanimali za načela delovanja Zveze komunistov Jugoslavije, njeno vlogo v družbenopolitičnem sistemu Jugoslavije in na gledanje ZK na aktualna mednarodna vprašanja. B. B. livo, zatem z Buffolinijem. Pajetto in drugimi visokimi partijskimi funkcionarji. V razgovorih so obravnavali vprašanja odnosov med obema partijama, izmenjali misli o integracijskih procesih v Evropi, o sodelovanju in varnostni v Evropi in drugih vprašanjih, ki zanimajo obe partiji. Uspela operacija Vesne Vulovič PRAGA, 4. — Težko poškodovana stevardesa ponesrečenega jugoslovanskega letala Vesna Vulovič, ki je bila včeraj popoldne prepeljana iz bolnišnice v Češki Kamenici na nevrokirurško kliniko vojaške medicinske akademije v Prago, je bila sinoči operirana. Skupina zdravnikov - specialistov na kliniki prof. dr. Kunca se je odločila za operacijo poškodovane hrbtenice, ker so ugotovili, da prelomljeno hrbtenično vretence pritiska na hrbtenični mozeg Operacija, ki ie trajala od 20 do 22 ure, je bila uspešna. Vesna Vulovič je takoj po operaciji prišla k zavesti. Prof. dr. Kunc je danes dopoldne po pregle- Delegacija ZKJ pri Longu RIM, 4. — Delegacija ZKJ, v kateri sta člana predsedstva Veljko Vlahovič in Dimče Belovski in višji sodelavec Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo Njegoslav Petrovič, se je danes razgovarjala z generalnim tajnikom KP Italije Luigijem Longom. Sinoči se je delegacija razgovarjala z namestnikom generalnega tajnika Enricom Berlinguerom. Med dosedanjim bivanjem v Rimu se je delegacija ZKJ razgovarjala tudi z drugimi visokimi funkcionarji KP Italije, med drugim s članom direkcije Giorgiom Amen-dolo, članom CK Sereiom Segreiem. Eugeniom Pegiom; s funkcionarji od delka za zunanjo politiko CK KPI mi je prišlo tudi v Londonderryju. Rodolfom Mecchinijem Angelom O- du bolnice in podatkov o njenem stanju izjavil, da ne bo potrebna druga operacija temveč samo skrbno zdravljenje. Dr. Kunc je posebno poudaril, da je Vesni predvsem potreben mir in počitek Prof. dr. Kunc in njegovi asistenti menijo, da so velike možnosti, da bo Vesna popolnoma ozdrave'a Jugoslovani zaposleni v Pragi, skupno z jugoslovanskim veleposlanikom Ljubomirom Babičem, so so danes na praškem letališču poslovili od posmrtnih ostankov 21 jugoslovanskih potnikov in članov posadke ponesrečenega letala, ki so bili s posebnim letatom JAT prepeljani v domovino. Na žalni slovesnosti so bili tudi češkoslovaški minister za promet inž Štefan Šutka in druge češkoslovaške osebnosti, zvezni tajnik za promet Jugoslavije Blagoje Popov, zastopniki zvezne uprave za civilno letalstvo Jugoslavije in jugoslovanskega Aero-transporta. KALKUTA, 4. — Predstavnik indijske vlade je tukaj izjavil, da se je že 6.800.000 vzhodno bengalskih beguncev vrnilo v domovino in da je sedaj v Indiji še 3 milijone beguncev. ................................ SADAT PRISPEL NA BRIONE Prvi pogo vor s Titom Sovjetska pomot Egiptu Uradno sporočilo o Sadatovem obisku v Moskvi BEOGRAD, 4. Predsednik Arab- izraela, ki jo ZDA vojaško in fl-ske republike Egipta El Sadat je I nančno podpirajo, ter izraelske po-v spremstvu zunanjega ministra litike, da bi si dokončno pridrža- spremstvu zunanjega dr. Mohameda Murada Ghaleba in drugih osebnosti danes popoldne prispel z letalom iz Moskve v Pulj. Na letališču ga je v imenu predsednika republike, ki zaradi rahlega prehlada ni mogel osebno pozdraviti, sprejel član sveta federacije Edvard Kardelj. Navzoči so bili tudi zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in druge visoke jugoslovanske osebnosti in zastopniki mesta Pulja. Visokega gosta so na poti od letališča do pristanišča v Pulju, od koder je El Sadat odpotoval na Brione, toplo pozdravili številni meščani Pulja. Popoldne ob 18. uri so se na Brionih pričeli razgovori med Titom in El Sadatom o aktualnih mednarodnin vprašanjih in drugih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. V razgovorih, ki se bodo nadaljevali jutri dopoldne, je sodeloval tudi član sveta federacije Edvard Kardelj. Po odhodu El Sadata iz Moskve je bilo objavljeno uradno sporočilo o pogovorih, v katerem se omenja nevaren položaj, ki je nastal na Bližnjem vzhodu zaradi izzivalne in napadalne politike I- .................... Deset zahodnih držav uradno priznalo Svobodno Bengalijo Med njimi sta tudi Velika Britanija in Zahodna Nemčija LONDON, 4. — Veliko število zahodnoevropskih držav je danes uradno priznalo Svobodno Bengalijo. Nova azijska država postaja stvarnost, ki jo ne bodo mogle več ignorirati še preostale države. Priznanje Svobodne Bengalije in navezovanje diplomatskih stikov z njo bo omogočilo novi bengalski državi, da bo lahko kmalu zaprosila za vstop v združene narode. Svobodno Bengalijo so danes priznale: Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Danska, Finska, Norveška, švedska, Islandija, Irska republika, Avstrija in Izrael. Predstavnik luksemburškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da bodo Belgija, Nizozemska in Luksemburg uradno priznale Svobodno Bengalijo v prihodnjih dneh. V britanski poslanski zbornici je priznanje Svobodne Bengalije sporočil zunanji minister Douglas Home. Dejal je, da je Velika Britanija »priznala stvarnost, ki je nastala iz dogodkov v zadnjih mesecih na indijski podcelini*. Izrazil je željo, da bito priznanje omogočilo obnovitev prijateljskega sodelovanja med vsemi državami tega področja. Home je sporočil, da bo prihodnji teden odpotoval v Indijo na pogovore s tamkajšnjo vlado in da bo morda obiskal Pakistan, ko se bo vračal iz dolgega potovanja na Daljnem vzhodu. Ob priznanju Svobodne Bengalije i il i •_______ co, v kateri poudarja koristnost tega koraka britanske vlade in pravi, da bo London storil vse za dosego miru in dobrih odnosov med vsemi državami na indijski podcelini. V Daki pa je predsednik vlade Rahman danes izjavil, da bo njegova država sprejela vse ukrepe, da postane član Commonvvealtha. Rahman se je v odgovoru Heathu zahvalil za priznanje in hkrati poudaril, da bo Svobodna Bengalija storila vse za čimprejšnjo obnovitev diplomatskih odnosov z britansko vlado. Nesreča jugoslovanskega vojaškega helikopterja Pri nesreči je izgubil življenje general Radoje Ljubičič BEOGRAD. 4. — V nesreči vojaškega helikopterja, ki je včeraj popoldne padel v morje blizu otoka Brača, sta izgubila življenje generalni podpolkovnik narodni heroj Radoje Ljubičič, poveljnik zagrebškega letalskega korpusa in mehanik Miodrag Len tič. Pilot helikopterja kapetan Sreten Janjič, ki mu je z generalnim podpolkovnikom Ljubičičem uspelo pripluti do obale, .je na zdravljenju v splitski bol- Lentič potopil skupno s helikopterjem. Posmrtni ostanki ponesrečenega generalnega podpolkovnika Lju-bičiča so bili danes popoldne prepeljani v Beograd, kjer ga bodo pokopali. Ponesrečeni helikopter je bil na službeni poti od Splita v Mostar. nišnici. Generalni podpolkovnik Lju-je britanski premier Heath poslal bičič je umrl zaradi poškodb v bol-šejku Mudžiburju Rahmanu poslani- nišnici, medtem ko se ie mehanik Ameriški senat odobril pomoč tujini NEW YORK, 4. - Tukaj so sporočili, da Je ameriški senat danes odobril nakazilo tri milijarde dolarjev za pomoč tujini in posebni izdatek 75 milijonov dolarjev za pomoč prebivalstvu Svobodne Bengalije. Ta zakon, ki določa pomoč tujini, za finančno leto 1. Julij 1971-30. junij 1972, je bil sprejet s 45 glasovi. 23 senatorjev Je glasovalo proti. O zakonu bo sedal morala razpravljati predstavniška zbornica. Načrt Noxonove uprave za pomoč tujini za to finančno leto je senat preteklo jesen zavrnil, ko je bila Formoza izključena lz združenih narodov. Zakon, ki ga Je senat danes sprejel, predvideva 40 odstotkov manj izdatkov za pomoč tujini, kot ga Je predvidevala Nixonova uprava v proračunu pred letom dni. Od določene pomoči tujini, odpade 350 milijonov za vojaško pomoč in 400 milijonov za vojaška posojila. la zasedeno arabsko ozemlje. Sporočilo nadaljuje, da Izrael popolnoma ignorira resolucije združenih narodov in poudarja, da sta Sovjetska zveza in Egipt vzela ponovno v poštev sprejetje ukrepov, da se zagotovijo zakonite pravice in koristi arabskega prebivalstva. V ta namen bo Sovjetska zveza še naprej pomagala Egiptu zlasti na področju utrjevanja njegovih obrambnih sposobnosti. Sovjetska zveza in Egipt sta v tej zvezi sprejela številne konkretne ukrepe. Glede posredovanja veleposlanika Jarringa, uradno sporočilo poudarja, da se morajo pogajanja takoj obnoviti v skladu z resolucijo varnostnega sveta od novembra 1967 in resolucijo glavne skupščine OZN od decembra 1971. Sporočilo dodaja, da mora biti namen Jarringovega posredovanja doseči »pravičen in trajen mir, umik vseh izraelskih čet iz zasedenega arabskega ozemlja* in jamstvo, da «bodo zagotovljene pravice vsem državam in narodom na tem področju*. Uradno sporočilo o pogovorih ▼ Moskvi zaključuje s poveličevanjem prijateljstva med Sovjetsko zvezo in Egiptom in naglaša, da so bili pogovori v Moskvi v ozračju zaupanja, popolnega razumevanja in medsebojnega prijateljstva. Sporočilo poudarja veljavnost pogodbe med Moskvo in Kairom iz preteklega maja in podčrtuje, da morajo »vse države, ki ljubijo mir, podpreti napore Egipta za osvoboditev arabske zemlje, ki so jo zasedli Izraelci*. V intervjuju izraelski televiziji Je predsednica izraelske vlade ',olda Meir izjavila, »da Rusi nameravajo omehčati Sadatovo stališče, vsaj do obiska v Moskvi ameriškega predsednika Nixona». Pri tem je dodala, da Je Sadatov obisk v Moskvi gotovo okrepil »odnose med Sovjetsko zvezo in Egiptom*. Da bi pomirila zaskrbljenost zraelske-ga prebivalstva za Sadatov obisk v Moskvi, Je Meirova izjavila, da če se bodo kmalu začela pogajanja, bo leto 1972, leto pogajanj. Hkrati pa Je poudarila, da mora biti izraelski narod vedno pripravljen na obnovitev ognja. Glede možnosti, da se doseže delni sporazum za odprtje Sueškega prekopa, Je Golda Meir dejala, da Izrael ne bo nikoli dovolil, da bi egiptovske čete prekoračile prekop. »Bilo bi nesmiselno — je dodala — da bi Izrael omogočil Egiptu, da doseže to, kar ni v stanju doseči s silo.* Golda Meir je nato poudarila, da Izrael ni podpisal nobene politične obveznosti z ZDA glede bodočih morebitnih pogajanj z E-giptom za odprtje Sueškega prekopa. RIM, 4. — Danes sta odpotovali v Innsbruck delegaciji PSDI, katero vodi Saragat, in PSI. katero vodi De Martino, na zasedanje socialističnih in socialdemokrat, strank Nemčije. Avstrije, Švice in Italije, ki bo 5. in 6. februarja. DRUGI DAN 5. POKRAJINSKEGA KONGRESA KPI OSREDNJA TOČKA MNOGIH POSEGOV PRISOTNOST IN DELO SLOVENCEV Delegati obravnavali vprašanja konzult, sindikalne enotnosti, šole, zdravstva in podobno - Toplo sprejeti predstavniki tovarne «Vetrobe!» Na sedežu tržaške federacije se Je sinodi nadaljeval 5. pokrajinski kongres KPI. Drugi dan kongresa je bil v celoti posvečen posegam in govorom delegatov raznih sekcij. Razprave se je udeležilo šestnajst delegatov, ki so se dotaknili najrazličnejših vprašanj, ki se tičejo četrti ali vasi, v kateri živijo, Trsta in dežele. Mnogi delegati so se v svojih posegih opirali na včerajšnje daljše poročilo ali analizo tajnika Cuf-fara, še posebno na tisti del analize, ki je zadevala prisotnost slovenske etnične skupine v Trstu. Tako slovenski kot italijanski delegati so poudarjali, da so vprašanja Slovencev v Italiji tesno povezana z delavskim gibanjem, s študentovskim gibanjem in z vso demokratično javnostjo, ki teži za reformami in napredkom. Mnogi so ponovili izjave tajnika Cuffa-ra v zvezi z nujnostjo po enotnem, skupnem boju naprednih Italijanov in Slovencev, ki se borijo za isti cilj, za enakopravnost, svobodo, konec diskriminacij, delo, za novo vsebino šole in kulture. Slovenski delegati so govorili v slovenščini in so se njihovi govori nato prevajali. Predstavnica openske sekcije Živa Gruden je govorila o diskriminaciji, katere so žrtve razne slovenske organizacije in ustanove, prosvetna in športna društva. Omenila je gospodarsko vprašanje manjšine in omejene možnosti zaposlitve, ki jih imajo slovenski itelektualci v Trstu, študent Pa-nizzon se je omejil na vprašanje šole in njenih pomanjkljivosti, ki »o lastne vsem šolam v Italiji. Tudi on se je dotaknil Slovencev, ki zahajajo v »italijansko šolo s slovenskim učnim jezikom*. Če šolski ustroj v Italiji ne ustreza Italijanom, kaj še manjšini. Med ostalimi posegi, ki so bili vsekakor zanimivi, saj so obravnavali — kot smo že omenili — najrazličnejša vprašanja, od vprašanja vloge ženske v modemi družbi do vprašanja upokojencev, od vloge sindikatov do važnosti, ki jo ima za mladino pravilno usmerjena športna dejavnost, in še o zapostavljenih zdravstvenih vprašanjih in o konzultah, bi se ustavili še pri posegu tajnika ZKMI Polija in dolinskega odbornika za šolstvo Edvina Švaba. Mladinski tajnik Poli je seveda govoril o mladini, dijaški, študentovski in delavski, ki je najbolj - izpostavljena vsakovrstnim psihološkim pritiskom in iznakaženosti prej v šoli, nato na delovnem mestu in še v vojski. Dosti je govoril o nepravilnem odnosu med šolo in družino, ob zaključku pa je nakazal, kakšne naj bi bile možnosti za pravilen razvoj mladine v sodobni napredni družbi. Švab se je v svojem govoru omejil na vprašanja Slovencev. Poudaril je važnost dela, ki ga je partija opravila v korist etnične manjšine, dodal pa je, da je še mnogo pravic, ki niso bile dosežene in za katere se morajo boriti vsi demokratični Slovenci, še posebej slovenski komunisti. »KPI mora postati še bolj kot doslej tista nenadomestljiva oporna sila, ki bo omogočila povezavo med politično in ideološko neenotnimi Slovenci za rešitve narodnostnega značaja. Treba bo v še večjo bitko za enotnost med Prispevajte za dijaško srnini! Slovenci, istočasno pa je neizbežno sodelovanje vseh Slovencev z italijanskimi demokratičnimi silami.* Svoj poseg je zaključil z nekaterimi konkretnimi predlogi. Razpravo je zaključil predsednik organizacije ANPPIA Postogna, ki je govoril o skupnem boju Slovencev in Italijanov za osvoboditev in o nujnosti skupnega boja proti sedanjim prevratniškim poskusom skrajne desnice. V dvorani je bil sinoči navzoč član osrednjega tajništva KPI poslanec Galluzzi. S posebnim zadovoljstvom so navzoči pozdravili predstavnike tovarne »Vetrobel*, ki so se zahvalili za pomoč in izraze solidarnosti, katerih so bili deležni s strani raznih organov in sekcij KPI ter nekaterih drugih strank in organizacij. »Poskus samoupravljanja — če ga smemo tako imenovati,* je dejal uslužbenec steklarne Di Biagio. »je preveril našo zrelost. Naš boj je slonel na načelih republiške ustave in prav zaradi tega smo tudi prosili za pomoč vse demokrate proti gospodarski desnici.* Kongres se nadaljuje danes ob 9. uri. Zvečer bosta izvoljena federalni odbor in kontrolna komisija ter delegati za državni kongres partije. Kongres se bo zaključil v nedeljo zjutraj z javnim zborovanjem poslanca Galluzzija v kinodvorani Grattacielo. Izigravanje! Včeraj bi morali biti objavljeni seznami volilnih upravičencev za prve volitve upravnega sveta kmečke bolniške blagajne, če bi bile volitve, kot je kazalo, S. marca. Razširile pa so se vesti, da so volitve odložene za nedoločen čas. Ne ve se še, zakaj in kako in pod čigavim pritiskom, kar pa lahko domnevamo. Izigravanje je očitno. Ne samo očitno, pač pa tudi žaljivo in nesramno. Mar živijo in delajo kmetje na Tržaškem v kakšni afriški koloniji? Ali jih na višjem mestu, kjer se o tem odloča, štejejo za popolnoma nesposobne, da bi lahko izvolili svoje predstavnike in vodili svojo bolniško blagamo, kot velia to že dosti let za vse pokrajine v Italiji, razen Tržaške? Proti takemu ravnanju odločno protestiramo. Po zasedbi redno delo v «Vetrobelu» Po sporazumu, ki so ga v četrtek zvečer dosegli predstavniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL-CCdL s predstavniki ravnateljstva tovarne Vetrobel, je delo v podjetju spet steklo z normalnim ritmom. Delavci so začeli z rednim delom včeraj ob 6. uri. Kar zadeva sporazum, ki so ga dosegli s posredovanjem prefekta dr. Abbrescie, je najbolj pozitivno dejstvo, da je vodstvo podjetja preklicalo vsa odpustna pisma, ki jih je v prejšnjih tednih poslalo 145 delavcem, ki bi morali biti odpuščeni. Odpustov torej ne bo. Delavci, ki pa hočejo prostovoljno zapustiti tovarno, bodo prejeli poleg vsega, kar jim pritiče po zakonu, tudi sedemmesečno plačo. Rok za predstavitev prošenj zapade 18. februarja, ko se bodo sindikalni predstavniki delavcev in delodajalci zopet sestali, da bi proučili nastali položaj. Podjetje bo med drugim v teku 1973 tudi obnovilo peči, kar bi moralo storiti pravzaprav že leta 1969, kot je to bilo prvotno v načrtu. Amortizacijski stroški so bili že zdavnaj kriti, saj Vetrobel nima težav s plasiranjem svojih proizvodov na razna tržišča, še celo ne more ustreči vsem popraše-vanjem in zato mora v določenih obdobjih celo uvažati steklo iz drugih držav. Tudi to je argument, ki so se ga poslužili sindikalni predstavniki delavcev, da bi utemeljili neupravičenost odpustov tako visokokvalificiranih delavcev, kot so tisti, ki delajo v oddelku, ki ga hoče ravnateljstvo Vetrobela likvidirati. nillfiiiilllillllilliuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMniiiinilliiiiiiilliillllliliiilillililltililllliillliililllliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii TOVORNO POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH Domačine pravočasno seznaniti s podrobnostmi bodoče gradnje Za prvo tranšo del na razpolago 1.400 milijonov lir Številna ugibanja še vedno brez tehtnega odgovora Deželni odbor, ki je včeraj zasedal pod vodstvom predsednika dr. Berzantija, je sprejel predlog odbornika za industrijo in trgovino Dulcija ter nakazal nadaljnjih 500 milijonov lir za gradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih. Kakor znano, je dežela konec leta 1970 že nakazala konzorciju za gradnjo postajališča prvi prispevek v višini 500 milijonov lir. Z milijardo lir. ki io ic dala na razpolago deželna uprava in s 390 milijoni, ki jih je nakazal generalni vladni komisariat za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ima konzorcij na , razpolago vsa finančna sredstva, potrebna za uresničitev prva tranše del. Pričakovati je. da bo konzorcij, ki mu kakor znano načeluje predsednik pokrajinske uprave Zanetti. začel sedai. odkupovati potrebno zemlio pri Fernetičih. Kolikor nam je znano so ustrpzna pogajanja z nekaterimi lastniki že v teku Tržaška in repeotabrska občina sta že vnesli bodoče postajališče v u-strezna splošna regulacijska načr ta. prva s sklepom z dne 7. maja 1971, druga s sklepom z dne 11. junija istega leta. Znano ie tu di. da postajališče ne bo zaseglo zemlje na področjih, ki tih ie zakon štev. 442 z dne 1. junija 1971 vinkuliral za »kraške rezervate* in da je državno podjetje za ceste ANAS z noto štev. 777 z dne 8. septembra 1970 že izreklo svoj pristanek na sn'ošen načrt za posta-jal'šče V okviru prve tranše namerava konzorcij opraviti naslednja dela: 1. odkupiti 390.000 kv. m zemlje (za celotno postajališče potrebuje- MuiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiniiititii|i|iii NA VČERAJŠNJI SEJI Deželni odbor potrdil blagovne spiske za trgovce Gre za 14 spiskov, med katerimi se zadnji nanaša na drogerijsko blago — Nova ureditev trgovinskih dejavnosti kmalu pravomočna Deželni odbor je včeraj odobril 14 blagovnih spiskov, ki jih predvideva državni zakon štev. 426 z dne 11. junija 1971 (zakon o trgovini) in deželni zakon štev. 56 istega leta. Blagovni spiski bodo postali pravomočrh ko bo dr. Berzanti podpisal ustrezne odloke in ko bo nova norma objavljena v uradnem vestniku. Pričakujejo, da bodo odloki objavljeni že v prvi polovici tega meseca, za pravnomočje pa je potrebna tudi objava izvršnega odloka k državnemu zakonu o trgovini v uradnem listu italijanske republike. Objavo pričakujejo iz dneva v dan, saj je ministrstvo za industrijo in trgovino neuradno že dostavil pravilnik prefekturam, komisariatom, trgovinskim zbornicam In stanovskim organizacijam. Medtem je predsednik Berzanti že podpisal odloke, na podlagi katerih bodo ustanovili pokrajinske komisije za vodenje uradnih spiskov trgovcev. Komisije, ki jim bodo načelovali predsedniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, bodo sestavljali p»red-stavniki stanovanskih organizacij in potrošniških zadrug. Kakor smo že omenili, bo vsaka trgovina lahko prodajala vse blagovne vrste, ki jih bo obsegal spisek (ali pa tudi več spiskov), za katerega bo imela ustrezno dovoljenje. Spiski, veljavni v naši deželi, se ne bodo razlikovali od spiskov v ostali Italiji. Prehrana bo zajeta med »blago široke in splošne potrošnje*, štirinajsti spisek pa bo obsegal drogerijske izdelke. Nova ureditev trgovine zadeva v Furlaniji - Julijski krajini približno 33 tisoč trgovcev, od tega 4.600 kramarjev. Na Tržaškem je približno 7.400 trgovin, od tega 1.000 kramarskih stojnic, na Videmskem 13.000 trgovin in 2.150 kramarjev, na Goriškem 3.600 trgovin in 600 kramarjev in na Pordenonskem 4.900 trgovin in 850 kramarjev. Priprave KD za občinske volitve Krščanska demokracija pripravlja nov program za prihodnje občinske volitve. Na delu so že razne komisije, ki bodo začrtale smernice stranke, upoštevajoč tisto, kar Je občinska uprava do sedaj uresničila. Komisije sestavljajo sekcijsld voditelji, člani občinskega sveta, predstavniki KD v rajonskih konzultah ter razni izvedenci in javni delavci. V našem pristanišču so natovorili na indijsko ladjo «Yaladutrita» dvajset tovornjakov, ki jih je Mednarodni rdeči križ poslal kot pomoč Svobodni Bengaliji. Ladja, ki bo pristala čez 45 dni v pristanišču v Kalkuti, je odplula iz Trsta sinoči. jo 526.000 kv. m, od tega 400.000 za sam avtooort. 100.000 za dovozne in odvozne ceste in 20 000 kv m za železniški tir. ki bo povezoval postajališče s postaje na Opčinah) : 2. razširiti sedanjo državno cesto štev. 58 (Opčine - Fernetiči) s sedanjih 7 na 18 metrov, in sicer vzdolž prve tranše del do mejnega prehoda (pozneje bodo razširili cesto tudi v smeri proti Opčinam, in sicer do km 8,0, to je v skupni dolžini 1,52 km od meje; 3. urediti obsežno parkirišče v bližini mejnega prehoda (na desni strani ceste, gledano proti Opčinam). Gre za zemljišče med cesto, ki pelje na Repentabor. m mejo. Tu nameravajo zavzeti kakih 50.000 kv. metrov površine in urediti na njej »kompiemeritamo področje* s parkiriščem, restavracijami. hotelom, mehaničnimi delavnicami, bančnimi uradi in poslopjem za upravo avtoporta. Pozneje nameravajo razširiti postajališče tudi v nasprotno smer. to ie na področje med traso naftovoda in železniško progo Trst - Ljubljana: 4. speljati posebno cesto z omenjenega parkirišča k avtoportu in drugo cesto med avtoportom in mejnim prehodom Ta druga cesta bo v podvozu prečkala državno cesto štev. 58; 5. urediti carinsko bazo z zmogljivostjo 200 tovornjakov. Baza bo imela obliko pravokotnika (400 x 200 m) in na njej bo stalo pet vzporednih stavb s skladišči ter carinskimi in špediterskimi uradi: 6. speljati povezovalno cesto med carinsko bazo in državno cesto Opčine - Fernetiči v smeri proti Opčinam; 7. razširiti cesto, ki povezuje Fernetiče z Repentabrom, na 9,5 metra. Cesta bo v nadvozu prečkala obe pentlji, ki ju bodo speljali med parkiriščem in mejnim prehodom. Celotna infrastruktura, za katero sta julija lani pripravila načrte tržaška strokovnjaka ing. Pellis in ing. Amodeo, bo stala po prvih cenitvah 8,750.000.000 lir. V tem podatku niso všteti stroški za razširitev in ureditev mejnega prehoda, čez katerega se bo v prihodnje promet odvijal tako, da bodo potniška vozila povsem ločena od tovornih. Strokovno poročilo, iz katerega črpamo podatke, se ne spušča v podrobnosti o tem, kako mislijo širiti cesto Opčine - Fernetiči, katere domače dejavnosti bodo pri tem prizadete, kako bo v prihodnje urejen potniški promet (turisti!) ob meji, kako bodo odkupovali zemljo, kdo bo imel prednost pri postavljanju mehaničnih delavnic, restavracij in podobnih objektov na področju avtoporta, itd. Mnenja smo, da bi morali predstavniki konzorcija brez vsakega odlašanja obvestiti javnost o vsem tem in predvsem seznaniti domačine z vsemi podrobnostmi v zvezi z gradnjo in poznejšim upravljanjem infrastrukture. Ta bo namreč krepko posegla v gospodarsko in socialno življenje lokalnega prebivalstva in je prav, da je to prebivalstvo pravočasno seznanjeno s podrobnimi načrti. Okoli postajališča se utegnejo v prihodnje poleg predvidenih razviti še razne druge dejavnosti, kakor vedo povedati tisti, Id so si imeli priliko ogledati podobno postajališče pri Chiassu Domneva nikakor ni brez osnove, če pomislimo na promet, ki utegne sčasoma gravitirati na mejni prehod pri Fernetičih. vami pokrajinskega tajnika PSI Pe-santeja na 5. pokrajinskem kongresu KPI. Socialdemokrati očitajo tržaškim socialistom, da hočejo ustvariti skupno s komunisti in proti stališču, ki ga je zavzel PSI v vsedržavnem merilu, ljudsko fronto, ki bi po njihovem mnenju globoko razklala delavski razred, ker bi izločila iz te enotnosti, nadaljuje tiskovno poročilo PSDI, široke delavske množice, ki so vključene v KD in PSDI. Tako stališče tržaških socialistov, pravijo socialdemokrati, bi lahko privedlo tudi do krize v izvoljenih upravah, za kar bi celotna odgovornost nadla na PSI. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA tn SLOVENSKA PROSVETA prirejata PREŠERNOVO PROSLAVO ob slovenskem kulturnem prazniku dr. ZORKO HAREJ KLAVDIJ PALČIČ Mihaela Slavnostna govornika: Sodelujejo: člani Radijskega odra s koncertno izvedbo »Velika noč 1833» Člani Slovenskega gledališča z recitacijami Sonetov nesreče dr. Franceta Prešerna, ob glasbeni spremljavi pianista prof. Ermi-nija Ambrozeta Mešani zbor JACOBUS GALLUS iz Trsta pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca Proslava bo jutri, domu v Trstu. 6. februarja 1972 ob 17. Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure v Kulturnem domu in eno uro pred začetkom predstave. V sredo v Nabrežini Občni zbor PD < odškodnino za svojo stranko ter ob- ipreds. Ligabue, tož. Brenči, I tožencev branilec odv. Nardi, ki je vali so včeraj obravna- predlagal za obtožbo tatvine opro- stari kazenske primere 43-let- , stitev, za nenamerem umor pa Lea Coena iz Ul. Pendice —1-------------- i-,J J- -L “^etto 14. najnižjo kazen. Za ostali dve obtožbi se je naslonil na tožilčev predlog. Sodniki so Po daljšem posvetu spoznali Coena za krivega nenamernega umora in ga v ta namen obsodili na 2 leti in 4 mesece zapora. Hkrati so tudi sklenili, da ne razpolagajo z dovoljšnjimi dokazi za dokaz krivde pri tatvini in ga zato oprostili te obtožbe. Za obtožbi vinjenosti in vožnje brez vozniškega dovoljenja pa so sklenili prekiniti sodni postopek zaradi amnestije. Pred istimi sodniki se je maral zagovarjati tudi 34-letni Bruno Cian iz Naselja Sv. Sergija 1. Obtožnica, ki jo je zastopal javni tožilec, je dolžila moškega roparske tatvine, ker je s silo iztrgal 32-letnemu Argeu Piumanu iz Milj, Ul. Monti-eula 12, 2.000 ter zahteval še nadaljnjih tri tisoč. Dogodek se je pripetil okrog 23. ure 3. februarja lani. Po pripovedovanju okradenca, se je le-ta peljal po obalni cesti proti mestnemu središču, ko je pri plesnem lokalu «Alla Marinella* zapazil moškega, ki je z rokami prosil za prevoz. Takoj je ustavil avto in povabil moškega, naj vstopi. Po približno dvajsetih metrih vožnje pa je neznanec, bil je Cian, izklopil ključ za vžig motorja, zaradi česar se je vozilo ustavilo. Pri tem naj bi Cian zahteval, naj mu Fiumana da 2 tisoč lir za železniški vozni listek ................ Izvezi s spomenikom partizanom v sv. lenartu jua° °btožmci naj bi moški dne 28. Ja 1969 izmaknil iz predala pisar-(L.®lze Paola Sferze, v Ul. Ca-500 19, ključ avtomobila fiata . 1 nato pa z istim ključem ukra-bil Sferzi avto, ki ga je j,0 Pakiral nekje v mestu. Potem I«..,* je do večera vozaril po zvJJH'1 ulicah, je okrog 23. ure tadz!» V S- Daniele izgubil Dlrwf°^v° nacl vozilom, zdrvel na ,ja mk in podrl 75-letno Marijo Spajaj™, lz Ul. Slataper 26. Priletna niini 8 je dan po sprejemu v bol-rac° Podlegla hudim poškodbam, j. Karabinjerji, ki so prvi prihite-11® kraj nesreče, so ugotovili, da Pa ) ^0en močno v*njen. vrb tega j. Je vozil brez vozniškega dovo-/nja. Med zaslišanjem so izvedeli, ^ Je moški ukradel vozilo in tako zaradi tatvine, nenamernega J)®®* vinjenosti in vožnje brez ►jj^kega dovoljenja prijavili sod- 5 oblastem. s A V^PPo iovi ii MTrvpotn io bil Coen y?erajšnji razpravi je Za obtožbo umora 3 leta za- ki je na svobodi, odsoten, kgal* to^'^ec br. Brenči je pred- Javni j. ®> za tatvino 2 leti in 1 mesec (Pora ter 100 tisoč lir denarne jOi, za ostala dva prekrška pa * “Oitev sodnega postopka zara-c^nestije, civn 1govorila sta tudi zagovornik Aj*1* stranke (brata žrtve) odv. ki je predlagal denarno Odgovor ministra Restiva la vprašanje sen. P. Seme Po ministrovem mnenju je na nagrobni plošči napis samo v italijanščini, ker je tako sklenil šcntlenartski občinski svet •3 mim do Milana. Ta se je sprva upiral, potem pa klonil in ustregel moškemu. Hkrati naj bi mu tudi obljubil, da mu ob prihodu v Trst da še drugih 3 tisoč lir. Ko sta se pripeljala v mesto, sta izstopila pri baru «Excelsior» v Drevoredu XX. septembra in stopila v lokal. Tu je Cian naročil dve kavi, Fiumana pa takoj telefoniral policistom. Do njihovega prihoda ga je zadržal v prijetnem pomenku. Cian je seveda dal preiskovalcem povsem različno inačico o dogodku. Dejal je, da je Fiumana poznal že od nekdaj in da ga je tisti večer srečal v mestu. Po krajšem razgo- Vračanje jugoslovanskih kupcev v običajne trgovine v Gorici Omejitve jugoslovanske carine škodujejo vrsti specializiranih trgovin - Trenutni naval v trgovinah onkraj državne meje Po razvrednotenju dinarja v. decembru prejšnjega leta so se jugoslovanski kupci pričeli spet o-glašati v goriških trgovinah. Januar in z njim večji stroški s prazniki in s hudo zimo so mimo, nlače konec januarja so spet napolnile žepe tistih jugoslovanskih kupcev, ki so bili vajeni trošiti v goriških trgovinah. V zadnjem tednu smo v mestu o-pazili znatno več avtomobilov z jugoslovansko registracijo kot pa v drugi polovici decembra in v januarju. Travnik, Trg Battisti in tu- voru ga je Fiumana povabil, naj di druge ulice v središču mesta so vstopi v avto, s katerim bi _se bile do polovice decembra vsak morala odpeljati v Boršt. Med potjo ga je vprašal za denar in Fiumana mu je res dal «z velikim veseljem* 2 tisoč lir. Po krajšem postanku v Borštu sta se vrnila v mesto, kjer sta v baru «Excelsior» naletela na agente. Na včerajšnji razpravi je bil obtoženec prisoten. Sodnikom je povedal, kar je že dejal na zaslišanju. Javni tožilec dr. Brenči je predlagal zanj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Za isto oprostilno razsodbo se je zavzemal tudi Cianov branilec odv. Adovasdo. Sodniki so ga obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora ter na 100 tisoč lir denarne kazini. J/šm Transparent z napisom, ki ga omenja Restivo minister Restivo Je 20. odgovoril na vprašanje ?Wt a Senator je točneje spraše ^MtviJ8 ^>ao'a ^eme v zve® s P°‘ na pokopališču v Sv. Le- o spomenika 13 padlim par- Djl. Kdo Je prepovedal dvojezični ha nagrobnem kamnu in za- minilo že precej časa, se top, *di potrebno kratko obnoviti sldg.,6 dogodke. Občinski svet Je Pftrr ’ da postavi spomenik padlim Cph^anom, za kar je uala pc-bu-|0enVldiemska ^k«3? ANPI- Skle-ltaTn° Je bilo, da bo na nagrobnem (jjp 11 trinajst peterokrakih zvez-vej’i ^ večjo zvezdo z lovorjevo ve v sredini pa naj bi na žrt- H]j sporninJal dvojezični napis. Zad ■1 trer a na lose^,. Pi°^° °dnesti sPet n kam- - -**.*ucn U VCfJCAiV.lll iiapio. “^nutek Je prefektura prepove-^napis v sloveščini, tako da so 3o 3e izpilil 'n nekoliko 6fa lril samo italijanski napis, če-Vehoi 80 ^ili PadH partizani Slo toM °dgovoru na vprašanje sena-i^v? Seme, minister Restivo ob A\rnSe dogodke od prve pobu-za P°stavitev spomenika ^ do odkritja. V odgovoru uS°tavlja, da občinski svet ko j' finančnih težav ni mogel tn-to Nastaviti spomenika, temveč Je dovolil organizaciji ANPI. Že W0S f® ni bila dovoljena druga Ca z napisom v slovenščini. jv^Ptembra leta 1970 Je občinski SrM sklenil, da z razpoložljivimi gih stvi — ki jih je prejel od mno-V- Ustan<>v in organizacij — na-©"ob na vaškem pokopališču Kar iStav' tam spomenik padlim, til ®kteristike spomenika je dolo-Ijj.*®® občinski svet in — kot u-minister Restivo — ni bil gozden napis v slovenščini. Od-8eda ■Se zakUučuje s temi be-^i: »Jasno je, da je o napisu ^grobnici 13 slovenskih partiza V odgovoru ministra Restiva Je govor tudi o slovesnosti na šerufle-nartskem pokopališču. Ugotavlja tako, da so bili navzoči tajnik videmske ANPI, jugoslovanski "ene-ralni konzul iz Trsta, predsednik novogoriške Zveze borcev in delegacije tržaške, goriške in videmske ANPI. «štirje mladinci gibanja „Lotta continua” iz Trsta so med slovesnostjo raztegnili za spomenikom transparent z napisom v slovenščini ,.Slovenski partizani — Zveza slovenskih partizanov” (op. ur.: popolnoma netočno, kot je razvidno iz slike) in še plakat, na katerem Je bil slovenski napis „Padli so leta 1943 in tu počiva 13 neznanih slovenskih partizanov” (op. ur.: tudi netočno). Dejanje mladincev sicer ni povzročilo nobenega nereda, vendar je izzvalo precejšnjo neza dovoljstvo, še posebej s strani podpredsednika videmske ANPI» dan, zlasti pa še ob sobotah, polne jugoslovanskih avtomobilov. Sedaj so jugoslovanski kupci, dobri kupci, trdijo goriški trgovci, spet pogledali v naše trgovine kako je kaj s cenami in z menjavo di-j narja. 1 Smo pa verjetno še daleč od prejšnjega stanja. Jugoslovani so bili namreč vajeni pri nas kupovati vrsto stvari, od nadomestnih delov za avtomobile do keramičnih ploščic, od kmetijskih stroiev pa do nekaterih vrst živil. Po najnpvej-ših jugoslovanskih carinskih predpisih je uvoz vrste proizvodov prepovedan in pravijo, da so cariniki na meji zelo strogi v tem oziru. Jugoslovanske banke tudi ne dajejo več državljanom, ki gredo v tujino, deviz na potni list. Zato bi morali Jugoslovani v Gorici, v Trstu in sploh v zamejstvu, menjati dinarje. Ker pa menjava ni ugodna je dinarjev na go-riškem trgu malo in v stiski so ne le trgovci marveč tudi prekupčevalci z dinarji, ki so v Gorici v preteklosti lepo služili. Pred devalvacijo so menjali dinarje po 37-38 lir, sedaj jih menjajo po 32-33, v kakšni trgovini pa lahko iztržijo kupci kako liro več. Gospodarski krogi v Gorici so prepričani, da se bodo stvari za goriško trgovino popravile v prihodnjih mesecih. Drugače pa bo z italijanskimi državljani, ki kupujejo blago v Jugoslaviji. Sedanji moment je izredno ugoden, zaradi tega so trgovine v obmejnem področju polne kupcev s te strani meje. Italijanski ljudje kupujejo živila, bencin, oblačila. Nakup vseh teh stvari je seveda ugoden, ker je dobila lira ob devalvaciji dinarja večjo vrednost. Vendar se vsi zavedajo, da je to le izreden moment ki bo šel mimo Tudi jugoslovanski trgovci se tega zavedajo in verjetno prav zaradi tega primanjkuje v trgovinah blaga: čakajo morebitne podražitve konec februarja. Gospodarstvo obmejnih krajev je tudi pri nas tesno povezano. Zaradi tega ima položaj v eni državi takojšnje posledice v gospodarstvu sosednje države. Gospodarstvo Gorice ir. Nove Gorice je komplementarnega značaja, Gorca je v zadnrir letih spet pridoMla tisto miiMiimiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiniiiiiiitimiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Dovoljena posojila za kritje primanjkljajev V Uradnem vestniku štev.' 28 z dne 31. januarja letos je objavljena vrsta odlokov, s katerimi minister za notranje zadeve dovoljuje tržaški pokrajini in. številnim občinam v goriški pokrajini, da najamejo pri ustreznih denarnih zavodih posojila za kritje gospodarskega primanjkljaja v poslovnem letu 1971. Na podlagi omenjenih odlokov bo tržaška pokrajina najela posojilo v višini 383 milijonov lir. posamezne občine pa naslednja posojila: Krmdn 62,8 mil., Doberdob 6,9, Dolenje v Brdih 6,5. Fara ob Soči 11,1, Gradišče 44,9, Romans 11.6, Ronike 90,0, Škocjan 57,5, Števerjan 17,7, štarancan 37,0, Zagraj 1,9 in Turjak 16,3 milijona lir, Napadli naj bi ga in mu ukradli vespo Predsinočnjim, malo po polnoči, je 39-letni Renato Veludo iz Ul. Far-netello 63 pritekel ves preplašen k policijski izvididei, 1 ki je za hip postala nedaleč od Largo Nicolini in povedal, da so ga malo prej štirje dolgolasci pretepli, nato pa mu ukradli vespo. Policisti so Veludo odpeljali na zaslišanj*, Id se je zavleklo pozno v noč. Kaže, da je moški povedal le del resnice in da se dogodki niso odvijali tako, kot jih je skušal prikazati. Vsako prizadevanje agentov, da bi izsledili napadalce in ukradeno vespo, je bilo zaman. trgovinsko vrednost, ki io je imela v preteklosti. To ne le v drobni trgovini, marveč tudi na industrijskem področju. Marsikatera tovarna na Goriškem, ki .je delala sko-ro izključno za jugoslovansko tržišče, je sedaj prizadeta. Poglejmo n. or. opekarne, ki so v zadnjem času delale skoro izkliučno za slovensko tržišče. Poglejmo vrsto specializiranih trgovin, ki so zrasle v Gorici v zadnjih letih in v Katere zeha ja jo, oziroma so nreri devalvacijo zahajali skoro izključno jugoslovanski kupci Tudi vrste večjih trgovskih hiš In prodajaln ben- cina na jugoslovanski strani meje ne bi obstajale brez kupcev iz Italije Gospodarstvo je torej komplementarno. Prav pradi tega je vsaka motnja škodljiva za celoto. Na eni strani je temu gospodarstvu škodila devalvacija dinarja, na drugi pa lansko in predlansko večanje cen na italijanskem trgu. Gospodarski čkvitelii upaio, da bodo trenutne motnje kmalu odpravljene To bo v obojestransko korist, sai dela v tej trgovski vej gospodar stva na obeh straneh meje na tisoče ljudi. PRED NASTOPOM V GORICI Umetniška pot pevskega zbora «Lira» iz Kamnika Lani je v Arezzu dosegel drugo mesto Na letošnji osrednji Prešernovi proslavi v Gorici nastopa tudi peo-sfct zbor »Lira* iz Kamnika na Gorenjskem. Ta pevski zbor slavi letos svojo 90-letnico, saj so ga ustanovili leta 1882 kot prvo slovensko pevsko društvo (prej so obstajali samo pevski zbori po čitalnicah). Posebnost kamniške *Lire» je, da je v vsej dobi svojega obstoja, z izjemo obeh vojn seveda, vedno dobro delovala. Največje u-spehe pa je zbor dosegel prav v sedanjem povojnem obdobju. Sedaj šteje 32 članov, vodi pa ga prof. 'Samo Vremšak. Zadnjih 15 let prireja stalne pevske turneje. Leta 1962 je zbor nastopil v Križu pri Trstu in v Gorici, leta 1966 na tekmovanju pevskih zborov «C. A. Seghizzi» v Gorici, potem na Nizozemskem, v Avstriji, Zahodni Nemčiji, v Švici in na Poljskem. Lani je na mednarodnem tekmovanju zborov v Arezzu dosegel drugo mesto. Poleg tega pa je leta 1970 in 71 uspešno nastopil še po raznih mestih Zah. Nemčije in v Katovicah na Poljskem. Jutrišnji nastop pevcev iz Kamnika na Prešernovi proslavi v Gorici pričakujejo zato domačini z velikim zanimanjem. Na sporedu bo imel 12 pesmi. Prve štiri so na Prešernova besedila, nadaljnje štiri so skladbe Gallusove Mo-kranjca in Mirka, zadnje štiri pa narodne v Maroltovih priredbah iz Goriške, „ Gorenjske in Dolenjske. ....n,mlin,..........................................................................................................mini....iiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihhiuiiiiiii.mn......""""...... DEBATA V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU v Športno igrišče Baiamonti treba ohraniti in izpopolniti Za izboljšanje goriške operne sezone - Potrebne so javne toalete Po zaključkih splošne debate o občinskem proračunu na zadnji seji, so sinoči v Gorici pričeli razpravo o posameznih poglavjih. Da bi šlo delo hitreje naprej, je na Občinski svet v Gorici je sinoči nekaj po 23. uri odobril proračun za 1972. Zanj so glasovali predstavniki KD, PSI bi PSDI, vzdržan 1 PRI, proti pa je 6 glasov: KPI, MSI in PLI. VČERAJ PONOČI Vlom v zlatarno v Ronkah za 4 milijone lir plena Odpeljali so tudi poltovornjak v popravilu Trčila sta motorni voz in lambreta Včeraj zjutraj, okrog 9. ure 18-letni Claudio Brigida iz Ul. D’A1-viano 35 vozil svojo lambreto po omenjeni ulici proti Čampi Elisi, ko je pri Ul. Broletto prišlo do trčenja z nasprotni vozečim motornim vozom, s katerim se je 32-letni Er-mdnio Krmac privozil z nekega dvorišča. Močan sunek je mladeniča vrgel na cestni tlak, pri čemer se je pobil po desni roki in nogi. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti približno dva tedna. Tatovi v notarskem uradu Neznani zmikavti so se preteklo noč splazili v notarsko pisarno »Pastor* v Ul. S. Spiridione 6 in iz predala pisalne mize izmaknili 51 tisoč lir, 40 kolkovanih listov ter vrsto znamk in kolkov za približno iZ °dločal sam odbor občine Sv.'. 40 tisoč lir vrednosti. Prva se je slttu ’ ki Je tudi sam organiziral zavedla tatvine uradnica 19-letna Ml ,n°st, kot je razvidno iz va- Teresa Linda iz Vicolo degli Sca-bj.; ki so bila poslana 14. okto- glioni 30, ki je prijavil zadevo a 1970». | agentom letečega oddelka kvesture. Prejšnjo noč so vlomilca vdrli v zlatarno Giulda Peressina v Romkah, Drevored Serenissima 62 in odnesli manjšo blagajno, v kateri je bilo okrog 4 milijone lir vrednosti. Z varilnim aparatom so prerezali navojnioo pri vratih, razbili steklo pri vratih in vetrini ter odnesli razstavljeno blago. Potem so šli v trgovino in odnesli iz nje manjšo blagajno, ki tehta okrog 100 kg, z vso vsebino. V njej je bilo med drugim kakih 60 zapestnih ur. 30 prstanov, 20 verižic in zapestnic itd. Gospodar, ki stanuje nad trgovino, ni ničesar slišal in ga ie o vlomu opozoril neki nočni čuvaj. Že prej so verjetno isti vlomilci ukradli pri avtoličarju Padovanu Po-lettu poltovornjak Volkswagen in pripravo za varjenje, ki so io verjetno uporabili pri vlomu v zlatarno. V obeh primerih so včeraj zjutraj prijavili vlom karabinjerjem, ki sedaj vodijo preiskavo. Požar v trgovini: dva milijona škode Včeraj dopoldne ob 9.40 je izbruhnil ogenj v delavnici za kolesa in motocikle Andrea Mau-ria v Ul. Carducd v Gorici. Ver- jetno zaradi kratkega stika pri nekem motorju, je švignila iskra v bližnjo posodo z bencinom in ogenj je takoj zajel vso trgovino. Na pomoč so prihiteli goriški gasilci, ki so v času pol ure pogasili ogenj. Vendar je v tem kratkem času ogenj pokvaril dva nova motocikla ter poškodoval več drugih in koles v popravilu. Škodo cenijo na okrog dva milijona lir. Jutri v Štev«rjanu otvoritev Župnijskega doma Po več letih graditve so končno le dogradili župnijski dom v Števerjanu in ga bodo jutri, v nedeljo 6. t. m. uradno otvorili. Ob tej priliki bo društvo «F. Sedej*, ki ima v tem domu svoj sedež, priredilo Akademijo s pe strim programom. Začetek ob 16. uri. začetku župan Martina predlagal, da bi povedal posamezna poglavja in se ustavil tam, kjer bo kdo zaprosil za besedo. Njegov predlog je bil sprejet in tako je šlo delo precej naglo naprej. V prvem delu, ki je obravnaval dohodke občinske uprave, ko so !e tu pa tam posamezni svetovalci vprašali za kratka pojasnila. Bolj počasi je začelo iti v drugem delu, ki obravnava stroške občinske uprave. Ko je bil govor o policiji, je dr. Battello (KPI) priporočal večjo uvidevnost pri odmerjanju glob, zlasti kadar gre za tuje turiste, na kar je župan pripomnil, da niso ti turisti testo dovolj disciplinirani. Inž. Fomasir (PLI) je kritiziral kriterij pri sprejemanju v službo novih občinskih zdravnikov. Večja debata se je razvila pri poglavju za operne prireditve v Gorici. Odvetnik Sanzin (PSI) je v zvezi s tem ugotovil, da občinski stroški v ta namen naraščajo iz leta v leto. Letos je predviden nov porast za 12 in pol milijona ng 30 milijonov za tri ali štiri tovrstne predstave v Gorici. Priporočal je, naj bi to zadevo preučili s stališča, kako dvigniti kvaliteto takih predstav. O zadevi so govorili še inž. Fomasir, Fogar in odbornik Moise. Zaključil je župan s predlogom, da bodo o tem razpravljali obširneje ob drugi priliki. Dr. Battello in Fomzari sta bila mnenja, naj bi obdržali in izpopolnili stadion Baiamonti. Župan in odbornik Agati sta zagotovila, da mislijo na odkup tega igrišča in na ureditev parka s športnimi napravami. Inž. Fomasir je pri poglavju o higienskih napravah predlagal, naj bi uredili vsaj dve podzemskih toaleti In na trph kjer je največ prometa (Battisti, Travnik itd). Dobil je zagotovilo, da se dela tudi v tej smeri in da bodo delno poskrbeli že v spomladanskih mesecih. O nadaljevanju debate bomo poročali jutri. COCIANNI POTRJEN ZA PREDSEDNIKA «S. A. SEGHIZZIs Dne 21. januarja je imelo goriško pevsko društvo «C. A. Se-ghizzi» svoj občni zbor, na katerem je pregledalo svoje lansko delo in program za letošnje delovanje. Ob tej priliki so izvolili tudi nov odbor, ki je imel pred dnevi svojo prvo sejo na sedežu v Gorici, Travnik 45. Ob tej priliki so ponovno potrdili dosedanjega predsednika G. Cociannija; podpredsednika sta Antiči in Simone; upravnik je Petroni, tajnik pa A. Collenz. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIinillllllllllllHMIINIlIllllllllllllllMlimilllllllMIMMIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII cPRIMER PROF. MARJANA K0MJANCA» Nezaslišano: kaznovani nima možnosti obrambe! Važno načelno stališče CG1L - Pismo prof. Komjanca vsem časnikom POJASNILO Z ŽELEZNIŠKE POSTAJE Gorica še vedno čaka na promet s tretjimi državami Sedanji uvoz preko goriške postaje prihaja posredno skozi Jugoslavijo V zvezi z našim poročilom o prihodu dveh tovornih vlakov na goriško postajo, ki sta pripeljala govejo živino iz Poljske za potrebe živinorejcev v Italiji, kar naj bi pomenilo praktični začetek blagovnega prometa s tretjimi državami tudi preko goriškega kolodvora, smo se za pojasnilo obrnili do načelnika goriške postaje Corrrpagnoneja. Že na samem začetku nam je brž pojasnil, da nikakor ne gre za trgovino odnosno za blagovni promet s tretjimi državami, kar je še vse na skoraj mrtvi točki. Dejansko je prišla uvožena živina iz Poljske toda posredno preko Jugoslavije, kjer so jo prevzeli in FIMAR MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA EL EGA N GA_ A V A LIT ETA TRSI TRTF-STE Corso Itali a 1 Tel. 29-043 PREDNO se odločite za nakup oblačil, vas vabimo. Da si ogledate pravkar prispele pomladanske modele moderne izdelave V zvezi s pojasnilom šolskega skrbnika glede začasne odpustitve brof. Marjana Komjanca je vsedržavni šolski sindikat CGIL zavzel svoje stališče, da bi ga ne tolmačili napak. 1. Noben član Konfederalnih sindikatov nd bil član komisije, ki je sprejela ukrep proti prof. Kom-jancu: 2. niso odgovorili na pismo, s katerim smo zahtevali Dogovor delegacije, sestavljene iz enega šol nika. predstavnika CGIL in predsednika odbora staršev s šolskim toritarizma v italijanskem šolstvu. V demokratični državi je namreč nepojmljivo, da sprejemajo tudi važne odločitve proti nekemu državljanu, ne da bi mu dedi resnično možnost obrambe, ne da bi mu omogočili, da bi sam neposredno pojasnil svoje stališče tistim, ki so dejansko njegovi sodniki. To je stališče skupščine članov šolskega sindikata CGIL. K temu dodajamo še pismo, ki ga ie prizadeti prof. Komjanc poslal 1 februarja vsem slovenskim in itali- skrbnikom; 3. ker so preložili šol- , janukim časnikom v naši deželi in ski umik prof. Komjanca spora zumno z njegovimi koiegi (predložitev urnika je povzročila celoten zaplet in ker je naloga ravnatelja odpravljanje težav, ki nastajajo v šoli, ne Da njihovo zaostrovanje, bi bilo potrebno preučiti, če ie to pomanjkljivost upoštevala tudi komisija, ki je razsojala o omenjenem profesorju: 4. da se je ravnateljica Rozalija Lojk z odpustit vijo prof. Komjanca okoriščala z oblastjo, kar šolski skrbnik tudi priznava: zato nastaja spontano vprašanje, kakšne ukrepe namerava proveditor sprejeti do nje. Vse to sodi v splošni okvir av- OKRAJNO S0DISCE V GORICI V vinjenem stanju je žena šofirala avto v Gorici Pri stečaju so ugotovili, da ni imel knjigovodstva * redu Pred goriškim okrajnim sodnikom se je morala zagovarjati 70-letna Giulietta Buiatti iz Gorice, Ul. Volta 9 pod obtožbo, da je dne 7. maja lani šofirala avto fiat 600 v Gorici v pijanem stanju. Policija jo je ustavila tistega dne neka’ pred 18. uro v Ul. Vittorio Veneto pri hiši številka SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V ITALIJI priredi jutri, 6. februarja 1972 ob 16.30 v PROSVETNI DVORANI, Verdijev korzo 13 v Gorici, OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO Uvodni govor bo imel prof. Muko Rener. Sodelujejo: Združeni pevski zbori z Goriškega (Srečko Kosovel, Jezero, Kras, Nonet, Oton Župančič, Briški grič); Člana Slovenskega gledališča Mira Sardočeva in Sta ne Starešinič; Godalni kvartet šole Glasbene matice (Oskar Kju-der, Črtomir Siškovič, Katja Kralj, Iztok Kodrič); Pevski zbor «LIRA» iz Kamnika. Vljudno vabljeni I 25 in ugotovili so, da je bila u ko vinjijna, da je le s težavo stala na nogah in da ni mogla uiti v redu govoriti. Žena ni imela primernega opravičila in tako jo je sodnik obsodil na 30 dni aresta, plačilo 60 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Obenem bo morala odsedeti tudi pogojno kazen, ki ji jo je dal okrajni sodnik v Gorici dne 18. septembra 1969 za podoben prekršek. Njen branilec odv. Mayo je proti razsodbi vložil priziv. V odsotnosti obtoženca je sodnik obravnaval tudi zadevo avtoprevoznika 50-letnega Sava Sreber-niča iz Pevme št. 7 V obtožnici je navedeno, da je sodišče z razsodbo od 25. januarja 1971 proglasilo stečaj njegovega podjetja in da so pri tem ugotovili, da ni držal predpisanega knjigovodstva. Ker je v podobnih zadevah že imel opravka s sodnijo, ga je sodnik tudi tokrat obsodil na 4 mesece in 15 dni zapora in plačilo sodnih stroškov: obenem so mu prepovedali trgovske posle za dobo enega leta. Branil ga je dr. Ferlan. se glasi: »Ker ste objavili pojasnilo šolskega skrbništva, vas prosim, da o mojem primeru blagovolite objaviti tudi tole- Postopek predsedstva zavoda kakor tudi šolskega skrbništva je anahronističen Je prav takšen kot nekdanji postopek sv Oficija: obsodili so me, ne da bi se lahko ustno branil. Takšnim metodam se ie pokonciljska Cerkev odpovedala. saj dovoliuje obdolžencu predložitev pismenih opravičil in se lahko brani celo s pomočio odvetnika. Skoraj nemogoče mi ie >avno ora niti svoje nasprotovanje, ker sem poklicno vezan na tajnost sei profesorskega zbora Poleg drugih bistvenih razlogov, ki so dolžni ostati v tajnosti, sem dvakrat popoldne izostal Dri pouku verouka, ker mi vest ni dopuščala, da bi ravnateljica podcenjevala poučevanje tega predmeta v zadnjih popoldanskih urah Če se poučuje smiselno in z novimi prijemi. ie ta predmet edini, ki more v okviru drugih predmetov nuditi dijakom celovit okvir vprašanj ter življenjski smisel proti utilitarizmu in potrošništvu, ki preplavlia šolo. S svojim ravnanjem sem hkrati kontestiral absolutni avtoritari zem, ki se v šoli oslanja na črko zakona sprejetega pod popreišniim režimom. Potrjuje ga dejstvo, da je bila spremembra samega urnika, kar sem zahteval in čemur se ie ravnateljica uprla, možna, ker ie neki profesor že zahteval zame njavo mojih popoldanskih ur s svo-jili dopoldanskimi. Vsi profesorji so podprli takšno menjavo na sestanku profesorskega zbora in v pismu na proveditorja prav tako so takšno spremembo podprli dijaki In svet staršev. Dva sindikata slovenskih šolnikov iz Trsta in Gorice ter šolski sindikat CGIL so vrhu _ tega obsodili delovanje ravnateljice. Hvala za gostoljubnost. M. Komjanc» nato poslali naprej preko Gorice v Italijo. To so lahko napravili na osnovi nedavnega neposrednega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo za medsebojni uvoz in izvoz in tako je v tem primeru Jugoslavija bila kot posredovalec. To pa je vse nekaj drugega kot pa neposreden uvoz ali izvoz iz tretjih držav, pri katerem lahko neposredno operirajo gospodarski operaterji Italije in pa tretjih držav. Vsekakor, nam je zagotovil načelnik Compagnone, se še vedno nadaljuje akcija za priznanje goriški postaji pravice do neposredne trgovine s tretjimi državami in obstajajo izgledi, da bomo v kratkem to tudi dosegli in se pri tem ne bo treba posluževati Jugoslavije kot posredovalca, ampak samo za tranzitni promet v takih primerih. Omenimo naj še, da Je bil dosedanji kompartimentalnd železniški direktor v Trstu, ki so ga prizadeti krogi smatrali kot nasprotnega za tako koncesijo Gorici, premeščen na drugo službeno mesto. V Trst pa je prišel nov direktor in upati je, da bo tudi v tem oziru šlo sedaj boljše. Gorica VERDI ob 17.15: »D giomo dei lun-ghi fucili*. O. Reed in C. Bergen, barvni ameriški film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.15—22.00: »H merlo ma-schio», L. Buzzanca in L. Antonelli. Ital. kinemaskop v barvah: mladini pod 14. letom prepovedan. MODERN1SSIMO 16.45-22.00: »Africa ama». Italijanski dokum. v barvah: mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.15: »I leoni di Pie-troburgo*. M. Damon in E. Schurer. Ameriški kinemaskop v barvah. VITTOR1A 17.15-21.30: »Le mogli*. D. Cannon in R. Crenna. Barvni film: mladini pod 18. letom prepovedan. Darovi in prispevki Za krvodajalce v Gorici so spevali: Albina Camdsi 10.000; Marta in C. Brunsvveiller 10.000; družina Brezigar 5000: Mario in Teresa Fornasin 10.000; prof. Bel mont in družina 5000. / rzir AZZURRO ob 17.30 »Listruttoria š chiusa; dimentichi*. Franco Nero in R. Cuciulla, italijanski kinemaskop v barvah. EXCELSIOR ob 16.00: »Addio fratel-lo crudele», C Ramtlin in O. Fo-bia, barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »I cavalieri sel-vaggi*. O. Sarich in J. Pallance, kinemaskop v barvah. S MICHELE ob 17.30: «L'acciarino rnagico*. barvna slikanica, dodatek »Gli allegri passaguai*. Stan Laure) in Oliver Hardy. Vouu f •oricu SOČA (N. Gorica): «Ukradeni poljubi*, francoski barvni film - ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter); »Tajni vražji agent*, italijanski barvni film — ob 18. in 20 PRVAČ1NA: danes zaprto. RENČE: »Nekateri so za vroče*, a-meriški film - ob 19. uri ŠEMPAS: «Django proti Sartani*. it. barvnj film - ob 19 30 KANAL: danes zaprto DESKTE: »Um vlada* francoski barvni film - ob 19 30 DEŽURNI LEKARNI V OORICl Danes ves dan m ponoči je v Gorici odprta lekarna D'UDINE, Trg sv Frančiška 6 tel >124 V TRŽiCb Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Alla salute* dr. Fahris Ulica Cosulich 117 tel. 724-80. PD «0. ŽUPANČIČ* IZ STANDREZA priredi DANES, 6. L m. ob 20.30 v svojih društvenih prostorih PREŠERNOVO PROSLAVO Program: L Pozdrav 2. Pevski zbor »Srečko Kosovel* iz Ronk 3. Govor in recitacije domače dramske družine 4. Moški zbor »O. Župančič* iz štandreža 5. Predvajanje dokumentarnih filmov. Vabljeni. 5. februarja NOVOST NA SLOVENSKI KNJIŽNI POLICI IZŠLA JE DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA €Nepogrešljiva knjiga za ustanove in zavode pa tudi za posameznike, zlasti za javne delavce...» Pri Državni založbi Slovenije je Izšla druga knjiga Krajevnega leksikona Slovenije, ki ga je pripravil in uredil profesor Roman Savnik ob sodelovanju Franceta Planine in Živka Šifrerja ter večjega števila drugih sodelavcev. Prvo knjigo tega pomembnega dela smo dobili poleti leta 1968. Zajela je kraje severozahodne Slovenije, Gorenjske in Primorske. Druga knjiga, ki jo imamo sedaj pred seboj, obravnava osrednjo Slovenijo, predvsem Ljubljano ter jugovzhodne predele naše ožje domovine. V načrtu je še tretja knjiga, s čimer bo to veliko delo zaključeno. Kot je zapisal avtor knjige v podnaslovu, je krajevni leksikon re-pertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki iz vseh krajev Slovenije. To pa pomeni, da prinaša Krajevni leksikon najpotrebnejše podatke o vseh krajih Slovenije, podatke, ki nam posredujejo gospodarski, politični in kulturni razvoj, prirodne in umetnostne spomenike, dajejo informacije o slavnih domačinih ter kažejo sedanji gospodar- ski razvoj kraja. Skupaj s podatki o klimi, favni in flori, s podatki o zgodovini, geografiji, umetnosti, s podatki o ljudeh, zdravstvu in še o čem drugem nam torej podatki krajevnega leksikona v skopih besedah povedo vse, kar je pač treba o nekem kraju vedeti. Jasno je, da je taka knjiga nepogrešljiva za vse javne ustanove, zavode, za gospodarske organizacije, v veliki meri pa tudi za posameznike, zlasti za javne in znanstvene delavce, publiciste in druge pišoče ljudi. Pred vojno smo imeli v Znatno skromnejšem obsegu Krajevni leksikon Dravske banovine. Novi leksikon je sestavljen na znatno širših osnovah, prinaša tudi seveda vse novejše in najnovejše podatke, zajema pa tudi vse tiste kraje, ki so bili šele po koncu zadnje vojne priključeni matični domovini. Druga knjiga Krajevnega leksikona je urejena po istih načelih kot prva knjiga. Kot pojasnjuje avtor, je druga knjiga glede na nekatere Zelje še izpopolnjena, saj nam opisi krajev posredujejo tudi podatke o zgodovini posameznih šol in vseh umetnostno količkaj pomembnih cerkvah, navajajo pa tudi farna središča. Sicer pa nam druga knjiga Krajevnega leksikona Slovenije posreduje podatke za štirinajst občin, razen tega pa je kot samostojni razdelek dodan še prikaz Ljubljane. Predstavljene so sledeče občine z vsemi njihovimi kraji in zaselki: Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Trebnje in pa občine Ljubljana Šiška, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik. Značilnost druge knjige Krajevnega leksikona je dvoje stvari: na eni strani je izjemno bogato in široko prikazana Ljubljana kot kulturno, gospodarsko in politično središče Slovenije; na drugi strani pa so predstavljeni tudi drobni z:#jlki na Kočevskem, ki so živeli še pred zadnjo vojno, ki so bili med zadnjo vojno požgani, danes pa so samo še nenaseljene ruševine, ki pričajo o nekdanjem življenju. Na eni strani prikaz razvoja Ljubljane, na drugi strani pa ohranitev podatkov o naseljih, ki jih najbrž nikoli več ne bo, pomeni še posebno vrednost druge knjige leksikona. Knjiga ima tudi devet zemljevidov občin ter poseben načrt Ljubljane z najnovejšimi, še posebej kultumo-zgodo-vinskimi podatki. Krajevni leksikon Slovenije predstavlja tako gotovo koristno in potrebno izdajo, ki bo s svojimi skrbno zbranimi vsestranskimi podatki dolgo časa služila kot dragocen vir za spoznavanje posameznih krajev Slovenije. Sl. Ru. ■miiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiniimtuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Iz Benetk v Saharo po kosti dinozavrov BENETKE, 4. — Med številnimi znaki, ki dokazujejo da je bilo področje današnje Sahare nekoč zelo plodno in poraslo z bogatimi gozdovi, je tudi najdba tako imenovanega »pokopališča dinozavrov*. To »pokopališče* so pred nekaj leti odkrili v puščavi Gra Tenere, ki spada zemljepisno v saharsko področje, upravno pa v okvir republike Niger. »Pokopališče* so odkrili geologi, ki so pred leti iskali uran za francosko atomsko središče. Tedaj so prišle na dan kosti velikanskih plazilcev dinozavrov, brontozavrov in podobnih plazilcev - veh kanov, ki so živeli pred približno sto milijoni let. Ko sta zvedela za to odkritje, sta dva Benečana, ki se boli amatersko kot poklicno ukvarjata s paleontologijo in sicer Gianearlo Ligabue ter Cino Boccaazi organizirala odpravo, da bi podrobneje proučila najdišče, za katerega menijo, da je največje najdišče te vrste na svetu. Sicer gre za »pas*, ki je dolg kakih 170 kilometrov in nekaj kilometrov širok in kier tako rekoč na vsakem koraku na-, letiš na okostja teh davnih pred- (Nadaljevanje na 6. strani) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sprejeti boste morali pomembno odločitev za svojo bodočnost. Nepredvidenost utegne nuditi rešitev nekega problema. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši nasveti bodo v celoti upoštevani. Nevarnost neupravičenih izbruhov jeze. Odlična kondicija. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Prijetni uspehi v vseh pogledih, toda ne brez nekega tveganja. Dvomi in nerazumevanje bodo omejevali vašo srečo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Zelo intenziven in ploden dan. Zadovoljstvo, kljub nekaterim nepredvide-nostim. Utrditi bo treba novo prijateljstvo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Samo z diplomacijo je mogoče premostiti večjo oviro. Velika notranja evolucija vam bo dala moč. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dosegli boste uspeh, kjer so drugi popustili. Na vidiku delikaten pro- blem družinskega značaja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ideje vaših sodelavcev se bodo ujemale z vašimi. Ne sodite slabo tega, kar ste zvedeli o dragi osebi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vaše zamisli bodo potrebovale krčevito obrambo. S popuščanjem bo mogoče doseči izboljšanje odnosov. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Rešiti bo treba neke nevšečne tehnične probleme. Oseba, ki jo ljubite, vas ne vara. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne žrtvujte svojih interesov osebnemu ponosu. Razveseljiva večerna novica vas bo pomirila. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Treba bo popraviti nehote storjene napake. Vmešavanje v tuje spore se utegne slabo končati. Deležni boste izrazov iskrene simpatije. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izboljšanje odnosov s predstojniki. Preden izrečete sodbo o ljudeh, dvakrat premislite. Potrjena zvestoba. Nocoj «Tramvaj pože!enje» -- —-.r« 1 _ TOIG SVETI NA VIČANA 302. TRETJA KNJIGA «Wolf, vi ste lisjak in taktizer prve vrste. Tudi jaz sem že davno spregledal, samo drugače kakor vi. Naša naloga je, iz kaosa napraviti red. In s smrtjo drugih graditi življenje sebi. Ne smejte se mi! Kadar sem pijan, sem drugačen človek. Zdi se mi, da sem malo podoben vam. Postaja me strah poraza. Vsakega poraza. Vedite, da govorim na splošno, čeprav upam v zmago. Večkrat me morijo težke sanje. V njih mi razpada svet v nesmiselne delce. Potem razmišljam. Kdo ga bo združil v novo celoto? Vse, kar je bilo od tisočletij ustaljeno, od človeških resnic do avtoritet, se razblinja. Celo bogovi padajo. Vse, kar smo imeli za večno, postaja prehodno. Kdo bo dal vrednost tej pičli prehodnosti, ki naj bi postala nova večnost, ki jo obetamo?! Ali ni to noro, Helmut? Govorim vaše misli! To nisem jaz, to ste vi?!» Stekleno je bolščal v Wolfa in spet pil. Wclf je prepričevalno odgovoril: «To je vaš drugi jaz, gospod general. Ta vam govori iz podzavesti. Preveč ga zatirate. Preveč ste se Jim predali in pustih, da so vam standardizirali dušo.» Ko da ne bi slišal Wolfa, je general odgovoril z zamolklim glasom: «Kad bi umrl... Padel v boju... Ta vojna mi postaja gnusna. Zračna bitka je edino, kar je še v viteškem slogu romantičnega spopada, ko pride do izraza moč in veščina posameznika. Ustvarjen sem za nebo, pa se držim te smrdljive zemlje... Počutim se kot ptica z odstreljenimi krili. Recite 1 IZ UMETNOSTMI! GAI.KHIJ | Silvester Godina v pasaži Rossoni Nocoj ob 20.30 bo na odru Kulturnega doma ponovno na sporedu drama Tennesseeja Williamsa «Tramvaj poželenje». Uprizoritev, ki jo je pripravil ljubljanski gost, pisatelj, dramatik in režiser Andrej Hieng, sodi nedvomno med najpomembnejše stvaritve Slovenskega gledališča v zadnjem času. In kakor je treba priznati, da takih izjemnih postavitev ni bilo malo, je vendarle res, da ni gornja trditev prav nič pretirana. To je pokazal tudi odziv občinstva na vseh dosedanjih desetih predstavah tako v matični hiši kakor na gostovanjih. Hkrati pa so njene številne odlike, ki gredo od izjemno skrbno in s posluhom za ritem grajene režije, mimo sugestivne scene do odlične igre, naletele tudi na vse priznanje s strani gledališke kritike. «Tramvaj poželenje» je tragična pesnitev o življenjski tragediji Blanche du Boisove, gotovo najbolj tragičnega ženskega lika iz Wil-liamsovega dramskega sveta. Z njo je Mira Sardočeva ustvarila enega svojih najbolj dognanih, v svojem nihanju med resničnostjo in sanjami globoko pretresljivih, razklanih in skrivnostnih podob, v svojih soigralcih, predvsem pa v Lidiji Koz-lovičevi, Stanetu Starešiniču in A-lojzu Miliču in njihovi izjemno prepričljivi igri pa je našla odlično oporo. Williamsov «Tramvaj poželenjem je torej predstava, ki je nikakor ne kaže zamuditi. i V Rossonijevi galeriji je te dni razstava oljnatih slik impresionistično navdahnjenega realizma, ki jo odlikuje redka posebnost v dogajanju našega zamejskega slikarstva, namreč dejstvo, da je danes, ko se vrste razstave naših slikarjev kot na tekočem traku, ta razstava slikarja, ki je pred več kot šestdesetimi leti doživljal prav prvo našo razstavo v Trstu in to kot Wostryjev učenec, s hrepenenjem v srcu, da bi postal enakovreden tedanjim razstavljavcem, slovenskim impresionistom. Da bi Silvester Godina, če bi ne bilo vojnih in njej sledečih pretresov, to verjetno tudi dosegel, o tem je pričala marsikatera slika pokrajin, morja in cvetja z mnogih njegovih razstav preteklega desetletja. To pa dokazuje tudi eno izmed sedaj razstavljenih del, prav gotovo najboljše olje, sveže in naravnost drzno v igri potez naslikani izvir Timave, z druge strani pa bi moglo to dokazovati tudi slika cvetočega vrta pred slikarjevo hišo v Skednju. Tema slikama se pridružuje nadalje razgled na kadeče se škedenjske plavže pod .............................................iiimmuiiiiiiiiiu« V SMISLU ZELO STARIH TRADICIJ V Rio de Janeiru se že čuti «pustna mrzlica» Ljudje bednih «favelas» pozabijo vsaj za dan dva na svoje tegobe - Gospoda pa se zabava v svojih klubih njim, pa še v žveplenasto rumenem zatonu sonca obsijani rimski amfiteater v ruševinah pod starim mestom. Iz slednjega nam Godina podaja tudi stopnišče v Ulici Donota in kot nekaj čisto novega v barvnem videzu mračnih barv Ulico delle Mura. Ta pa že nakazuje novo željo priletnega umetnika, da bi iz njemu priljubljenega krajinarstva Krasa in okoliških lepot, ki jih je obilno na tej razstavi, prešel v neko novo dojemanje krajine, povezane s preteklostjo mesta in propadanja starih hiš in ulic. RIO DE JANEIRO, 4. - Pustna doba je po vsem zahodnem svetu doba zabave, toda v Rio de Janeiru in nekaterih drugih središčih Latinske Amerike .je ta doba nekaj izrednega. Pravijo, da se množic Rio de Janeira v tem času lota nekakšna pustna mrzlica, ki ne zajame le bogatih slojev v bogatih mestnih četrtih, pač pa tudi množice v bednih «favelas», kjer se ljudje skozi vse leto otepajo z lakoto in pomanjkanjem. Kaže, da se najsiromašnejši sloji še najbolj veselijo pusta, ker v tem času pozabijo vsaj na težave, ki jih mučijo skozi vse leto. Posebnost pustne dobe v Rio de Janeiru pa je tudi v tem, da postanejo te dni ljudje nenavadno Judinja Beata Klaersfeld, ki je prispela v Bolivijo, da bi od tamkajšnjih oblasti izsilila izročitev vojnega zločinca Klausa Altmanua, ki se danes skriva pod imenom Klausa Berbieja. Bolivijski notranji minister Zamora je ni hotel niti sprejeti »dobri*. Ljudje, ki bi sicer nikoli ne sklenili prijateljstva, ljudje, ki gredo sicer drug mimo drugega, ne da bi se sploh pogledali, skratka tudi povsem tuji ljudje se v tem času nepripravljeni in povsem neorganizirano spoprijateljijo, se zberejo v skupine, improvizirajo godbo. improvizirajo ples. Seveda ne gre za orkestre, ne gra za plese v našem klasičnem smislu, pač pa sta dovolj dve prazni konzervni posodi, dva stara odrabljena pokro-va_ in že je plesni ritem tu. In brž ko se pet šest oseb s temi pripomočki združi v »godbo*, se okoli njih nabere večja skupina, ki se nato veča in veča in more v kratkem formirati že sprevod, ki bo nato obkrožil dve tri ulice ob plesu, petju in zabavi in se nato razšel. To se dogaja že sedaj, v zadnjih pustnih dneh pa bo ves Rio de Janeiro ena sama splošna in zares množična zabava, ena sama «veselica», V Rio De Janeiru niti tokrat, kot že dolgo let, nimajo nikakršnega problema, kot ga imajo na primer v mestu Port of Spain v Trinidadu, kjer so tudi že dolgo let prirejali ob pustu podobne zabavne prireditve. Toda v Port of Spainu so letps sleherni ples, sleherno pustno zabavo prepovedali, ker se je bila pojavila epidemija otroške paralize. V tem primeru pe ne gre več za prepoved sicer cenene zabave, pač pa gre tudi za hud ekonomski udarec, kajti prepoved pustnega plesa, ki bi se moral vršiti 14. in 15. t. m., to se pravi zadnja dva dni pustnega časa, bo prizadela gospodarstvo Trinidada za kako milijardo lir v naši valuti. Če je Rio de Janeiro slovit tudi po pujtnih zabavah in pritegne zato ogromno tujih turistov, ie tudi trinidadska prireditev zaslovela in za letos je bilo že najavljenih 25.000 turistov. V Rio de Janeiru tega strahu ni in po najširšem drevoredu na svetu, po drevoredu Vargas, je že sedaj, dolgo pred pustom gneča. Gneča je zaradi tega, ker delavci ustreznih podjetij postavljajo tribune in kioske za zadnje dni velikih pustnih zabav, s katerimi se bo zaključila letošnja »pustna doba*. Bruno Zeper razstavlja pri ENDAS Do 16. februarja bo Bruno Zeper razstavljal svoje svojevrstne plastike v galeriji Endas, kjer smo ga spoznali tudi kot naprednega slikarja in grafika. Še pred desetletjem je bilo Zeperjevo kiparsko snovanje človeškega lika stvarno, skoro akademsko, kamen ter les pa sta mu bila glavno gradivo. Kaj kmalu pa se je pričel tehnološki razvoj sveta zrcaliti v delih, zvarjenih iz železnih obročkov in cevk, ki so vseeno bili v njih videzu robotov povezani na stvarnost sveta. V delih, prikazanih na tej razstavi oziroma v njih abstraktnosti, pa že slutimo vez z dogajanji v vesolju, kamor je pričel človek učinkovito posegati. Ti mali diski, liti iz železa in ročno obdelani, presenetljivo spominjajo na strukture meteorjev. Se pa v njih spajajo tudi slikarske prvine, ki pronicajo v očarljivi mikavnosti spreminjanja mavričastih barv raznovrstne oksidacije ter posrebrenih in pozlačenih površin, kar daje njihovemu videzu prvinsko lepoto prasnovi. Slednjo poudarja še površinska obdelava, ker so te plošče pre-prežene povsod s prevrtinami in nadvižno razgibanimi, valovitimi vzporednimi razori ostrih robov, ki nam čarajo občutek izredne brzi-ne, katero pa na robovih diskov zavirajo nakapavine okroglastih oblik. Usklajena ravnotežnost omenjenih kontrastov je osnova teh novih Zeperjevih plastik, ki se pritrjene na plaketah iz temne orehovine zde kot prividi tajinstvenih planetov nam nevidnih in še zamotano tajinstvenejših sonc. MILKO BAMBIČ NA ZADNJEM VEČERU KASTA V KULTURNEM DOMU Številno občinstvo zelo zadovoljno z Z er j atovimi filmi Za enega od petih filmov je Aljoša Žerjal dobil nova priznanja Sloves Aljoše Žerjala kot filmskega amaterja je tolikšen, da vsak njegov film pritegne pozornost in privabi veliko občinstva. Zato je popolnoma razumjlivo, da se je na vabilo KASTA predsinoč-njim zbralo v baru Kulturnega doma toliko ljudi, da so mnogi morali stati, saj je bilo napovedano, da bo Žerjal predvajal več svojih filmov. In kdor je prišel na ta večer, je bil prav gotovo zadovoljen, kajti Žerjal je predvajal kar pet svojih del in sicer filme, ki jih že poznamo, ki pa še vedno zaslužijo pozornost, ter tudi nekaj povsem novega. Številno občinstvo je imelo priložnost ogledati si pet Žerjalovih filmov in sicer film z naslovom «čas ne izbriše*, nadalje film o Rižarni, film z naslovom «Cesta sonca*, ki pa nima nobene zveze z istoimensko italijansko cesto, pač pa opisuje del Žerjalovfga potovanja po Sovjetski zvezi; četrti film, ki ga je predvajal, je bil film z naslovom «Forma viva», ki je bil za občinstvo popolna novost, vrhu vsega tega pa je Žerjal dodal še film z olimpiade v Mehiki. Kdor je sledil Žerjalovemu tovrstnemu ustvarjanju, mu gornji naslovi in navedeni filmi prav gotovo niso neznani. In vendar se bomo na kratko ustavili pri njih, kajti ti filmi dokazujejo njegovo ustvarjalno sposobnost in upravičujejo številne nagrade, ki jih je doslej dobil v znak priznanja, med katerimi je tudi najnovejša dvojna nagrada. Aljoša Žerjal je namreč pred nedavnim dobil prvo nagrado za najboljši dokumentarec in hkrati najvišje priznanje za najboljši film. Vrnimo se k njegovim filmom, ki smo jih gledali predsinočnjim. Njegov film z naslovom »Čas ne izbriše* nas ponovno pripelje v Štanjel, kjer se Aljoša Žerjal s svojo kamero sprehaja po temnih, praznih, slepih oknih štanjelskih ruševin, po zidovih, ki razpadajo m na katerih že raste trava; pogosto se njegova kamera ustavi na bodeči žici in nas neposredno popelje v dobo zadnje vojne, ko je tudi Štanjel moral plačatj svoj delež v osvobodilnem boju, ko je postal žrtev nacifašističnega besa. Zelo prepričljiva je v tem filmu kratka zvočna spremljava, ko se slišita strojnica in ropot nemškega motor■> nega kolesa. Toda Žerjal veruje v življenje in nas iz tega vojnega vzdušja pripelje. spet v življenje, začenši z otrokoma, ki se igrata s z živino, ki jo ženska v črnini rij I k napajanju ali na pašo; po "jjl skromen cvet na oknu in perilo,: vrvi nas ponovno pripelje n 21 Ijenje, pa čeprav še vedno v skr0" no obnavljanje. Pretresljiv je tudi prav tako bro znan Žerjalov film o RieaVora je spoznal, da je generalov človek, morda celo prijatelj. Bri prevzemanju poslov IV. oddelka, ki ga je vodil major K. je polkovnik Perst zaničljivo pripomnil: . «0 vseh teh tajnih zadevah bo več povedal major Wolf, m,.®4 bo volja. Od vas je odvisno, če se boste kakor jaz sezna-nekaterimi rečmi šele takrat, ko bodo že mimo, ali pa hikoli.» Novi šef je ostro premaknil glavo ^išeno resen: ta dejal v tonu, ki je j. <(Ne skrbite zame gospod polkovnik. Jaz bom v to ustali0 uvedel svoj delovni stil, ki se mu bodo podredili vsi, če hoteli ostati na svojih mestih.)) vBerst je pokazal svoje orumenele zobe in s sunkovitim gt ^ Prižgal cigareto. Smeje se je dejal: i. ^Vnaprej vam čestitam, če vam bo to uspelol Meni ta mo-^ Predhodnikoma se to ni posrečilo!)) ^ Maj or Wolf je na videz brezizrazno spremljal pogovor. ****!> ko je bil izzvan, pa je izjavil: j. ( tatov, skoraj več pozornosti * osvajanje medalj v smučarskem 1 ku na 30 km in v hitrostnem dri nju pa so zbudili spusti v san* škem delu tekmovanja. Vzh®® Nemci so se namreč predstavili B progi s tako premočjo, da bo nS'. janje kolajn v tej panogi prav’ * tovo njihova notranja »družinsk zadeva. V jugoslovanskem taboru 80 y dosedanjim razvojem dogodkov glavnem zadovoljni. Gorjanc " po skokih za kombinacijo soli8 uvrstitev in ni povsem brez m«*11, sti, da bi se prerinil med PrV KOLAJNE Sovjetska zveza Nizožettiška Norveška PRVAKI ZOI 1972 ) Vjačeslav Vedenin (tek na 30 * j Ard Schenk (drsanje na 5.000 DANES NA TV ITALIJANSKA TV 12.30 - 13.25 (prvi spo«*®, smuk za ženske, 500 m hilr°j5 no drsanje — moški, tek "a km (kombinacija). 22.05 (drugi spored) hokcJ ^ ledu, finale dvosedežni bo" v sankanje za posameznike, . metnostno drsanje ženske t® vezni liki). SLOVENSKA TV 14.00- 16.00 hokej, bob (dvos^ 3. in 4. vožnja). ® kanje (moški in 1 s, ske enosedi 3. v nja), umetnostno \ sanje (ženske °D ' 16.05 - 16.50 smuk ženske . cjO 16.55 - 17.25 hitrostno drsanj® metrov . n. 21.50 - 22.50 ponovitev smuk 1 ske — hokej (Ničesar nad olimpijsko zmago Ard Schenk (kljub snegu) daleč najhitrejši - Popoln poraz Fincev v $ Sovjet Vjačeslav Vedenin in Ard Schenk iz Nizozemske sta res olimpijska prvaka. Brez polemik in nevarnosti za izključitev sta nadkri-lila vse nasprotnike in osvojila prvi zlati kolajni iger. Tek na 30 km je potekal ob popolni premoči sovjetske ekipe, ki je uvrstila kar tri tekače med prvih 10 in je vseskozi držala pod nadzorstvom Skandinavce. Po 10 kilometrih proge sta bila prva Sima-čev in Dolganov, Vedenina pa ni bilo ni/tri med prvimi desetimi. Slika Je bila povsem drugačna po drugi tretjini proge. Vedenin Je močno pospešil tek in Je vodil s prednostjo 29 sekund pred Tyldumom. Prej vodeča Sovjeta sta začela zaostajati, v ospredje pa je prišel 37-letni zahodni Nemec Valter Demel. Konkurenca je bila vsekakor zelo ostra. V razliki 30 sekund se je gnetlo kar 6 tekačev. Zadnja tretjina ni prinesla več presenečenj, ker je bil Vedenin odlično razpoložen. Na cilju je imel skoraj minuto naskoka nad predstavnikom Norveške. Tek na 30 km se je začel ob temperaturi 6 stopinj pod ničlo in z dokaj močnim sneženjem, ki je o-težkočilo prvi krog prvi skupini smučarjev. Prvi Italijan je bdi Elviro Blanc z uvrstitvijo na 20. mesto. Posebno se je odlikoval v zadnji polovici teka. Zmagovalec Vedenin ima 31 let in Je vaditelj telesne vzgoje pri sovjetski armadi v bližini Moskve. Že pred štirimi leti se je izkazal z drugim mestom v teku na 50 km, leta 1970 pa je na svetovnem prvenstvu zmagal na 30 km in v štafeti 4x10 km. Njegove prve besede po cilju so bile: «Nisem niti preveč utrujen.* O svoji zmagi je bil prepričan šele ko je prišel na cilj Norvežan Tyldum. «Zmaga je vedno dobrodošla,* je povedal Sovjet, «olimpijska pa je nad vsemi.* Vrstni red: 1. Vedenin (SZ) 1.36’31”15 2. Tyldum (Norveška) 1.37’25”30 3. Hairviken (Norveška) 1.37’32”44 4. Larsson (Švedska) 1.37’33”72, 5. Demel (ZRN) 1.37’45”53, 6. Simačev (SZ) 1.38’22”50, 7. Kaelin (Švica) 1.38’40”72, 8. Klause (NDR) 1.39' 15”54, 9. Gehring (ZRN) 1.39’44”47, 10. Aslund (švedska) 1.34’45”29, 20. Blanc (Italija) 1.41’44”32, 24. Kost-ner (Italija), 32. Chiochetti (Italija), 36. Lombard (Italija). Naravnost katastrofalen je bil poraz Fincev (Maentyranta je bil komaj 19.). Zaradi gripe ni startal nevarni vzhodni Nemec Gerhard Grimmer. m Snežilo je seveda tudi nad s^j nom Makomanai ko so se prvi starti. Čeprav so usluz® ^ sneg sproti odstranjevali s°neK^ tekmovalni pogoji za prve le ji težji. Svetovni rekorder Sch®'’^ startal celo v prvi dvojici. čas 7’23”61 sicer ni dopuščal ^ ne prednosti Nizozemcu. ^ svetovni rekord znaša 712", nji drsalci pa so 5000 m _________ ,___________ kljub boljšim vremenskim P°| v še slabših časih. Vrednost kove zmage je torej dvojna. liko je razočaral njegov rola*8 ^ keerk, s 7. mestom pa so lab^jso dovoljni Sovjeti, ki že dolg0 .41 dosegli take uvrstitve na tel P* jl> Oba italijanska predstavnika drsala prav dobro in sta se na 15. oziroma 17. mesto. Vrstni red: »,>5! 1. Schenk (Nizozemska) 2. Gronvold (Norveška) L* 3. Stensen (Norveška) „.7 >' 4. Claesson (Švedska) 7’36 Olsen (Norveška) 7'36”47, "• j/ keerk (Nizozemska) 7'39’’l7, ručkin (SZ) 7’39"26, 8. BolsJV zemska) 7’39”40, 9. Zimm^pA1 (ZRN) 7’41”16, 10. Carroll £4 7’44”72, 15. Goldner (Italija) 17. Toniolli (Italija) 7’57”30.