UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDIIJKVA ULICA 6. —4 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase is Kraljevine Italije in UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A„ MILANO Sl-tt, »1-tS, CON L— L, Ba tnoaeinstvo: 15 JO L. ONARIA ESCLUSIVA per la pubblidta đi provenienza italiana ©4 UNIONK PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO. Podvigi it^lijansk h in nemških letal Jaki sovražili napadi odbiti zapadno od Tobraka — 30 angleških letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 14. decembra naslednje vojno poročilo štev. 560: Na področju zapadno od Tobraka so bili odbiti jaki sovražni napadi na nase postojanke. Neprestani topniški ogenj na fronti pri Solumu. Včerajšnji dan je prinesel sijajne uspehe Italijanskemu in nemškemu letalstvu, ki sta naglo posegala s strojnicami in bombami v borbe na kopnem. V številnih letalskih spopadih je bil tudi spopad 10 italijanskih letal z oddelkom približno 50 sovražnih aparatov. V teh spopadih je bilo sestreljenih 24 letal, 10 od na&ih lovcev, 14 od nemških. Izgubili smo 3 letala. Na osrednjem Sredozemskem morju je Mo naše izvidnisko letalo napadeno od dveh lovcev in treh bombnikov. Sestrelilo je eno letalo tipa Spitfire, nakar se mu Je posrečilo odkrižati se nasprotnik«. Pri vseh novih napadih na Argostoli, pri katerih nI bilo ne škode ne žrtev, so naša lovska letala takoj Intervenirala in so uničila pet bombnikov. Angleška letala so odvrgla nekaj bomb na Navarrino. Ena stanovanjska hiša je bila zadeta, trije Grki pa ranjeni. Duce sprejel guvernerja Dalmacije Kim, 15 dec. s. Duce je sprejel guvernerja Dalmacije, ki mu je poročal o najvažnejših vprašanjih vseh treh dalmatinskih pokrajin. Duce mu je dal potrebna navodila za nadaljnja delo tako na političnem kakor tudi na upravnem področju. Novi krafsvni napadi na vzhodu odbiti Obstreljevanje Sevastopolja in Petrograda — Bombe na taborišča in kolone na pohodu — 125 letal uničenih v v enem tednu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Na vzhodu je topništvo nemške vojske obstreljevalo z dobrim uspehom sovražnikove ladje v pristanišču Sevastopolja in vojaško važne cilje v Petrogradu. V ostalem so bili boji omejeni na odbijanje sovražnikovih krajevnih napadov. Rri napadih na transporte so nemška letala bombardirala kraje, kolone in taborišča ter prizadela sovražniku na vzhodni fronti hude izgube ljudi in vojnih potrebščin. Na morjn ob Angliji je bil z bombami hudo poškodovan sovražni rušilee ob vhodu v Bristolski preliv in se more računati z njegovo izgubo. V noci na 14. decembra so letala z uspehom bombardirala ob angleški vzhodni obali vojaške cilje. Pri poizkusu, da bi priletel nad obalo Ro-kavskega preliva, je izgubil sovražnik 7 letal. V severni Afriki so odbile nemško-itali-Janske čete na področju zapadno od Tobru-ka napade združenih angleških sil ter uni-■Hle več baterij, kakor tudi 11 oklopnih bojnih voz. Nemška in italijanska strmoglavna bojna letala so prizadela sovražnim motoriziranim kolonam hude izg-ube. Lovska letala sil osi so sestrelila v letalskih bojih 15 letal brez lastnih izgub. Nadalje so nemška bojna letala z dobrim učinkom bombardirala na področju pri Tobrultu letališča, oskrbovalna skladišča, kolone oklopnih in drugih motoriziranih vozil nasprotnika. Roljševiško letalstvo je izgubilo v časn od 6. do 12. decembra sknpno 125 letal. Izmed teh jih je bilo 88 sestreljenih v letalskih bojih, 32 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem časn smo izgubili na vsej vzhodni fronti 7 lastnih letal. Berlin, 15. decembra, s. Sovjetske sile, ki so obkoljene v Sebastopolju, so skušale tu- di predvčerajšnjim izvajati pritisk na nemške postojanke z napadi, ki pa so bili vsi gladko odbiti in je imel sovražnik pri njih hude izgube. Nemško topništvo je učinkovito obstreljevalo sovražne postojanke v obkoljeni trdnjavi, zlasti pa vojaške naprave v luki. Tam se je vnela neka ladja neki drug: parnik pa je bil zadet in so bile na njem opažene hude eksplozije. Bombe na sovražno zaledje na jugu Berlin, 15. decembra s. Močna skupina nemških bombnikov, ki so jih spremljala številna lovska letala, je v soboto kljub neugodnim vremenskim prilikam napadla sovražno zaledje, prometne naprave in oskrbovalne centre na južnem odseku bojišča. Kakor se je izvedelo iz dobro poučenih virov, so bombniki uničili štiri vlake. Razdejanih je bilo 133 vagonov in 4 stroji. Nadalje so bile poškodovane druge železn ške naprave. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoje oporišče. S finskega bojišča Helsinki, 15. dec. s. V zadnjih 24 urah je bil na vsej Karelski ožini slaboten ogenj so-vrazneta topništva in metalcev bomb. Finsko topništvo je učinkovito obstreljevalo sovražne vojaške naprave. Na zapadnem odseku ožine so bile odbite sovražne patrole. Sovjeti so utrpeli v teh akcijah znatne izgube. Na fronti ob Sviru je prišlo na nekaterih točkah do medsebojnega zapornega ognja topništva in možnarjev. Poskusi sovražnih patrol, da bi prodrle preko reke, so bili odbiti. - Tudi v vzholni Kareliji je prišlo do obojestranskega delovanja topništva. Na severnih odsekih je položaj nespremenjen. Sovražni ofenzivni sunki so bili odbiti. Finsko letalstvo je z vidnimi uspehi bombardiralo murmansko železnico. Severno od Maanselke je protiletalsko topništvo sestre-f lilo sovjetskega lovca. Uspehi divizije „Torino" Na čelu svojih čet je padel njen poveljnik general De Carolis Z vzhodne fronte, 15. dec. s. Oddelki italijanskega ekspedicijskega zbora so PO enodnevnem odmoru spet nadaljevali svoje ofenzivne operacije. Pognali so sovražnika z njegovih novih postojank, na katerih se je srdito branil in se opiral na akcijo številnih topov. Vsi sovražni protinapadi so bili odbiti in v borbah je padlo mnogo 'sovjetskih vojakov. Uničen: so bili med iru-gimi celi eskadroni sovjetske konjenice. V zadnjih operacijah se je posebno izkazala, pehotna divizija »Torinoc, ki je, ee- prav so bile njene naloge izredno težavne. operirala z vzgledno vztrajnostjo. Pri r.^h operacijah je 12. decembra na čelu svojih oddelkov padel brigadni general Ugo De Carolis, poveljnik divizije. Bil je baš na tem, da povede svoje čete nasproti novim uspehom. Brigadni general Ugo De Carolis je Ststl italijanski general, ki je padel od pričetka vojne dalje Pred njim so slavno padli generali Maletti, Tellera, Miele. v severni Afriki ter generala Lorenzini in Volpini v vzhodni Afriki. Razgibane krajevne operacije Berlin, 15. dec. s. V običajnem tedenskem pregledu o razvoju borb na vzhodni fronti beleži vojaški strokovnjak nemške polsirž-bene agencije med drugim: Z nastopom ume na ruski fronti so postale ofenzivne operacije širšega obsega nemogoče. Zaradi fengn so bile nemške sile v preteklem tednu angažirane le v borbah krajevnega značaja. Sovražnik je izkoriščal meglo in noči +er je s pomočjo vsega mogočega orožja ponovno skušal izvajati pritisk na nemške črte ili celo izsiliti prodor skozi nje. ToJa nemški vojaki so povsod odbili boljševiške napade in so nasprotniku prizadejali ^e:o hude izgube Izvidniški in napadalni oddelki so neprestano nastopali na terenu med «»o vreznimi postojankami. Spričo teh operacij in spričo često se ponavljajočih boljševičkih napadov je bilo bojišče v preteklem letu ponovno izredno razgibano Nemške letalske sile pa so še nataije učinkovito posegale v borbe na kopnem in so prizadejale sovražniku zelo nude udarce. V času od 29. novembra do 13. oe-cembra je bilo uničenih 228 sovjetskih letal. To kaže. kakšne letalske sile so sovjeti angažirali v zadnjih borbah, na drugi strani oa tudi dokazuje absolutno premoč letalstva, ki Je ▼ času .zgubilo komaj 21 aparatov. Oberem so skupine nemških bombnikov sistenia-tično dan ln noč bombardirale sovražne prometne zveze v zaledju, zbirajoče se čete industrijske centre in druge važne objekte. Ameriški opazovalci ne smejo na vzhodno fronto Buenos Alre», 15. dec. s. Vojni minister Zedinjenih držav Stimson je v neki tzjnvi javno obžaloval, ker sovjetske vojaške oblasti niso dovolile severnoameriškim vojaškim opazovalcem oditi na fronto. Nemški minister Kerrl umrl Berlin, 15. decembra, s. V predzadnji noci je umrl nemški minister Hans Kerrl. Zadela ga .je srčna kap. Bil je star 54 let. V zadnji svetovni vojni je bil ranjen in odlikovan. Po demobilizaciji se je priključil na-rodno-socialistični stranki. Bil je med zastopniki stranke v pruskem parlamentu leta 1928. Štiri leta pozneje je bil imenovan za predsednika pruske zbornice in pozneje za pruskega prav oso Inega ministra. Leta 1935. je prevzel direkcijo novega državnega ml- Vedno veiii pritisk na treh frontah $0.000 Japoncev na Malajskem polotoku — Nadaljevanje borb pri Hongkongn — Japonski tanki na Filipinih Rim, 15. dec. s. Položaj na Pacifiku označujejo londonski novinarski krogi takole: Na Malajskem polotoku so borbe še naprej razvijajo, štiri japonske divizije, to je 50 tisoč mož napadajo angleške postojanke Pri Hongkongu so morali Angleži izprazniti Kaulun. Na Filipinih se še naprej razvijajo hude borbe okrog treh oporišč, kjer se je Japoncem posrečilo izkrcati tudi lahke tanke. Razna ameriška letališča so bila hudo bombardirana Položaj je zlasti kritičen v severnem delu otoka Luzona. Rim, 15. dec. s. V dveh poročilih o operacijah na bojišču je angleška polslužbena agencija objavila, da so se angleške sile umaknile na področju pri Kedaliu v seve-rozapauneiii Uelu i> aiajskega polotoka in da »o japonski bombniki včeraj opoldne nado bombardirali vojaške naprave okrog Manile. Izjava predsednika Tokio, 15. dec. s. Predsednik parlamenta je izjavil, da je ves japonski parlament nestrpno pričakoval ukaza za napad na Angleže in Američane kot represalijo zaradi ponovnih poizkusov, da bi se vojna na Kitajskem podaljšala in se tako utrdila sovražna hegemonija. Govornik je rekel, da hoče Japonska ustvariti mir in red samo v vzhodni Aziji ter tako prispevati k blagostanju človeštva. Iz tega razloga je Japonska sklenila nedavne sporazume z Italijo, Nemčijo, Tajsko in francosko In-dokino. Enak govor je imel predsednik zgornje zbornice in je opozoril na anglo-ameriške poizkuse za izvajanje gospodarskega in vojaškega pritiska na Japonsko. Priprave za napad na Singapur Tokio, 15. dec. s. List »Asahi« objavlja s poudarkom poročilo iz Sanghaja, da se je številnim ojačenim japonskim četam z avtomatičnim orožjem posrečilo izkrcati se na več krajih Malajskega polotoka ter pripravljajo bitko na kopnem za Singapur. Med tem japonska letala zelo hudo bombardirajo vojaške objekte trdnjave. Vest pravi nadalje, da je poveljništvo angleške garnizije v Singapuru prosilo za nujno pomoč, zlasti v letalih. Borbe okrog Hongkonga se nadaljujejo Kanton, 15. dec. s. Poročajo, da je poveljnik japonskih sil, ki oblegajo trdnjavo Hongkong zaradi nastalega stanja pozval generalnega guvernerja k predaji. Ta pa je poziv odbil. Borbe se razvijajo. Razdejanje v Kaviti Lizbona, 15. dec. s. Severnoameriška uradna poročila potrjujejo, da so se japonske čete na novo izkrcale na otoku Luzonu in da so njih koncentrični napadi čedalje silnejši. Admiral Hardt poroča Iz Manile, da so Japonci v torek napravili veliko škodo v ladjedelnicah v Kaviti. Nekaj ladij je bilo poškodovanih in bilo je precej žrtev. Admiral priznava, da je imel japonski napad velik uspeh. Potopljena norveška ladja Rio de Janeiro, 15. dec. Uradno poročajo iz Washingtona o potopitvi bivšega norveškega parnika »Ravanesa« v vodah pri Filipinih. Parnik so potopila japonska letala. Sovražna letala nad Formozo Tokio, 15. dec. s. Iz Takokua na For-mezi poročajo, da je poveljništvo formoške vojske izdalo komunike, da so bila opažena sovražna letala blizu Taka a. Letala se mestu niso približala. Ha Giiamu in Midwayih ujeti delavci Lizbona, 15. dec. s. Delavska zveza ▼ VVashingtonu objavlja, da so Japonci na otokih Midway in Guam ujeli okrog* 1000 ameriških delavcev, ki so bili zaposleni prt vojaških delih. Lizbona, 15. dec. s. Iz Washingtona t-o-ročajo, da je Knox prišel na Havaje, da bi osebno preiskal, zakaj je Japoncem uspelo pri začetnih napadih na Havajsko otočje povzročiti tolikšno škodo ameriški vojni mornarici in mornariškim ter letalski oporiščem. v Kalkuti in Bombaju Bangkok, 15. dec. s. Anglefike oblasti so proglasile obsedno stanje v Kalkuti ln v Bombayu. Kitajci kličejo Sovjete na pomoč Kanton, 15. dec. s. Po vesteh iz Cungkin-ga bo pokraj, izvršni odbor kitajske vlade poslal neuradno misijo v sovjetsko glavno mesto, katero bo vodil dr. Ten, bivši kitajski poslanik v Rusiji. Z obiskom naj bi se ojačale vezi med Sovjetsko zvezo in Cung-kingško Kitajsko m Sovjetska zveza pozvala na pomoč proti Japonski Doznava «e tudi, da je general Mc Gruder. šef ameriške misije v Cungkingu, poslal Hooneveltu zelo pesimistično poročilo glede vojaških kvalitet čet v chingkingu. Poročilo zahteva, naj se posije v Cungking tisoč letal, med njimi 100 bombnikov s piloti. Za letala je na polago zelo malo uporabnih letališč. argentinska vlada službeno objavila, da je očuvala glede na Italijo in Nemčijo svojo nevtralnost v smislu nevtralnostnega dekreta, ki je bil izdan v septembru 1. 1939. Japonska in čile Santiago de Chile, 15. dec. s. Japonski poslanik je podal listam izjavo, v kateri ie demantiraj tendenčne vesti o stališču Japonske do Cileja v zvezi s sporom na Pacifiku. Izjavil je kategorično v imenu svoje vlade, da ni imena Japonska do Cileja nikoli nobenih zahtev m da sedanji položai ne spreminja razmerja med obema deželama. Zasedanje Japonskega parlamenta Tokio, 15. dec. a Politični krogi živahno pričakujejo izredno zasedanje parlamenta Prvi dan bo posvečen formalni otvoritvi, popoldne se bo pričelo pravo zasedanje V obeh zbornicah bodo prečitali predvsem cesarjevo poslanico, kateri bosta sledila govora ministrskega predsednika Toj a in zunanjega ministra Toga. Nato bosta poročala ministra za mornarico in ministra za vojsko. Sledilo bo obravnavanje proračunov Zasedanje bo trajalo pet dni Izredna seja japonske vlade Tokio, 15. dec. s. Vlada je imela izredne sejo, ki je trajala dve uri. Razpravljala je o zasedanju parlamenta, ki se danes prične. Proučeni so bili številni ukrepi, ki se bodo obravnavali v parlamentu, kakor tudi govori, ki jih bodo imeli min s trski predsednik Tojo, zunanji minister Togo in finančni minister Kava. Italijanske čestitke Tokio, Id. dec. s. Italijanski veleposlanik v Tokiu je obiskal ob spremstvu mornariškega atašeja japonskega mornariškega ministra in mu je čestital spričo japonskih zmag v prvih dneh vojne proti Anglij in Ameriki. Natp se je podal k ministru za vojsko in mu čestital zaradi odličnih operacij japonske vojske. Rooseveltova vojna pooblastila Buenos Alres, 15. dec. s. Iz New Torka poročajo, da se ameriški kongres pripravlja na odobritev zakonskega načrta, po katerem bodo Rooseveltu priznane diskrecijske oblasti za ves čas vojne, ki bodo dvakrat tolikšne, kakor jih je imel Wiison. Kaj je s francoskimi ladjami v Ameriki? Vichr, 15. dec s. Francoski trgovinski parnik »Formignvc. ki je plul po Sredo- zemskem morju, so angleške vojne faags ustavile in odvedle v Gibraltar. Ničesar se ne ve o usodi francoskih ladij, ki so v ameriških pristaniščih. Znano je le, da je Roosevelt zatrdil, da so bile posadke s teh ladij izkrcane zaplenjena švedska ladja Lizbona, 15. dec. s. Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo, da je zaplenilo švedsko motorno ladjo >Kungsholm« z 20 Usoc tonami. Zunanje ministrstvo skuša opravičiti dejanje s trditvijo, da se hočejo Zedinjene države odkrižati skrbi ščitenja parnikov, ki plovejo v vodah zapadne poloble. Berlin, 15. dec. s. V komentarju o vesti, da je bila na Rooseveltov ukaz zaplenjena švedska ladja »Kungsholm« z 20.000 tonami, piše med drugim »Der Montag«: Ameriška vlada se požvižga tudi na najbolj elementarne mednarodne pravice držav, ki so uradno opozorile na svojo nevtralnost ter kažejo svoje simpatije za Zedinjene države. Zaplemba švedske ladje je najpreprostejša sleparija. Roosevelt se je polastil švedske ladje, ki bo brez dvoma uporabljena v vojne svrhe Sabotaža v Ameriki Lizbona, 15. dec. s. Doznava se, da je neka velika tovarna za orožje in municijo v severnoameriškem mestu Burlingtonu, kjer so proizvajali med drugim tudi neko novo eksplozivno sredstvo, zletela v zrak. Mnogo delavcev je mrtvih in ranjenih. Zgradba je stala 50 milijonov dolarjev to je bila popolnoma uničena. Doznava se tudi, da je policija v bližini vodovoda v Los Angelesu odkrila velike množine dinamita. „Timesova" priznanja Rim, 15. dec. s. Ves angleški tisk poroča o resnem udarcu, ki je zadel Anglijo na Daljnem vzhodu. »Times« pravijo v uvodniku: Vesti, ki prihajajo z Malajskega polotoka, pričajo, da je naša mornarica doživela najtežji udarec v tej vojni. Ladje se bodo gradile, o tem ni dvoma, toda medtem moramo priznati, da so Japonci v malajskih vodah v premoči. Prav je, da počakamo na bližnje izjave, ki jih je obljubil ministrski predsednik, preden obravnavamo vzroke poraza. Javno mnenje pa ne bo zadovoljno, dokler ne bo dobilo zagotovil, da je vlada proučila vzroke nesreče in je temu primerno postopala. Prekinjene postne zveze med Ameriko in Anglijo Lisabona, 15. dec. s. Poštne in pomorske zveze med Zedinjenimi državami in Anglijo preko Lisabone so bile prekinjene z ukinitvijo letalskega prometa. Hrvatska v vojni z Anglijo in Ameriko Poglavnikov proglas — Manifesta tivni odhod prostovoljcev v Italijo, odkoder bodo krenili na rusko bojišče Alres, 15. dec. s. Zaradi vojnega stanja med Nemčijo m Italijo na eni ter Zedinjenimi državami on drugi atraat Jn Zagreb, 15. dec. s. Včeraj jo oila prirejena n& trgu Sv. Marka velika manifestacija ob navzočnosti visokih predstavnikov prijateljskih držav, vseh članov vlade m ogromne množice ljudi. Preden se je podal na zgodovinski trg Sv Marka, je poglavnik v izredni seji ministrskega sveta prečita! članom vlade ter čnozemsikim zastopnikom v vladni palači sledečo izjavo, ki so jo po radiu prenašali zvočniki na trgih m cestah Zagreba: Najnovejši dogodki, spričo katerih je Amerika stopila v vojno, zahtevajo, da tudi vlada Neodvisne hrvatske države zavzame svoje stališče. Vojna med Ameriko in Japonsiko je končni epilog stalnih provoka-cij Zedin j enih držav, ki so bile že dolgo pripravljane in s katerima se je skušala razširiti sedanja vejna. Očitno je namen Zedin jeni h držav, ustvariti eo. ugoden položaj, da bi nato spravile ostale narode pod svojo oblast. Tudi mi Hrvati smo del evropske skupnosti, ki &c danes bori za svojo svobodo. Naša mlada država se je odločila ▼ duhu nove Evrope sodelovati pri oblikovanju novega reda. Mi vemo. da to zahteva mnogo žrtev, kajti samo z zrnato v skupni borbi se more doeeči bedjša bodočn-^srt. Zagradi tega se ne čutimo samo obvezane do naših velikih zaveznikov trojnega pakta, temveč izhaja naša odločitev rudi vz našega notranjega prepričanja. Izjavljamo zaradi tega, da se tudi hrvatska neodvisna dr-ž&va nahaja v v*>jnem stanju z Ameriko in Anglijo. Hrvatski narod prevzema vse obveze in v»e žrtve, ki izhajajo iz tega sta-nja9 v prepričanju, da ji bo to ob koncu vojne v veliko korist. S trga so se dvignili navdušeni klici poglavniku, Mussoliniju, Hitlerju. Nato je poglavnik na trgu Sv. Marka prisostvoval paradi hrvatske legije, katero je organizirala italijanska vojaška misija. Legionar ji so bili oblečeni v 'talijanske uniforme. Legija je snoči odšla v Italijo, od koder bo pod italijanskim poveljstvom krenila na rusko fronto. Poglavnik ;o najprvo v hrvaščini, potem pa v •talijfinščini n v nemščini nagovoril vojake. Poudaril je, da se Hrvatska bori ob sitrani velikih zaveznikov proti najhujšemu sovražniku človečanstva. Po govoru so pred tribuno defilira!* tisoča hrvatskih legionar j ev ter italijanski m nemški oddelki. Nemški komentar]! o svetovni vojni Berlin, 15. decembra, s. »DAZc opozarja posebej na Hitlerjeve izjave o borbi proti Sovjetom. Borba za osvoboditev Nemčije, je postala borba za vso Evropo. 160.000 ljudi, ki so padli na pohodu na vzhod, ni dalo svojih življenj le za bodočnost Nemčije, marveč za edinost vsega kontinenta m za novi svetovni red. Vedno bolj jasno se kaže nujnost borbe, ki jo je započela os proti Sovjetski zvezi spričo njenih namer, da potopi kontinent v morju krvi V sporazumu o takem uničenju sveta je bil s Sovjetsko zvezo tudi Roosevelt Pravočasni napad Japonske na Zedinjene države je plutokracijam preprečil izvedbo njihovih načrtov Plutokracije in boljševizem so hoteli uničiti življenje ln civilizacijo v Evropi ter v vzhodni Aziji. Proti njim pa so se dvignili narodi trojne zveze, da bi mesto razdejanja ustvarili končni mir in pravico na sveta »Bdrsen Zeitung« beleži, kako je spravila pogodba, ki Jn bfln ptnUtčamJinJim podV- pisana, vse tri države na skupno osnovo enotnih smotrov in akcije. Skupna borba se bo nadaljevala do skupne zmage. Roosevelt mora to sprejeti na znanje in se prepričati o sili tega ogromnega bloka. Ne bo mu preostalo nič drugega, kakor da bo nekega dne opustil svoje načrte, ker bodo propadli spričo svojega razdornega značaja. »Zwdlf Uhr Biatt« naglasa, da se bo sedanja borba brez oklevanja nadaljevala, dokler se zmaga ne bo nasmehnila pravici. Revni narodi, ki jih plutokracija zatira, hočejo živeti in bodo živeli. Ukrepi proti židovskim špekulantom na Madžarskem Budimpešta, 15. dec. s Minister za prehrano je odredil celo vrsto preiskav v židovskih okrajih v Munkaču in Ungvaru. Policijski organi so pri židih odkrili in zaplenili velike množine blaga vseh vrst, ki so jih odtegnili obči potrošnji. 40 židovskih trgovcih je bilo aretiranih in izročenih sodišču. Obnovite naročnino! < Stev. 288 »SLOVENSKI NARODs^onedolJak, 15. dacembra 1§41-XX. Stran Z Visoki Kpinlsar Eksc._Gra zioli vseučiliški mladini Poklonltev zastopstva vseutifllke ndadtae v LfaMfant Visokemu Komisar]« 1fmUmSymm]*ft *mm* ga k«HftlZHO mollO, mil ta mht gobe" Ljubljana, 15. decembra. Visoki Komisar Eksc. Grazioli je v petek ob 17.30 sprejel v vladni palači zastopnika vseučiliške organizacije r Ljubljani in*. Pie- ra Carra, ki mu je predstavil vodstvo organizacije. Podzaupnik Franc Zupec mu je izrekel vdanostne pozdrave tudi v imenu vodstva in članstva. Visoki Komisar je izrazil svoje Zadovoljstvo, da sprejema v vladni palači prvič zastopstvo slovenske učeče se mladine, tem bolj. ker ga tvorijo člani vodstva slovenske vseučiliške organizacije, ki se je ustanovila kot sredstvo sodelovanja in vedno bolj tesnih stikov med italijansko in slovensko kulturo. Eksc. Grazioli je na kratko povzel, kar je Fašistična Vlada storila za slovensko kulturo ln zlasti za ljubljansko vseučilišče, za katerega je bil napravljen obsežen delovni načrt, ki bo rešil vprašanja, ki so bila več let v zraku ali zapuščena po vladi bivše Jugoslavije. Opozoril je še, da ljubljansko vseučilišče ne služi Italijanom, temveč Blovencem, ter da je zato od vseučiliških dijakov odvisno, kako si ga bodo znali ohraniti, zlasti s tem. da bodo z enako lojalnostjo vračali dobrohotnost Fašistične Vlade in prav posebno Duceja. Ostro je ožigosal delovanje majhne manjšine, ki misli, da se lahko poslužuje vseučilišča kot središča komunistične ali sploh protiitalijrmske propagande, pri čemer je poudaril, da je niravnost otročje misliti, da bo Italija takšno stanje tolerirala. Fotem ko je izrazil svoje žive simpatije do vseučiliških dijakov, vpisanih v organizaciji, je poudaril svoje prepričanje, da bo slovenska učeča se mladina, ki se hoče obnašati lojalno, našla v sebi sile, da bo reagirala proti vsakomur, ki bi hotel ustvariti nered z edino posledico, da bi s tem ljubljanskemu vseučilišču in prebivalstvu »ploh odvzel one plemenite avtonomne Oblike, ki jih je priznala Fašistična Vlada. Glede nekaterih želja, ki so bile izražene v pogledu nekaterih ukrepov, pod vetih v zadnjem času proti vseučiliškim dijakom, je pojasnil, da bo mogoče te ukrepe ponovno proučiti samo. ako se bo vseudlliika mladina izkazala tega vredna. Besede, ki Jih je Visoki Komisar Eksr Grazioli izrekel \'seučiliškemu zastopstvu, ko se mu je predstavilo vodstvo nove vseučiliške organizacije v Ljubljani, nam kličejo v spomin Kar smo v našem listu že ponovno poudarili, da jt namreč zares najmanj, kar more Fašistična Italija od nas pričakovati, da ji nfeno razumevanje in naklonjenost glede vseh naših potreb vračamo s polno lojalnostjo in razumevanjem. Eksc. Visoki Komisar Je bil upravičen, da je v tem smislu pCzvrni k sodelovanju zlasti včeučitiško mladino, saj je ona dolžna Se prav posebno hvaležnost najvišjemu predstavniku Fašistične vlade pri nam za tako popolno in iskreno razumevanje naših kulturnih potreb in še posebej potreb našega vseučilišča, kakršno Je On dostei oh vsaki priliki pokazat. Razen tega Je nje gov poziv vseučiliški mladini še posebno na mestu glede na dogodke, ki so dovedli do tatVOritve tehniške fakultete na našem vseučilišču, o čemer smo ob svojem času ze poročali. Eksc. Visoki Koisar Je glede na nekatere želje, ki so mu h!le izražene, zelo umestno piipomnil. da bo tudi v bodoče postopati)* oblasti od\-isno predvsem od njiho\*ega spoznanja, ali je naša vseučiHška mladina vredna najvišjega zaupanja *ti ne, Prepričani smo. da bo 'o plemenito opozorilo Eksc. Visokega Komisarja nafetelo na popolno razumevanje vsega našega dijaštva. saj bo to samo njemu v korist. Neđeljshi sport: Tekma na zasneženem igrišču Druga trening tekma ojačece LJubljane s pestro kombinirano enajstorico je dala neodločen rezultat in povprečen nogomet Preteklo nedeljo je SK Ljubljana zač>!a 5 treningi z namenom, da pripravi avvje moštvo za gostovanje po središčih italijanskega nogometa v severni Italiji, že takrat je izpopolnila svoje moštvo z nekaterimi bolšimi igralci iz drugih klubov, da bi tako Ojadna stbke točke v svoji nestalni euaj-storicl. Kliub temu prvi poskus, kakor smo nrr*d tednom zabeležili, ni uspel. Zlasti ie bilo zapaženo, da je med igralci LjJb-I.iane in gosti zelo malo povezanosti, srjlo- §no pa premalo borbenosti. Kombinirano moštvo je zapustilo zelo medel vtis pri gledalcih, pa tudi v rezfcltatd se je stebo odredilo, saj ;e podalo mladi enajstorlci Marsa. Vodstvo Ljubljane je zavedajoč se svoje o-% v Genovi, Venezia Pa je celo morala v Rim proti Romi. Pristaši obeh seveda niso goji'i prevelikega upania. vcndaT sta se tekmi končali za oba gostujoča kluba bržkone boljše, kakor s*> pričakoval". Tako Triesrina kakor Vene-zra sta očuvali svoji mreži neprizadeti in »e vračata s po eno točko. V vodstvu ^ 7a'f> ni mnogo spremenilo. Edino Fiorenti-na. ki je nastopila v L.vornu. ie zaradi poraza izločena iz vod'yče skupine, je pa z 10 točkami še vedno na četrtem mestu. Z devetimi točkami sledijo Liguria. Juvt-ntus in Torino. Med petorico neodločenih rezultatov je treba podčrtnti zlast; remis Llgurie. ki ie v Bologhi iztrgala domačinom važno točko Kaže. da letos Bcrtoena ni več med reanej-fchni kandidati ta vidrtejS« rrteSU. Največje presenečenje pe je včeraj priredila A ta lan-ta, ki je sred-" MMana porazila Milano. Milano je imel smolo, da je bil eden njegovih niiboljvh igralcev no"4.<.dovan in je ve^kio §ta*tati. Verd*r preveo poročila, da je zmaga Atalante saslužena. Po- drobni rezultati vseh včerajšnjih tekem v diviziji A so naslednji: v Livornu: Lh*orno—Fiorentina 3:1 (1:1), v Modenl: Modena^AmbrOfiana 1:1 (0:1). v NapnlHu' Napoti—EartO 1:1 (1:1), v HolOitni: Bologna—Itgurio 2:2 (0:0), v Torinu: Jm'entus—Torino 3:0 (2:0), v Genovi: Genova—Triestina 0:0 (0:0), v Rimu: Roma^-Vcneria 0*1 (0.-0), v >!sfanu: Al al ant a—Milano 3:1 (2:0). • V prvenstvu divizije B je včeraj do«(?l-i največji uaneh PftJuM ki je gostovala v Sieni in poraziila domačo Sieno z 1:0 Zanimiv je tudi rezultat v Vicenzi, kjer je Pariju usnelo odnesti vodeči Vicenži en o ročko. Ostale tekme so »e končale brež večjega presrečenja. Po včerajšnjem ko*u je še v n^m-ej v %-odstvu Vicenzs z \2. točkami, bedijo 15 Fanfulla. S&vara. Ale v Steni' Padova—Stena 1:0, v Brescii: Breecta— Reg&ana 2:1, v Lodtfu: Fanfulla—Pitm 2.-0 ln na Reki: Alessandria—Fiummha 2:7. Naše »le««1iite D H A M A Ponedeljek. 15.: seprto, Torek. 16.: ob 17.30 Dom. Red Torek o r B ■ A Pooe«WlJek 15.: šepetom Torek, 16.: zaprto. (GenemfU). Visoki kamitffcr a* Ljubljansko pokrajino je glede na tvojo naredbo l dna 9. maja o predpisih glede blaga in storitev, glede na uredbo o cenah z dne 3-. maja 1941 ifi na podlagi kruljavega ukaza dne 3 maja 1941-XIX. izdal tri naredbe, s katerimi so predpisane najvišje cene za koruzno moko, med in suhe gobe. Te tri naredbe določajo naslednje: Najvišje cene aa koruzno moko Najvišje prodajne cene za koruzno moko sc določajo takole: v prodaji aa debelo, franko skladišče trgovca na debelo, brez trošarine. 187 llf za 100 kg: v prodaji na drobno za mesto Ljubljano, franko skladi-#će prodaiaica. vltevsl vse trošarinske dav-fčine. lire Za kg (ljub!jartska mestna trošarina znaša 0.02 lire za kg moke). Cenik S temi cenami mora biti nabit v prodajalnah na dobro vidnem mestu KmhrišU Najvišje prodajne cene za treani med so v trgovini na drobno določene takole (v oklepajih cene v trgovini na debelo): men pa leti za kg neto 88.70 lire (19 60); v po* »odah ia parafinirane lepenke za kg bruto 25.85 lire (21.40). v steklenih posodah po 1 kg ttJt lire (24). po 800 g 23.70 d P.50). pO 750 g 32.05), po 800 g 18.38 (14.95). po 500 g 15.6« (1170), po 450 g. 14.55 (11.80), pO 300 g 10JI (8.60), pO 220 g 8.71 lire (6.80). V prodajnih cenah na debelo je vštet davek na poslovni promet brez mestne trošarine. V prodajnih cenah na drobno za mesto Ljubljano sta všteta davek na poslovni promet in mestfta trošarina. Prodajalci morajo imeti odobrene cene nabite v obliki cenika v prodajalni na dobro vidnem mestu. Najvišje cene za suhe Jedilne gobe Prodajna cena za suhe jedilne gobe — gobane (jurčke) — je naslednja' v prodaji na debelo 9000 lir za 100 kg neto, brez mestne trošarine, franko skladišče; ▼ prodaji na drobno za mesto Liubljano 105 Ur za 1 kg neto vstevSi mestno trošarino, franko prodajalna Prodajalci morajo izobesiti odobrene cene v prodajalnah v obliki cenika na dobro vidnem mercu. Vse tri naredbe določajo, da lahko okrajna načelstva preHn's^n $p nfžblflčil"h, perilu« eevlj+h itd. Csprav skromna, bodo darila VOndarie olajšala nekoliko .ežave naj bdJj potrebn'h dru lin. Na U praznik bo obdarovanih, kakor {e poročal prof Casani. voditeljem 5o4f več tisoč otrok v vsej pokrajini. Cez noč je močen jug razgnal meglo in postalo je zopet nenavadno toplo. Tudi vreme ni letos v slogu božiča in tako bomo še laže pozabili na božično poezijo staregn sloga. 1 1 Koncert Zavod za sccialtro zavarovanje LP Ljubi 'ana, 15. decembra Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani objavlja statistične podatke o svojem članstvu v septembru in oktobru. Septembra ;'e bilo zavarovanih skupaj 27.235 delavcev pri T&Z (Zavod za socialno zavarovanje) hn si«, cr moških in 8903 ženske. Pri Trgovskem bolniškem podpornem društvu :e bilo zavarovanih 4524 zi"?rovanccv, pri MerK iriu pa 92. Skupaj je bilo torej zavarovanih septembra 31.£51 delavcev in nameščencev. Oktobra je bilo zavarovanih skupflj 32 075 Članov omenjenih zavarovalnih ustnnov. Odstotek bolnikov -'e znrrSal septemS^a 2.55. oktobra pa 2.37. Odstotok boln-kev pri SSZ je zrinSal septembra 2.26, oktobra pa 2.51. Povprečna dnevna zavarovana mezJa zavarovancev ZSZ je znašala septembra 16 68 L, zavarovancev TBPD 23.68 in Mr-kurja 27.14 L. Povprečna dnevna zavarovana mezda vseh žavarev.v*cev je znašala septembra 17.81 L. Skupna dnevna zavarovana mezda je znašala Septembra 567.319 1 L (pri ZSZ 454 337 5 in pri TBPn 110.485 L). Oktobra je znašala povprečna zavarovana mezrla vseh zavarovancev 18.28 L, skupna dnevna zavarovana mezrla pa 686 262.1 L. Največ zavarovancev je v skupini >hišna služinčadc, in sicer jih je bilo oktob-a 3532; na drugem mestu po številu zaposlenih delavcev in nameščencev .^e skupina »gTadnje železnic, cest in vodnih zgradb« s 3222 zavarovanci. nadarjene pianistke Ljubljana 15. decembra. Drevi se bo našim ljubiteljem glasbe nudila lepe prilika, da se udeleže '-ntim^ nega koncerta v mali filharmonični dvorani; koncert, ki se začne ob 18.30, bo nudil redek uz.tek Nastopila bc mlada nadir-jena Pianistka ga. L'udmila nernovšk^va, profesorica klavirja na Šolj Glasbene Matice v Ljubljani. Hkrati bo nastopila pevka ga. Ljudmila Polajnarjeva. ki jo naša 13T-nost že ceni Prof D*»mov5kova se je preselila k ni. da Je *e vedno voraSanje. če so meščani nalH domove Mala meglq ima ?t*rtie rekorde, a snocM ie menda dosegi rekord rekordov. Bvoščila«, Če le naslov in podpis ne presegata skupno d besed. Take brzojavke bodo oddajali na njihove naslove poštarji, v primeru prevelike zasedbe brzojavnih prog, pa bodo odhaia'e s pisemsko pošto. (Bel K O I 1. D A II Danes: Ponedeljek, 15. decembra: Kristina DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tajna ljubezen Kino Sloga: Štirje pari se ženijo Kino ITnion: Dva milijona za en smehljaj Kino Moste: Aixa, hči pustinje in Na meji Texasa Intimni koneert Glasbene Matice ob 18 30 v mali Filharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Iz Spodnje štajerske — Prvi otroški vrtec v Trbovljah. Včeraj teden je bil v Trbovljah svečano otvorjen prvi otroški vrtec. Vrtec je deloval provi-zorično že več tednov prej v nekaterih že urejenih prostorih. Svečani otvoritvi so prisostvovali okrožni vodja štajerske domovinske zveze Eberhardt s svojim štabom, trboveljski župan, obratovolja trboveljskega rudnika ter starši otrok, ki se bodo vzgajali v otroškem vrtcu. SO rudarskih otrok, v starosti 2 do 6 let, bo vsak dan v oskrbi v otroškem vrtcu, kjer bodo dobivali večinoma tudi obed in dvakrat izdatno južno. — Presertev celjskega prehranjevalnega urada. Prehranjevalni urad v Celju se je preselil te dni iz poslopja okrožnega vodstva v hišo Goethejeva cesta 3. 122.000 mark za zimsko pomoč. V nedeljo 9. novembra so na Spod. Štajerskem zopet pobirali prostovoljne prispevke za zimsko pomoč. Nabrali so 122.000 mark. Mariborsko gledališče za zimsko pomoč. V mariborskem glelali&ču je bil te dni prirejen pester večer, ki je vrgel 2270.90 mark. —Nov grob. V Mariboru je umrla v Četrtek po kratki težki bolezni Morija Koe-Legat, soproga ravnatelja bivše trgi vsike šole. Dodatni obrok kruha za noseče žene Ljubljana, 15. decembra. Na pristojnem mestu smo zvedeli, da dobijo matere, ki so dovršile peti mesec nosečnosti, dodatni obrok dnovno 100 gramov kruha ali ustrezajočo količino kru9ne oziroma koruzne moke, vse do poroda. Preskrbovalni uradi bodo izdajali nnkn-zilo na ta obrok za ves mesec na podlagi posebnega potrdila, čignr obrazec se dobi brezplačno na vsaki občini (v Ljubljani v Mestnemu preskrbovnlnemu uradu. Mestni dom, Ii. nadstropje, vhod s Strelišk^ ulice). Potrdilo izpolni babica ali zdravnik, trdi pa ga okrajni zdravnik. To potrdilo velja potem za ves čas do poroda. Paraceftsova svečanost v Ferrari Na italijanski univerzi v Ferrari je bil nekoč promoviran slavni zdravnik in raziskovalec Paracelsus von rlohenbeim. V počastitev njegovega spomina je priredilo nemško-itahjansko društvo 30. novembra na tej univerzi spominsko svečanost, zdiu-ženo s slavnostno sejo društva za kemijo in svečanosti v vseučiliški avli. Tam ie predaval ravnatelj zavoda za zgodovino medicine v Rimu prof. Alberto Pazzini o Faraeelsovih odnosih do Italije. Končno je bila odkrita v vseučiliškem poslopju spominska plošča slavnega nemškega zdravnika. Mrtva točka Avtorju veseloigre Hansu Heinzu Petru ni bilo treba šele pojaanjevati, kaj pomeni duhovit, ostroumen dialog za učinek veseloigre. Bil je izkušen gledališki pisatelj, čigar duhovitosti so vžigale kakor rakete. Danes je bil pa prišel na »mrtvo točko«. Sedel je pred svojim pisalnim strojem in buljil v tipke. Vedno znova je prebiral zadnje stavke, ki preko njih ni mogel naprej: Herbert (zakriči): Kdaj sta se zadnjič domenila ? Eva (mimo): Prepovedujem si... Herbert (ogorčeno): Ti si prepoveduješ? Ti? Ta je pa dobra! Tvoja hladnokrvnost mi prav nič ne imponira. Odgovor hočem imeti ? Kaj odgovori Žena, če jo po krivem sumničijo ? To je bila mrtva točka, ki Hanš Heinz Peter ni mogel preko nje. Kar je zaslišal v sosedni sebi šum. Naglo je odprl vrata. — Kaj se Je pa zgodilo? — je vprašala prestrašeno gospa Gritta, ki se Je prav kar vrnila lomov. — Kaj se je zgodilo, vpraSujeS? — je aatulil moa. — Kje si pa bila tako dolgo f — Kaj si hrepenel po svoji Ženici? je zagostelela s svojim najslajšim glasom. — M«ni se ne boš izmaknila! vedoti hočem, odkod prihajaš! — Mar ne arnem obiskati svoje prijateljice? — se je glasilo proti vprašan je. Mana Heinz Peter *e je rezko zasmejal. Obrabljena laž! V stoterih veseloigrah Je bila ze izgovorjeno. Kaj misliš, da na vem. kdo je ta tako zvana prijateljica? Gritta se je Izpod <*eia ozrla na svojega moža. Potem je pa odgovorila tako nenaravno mirno, v tem ko si je z vso vnemo m aelo akrono prtd ogledalom popravljala la* sc: — Tvoja razburjenost ml Je deveta briga. Cm si preutrujen ... — Za koga pa delam? Za koga pa napenjam svoje moigana v iskanju vedno novega gradiva? Samo zate, da bi ti lahko izpolnil vsako željo, vsako kaprico! ln hvaležnost? Za zahvalo me pa varaš! Liki bog osvete je stal Hans Heinz Peter pred svojo mlado ženo. — Tega ne bom več mirno gledal! Na odgovor pozovem tega podleža! — Torej se tvoj prijatelj Oswald nI zmotil, ko je dejal, da te bo spravila tvoja nova veseloigra ob pamet? — Oslarija! — je zarohnel mož. — Vedeti hočem, kdaj sta se zadnjič skrivaj sestala ! — Z Oswaldom ? — Kdo pa govori o Os\valdu ? Vedeti hočem, kdaj si imela zadnji sestanek s svojim ljubčkom. Odgovor hočem imeti! Visoko dvignjenih obrvi, svesta si svoje premoči, je Gritta odgovorila: — Dragi moj. tvoja bedasta ljubosumnost mi gre na živce. Zdi se mi, da si znorel. — Ha! Zdaj jo pa imam! — je vzkliknil Hans Heinz Peter ves navdušen. — Ponovi ta stavek, ali še bolje, narekuj mi ga takoj v stroj! In planil je k pisalni mizi, kamor mu Je Gritta začudeno sledila. — Ta stavek mi je namreč manjkal v dialogu mojih zakoncev, — jI je pojasnil zdaj z glasom ljubeznivega soproga. — Samo tako more odgovoriti nedolžna ženka, kakor si ti. Prosim, ponovi to, Gritta! — Ah tako, tako je bilo to mišljeno, »-* odgovorila pomirjeno in malone izgubljena hladnokrvnost se ji je vrnila. — Z veseljem dragi moj. Seveda je bilo mišljeno tako, — se je zasmejal mož, — saj vendar ne bom tako bedast, da bi mislil, da imaš ljubčka. Za to refi nimam nobenega povoda. — Gotovo ne, Hans Haina Peter, — ja dejala Gritta in ga pobožala stoječ za njegovo pisalno mizo po glavi. Pri tem ji je pa zaigral globoko pomemben smehljaj na ustih. Hana Haina Pater je bil premagal mrtvo točko in — — gczpa Gritta tudi.., Stran 1 »SLOVENSKI N A ROD«,**«««**!**. 15. decembra 1S41-XX. Stev. 288 Ko nam bo meso raslo po poljih •.. AH veste, kaj }e „meso brez kosti"? - Od gafalita Ljubljana, 15. decembra. Letos smo pogosto govorili o * rastlinskem mesu«; mislili smo na gobe, ki res lahko po svoji hranljivosti in dobrem okusu vsaj precej dobro nadomeščajo meso. Toda pravo rastlinsko meso ali meso brez kosti je že cela tisočletja na Daljnem vzhodu sočivje. Ne navadno sočivje, temveč »kitajski fižolc kakor pri nas nekateri imenujejo sojo. Obljubili smo, da vam bomo razkrili sčasom vsaj največje zanimivosti in posebnosti soje, kar je potrebno predvsem zaradi tega, ker je propaganda za pridelovanje tega čudovitega pridelka že začela roditi prve sadove m ker je v tesni zvezi z rešitvijo našega prehranjevalnega vprašanja. Kako je torej s sojinim mlekom Ne lavno smo objavili recept za izdelovanje mleka iz aoje v gospodinjstvu. Ce bi bilo naprodaj kaj dobre soje, bi nase gospodinje nedvomno preizkusile recept. Posamezni ga bodo vseeno lahko preizkusili, če se obrnejo na naše pridelovalce soje. Poročali smo, da tudi 2e v Ljubljani pridelujemo sojo, tako da je imamo vsaj za preizkuse dovolj. Naši prideloval ci pa sojo porabljajo po večini tudi — za mleko, toda za živalsko; z njo krmijo namreč krave. Dognano je, da je ta krma izvrstna ter da zelo zvišuje mlečnost. Ce bi sojo hoteh porabiti bolj racionalno, bi kazalo izlelovati iz nje mleko neposredno, kar pa za naše živinorejce še ne prihaja v pošte v. Vprašanje je tudi. kakšno mleko bi nam dala pri nas pridelana soja. saj ni niti natančno ugotovljeno, v kakšno vrsto spada. Pripomniti je pa treba, da je vrst soje nešteto ter da nastajajo še vedno nove vrate. Za naše vegetarijance Naj zaupamo posebej še našim vegetarijancem, kako se naj hranijo, da mesa v resnici ne bodo pogrešali. To velja za prostovoljne in neprostovoljne vegetarijance. Med prehrano prebivalcev na vzhodu in na zahodu je bistvena razlika, toda prav za prav le na zunaj. Evropcj in Američani veljajo za mesojedce, čeprav njihova hrana ni pretežno mesna, medtem so pa Azijci na glasu kot vegetarijanci. Pri nas prevladuje mnenje, I a se Azijci hranijo pretežno z rižem, kar je pa velika zmota. Ce bi se hranili s samim rižem, bi že zdavnaj izumrli. Hm-nilnost riža ni velika. Mnogo redilnejše je sočivje, ki Azijcem nadornestuje meso in sploh na dušičnih snoveh bogata ž vila Evropcev. Med sočivjem je pa najbolj re-dilna ter na dušenih snoveh bogata soja, Zato razumemo, zakaj jo Kitajci imenujejo smeš brez kosti«. Ce pa govorimo o tem • mesu brez kosti in prehrani Azijcev, ni rečeno, da se tudi Evropci ne moremo prilagoditi na podobno vegetarijansko hrano. Pravimo, da je razlika med prehrano Azijcev in Evropcev le na zunaj, aaj človeški organizem zahteva tu in tam približno enako količino in enake vrste hranilnih snovi Ni neobhodno potrebno, da se moramo hraniti z mesom, če nam lahko hrana druge vrste na J omesti hranilne snovi, ki jih vsebuje meso. Da so tudi Evropci lahko vegetarijanci — prostovoljni ali neprostovoljni — brez škode za svoje zdravje, ni treba še posebej dokazovati Med vojno je navadno mnogo več vegetarijancev. Da bi jim vegetarijanstvo ne škodovalo, bi si pa moral; izbirat: takšno hrano, ki vsebuje dovolj beljakovin m maščob. Javni delavec je v neki naši reviji dokazoval, da je hrana našega prebivalstva prerevna na beljakovinah, ker tudi v normalnih čas h jemo premalo mesa. To velja predvsem za deželane, ki so v primeri z meščani pravi vegetarijanci, odnosno to je veljalo vsaj za normalne čase. Ne moremo pričakovati, da bomo primanjkljaj na beljakovinah lahko krili primerno z mesom. Zato bi b;lo treba že zarali tega reformirati našo prehrano in v ta namen prihaja predvsem v poštev soja. Ni le dovolj priporočati, kaj bi naj jedli Toda ni le dovolj priporočati, kaj bi naj jedli, temveč je treba tudi povedati, kje bi bilo treba vzeti. Zato smo že toliko govorili o potrebi pridelovanja soje, odnosno z možnosti pridelovanja pri nas. V ta namen smo tudi začel: pisati o raznih načinih porabe in uporabe soje. Tako je postalo aktualno tudi izdelovanje mleka iz soje. Sojino mleko so s popolnim uspehom preizkusili že pred desetletji v evropskih zdravstvenih zavodih. Z njim so hranili dojenčke, ki niso prenesli naravnega mleka, dajali so ga tudi jetičnirn in diabetikom. Razumljivo je pa, da so sojino mleko uživali tuli zdravi odrasli ljudje in so ga hvalili, da je dobro. Posamezne tovarne so tudi že izdelovale mleko iz soje, vendar doslej v evropskih deželah še ni prihajalo na trg mnogo rastlinskega mleka. Na živinorejskih postajah so s popolnim uspehom uporabljali sojino mleko za vzrejo telet, ki bi bilo sicer I njih zdi-avje ogroženo. Med prvo svetovno j vojno je postalo izdelovanje rastlinskega mleka aktualno, a tedaj so se še borili z raznimi tehničnimi težavami, tako da ni bilo primernih prakt čnih uspehov. Ko so pa posneje začeli predelovati sojo po japonskem načinu, so sprevideli, da bi bilo" rastlinsko mleko mnogo cenejše od živalskega ter da bi ustrezal tudi njegov okus. mleka do sira in gradiva Zdaj pa še sir iz soje V deželi vzhajajočega sonca so razni siri iz soje še mnogo bolj cenjeni kakor sojino mleko. Nekatere vrste kitajskih in japon-sk h sirov iz soje so dosegle celo svetovni sloves. Japonci in Kitajci izdelujejo rastlinski sir celo industrijsko. Sicer je pa več načinov izdelave kakor tudi več vrst sirov. Natančno opisovanje receptov za izdelovanje ara nima pomena, ker pač zdaj pri nas takšnega sira še ne moremo izdelovati. Sir iz soje je izrednega pomena za prehrano prebivalstva na Daljnem vzhodu. Posebno je znan bel sir vrste »Tou-Fou«. Razne vrste sirov izdelujejo bodisi, da puste mleko kvašenju ter mu dodajo klice ali fer-mente in potem sesirjeno mleko prelelajo. Da se mleko sesir; pa dodajajo tudi neki prašek posebne rudnine, ki jo imenujejo tehack-kao. Prav tako kakor ta prašek učinkuje raztopina kalcijevega sulfata. Ni odvisno toliko od tega. kako dosežejo, da se mleko sesiri, temveč, kako sesirnino predelajo. Nekatere sire uživajo sveže, druge kuhane v slanini ali prekajene. Nekatere sire uživajo sveže, druge kuhane v slanici ali prekajene. Nekatere vrste so slane, druge (z dodatki fermentov) so polobne slovitim francoskim sirom, n. pr. vrstam: Gruvyere, Roquefort. Cameubert Kemične analize so pokazale, da so te vrste sojinih sirov posebno bogate na dušičnih in ma-ščobnih hranilnih snoveh, in da vsebujejo tudi nekaj ogljikovih vodanov. — Sojini siri so lahko prebavljivi in organizem izrabi večino hranilnih snovi. Poraba je mnogovrstna. Sojini siri prekašajo po hranilnih snoveh meso in nekatere vrste se tudi po dobrem okusu lahko kosajo z mesom, zato pa tudi ne služijo le kot predjed. Znani so številni recepti zelo okusnih jedi z dodatkom sojinega sira. Z dodatkom sojinega sira lahko posamezne jedi izpopolnimo tako, da vsebujejo vse potrebne hranilne snovi. Kaj je galatit Iz strnine ali kazeina, ki jo vsebuje živalsko ali rastlinsko mleko, dandanes izdelujejo tkanine, kar je že dovolj znano, marsikdo pa ne ve, da iz nje pridobivajo tudi galalit, ki je neke vrste umetna rože vina, tvarina polobna celuloidu, a ga po svojih lastnostih v marsičem prekaša, tako da jo uporabljajo za neštete namene. Pri tem pa morate vedeti, da kg sirnine pridobe iz 40 do 50 kg živalskega mleka, medtem ko dajo že 4 kg sojinega zrnja za kilogram sirnine; že iz tega lahko sprevidite, kako silno pomembna industrijska rastlina je soja, a hkrati tako važna za prehrano ljudi in Živali, da ji moramo priznati prvenstvo med kmetijskim' rastlinami. Ali zdaj razumete, zakaj pišemo o soji? 7NE V — I* »Službenega lintn*. ?Službeni Ust za Ljubljansko pokrajinom st. 100 z dne 13. decembra 1941-XX. objavlja naredbe Visokega Komisarja: najvišje cene za koruzno moko. za med in suhe jedilne gobe ter tarifo za avteizveščke. — Iz trgovinskega registra. Fran Zorn. družba z o. z.: izbrišeta se pr-siovodjl Zom Fran in Zorn Katarina, vpišeta pa poslovodji Stnjan Marta roj. Mrrgentha-ler. soproga inžrnjorja in ing. Stojan Lovrenc, oba v Ljubljani. — Iz zadružnega r^trlstra. Kmečka gospodarska zadruga v Z ~nji Šiški, zadruga z neom. jam* k izbrišeta se člana upravnega odbora P i ko Andrej in Zakot-nik Jakob, vpišeta pH »o <*lrna upravnega odbora Cerne Anton in Klemene Jernej, oba kmetovalca v Ljubljani. — Mar* In Hrvati. Vod.^a državnega urada za uk in propajrando dr. Rleger je predaval te dni v zagrr-hški Delavski zbornici o Karlu Mamu in Hrvatih. Na podlagi zgodovinskih dokumentov je dokazal, da je bil Kari Marx odlečen nasprotnik hrvatskega naroda, ki mu je odrekal vsako sposobnost živeti v lastni državi. To sovraštvo do hrvatstva se je preneslo tudi na Mar* xove naslednike in socialiste v bivši Jugoslaviji. — Zbirka 7f* hrvnt*k^ dobrovoljce na vzhodnem hnvščti. Ifad Zagrebčani so nabrali 3 milijone kun za hrvatske dobrovoljce na vzhodnem bojišču. Za ta denar bodo nakupljena božična darila. — Zagreb ima 300.000 prebivalcev. Število gospodinjstev se je v Zagrebu od februarja tekočega leta povečalo za 50 000 in znaša zdaj 140.000. To pomeni, da Ima Zagreb nad 300 000 prebivalcev. — Izpreinembe v hrvatski diplomaciji. Poglavnik dr. Pavelič je imenoval dr. Josipa Berkovića za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra I. razreda pri slovaški vladi v Bratislavi. Ferdinanda Bošnjakovima pa za izrednega poslanika in cpolnomočenega ministra II. razreda p*i finski vlad! v Helsinkih. Tudi v Bukarešto pride nov hrvatski poslanik in sicer dosedanji državni tajnik za propagando Josip Milković. — Nemške in italijanske sadike za Hrvatsko. Da se popravi škoda, ki jo je napravila ostra zima 1939-40 na sadnem drevju Hrvatske, je hrvatsko kmetijsko ministrstvo sklenilo nabaviti v Nemčiji in Italiji okresr 300.000 sadnih sadik v vrednosti 1.000 000 kun. Po cenitvi strokovnjakov ima Hrvatska okrog 24.750 000 sadnih dreves. — Hrvatski delavci hočejo zopet v Nemčijo. Te dni se je vrnilo več transportov hrvatskih delavcev iz Nemčije. Nemški listi poročajo, da so bili hrvatski delavci v Nemčiji zelo zadovoljni in da so izjavili, da bi radi £li spomladi zopet delat v Nemčijo. — Neni.ško-hrvatska poarajanja o socialnem zavarovanju. V Berlinu ro se pričela te dni poeaianja med nemškim ministrstvom za delo in zastopniki hrvatske vlade o socialnem zavarovanju Gre sa zagotovitev pravic v Nemcih Zaposlenih hrvatskih delavcev g!en> bolniškega, fentnega in ne-zgotm^a 7*vprnvfinia. — «|iov*«M i3hi*tl ori nn^lavnfkn Slovaške ?^b;ste. k? so te dni ob'skaP Za-creb. fO cnreieJ Hid: noelavnik dr Ant*» Pavel'ć Poglavnika iih je predstavil poverjenik za šahovska vprašanja v neod- visni hrvatski državi Mirko Magdić. V svojem govoru slovaškim šahistom je dr. Pavelić poudaril velik pomen šaha kot kulturne pridobitve, ki je zlasti dobro sredstvo za vajo spomina, za pripravljenost in odločnost v težavnih vprašanjih in za bistrenje duha. — Grad OzaJj poletna rerfdenca poglavnika Pavelića. Kraj Ozalj pri Karlovcu je določen za poletno rezidenco poglavnika dr. Pavellča. Ta zgodovinski grad bo temeljito renoviran po načrtih Viteškega reda hrvatskega zmaja, organizacije. ki ji je poverjena skrb za ohranitev hrvatskih tradicij. — 400,000.000 kun za cesto Zagreb-Varaždin. Zagrebški listi obširno poročajo o gradnji nove, moderne ceste med Zagrebom In Varaždinom. Grade jo v dolžini P 6 km, pri gradnji pa je zdaj zaposlenih 2.500 delavcev. Za novo cesto je odobren kredit v znesku 400 milijonov kun, porabili pa bodo zanje 75.000 ton kamna, 120.000 t^n peska. 30.000 ton zdrobljenega kamna In 2.000 ton asfalta, vzdolž nje pa bodo morali prekopati nad 100.000 kub. m. zemlje. Dela kljub hladnemu vremenu nadaljujejo, da bi delavci tudi v zimskih mesecih imeli zaslužek, ki bodo z njim lahko preživfli sebe In svoje družine — Nov znanstveni zavod v Zagrebu. V Zagrebu bodo na podlagi posebne poglavni-kove zakonske odredbe ustanovili zavod za tehnološko preiskovanje surovin in proizvodov, ki bo podrejen oddelku za gospodarsko politiko pri hrvatskem ministrstvu za obrt. industrijo in trgovino. Novi znanstveni zavod v Zagrebu je potreben zlasti zaradi tega. ker je zdaj bolj kakor kdaj-koli poprej potrebno preiskati vse surovine in zlasti vse stavbno gradivo, 6e m hočemo ogniti raznim nesrečam in nevšečnostim. — Slovenski numizmatični klub ustanovljen. Kakor že obstoja v Ljubljani fi-latelistični klub, tako so pred nekaj dnevi ustanovili tudi zbiralci starin in starega denarja, numizmatik-amaterji Ljubljanske pokrajine »Slovenski numizmatični klub v I.iubljani«. S tem bo sedaj vsem članom dana večja možnost medsebojne^ p st ka za izmenjavanja in prilika za čim večjo strokovno izobrazbo potom ooučm'h predavanj, literature, razstav itd Ker zasleduje klub res kulturne cilje, je ustanovitev kluba pozdraviti. Prijave In dopise je začasno pošiljati na -Slov. numizmatični klub« v Ljubljani, Oosposka ul. 10. — Ptujski pevci v Beljaku. V oktobru so priredili pevci iz Beljaka v Ptuju koncert. Pevci so bili v Ptuju prisrčno sprejeti in njihov koncert je bil zelo dobro obiskan. Te dni pa je priredilo ptujsko Pevsko društvo koncert v Beljaku. — Medicinska fakulteta v Sarajevo. Zagrebška medicinska fakulteta Ima toliko slušateljev, da prihaja na poadina klinična prelavanja 300 do 550 slušateljev. Potreba ustanovitve nove medicinske fakultete je postala zato nujna. Za njen sedež se predlaga Sarajevo. Zagrebška medicinska fakulteta ima zdal nad 1000 slušateljev. — Za Izboljšanje ribogojstva v Boftnl. V Banja Luki Je se pred leti ing. Jedlička ustanovil skromno ribogojstvo s sedmimi bfteenl. ki v njih lahko goji do 200.000 rioetrvi. To ribogojstvo ie bilo za Vrbas in niegove pritoke prava blagodat, ker so divji ribici uničevali ribe z dtaamttom trn tako ribji zavod skoraj popolnoma Iztrebili. Ing. Jed lička je v ribogojstvu vzgojene ribe puščal v reke ta tako vsaj delno vsako leto izpopolnil ribji zarod. Vprašanje ureditve ribogojstva v Banja Luki in na njenem področju je vzela zdaj v roke velika župa. ki bo ing. Jedličkovo ribogojstvo še razširila, tako da bodo v njem lahko gojili do 400.000 postrvi. — Hrvatski radio za izseljence v Ameriki. V hrvateki javnosti so zbudile veliko zanimanje redne oddaje nove hrvatske državne radijske postaje na kratkem valu v Zemunu, ki vsak dan redno oddaja na hrvatske izseljence v Južni in Severni Ameriki. Na čelu hrvatske državne krat-k ovalne radijske oddajne postaje je začasno novinar Ivo Belentović, ki za oddaje pripravlja in ureja v«e potrebno gradivo. Hrvatske oddajo na kratkem valu, namenjene izseljencem v obeh Amerikah, obsegajo najvažnejše domače in tuje vesti, veselo in rodoljubno glasbo ter ideološke govore o hrvatski zgodovini in o sedanji ustaški borbi za nov red na Hrvatskem. — Sol za žito. V Srbiji primanjkuje soli. Nujna poraba je bila rac i oni ran a in je pod državno kontrolo. Iz Kragujevca poročajo, da dobivajo tam kmetje sol samo proti odgovarjajoči količini pšenice. — Gospodarska arizacija nas Hrvatskem. Na Hrvatskem je bilo imenovanih okrog 2000 komisarjev v neaiijakih podjetiih. Ena tretjina odpade na Zagreb, a na drugem mestu je Sarajevo, na tretjem po Osijek. Največ židovskega kapitala je bilo investiranega na Hrvatskem v veletrgovini. Izmed industrijskih podjetij je okrog 100 povrnem ali deloma nearljsklh. — Klavna, ftlv'na samo na sejmih. Po odredbi hrvatskega trgovinskega ministra se sine v bodoče prodajati klavna živina na Hrvatskem samo na sejmih, da ae prepreči vsako tihotapstvo. — Nesreče. V soboto in včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico naslednje ru -nesrecence. Anton Križman, 45-letni posestnik iz St. Jurija pri Grosupljem, je padel doma na dvorišču in se ranil na glavi. — Anton Rape, 37-letni trgovski pomočnik, je padel na ledu in si zlomil desnico. — Rudolf Kađunc, uslužbenec splošne bolnice v Ljubljani, se je v petek peljal na nekem tovornem avtomobilu. V Šmarju na Dolenjskem šofer ni videl, da so na železniškem prevozu spuščene zapornice in avtomobil ae je zaletel vanje. Kadunc, ki je sedel pri šoferju, je zaradi sunka omahnil tako nesrečno, da ga je silno stisnilo čez prsni koš in mu polomilo rebra, Iz LJubljane sej* SaSJSasasjsi svetu IJsHJanalrega. Danes ob 16. se prične v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva T LJubljani proračunska seja mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu Je poročilo finančnega odbora o proračunu mestne uprave, mestnih podjetij in socialnih proračunov s* leto 1942., pravilnik o izvrševanju novega proračuna in poročila trosarinakega odbora. Javni bo sledila tajna seja, na kateri se bodo obravnavale fazna personalne zadeva. —U NecoJtAjl Intimni koncert Glasbene sanHae bo imel naslednji spored: L Beethoven: Varijacije v e-molu; 2. Pav-čič: Kaj ml pravi ptiček. Uspavanka II. Samospeva s spremi jevanjem klavirja; 8. Vitezslav Novak: Pesmi timskih noči: a) Pesem mesečne noči, b) Pesem viharne novi, d) Petem božične noči, č) Petem LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 10-, 18.16, ob nedeljah In praznikih ob 10.30 14.30. 1630 le 18.30 KINO MATICA IttfcfU.N Film • Ijnseinl tetko preizkušenega dekleta. Tajna ljubezen Alida Valil. Fosco Ol&chetCi, Vivi Giol. OsvaJdo Valenti Brila Starace. Cainillo Pilotto itd. KINO JsLOii.A TELEFON 2?-84i Vesela ln zabavna filmska burka s popu lam!m komikom Fernanđelom Štirje pari se Ženijo Paulette Dubeet Claudette May Andrex. Rolaud Toutaln KINO Ut*tU(% fS2t*iL* -S-c Duhovita komedija polna smeha, zabave ta muzike. Dva milijona za smehljaj Enrico Vlarislo, Elsa de Gioret. Sandra Ravel. RamoloCMta._ karnevalske noči: 4. Ravnik: Pozdrav iz daljave. Lajovic: Kaj bi le gledal. Samospeva s spremijevanjem klavirja; 5. Jin-drich Kaan: Fantazija na motive iz cikla simfoničnih pesmi Moja domovina od Smetane. Klavirske skladbe bo izvajala pianistka Mila Dernovškova. ki bo tudi spremljala sopranistko-solistko Ljudmilo Polajnar j evo pri izvajanju samospevov. Na koncert dveh domačih umetnic opozarjamo in vljudno vabimo. Koncert bo v Mali filharmonieni dvorani točno ob pol 7. uri zvečer. Konec pred 8. uro. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. 276-n* —lj Ravnateljstvo IV. moške realne fftm-nazije vabi starte učencev VI.a in Vlllb razreda na sestanek, ki bo v nedeljo 1* t. m. v risalnicj ob 10. La lampada di quahta prodotto nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ElETTRICA ITAUANA S.A. Kakovostna žarnica proii;ojana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S A. Radio Ljubljana PONEDELJEK, 15. DECEMBRA 1941-XX 12.40: Komorna glasba. — 13: Napoved ča&a in vesti v italijanščini. — 13.15: Poročtlo glavnega srtana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20: FUmaka glasba — orkester pod vodstvom mojstra Angelini ja, — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Koncert violinista Kajetana Burgerja in saksofonista Miloša Ziherla, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Slovenska glasba — orkester ljubljanskega EIARja in komorni zbor pod vodstvom D. M. Sijanca. — 19: Govorimo italijanski, učna ura prof. dT. Stanka Leb-na. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Simfonična glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Opombe k dnevnim dogodkom v silovenscini. — 20.30: Vokalni sdimfonični koncert pod vodstvom mojstra Franka Capuana s sodelovanjem sopranistke Rosette Pampan ini in basista Tancredi Passera. — 21.35: Obvestila v slovenščini. — 21.40: Poje RabagLiati. — 22: Koncert operna glasbe, orkester ljubljanskega EIARja pod vodstvom mojstra D. M. Sijanca ob &ode>lovan ru tenorja I vara Franc-la m basista Borisa Popova. — 22.45: Vesti v italijanščini. TOREK, 1«. DECEMBRA 1941-XX 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved Časa, 8.15: Poročila v italijanščini, 12.15: Pestra glasba, 12.40: Koncert klasičnega tria. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini, 13.17: Lahka glasba, 14: Poročilo v itabjanščiru, 14.15: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Marina, 17.15: Orkester pod voistvom mojstra Petralia, 17.45: EIAR-jev zbor lepih glasov, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Komorna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Gledališka sezona EHAR, 22.30: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizza, 22.45: Poročila v italijanščini. Inseriraj v „Slov. Narodu44 Športni pregled Odlična bilanca holandskih plavalk Izvrstna kakovost holandskih plavalk je znana. Po končani letošnji plavalni sezoni na prostem so sestavili pregled njihovih najboljših uspehov, ki njihove odlične lastnosti popolnoma potrjujejo: holanlske plavalke so med najboljšimi na svetu. Zanimivo je, da je med najboljšimi nekaj še zelo mladih. Tako je holandska prvakinja na 200 m prsno Bijlandova stara komaj 16 let. Enake starosti je njena tova-rišica prvakinja na 100 m prsno Haverla-gova. Obe imata tako pred seboj še krasno bodočnost. Tabela navaja naslednje tehnične rezultate najboljših uspehov, pri čemer pa naj takoj pripomnimo, da niso upoštevani izredni rezultati, doseženi na plavalni prireditvi v Bochumu: 100 m prosto: 1. Rie Van Veen 106. 2. Alie Stijl 1:06, 3. Van Sckaik 1:07. 200 m prosto: 1. Rie Van Veen 2:30, 2. Alie Stijl 2:31, 3. Schaik 2:32. 100 m hrbtno: 1. Feggelen 1:14, 2. N, Senf 1:15, 3. Shuiv 1:19. 100 m prsno: 1. Willj Haverlag 1:24, 2, Jopy Walberg 1:25. 200 m prsno: 1. Tonj Bijland 2:58, 2. Jo-py Walberg 2:58.2, 3. Willj Haveriag 2:59. 400 m prsno: 1. Jopy Walb*2rg 6:13.7, 2. Tonj Bijland 6:17. TAKOJ JE RAZUMELA Zdravnik: »Vaši hčerki je potrt >na iz-prememba življenjskih pogojev. Saj me razumete, kajne!« Mati: »Seveda, gospod doktor. Mislite ia-premembo imena.« MALI OGLASI VAS OBRAZ KAZI debel, otekel in porde-čen nos. To posledico zmrzeli, prehlada in i zastale nečiste krvi ki se je strdila, preže-nete sčasom, če dnevno uživate »Ambroževo medico«, ki jo dobite pristno le v Me-dami, Ljubljana, židovska ulica 6. 1992 Papirnate ZAVESE za zatemnitev po najnižji ceni — stalna v zalogi E. ZakrajSek, tapetnik I Ljubljana, Mlklofttoe-' va cesta štev. 54 — telefon 48-70. ODEJE od vate m puha - nove in stare — vam zašije. — Ljubljana. Ma-i rijin trg 2,H. 1668 Neben« Tkrrvftost ni, da imajo oglasi v »Slovenskem Naroda« T«Uk Kadar SSSSSS|sBj kar koli« p*alnfit« oglasa ▼ »Slo 'enakem Narodna. OGLAS ▼ NAHODU« POMENI USPEH '4 si si na oglasni oddelek aaročua nerosi >mo do 9. mre do» FILATELISTI i « Prešao i pili importantl uffici postali del Regno pote te con-sultare gratuitamente il catalogo delle ca rte vaiori postali vendibili per collezione dali'Uffici o Filatelico deli Ani ministra-zione delle Poste e Telegrafi. Gli uffici suddetti accettano la richieste di acquisto di francobolLi s del catalogo. £1 prezco del catalogo č di L. 4.— se acquistato direttamente nell Ufficio Filatelico di Roma. Per la spedizione aggiungere L. 1.10 per 1'interno del Regno e Colonle e L. 2.75 per 1'Estero. Pri največjih postnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno oglodata katalog poštnih vrednotic, ki jih za kolekcije prodaja fllatslističnl urad Uprave Poste ln Telegrafa, Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in katalogov. Cena ka-alogu je Lw 4.—, Če ga kupite neposredno pri filatelističnem uradu v Rimu. Za podlijatev priložite L. 1.10 za Kraljevino ln kolonije ter L. 2.75 sa inozemstvo. Stran 4 »SLOVENSKI N ARO D«, Ponedeljek, 15. decembra 1941-XX. Štev, 288 Blago na dražbi na nakaznice Prva dražba v mestni zastavljalnici, ko so prodajali blago teći sta nakaznice Ljubljana, 15. decembra Povedali smo že, da zdaj dražbe niso več tako živahne kakor so bile, ko je bilo še naprodaj mnogo več blaga; zdaj blago najde kupce povsod prej kakor na dražbi. Prejšnje čase je bilo življenje v zastavljalnici precej dobro merilo socialnih razmer prebivalstva in ugotavljali smo, ko je bilo zastavljenega mnogo blaga, da stisk« sili ljudi na pot proti zastavljalnici kot zadnjemu zatočišču. Ljudje so bili tedaj neprestano v stiski za denar in zdaj skoraj ne moremo verjeti, da ga v teh časih tako lahko pogrešajo. Ce že kdo kaj zastavlja, se zdi, da je zašel le v trenutno stisko, saj flkoraj nihče već ne zamudi roka ter reši Izstavljeni predmet, četudi mora izkopati denar z rokami iz zemlje. Zato je skladišče zastavljalnice skoraj povsem prazno. Dražbe dočakajo le zelo redki predmeti. Stalni obiskovalci zastavijalniških dražb zdaj niso zadovoljni. Mnogi prihajajo na dražbe bolj iz navade kakor po »poslovnih« opravkih. Vendar je pa obiskovalcev navadno mnogo manj kakor prejšnje čase. Slabše je bila obiskana tudi decembrska dražba. Bila je še posebno zanimiva, ker so na nji prodajali letos aprila zastavljeno blago. Vedeti morate, da je bil aprila najslabši promet. Aprila je prevzela Ljubljano prava vojna psihoza. Kdo bi tedaj mislil na zastavljalnico? Kdo bi mislil na denar? Zdelo se je, da ljudje sploh niso več vedeli, kje je zastavljalnica. Kdor je pa že kaj zastavil, je skrbel, da se je zopet čim prej polastil dragega predmeta. Prišlo je pa tudi do znatnih sprememb v tem, kakšne predmete so ljudje zastavljali poslej. Tako je nekatero blago dobilo posebno vrednost. Ljudje letos niso več zastavljali toliko perila, čevljev in sploh ne obleke. Tudi novega blaga ni prišlo več toliko v zastavi j anico. Vse to se najbolje pokaže na dražbL Obiskovalci dražbe v petek so morali biti zadovoljni, da je bilo sploh še kaj naprodaj. Dražba je trajala samo pol ure in ljudje niso niti še prišli v pravi ogenj, ko je bila že končana. Pravo življenje se razvije na dražbi šele, ko ljudi že prevzame dražilska vročica, ko kupujejo, odnosno draže že v neki posebni zamaknjenosti in brez* pravega razsodka, da cena niti ne pomeni mnogo. Gre samo za to, kdo da več, ne pa toliko, koliko da. Na tej dražbi so pa bili udeleženci precej zadržani in niso upali niti preveč povzdigovati glasu. Konkurenca je pa bila zelo ostra in blago se je naglo podražilo. Obiskovalci so si vse blago seveda dobro ogledali že dopoldne ter ga ocenili, pretipali, kvalificirali in morda si ga že v duhu prilastilL Nekateri, ki so si dopoldne ogledali blago, popoldne niso prišli, ker so bili že pri ogledu dovolj razočarani. Izklicanih je bilo le okrog 10 številk. Blago je bilo precej pestro. Najprej je bilo prodano jedilno orodje; da, ljudje zastavljajo vse, kar pač zastavljalnica vzame. Ljudje pa tudi vse kupujejo, kar je naprodaj na kateri koli dražbi. Izklicna cena je bila 60 lir, dražili smo pa samo na 70, ker se še nismo razvneli. Med dražile! je bila menda zastopana vsa naša meščanska družba — ljudje raznih plasti, a vsi precej sorodni po žepu. Kdor prihaja na dražbe mora imeti denar.In ti ljudje ga imajo, čeprav bi jim tega nekaterim na prvi pogled ne prisodil. Med dražilci najdete celo konjske mešetarje, ki iščejo tudi na takšnih dražbah nadomestilo za sejmar>ko življenje Tu so zbrani branjevci starinarji. vpo-kojenci. rentniki, prekupčevalci, uradniki, delavci, pa tudi posamezni trgovci. Kdor ima količkaj kupčijske krvi v sebi, pač nerad zamudi vsako priliko, ko bi lahko kaj kupil poceni. Včasih je bilo na dražbah naprodaj največ perila in oblek. Na zadnji dražbi pa ni bilo nobenega kosa perila. Bilo je nekaj kosov oblek. Moške hlače, ki jih pa ljudje niso posebno ocenili, so bile izkli-cane na 40 lir, prodane pa za 55 lir. Več zanimanja je bilo za suknjič.prav tako oceafjen na 40 lir. a je bil prodan za 80 lir. Huda bitka se je pa vnela za precej dobro ohranjen kovčeg iz prepariranega kartona in suknjič, oba ocenjena na 70 lir. Dražili so jo na 155 lir. Naprodaj je bila le ena zimska suknja. Prejšnje čase so ljudje ob koncu zime zelo zastavljali zimske suknje. Zastavljalnica je bila neke vrste poletna garderoba. V nji je bilo vse blago vedno dobro spravljeno ter tudi varno pred molji Letos aprila pa moški niso odlagali sukenj v mestni zastavljalnici. Suknja, ki je bila naprodaj na zadnji dražbi, je bila še precej dobro ohranjena. Izklicna cena je bila 150 lir. Kupilo bi jo rado več dražil cev, vendar so bili še precej solidarni, tako da se ni preveč podražila; prodana je bila za 200 lir. Posebno presenečenje so ob tej priliki pripravili mnogim obiskovalcem dražb v zastavljalnici. Prejšnje čase je bila ena najnavadnejših šal. ki je pa vedno užgala, če je kdo rekel, da bo blago tudi na dražbi na nakaznice. Zato zdaj nekateri v začetku niso hoteli verjeti uradniku, ki je izkliceval, da bo 2 kosa ženskega blaga lahko kupil le tisti, ki ima oblačilno nakaznico. Blaga je bilo 7 m in bilo je sorazmerno zelo poceni. Bilo je še »predvojno«. Zdelo se je pa, da so ljudje pripravljeni za vse primere. Blago so začeli dražiti, kakor da imajo vsi v žepu nakaznice. Kupila ga je neka ženska. Izklicna cena je bila 8<-lir in 28 točk. Seveda pa niso dražili tako, da bi kupil tisti, ki bi dal več točk ... Novo blago je v zastavljalnici naprodaj prav tako kakor v trgovini; kolikor ^drezkov je treba žrtvovati v trgovini, toliko tudi v zastavljalnici. To je povsem pravično, kajti sicer bi se lahko razvila trgovina z blagom »pod roko«, odnosno nekateri bi imeli nenavadno predpravico, da bi se lahko založili z njim brez nakaznice. Predpis o prodaji novega blaga v zastavljalnicah na nakaznice je izšel v začetku tega meseca v okrožnici Visokega Komisariata z dne 28. novembra. Zastavljalnica mora odrezke oblačilnih nakaznic izročiti Visokemu Ko-misariatu, ki jih uniči. Blago je bilo iz-draženo za 260 lir. Vsi drugi predmeti so bili v prosti prodaji. Naprodaj je bil tudi mali pisalni stroj znamke »Erika«, še precej dober. Izklicna cena je bila 700 lir. Prodan je bil za 840 lir, kar se je zdelo nekaterim precej drago. Nobeno drugo blago ni bilo prodano dražje. Izdražili so še »hubertus«, ki je marsikoga mikal. Ocenjen je bil le na 50 lir, izdražen pa na 180 lir. Ostal je samo še suknjič, izklican na 60 lir prodan pa za 120 lir. Ljudje so še vedno čakali v pobožni zbranosti, a izklicatelj jim ni mogel več ustreči pri najboljši volji in je slovesno proglasil: »Dražba je končana!« Kmalu so začeli graditi nove vozove in tako je nastal sčasoma pravi tramvaj, ki je dobil končno Se električni pogon, žal pa ni znano ime holandskega izseljenca, ki je prav za prav izumil tramvaj. Govekarfeva ljudska igra «Jtokovnlači" Uprizorjena bo v proslavo pisateljeve 70 letnice Ljubljana, 15. decembra Magistratni nadsvetnik v pokoju, Fran Govekar, je praznoval v začetku tega meseca svojo 701etnico. Naši javnosti jc znan kot dolgoletni kulturni delavec, ki se je udejstvoval z velikim uspe h Tm kot časnikar, feljtonist, pisatelj novel in romanov, kot dramatik in voditelj gledališča ter *e udejstvuje še kot gledališki krit k. Fran Govekar je bi»l pomemben pojav v na-šem kulturnem življenju in prznati mu je treba, da je storil velike zanj. Glede na to, da bo uprizorila na^a Drama v bodečih dneh njegovo ljudsko igro »Rr-tkc^njači«. je prav, če seznanimo obOinsilvo z njegovim delovanjem na polju slovenske drarrna-tke. K c je pri-Vi Govekar leta 1896 kot tajnik k slovenskemu gledališču, i-gre slo-venskito dramatikov iiiso> imele debrega odziva in »o dos imeti neprilike v družbi in oboleti zaradi slabe pozicije Marsa. Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom v Levu: Rojeni v prvi in zadnji tretjini znamenja naj bodo pripravljeni na reševanje težkih problemov. Deloma ščiti samo Jupiter, in sicer rojene v sredini znamenja. Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Zadnjo tretjino ščitita Uran in Saturn, vsa ostala rojstva pa bol o doživela razne neprilike. Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Skoraj natančno tako, kakor v napovedi za rojene v Vodnarju, le s to razliko, da Mars ogroža zdravje in mir. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Posebno vas ne podpira noben planet, obetajo se kritični dnevi. Storite samo to, kar je res nujnega in zaupajte pri tem samo v sebe. Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Kar šest planetov vam prinaša več dobrot kot si jih želite, vendar je Jupiter tisti, ki vas ovira pri dosegi uspehov v denarnih in uradnih zadevah. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Razne motnje in neprilike. Planeti sicer niso v odkritem sovraštvu, vendar ni videti kaj posebno blagodejnega za tekoči teden. B. K. Da bo stanovanje toplo Časopisni papir nam pozimi dobro služi, da se obva« rujemo mraza Kurjava ni samo olvisna od peči. Imamo sobe, kjer je prijetno toplo tudi pri neznatni porabi kuriva. Imamo pa tudi take, pri katerih nam ne pomaga nob*..aa peč, ker lahko še tako kurimo, pa so vendar mrzle. V takih primerih se je treba najprej pozanimati za vzroke mraza. S«*- je lahko mrzla, ker je pod njo veža, Klet ali sploh nekurjen prostor. Večkrat so kriva tudi vrata in okna, ki se slabo zapirajo. Sploh pazimo pri nas mnogo premalo na dobro zapiranje oken in vrat — in ker imamo tudi peči večinoma nepraktične, se nam mnogo toplote izgubi. Kdor hoče imeti toplo stanovanje, mora po možnosti odstraniti vse te nedostatke. Hiše ali stanovanje ne moremo prezidati, pač pa lahko postavimo v sobo boljšo peč ter poskrbimo, da se bodo vrata in okna bolje zapirala. In pozimi si je treba izbrati za bivanje čez dan sobo, ki je najbolj topla. Ce je stanovanje mrzlo, se seveda ne moremo dobro počutiti v njem. V takem stanovanju posebno rado zebe v noge in tu ne pomagajo navalno niti tople copate. Pomagamo si pa lahko s časopisnim papirjem, ki nas prav dobro obvaruje mraza. Na tla, kjer čez dan ali pa zvečer najraje sedimo, položimo pod preprogo debelo plast časopisnega papirja in takoj bomo čutili, da mraz ne sili več tako v sobo od tal. Prav tako nam služi časopisni papir za podnožne blazinice in sploh za toplotno izolacijo. Sveženj zloženih listov prevlečemo s poljubnim starim blagom in to nam služi prav dobro za podnožno blazinico. S tem se zavarujemo proti mrazu, ki pritiska v mrzlih stanovanjih najbolj od tal. Ti začetni ukrepi proti mrazu so pa potrebni šele, ko pritisne hud mraz. Ze zdaj, ko hudega mraza še nimamo, je pa dobro ogledati si malo okna in vrata v stanovanjih. Prav v začetku zime rado zapiha burja, da nam prepiha in ohladi stanovanje. Večkrat vidimo, kako se majejo zavese na oknih, ker piha veter. To je najboljši dokaz, da je treba okno opaziti. To storimo najbolj s klobučevino. Ce je nimamo pri rokah, si lahko pomagamo tudi s časopisnim papirjem, ki ga zatlačimo med okvire. Tudi okenski plašči iz starih zaves ali podobno nas lahko obvarujejo mraza, in mnogo doprinese k temu, da imamo stanovanje toplo, ne da bi bilo treba porabiti mnogo kuriva. Predor pod reko Maas V kratkem bo otvorjen predor pod reko Maas, kar bo velik prometni politični dogodek za Holandsko. Glavni promet med južno Holandsko in Belgijo, kolikor gre preko Rotterdama, bo z otvoritvijo tega predora znatno olajšan. Skozi predor pod reko Maas bo lahko vozilo na leto 12 milijonov vozil, dočim jih je moglo voziti doslej čez most največ 4 milijone. Za zgraditev predora so porabili 138.000 m' betona in 50.000 ton cementa. Prekopati so morali 750.000 m3 zemlje. Električni kabli v predoru so dolgi 110 km. Predor bo razsvetljevalo 1300 natrijskih svetilk. Predor Je dolg 1900 m in od tega odpade 550 m na rov pod vodo. češke kronske dragocenosti pod nemško zaščito V okviru simbolične svečanosti so bili nedavno na novo razdeljeni na Hradčanih t Pragi ključi, s katerimi se odpirajo vrata v zakladnico, kjer so shranjene češke kronske dragocenosti. Shranjene so v zakladnici katedrale Sv. Vida pod sedmimi ključavnicami. Državni protektor hrani zdaj štiri ključe, ostali trije so pa shranjeni pri državnem prezidentu. Češke kronske dragocenosti obsegajo Vaclavovo krono, izdelano za Karla II. kot nadomestilo za staro krono Johana Ltik-semburškega, dalje žezlo in državno jabolko — oba izvirata iz časov Rudolfa II., po Karlu IV. poklonjen kronanski križec in končno meč Sv. Vaclava. Vse te dragocenosti so bogato okrašene z dragulji, biseri in bizantinskimi kamejami. Javnosti so bile dostopne zadnjič v septembru 1929. Zdaj je prevzela Nemčija pod svojo zaščito tuda češke kronske dragocenosti. Tnserfraj v „Slov. Narodu" PROKLETSTVO 100 DEMANTA Roman. — Nikar ne storite tega! — Ce bi storili to, bi vse pokvarili. Namestu enega sovražnika na ladji bi imeli dva in jaz bi v tem primeru pač ne mogel nositi nobene odgovornosti. — Da, Colombo ima prav, — se je oglasila Pick-mannova. — To bi bila zadnja neumnost. Pusti *Co-lomba, naj ravna tako, kakor se mu zdi najbolj prav. On je inteligenten in odločen. Da, bil sem se že odločil in Pickmannova naj bi se bila kmalu prepričala o tem. Toda treba je bilo požuriti se. Kapitan Rosa je bil našel tesarja, ki je hitro zamenjal zlomljeni jambor z novim in »Morski galeb« je mogel najpozneje v dveh dneh znova odpluti na morje. Drugi dan — bil je dan, ko sem bil prost — sem kupil v neki trgovini v Santa Cruzu samokres in odšel sem na obalo, kjer so nakladali na ladje banane. Tam sta bila dva španska parnika »Dona Isa-bella« in »Pescador«. Zvedel sem od nekega mornarja iz njune posadke, Angleža, da se oba parnika pripravljata na pot v Cadix in da posadka »Pesca-dorac še ni popolna. Dal sem se predstaviti kapitanu »Pescadora«, debeluh as t emu možu kozavega obraza, govorečemu za silo angleški — Potrebujem tri može, — mi je dejal in mi pojasnil njihovo delo. Potem je pa pripomnil: — Odplujemo v petek, torej čez tri dni. Prinesite mi svoje listine na dan odhoda. Petinsedemdeset pe-zet za štirinajst dni. Sprejel sem ponudbo in s tem je bila najina pogodba sklenjena. Treba je bilo samo še preskrbeti si listire. Upal sem, da se mi bo to posrečilo na krovu »Morskega galeba«. Zadostovalo je, da bi napravil tam »preiskavo« kakor sem storil prej že večkrat drugod. Tisto noč sem spal slabo. Naklep, ki sem ga bil zasnoval, je spadal med najvažnejše in naj kočiji-vejše. Šlo je za to, da bi nič ne bilo prepuščeno naključju. Ponovil sem v mislih desetkrat prizor, ki sem ga hotel odigrati čez nekaj ur, kajti po povratku na krov »Morskega galeba« sem bil zvedel, da odpluje ta, zdaj že povsem popravljena ladja, naslednjega dne popoldne. Kraj mene je smrčal Zan-zibar, kakor da reže žaga hlode, in zavidal sem temu dobrodušnemu zamorcu njegovo hladnokrvnost. Jaz sem se pa pripravljal na novo pustolovščino, ki se mi o njenem koncu niti sanjalo ni, kakšen utegne biti. Proti jutru sem se pomirO in spal sem dobro uro. Ko sem se pa prebudil, sem videl vse črno... Nisem bil več tako samozavesten in prešin jal me je strah, da se mi bodo moji naklepi izjalovili Vstal sem in ko sem popil čaj s precejšnjo porcijo ruma, se mi je povrnilo nekaj energije. — Ti ne biti danes vesel, — mi je dejal dobri Zanzibar. — Ti nerad zapustiti Santa Cruz... Ti morda bolan? — Ne, samo spal sem slabo. — Jaz hudo smrčati, kajne? Ti morati žvižgat, kadar jaz hudo smrčati Dobri Zanzibar se je delal žalostnega, toda njegova prirojena veselost je kmalu zopet prevladala in Zanzibar je skušal s svojimi grotesknimi kretnjami vsaj nekoliko razvedriti me. Prikupil se mi je bil ta dobri dečko in bolelo me je, da ga bom moral zapustiti. Že sem mislil na to, da bi ga vzel s seboj, pa sem si premislil. Pomislil sem, da se bom sam morda dobro ali pa slabo izmotal iz te afere, toda z zamorcem bi utegnil onemogočiti svojo metodo, obstoječo v tem, da bi ostal neopazen. Dve uri sem hodil liki blodna duša v podkrovu po hodniku, potem sem pa izkoristil priliko, ko so bili člani posadke zbrani, da bi pripravili odhod ladje, da sem se splazil v njihovo spalnico. Tam so bili pod visečimi posteljami črni zabojčki, opremljeni s tablicami z imeni mornarjev. V teh zabojčki h so imeli mornarji spravljene svoje stvari in svoje dokumente. Na eni tablici sem prečita! ime »Cim Čorbett«. Odprl sem tisti zabojček, ki ni bil zaklenjen, vzel sem Corbettove dokumente, jih spravil hitro v Žep in se vrnil na hodnik. Bil je že skrajni čas. Na hodnik vodeče stopnice so že škripale pod ogromno Car-diffovo teto« Odšel sem k Zanzibaru, ki je pripravljal obed za posadko in zakonca Pickmannova. — Ah, ti tu! — je vzkliknil zamorec. — Ti vedeti, da mi odpluti opoldne? — Kako to? — sem vzkliknil. — Kdo ti je to povedal? — Cardiff... On rekel, da skuhati obed za polena jst ... Pogledal sem na kuhinjsko uro. Bijo je dvajset minut na deset. Urno sem se oblekel, kajti bil sem še vedno v delovni obleki, potem sem pa vzel steklenico z rumom, ga natočil dve čašici in dejal Zanzibaru: — Na tvoje zdravje, prijatelj! — Na tvoje, dragi Colombo! — je odgovoril vrli zomarec in me začudeno pogledal. Ti danes piti mnogo rum. — Da, ker se ne počutim dobro., razen tega pa potrebujem mnogo po um a ... zelo mnogo poguma__ Trčila sva. Zanzibar je izpraznil čašo v dušku, potem me je pa ošinil z dolgim pogledom. Zdelo se mi je, da ubogi zamorec čuti, da ga nameravam zapustiti. — Ti nekam čuden, Colombo, — je dejal. — Moral malo počivati. Bilo je točno pol desetih dopoldne. Prepričal sem se, da imam samokres še v žepu, potem sem pa vzel iz listnice vizitko, ki sem jo bil skrbno spravil, ne da bi bil slutil, da mi bo nekoč tako koristna. In odšel sem na hodnik, vodeč h kaj u tam zakoncev Pick-mannovih. — Vat v