8 ^GOOt I S; ISSN 0351-6407 Pa MlSlUii! ! s 770361 640019 A 6400 vDiaiioo VREME 8. nonmbtr, sreda, Bogo I Murska Sobota, 2.novembra 1995, felo XLVH, $t, 44, cena 150 SIT 1 ne napise, tudi v tujem Jeziku. Morali bodo sj^elo- 1 JI r«*r»*v«**» . - Ijanju gostiln naj sodelujejo s strokovnjaki, arhitekti .1 4 1 r I :< r- [13; Vsi vsein nič! s 4i. ■!<( računskim denarjem ter na račun celostne in učinkovite promocije! Brez repa in glave, brez vizije. .1'-' I 5 (urizmom naj bi letos zaslužili skoraj milijar- i do dolarjev; to Je menda najdonosnejša gospodarska i dejavnost, ki prinese tudi največ deviz. Vlada je tu- 11 rizmu v proračunu za prihodnje leto namenila te j - t i r, ea centra že obsodili na propad? Morebiti. Judt erfen največjih slovenskih gosdncev in predsednik ru v 1 11 do 16. novembra 1 Na obisku v občinah 11 Moravske TopKce X1 in Sveti Jurij ! IjItdelkov IZ ob Ščavnici spodnjih Ivaidec lok kozmetika —=1 li] 3 PyramidiA 2 a« Š mobitel I Cesta je zadolžila ^Mai’ za lase, 250 ml, 4 vonji... 250 ml... v Ulh ______________ šampon za telo, 230 ml 1 Po čem so novi avtomobili? aj NIK VESTNIK Vn' vestnik 4 poti vodijo v f 10 pr NIK VESTNIK VIS vestnik VESTNIK NIK VESTNIK VIS VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK O 'O i"* I 1 11 MFC „518,40 SIT ..518,40 SIT ..270,50 SIT „436,80 SIT „237,00 srr Mlinar Jakob Pregovor Mortio natbosah, da ptaimi raatb kmb. I t I UEo^no i^jevanje las, 300 ml.................... I/!AS e' ondulirane in barvane lase, 300 ml . ------------------ _ V Babincih »so še vsi zaposleni« s ' -it Ob koncu tedna se bo i vreme delno ustalilo, možne so še manjše padavine, hladneje bo. Vestnikov koledar 2. nmmber, eetrtek, DušiRka 3. november, pet«k, Hubert 4. november, eobote. Karel 5. nmmber, nedelja. Tilka 6. Hmmber, ponede(|efc, Lenart 7. levemner, torek, Engelbeii ' NA SLOVENSKEM RADIJSKEM TEKMOVANJU JE MURSKI VAL ZMAGAL PETIČ ZAPOVRSTJO! ^Or no nekoliko več .samozavesti in sodelovanja. Kje? Povsod. Vsi gostilničarji bodo morati biti ponosni, da so slovenski gostilničarji, ne pa slepo posnemati tuje recepte in navesiti na steno vse mogoče reklam- CREDnANSIALT Banka uspešnih___ M. Sobota, Lendavska 11, te).: 21780 vati, se pogovoriti, se specializirati v kulinariki oziroma si razdeliti teren in odpiralni čas. Pri oprem- '' 7._r „J. J .. * .7 I I' riJS^ OD,^ /wvy Jttdio Haski ni M, I I rizmu v proračunu za okrog okrog 3 milijone, kar Je slaba tretjina letošnjih sredstev in precej manj od pričakovanega. Ali to pomeni, da so državnega sekretarja Petra Vesenjaka in njegove načrte za vzpostavitev nove turistične organiziranosti ter ustanovitev promocijske- sekcije mu Je napovedal skorajšen odhod. O tem pa me je še bolj prepričala reakcija predsednika pomembnega turističnega združenja na minulem zbo- Radencih. Ko je državni sekretar v svojem govoru napovedal, da bodo poskušali uvesti davek na igralništvo, s katerim bi Jtnancirali turistično promocijo. se je Začel smejati. Kaj smejati, kar zvijalo ga jel BERNARDA B. PEČEK i t" D i b d I in etnologi. Tudi ministrstva bi se morala zavedati pomena učinkovite promocije Slovenije In našega turizma. Če bi odgovorni na vrhu bolje sodelovati, bi bil rešen marsikateri problem,- mnogi predpisi in zakoni, ki so že nekaj mesecev ali let v predalih, bi bili sprejeti. Zdaj pa si vsako ministrsvo hoče odtrgati L. ' bi pravzaprav morali začeti reševati, obna-to^*-- slovenski turizem? Pri temeljih, pri *sak/pommez/ii gostilni, njeni ponudbi in vlai^^ P''' ’’ tttittistrstvih, njenem odnosu do potreb te gospodarske ^"■TiOTii’ Težto se je odločiti, kpjti prevetritve so turizmu, ki delajo po načelu vsi p gostilne se sramujejo svojega naziva * preimenujejo r restavracije s tujimi imeni, na-domačih Jedi ponujajo vsi le gcsth ~ izgovorom, da pač jtetim podobnim ' ‘'la*. jcufj J M, hfano že cvete, zato bo rodi p asijve^ gostinski prostor poti!^ igralni avtomat; ker neki '‘^tčar dobro prodaja kremne rezine in sadne košček promocijske torte. Seveda je lepo organizirati sejme, strokovna in poslovna srečanja, izdajati knjige, prospekte, vodnike - vendar nikar s pro-'.........................— itjt. „ (Md I,. wjttj v gostilnah ponujali sladice. Ponu-M žalostno enoločina in podobic a>' , prodajali vjte, kar gre v-promet in je Y*^kušeno. se^’^' *’ t^itt'strstvih,Je podobno. Prav vsa ”^0) *** ' tudi s turizmom oziroma vsaj i’^''i^tna: s promocijo. Koga obtožiti, da ^Ikš - skoraj petih letih samostojne Slovenije v enotne strategije promocije Slove-ttnS centra (zavoda) za promocijo, ki ^Pi in svetu podal resnično sliko o Sloveniji? takega ni potrebno, nekatere (zahodne) držatve Evrop-''^iQjci!i ^^^P^^tinrskih krogih vztrajno predsta-kot »rizičnoe državoAn usmerjajo korist, prav tako nas evropski turi-čso po petih letih v vseh poročilih še ve-navajajo kot seks Jugoslavijo^. Torej Evropa* posredno povzroča veliko ^kodo! ***"' Pnt uveljavitvi na gospodarskem in -vedal, daje napad pripravila skupina iz sosednje države, ker je hotela oslabiti Makedonijo. Hkrati je premieru Branku Crvenkovskemu ponudil svoj odstop. ■ ANKARA - Turško prizivno sodišče je umaknilo obsodbe proti dvema od osmih kurdskih poslancev, ki so bili lani obsojeni na zaporno kazen zaradi sodelovanja s kurdskimi uporniki. ■ VVASHINGTON - Ameriški predsednik BiU Clinton je med pogovori z izraelskim ministrskim predsednikom Jicakom Rabinom poudaril, da nameravajo ZDA okrepiti boj proti teroristom, ki hočejo obrniti potek zgodovine na Bližnjem vzhodu. ZDA bodo še naprej podpirale tiste, ki so pripravljeni tvegati za mir. Rabin pa je Clintonu ob lej priložnosti izročil priznanje, ki mu gaje podelila človekoljubna organizacija Židovski poziv. Ta organizacija deluje v 50 državah. ■ MOSKVA - Zaradi zdaj že kronične ishemije srca so predsednika Rusije Borisa Jelcina odpeljali v bolnišnico. Predinfarktno stanje je presenetilo vse njegove sodelavce. Zdravniški konzilij, ki je podrobno pregledal Jelcina, je sklenil, da bo moral ostati v zdravniški negi do konca novembra. ■ RIM - V poslanski zbornici so s 310 glasovi proti 291 zavrnili nezaupnico vladi, medtem ko so poslanci stranke komunistične prenove odšli iz dvorane. Vlada Lamberta Dinija bo ostala na oblasti še do 31. decembra 1995, ko naj bi sprejeli proračun. ■ SEUL - Južno korejski m oblastem je uspelo najti severnokorejskega vohuna, ki gaje iskalo kar 20.000 oboroženih vojakov. Vohuna so hudo ranili trije streli, umrl pa je v bolnišnici. ■ ANKARA - Turški parlament seje odločil, da bodo predčasne volitve v Turčiji 24, decembra letos, MURUROA - Pri tem južnopacifiškem otočju je Francija izve- Ob pogajanjih predsednikov Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije v ZDA se vedno bolj bistri tudi predstava o tem, kakšne naj bi bile mirovne sile za vzdrževanje miru v Bosni in Hercegovini, Ameriški obrambni minister Perry in njegov ruski kolega Gračov sta se dogovorila o sodelovanju ruske vojske v mirovnih dla tretji jedrski poskus. Eksplozija je imela moč okoU 60 kilotonov, kar je trikrat več od bomb, ki sojih Američani teta 1945 odvrgli na japonski mesti * S0S8 Hirošima in Nagasaki, MJ t«t«tan zBŽrtve na^ia O«4 44191913 a« 97 aO, od um. K tzlaia Paa I* t Velika j coskih jedrskih I Zelandija. Le želela neposredno ol meni, da so ti francoska ” zadeva. Organizacija Gte pa ob tem opozarja, da takšno stališče ogroziti sprejetje tnedn resolucije o popol”* izvajanja C v pvpv-' X riz Zagreba piše------------------------------ j Zmaga kot poraz tem voiUnim uspehom lahko postavimo reformatorje, ki so v primerjavi s prejšnjit^i mi za več kot enkrat povečali položaj pud^' ne stranke, saj so na prejšnjih volitvah Pravi zmagovalci nedeljskih parlamentarnih volitev so reformatorji, kmetje, narodnjaki in ideeso-vci (Istra^), veliki poraženci pa hadezejevci in nekoliko manjši liberalci ier Mesičevi novi demokrati. Prav vse je bilo naravnano za veličastno dvotretjinsko zmago HDZ-ja: razpis predčasnih volitev le poldrugi mesec po vojaškem osvobajanju nekdanje Krajine, nasilna predvolilna propaganda r hade-zejevskem slogu, s katero so se predvsem lotevali ponižanja politične konkurence, nenavadni volilni zakon, prek katerega so hercegovski Hrvati in omembe vredni izseljenci postali volilno telo ter poslanci sabora itd. Tudman in njegova HDZ sta predčasne volitve razpisala.zaradi namena, da hrvaški parlament postane enostrankarski, ki bi lahko po mili volji spreminjat ustavo in utrjevat oblast poglavarja države, vrhovnika dr. Franja Tudmana. Če pri obdelavi končnih rezultatov ne bo prišlo do občutne kraje volilnih glasov, potem lahko že sedaj zapišemo, da je HDZ komaj ustvarila relativno večino v poslanskem domu sabora, ki je precej slabša, kot Je bito dosedanje razmerje sit, na meji relativne in absolutne hadezejevske večine. F okoliščinah, kakršne pač so na Hrvaškem, nedeljske volitve pravzaprav pomenijo zmago opozicije, ki bi bržkone lahko iztržila več, če bi enotneje nastopila pred hrvaškimi volivci. Druga posebnost nedeljskih volitev je doslej najslabša volilna udeležba, s komaj nekaj nad 50 odstotki volivcev, približno toliko pa jih dan ali dva I pred volitvami tudi ni vedelo, za kakšne volitve gre; mnogi so zaradi Tudmanove propagande menili, , da na volitvah volijo predsednika države, ne pa poslance predstavniškega doma sabora. Hrvaška prestolnica, ki se je na vseh dosedanjih volitvah predstavila kot najmočnejše hadezejevsko gnezdo, se Je bolj nagnila na levo, saj so se v nekaterih volilnih enotah Račanovi reformatorji SDP-Ja povsem približali HDZJu, skupaj z liberalci in koalicijo petih strank, ki jo je vodila kmečka stranka stopili prag parlamenta, sedaj pa so dobili ■ setino vseh oddanih glasov. Ker ljudje doživljajo Mesičeve in 4^ . razkolnike kot nekdanje hadezejevce, so h -demokrati HND-ja po zaslugi poč^re >■ zicijskih strank vendarle prilezli v parlainenk JižUžJK. vtfriuufit: prttcd,ii r, jtt drugače postali zunajparlamentarna volitvah za 80 poslanskih sedežev prek skih, državnih list, Mesičevi novi demO - .^5. dobili potrebnega števila glasov, da prMb odstotni volilni prag, kar pa je uspelo dverh datom HND-Ja, ki sta nastopila kot skupid data opozicije v 28. volilnih enotah, EJe’‘^i’ prav toliko poslancev (po večinskem hacelitj '^^^^ dstavniški dom sabora. Mesičevi alt ata novi demokrati so potemtakem volilni med nje pa vsekakor spadajo Eberald Budiše, četudi so nemara ostali druga stranka na Hrvaškem, vendar so r napredovanjem na vseh dosedanjih vohtva prvič nazadovali. . Lahko bi rekli tudi zategadelj, ker hi izrabiti prenizkih hadezejevskih udarcev, rimi najbolj izstopa razglasitev rumene . ralcev za protiustavno, to pa Je tako ali nt* norost posebne vrste. Ha zadnjih mentanih volitvah za bruarja 1993) so liberalci dosegli danih glasov, na predzadnjih, za 5*^ aanin giasov, na preazaanjtn, za sabora, so dobili 18 odstotkov, sedaj pa H 12 odstotkov vseh oddanih glasov. G kaže posebej poudariti, da Je nam murje ostalo opozicijsko, z močno poudau weno barvo« liberalcev. 1 I I I 1 I I ! 1 I t t t t H II II Predsednik HSS Zlatko Tomčič kot^^ * spešnejše volilne koalicije opozarja, i u, pa so naaezejeree luui pataziii. rezultatov, ki naj bi bili objavljeni čez z opozicijskega zornega kota pomeni najsvetlej- ^ni razlogov za zadovoljstvo nad voliltni^ vEden od podpredsednikov HDZ-ja ffSS, pa so hadezejevce tudi porazili. so točko-povolilna hrvaška koalicija HSS-a (kmečke stranke), IDS-a (Istrske demokratične zveze), narodnjakov, HKDU-jev (krščansko-demokratske unije) in SBHS-a (slavonsko-baranjske hrvaške stranke), ki je zbrala najmanj petino vseh oddanih glasov in tako preprečila, da se hrvaški parlament spremeni v hadezejevsko glasovalno telo. Ob bok rcaen oa poapreaseaninur jj pni'-. da so na prejšnjih volitvah opoziciji j ukradli naj^nj 6 odstotkov prav ukradli najmanj o odstotKov gi<«^-sedaj pa naj bi jih vzeli toliko, kolikor Ji potrebovali,« pravi Tomčič. Bomo vitie‘ ■ peter !^tnik. 2. novembra 1995 3 I JU I I aktualno doma Pet let slovenske zveze optimist sem bil pred petimi leti, toda tudi zdaj sem še optimist« ^■oktobra pred petimi leti -uKtobra pred petimi leti vreme ni bilo nič kaj prijetno. Temni »M so sobotno Jutro poškropili z dežjem. Cvet Slovencev v Porabju se l»lhi .slovenski maši v gornjeseniški cerkvi podal v tamkajšnji zatem je hilavustanovljena prva samostojna orga-U*, SbtruTi na Madžarskem. Delegati na kongresu se ta dan ob |i»i ** UViiiivi [HW spraševali, komu zvoni, saj so vedeli, da njim. In to so nekateri tudi povedali. stvo lastnega časopisa, prihod voljiti, predvsem pa se ne smejo slovenskega duhovnika, napredo- zadovoljiti porabsfci Slovenci, saj Najbolj govornici. Irena Barber je ■i.i da bomo stopili <1 nekaj korakov 24.00. ” predvsem sta mi ostali v sporni- 'ekla: naprej, saj je Pri tem je misli- I euvsem na izumiranje maicr-sj ^era Gašpar je bila Ve (j J »Matere so kri niiečR' K* “tenii r P’’' P*"’ i-J snjižrt slovenščine.« Sleve^’*'' *’**’ načrti Zveze ncev ob njeni ustanovitvi? se doma naučili t slovenščine.« vanje na jezikovnem področju in gospodarski razvoj Porabja. Veliko želja je postalo resničnost, prav gotovo pa je veliko tudi takih, ki zaenkrat ostajajo le Slovesnosti ob petletnici ustanovitve Slovencev na Madžarskem, bila je tako kot ustanovitveni kongres, v gorajese-niškem kulturnem domu so se udeležili številni gostje, med drugim veleposlanik Republike Slovenije na Madžarskem Ferenc Hej os, predstavnik Urada za narodnosti Geza Bačič, pa tudi predstavniki zamejskih organizacij Iz Avstrrie in Italije. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Himok. v prvi vrsti so omenjali nujnost odprtja mejnega prehoda Mar-tinje - Gornji Senik, potem roj- Vrtca v Veržeju Pomemben je ^dnos do otrok 1^' 1965 se je Veržejčanom iziminila dolgoletna želja po otroškega varstva, je v šolski kroniki zapisal takratni tl Ferenc. Vrtec je ime) svoje prostore v preurejenih vzgajališču, predšolski oddelek pa je obiskovalo 26 ci-tili v mešani vzgojni skupini. Prva vzgojiteljica je bila 9l(c pomagala pa ji je Marija Rojnik. Od leta 1978 ima Sel g. "^eju samostojno poslopje. Danes je v vrtcu oseniinšestde-r*'' z*nje pi skrbijo štiri vzgojiteljice in tri varuhinje. V ne. P* so na veliki torti prižgali trideset svečk. ipin, pomagala pa ji je Marjja Rojnik. Od leta 1978 ima in slovesnostih dpi "r^snju vrtcev pa gostje spregovorijo o ° tem, kako le-to 'rr^^sih omenijo tudi, s sc ukvarajajo. iNcip ■ ugotovitev je, da 'osirift I vedno bolj kako- '""zt 8® lahko primerja- kakovostjo. Tudi je 'I zadnjih le-Spremenil, včasih jih "jSo seznanjali, kaj se v Starši si tudi vedno ‘Jiarsi Sl kn^.' 'Jf. da bi lahko b ' tDniu. . rlnicsi.^ . , sami sodc- je Jana Kolarič v omenila, da je za ''itui ntmlzči otroka nadvse po- H luui« pu- eim več igra in do izkušenj, starši želijo, da KR?*pri petih letih *Jilu j^^fisnstveniki. Poudari-'*'^le ' ®^roke zlorabljajo načine. Zelo radi Jih ®8l®^evalske name-■ L Pogledu nanje se vsak- o do razneži, ■Ko pa jim je potrebno pomagati, pozabijo nanje. Otroci Veržej s kega vrtca so pripravili čudovit program, ki je bil organizacijsko-in vsebinsko na visoki ravni, pri čemer je še posebej prišlo do izraza pristno sodelovanje otrok in vzgojiteljic. Otroci so se predstavili z deklamacijami, z igrico o lepi buči in pesmijo. Pri predstavitvi pa so se izakazale vzgojiteljice, varuhinje, starši in vsi, ki so sodelovali pri programu, saj so imeli otroci in nastopajoči za vsako točko posebne kostume in rekvizite, s katerimi so svoje točke še popestrili. Program, kakršen bi lako bil za zgled. Aleksandra Nana Rituper Seja vlade Ni zanimanja za sodniška mesta na papirju, imamo mejni prehod na Gornjem Seniku, zdaj si želimo še enega na južni strani Porabja. Gospod Caniplin hodi maševat na Gornji Senik, vendar to ni ravno tisto, kar so Porabci želeli, namreč duhovnika, ki bi bil kot Janoš Kiihar samo njihov dušni pastir. Tudi v šolstvu se stvari spreminjajo, ob pomoči svetovalke iz Slovenije je tako nastal nov učni načrt, kije bolj prilagojen znanju oziroma žal neznanju materinščine v deželi ob Rabi. Informativno področje je tisto, na katerem je bilo največ narejeno, saj so Slovenci na Madžarskem poleg lastnega časopisa dobili tudi štirinajstdnevno polurno televizijsko oddajo, razmišljajo pa že o lastni radijski postaji. Najbolj prav gotovo škriplje na gospodarskem področju, kjer bi morala večjo vlogo odigrati tudi matična domovina, toda namesto slovenskega kapitala je zdaj v Monošter in okolico prišel . le avstrijski, nemški, italijanski... Veliko je bilo torej narejenega, toda s tem se ne smemo zado- so lani ob zvezi dobili še državno , manjšinsko samoupravo, ki je prevzela vlogo političnega predstavnika porabskih Slovencev. Zveza Slovencev je na lanskoletnem občnem zboru povedala, da želi postati predvsem nosilec kulturnega življenja, da bo skrbela za informiranje in založniško dejavnost. Vsekakor je dobro, da se širi število tistih, ki v Porabju hočejo kaj narediti. Potrebna pa bosta sodelovanje in medsebojna pomoč vseh, saj se bomo le na ta načindahko ubranili uresničitve črnogledih napovedi, da v Porabju kmalu ne bo več človeka, ki bi govoril slovensko. Je bila torej ustanovitev slovenske zveze zgodovinsko dejanje? Predsednik Jože Hirnokje pred petimi leti rekel: »V nekem smislu da, saj smo prvič dobili svojo organizacijo in tako prevzemamo usodo v svoje roke. Zdaj bo torej odvisno samo od nas, kaj bomo naredili in kaj lahko naredimo za tukajšnje Slovence,« Praksa je pokazala, da to ne drži čisto, saj Je narodnostna politika dokaj odvisna tudi od madžarske države in njenih inštitucij ter mogoče še od koga. Ali torej lahko z optimizmom gledamo v prihodnost? Predsednik slovenske zveze Jože Hirnok se Je ob tem vprašanju nasmehnil in dejal: »Večji optimist sem bil pred petimi leti, toda tudi zdaj sem še optimist. Tiste naloge, ki smo sl jih naložili pred petimi leti, bomo najbrž izpeljali, toda mogoče ne tako hitro, kot smo mislili ob ustanovitvi.« Silva E6ry Seja Občinskega sveta Hodoš - Šal ovci Gradiva ceste Čepinci-Špic breg še letos Na tokratni seji Občinskega sveta Hodoš - Šalovci so obravnavali vrsto dokumentov, pomembnih za nadaljnji razvoj njihove občine. Tako so sprejeli dve odločbi o kotnacijskih postopkih v katastrskih občinah Hodoš in Šalovci v skupni površini 200 hektarov. Gre za zemljišče, ki je bilo meliorirano že leta 1988, vse doslej pa ni bilo urejeno. Svetniki so potrdili tudi program asfaltiranja 2 kilometra dolgega cestnega odseka med Ce- pinci in Špic bregom. O tem je bil govor tudi na nedeljskem zboru občanov, saj je Krajevna skupnost Čepinci že leta 1993 bivši soboški občini plačala S-odstotni delež. Zato so zahtevali takojšnjo posodobitev te ceste, kar so medtem že potrdili na seji občinskega sveta, kjer so to prometnico uvrstili med prednostno. Kot smo lahko slišali, se bodo ta dela začela še letos. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli tudi odlok o organiziranju in delovanju občinske uprave in soglašali s podelitvijo koncesije za delovanje lekarniške dejavnosti v skupni lekarni v Gornjih Petrovcih. Dali pa so tudi soglasje k imenovanju članov v svet zavoda Dvojezične osfiovne šole Prosenjakovci, saj sta v Do-manjševcih in Hodošu podružnični šoli. Prav gotovo je zanimiv tudi potrjen program financi-, ranja v kmetijstvu v letu 1995. Po njem bodo orpogočili regresiranje nakupa semenske pšenice, strniščnih posevkov in analizo vzorcev zemlje. Na seji pa so z zadovoljstvom ugotovili, da je osemmesečno poslovanje občine potekalo v skladu s predvidevanji. Iz proračunskih sredstev bodo zagotovili denar za dodelitev posojil za subvencioniranje obrestne mere za razvoj podjetništva ter turističnih in kmetijskih projektov, domače obrti in deloma tudi za industrijske projekte. Skupna vsota znaša 15 milijonov tolarjev, z UBK-banko pa so sklenili pogodbo, po kateri bo znašala obrestna mera za komitente +5 odstotkov, za nekomintente pa -t? odstotkov. Razliko bo pokrila občina iz pro- računskih sredstev. M. JERŠE Višje preživnine in cene utekočinjenega plina -Med sodnike tudi mlajši od trideset let Vlada je na svoji zadnji seji sprejela odločitev, da se od 1. novembra povišajo cene utekočinjenega naftnega plina za 16,3 odstotka. Razlog je pomanjkanje tega proizvoda na svetovnem tržišču. Vladaje sprejela program Ekološkorazvojnega sklada Republike Slovenije; slednji je bil ustanovljen na osnovi zakona o varstvu okolja kot finančna organizacija za kreditiranje naložb v varstvo okolja s posojili z ugodno obrestno mero. Sklad mora poslovati tako, da ohranja realno vrednost kapitala skladno z rastjo inflacije in pokriva stroške poslovanja, z delom pa je začel konec leta 1994, vendar takrat še ni podeljeval posojil. V njem je zdaj zaposlenih pet ljudi, dva pa naj bi zaposlili prihodnji mesec. Sprejel je začasno finančno strategijo do sprejetja nacionalnega programa o okolju, iz katerega izhaja, daje njegovo dokapitaliziranje bistvenega pomena za uresničevanje poslanstva. V letu 1994 je bil praktično edini vir sredstev prenos terjatev z Ministrstva za okolje in prostor. Te terjatve so dolgoročne, normirane v markah, obrestna mera pa je zelo nizka - I odstotek. Tu so tudi veliki riziki glede na izterljivost in zato ne predstavljajo kakovostne osnove za delo, še posebej zato, ker mora sklad ohranjati realno vrednost kapitala skladno z inflacijo. Če v naslednjih letih ne bo mogel pokriti in ohranjati kapitalske osnove, tudi ne bo mogel plasirali dovolj ugodnih ekoloških posojil. ohranjali kapitala in pokrivati stroškov. Seveda je glavni cilj podjetja, plasirati v slovenski prostor pod ugodnimi pogoji čira več sredstev za ekološke namene. Pri svoji naložbeni politiki bo sklad svoja sredstva prednostno namenjal za naložbe v osnovno dejavnost. V letu 1995 bo vsa razpoložljiva sredstva namenil predvsem dvema razpisoma; v juniju je bil objavljen prvi razpis v višini 250 milijonov tolarjev, drugi pa je v sklepni fazi priprav. Prvi razpis je namenjen vseslovenskemu projektu Zmanjšanje onesnaževanja zraka, potencialno kreditiranemu tudi od mednarodne banke za razvoj. Drugi razpis za dodeljevanje posojil za lokalno infrastrukturo je v sklepni fazi priprav, njegova izvedba pa je odvisna od pridobitve sredstev za kupnine pri privatizaciji podjetij. Predvidena višina razpisa sredstev znaša 710 milijonov tolarjev. Razpis se vsebinsko navezuje na javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev proračuna Republike Slovenije za leto 1995, namenjenih sofmaciranju lokalnih javnih služb. Namen tega razpisa bo dodelitev posojil za naložbe za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda ter ravnanje s komunalnimi odpadki. Prav tako pa bo del sredstev namenjen za razdelilna plinska in vročevodna omrežja za stanovanjska območja ter rekonstrukcijo kotlarn. V letu 1995 pa ima sklad 55 milijonov tolarjev izgube, ki je posledica nizke obrestne mere (I odstotek), dogovorjene v posojilnih pogodbah ministrtstva za okolje. Predstavniki sklada zatrjujejo, da se ta izguba ne bo pokrivala iz proračuna. Invalidska nadomestila za nazaj Vladaje povišala preživnine za 6,4 odstotka - predpis začne veljati 1. novembra - in s tem so uskladili raven cen življenjskih potrebščin v juliju in preživnin. Vlada je varolizirala tudi nadomestila za invalidnost, in to za nazaj. Tako bo nadomestilo za invalidnost za obdobje od 1. 4.1994 do 31. 3.1995 znašalo 35 odstotkov povprečne neto plače na zaposlenega v letu 1993, kar pomeni 16.389,00 tolarjev. Dodatek za tujo nego in pomoč invalidnim osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, je 10 odstotkov povprečne plače ali 4.682,00 tolarjev. Nadomestilo za invalidnost od 1. 4.1995 pa bo znašalo 35 odstotkov povprečne plače na zaposlenega v letu 1994, kar pomeni 21.031,00 tolarjev, dodatek za tujo nego in pomoč invalidnim osebam pa 20 odstotkov povprečne plače, kar je 6,008,00 tolarjev. Pri novembrskem izplačilu bodo upravičenci dobili tudi ves premalo izplačan denar za nazaj. Državno blagajno bo to stalo 520 tisoč tolarjev. Vlada je obravnavala predlog zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Predlagatelj je vlada, pripravilo pa ga je ministrstvo za pravosodje, ki je upoštevalo stališča in sklepe državnega zbora ter komisij ob prvem branju predloga zakona. Predlagatelj vztraja, da je potrebno izključiti odgovornost nekaterih pravnih oseb za kazniva dejanja. Pravne osebe, ki so nosilci oblasti, po notranjem pravu ne morejo odgovarjati za kazniva dejanja, saj bi to nedvomno negativno vplivalo na mehanizem delovanja države tako na splošni državni ravni kol na ravni lokalnih skupnosti, meni vlada. Enakosti pred zakonom v tem primeru naj ne bi bilo, saj morajo imeti določeni subjekti že zaradi svojih posebnih lastnosti in pravne narave (v konkretnem primeru oblastne, državotvorne) v zakonu poseben položaj, To primerjajo z otroki do 14 let, ki imajo v Kazenskem zakoniku Slovenije prav tako poseben položaj. Tako država ali lokalne skupnosti ne bi bile odgovorne za kaznivo dejanje ob morda varnostnem ukrepu prepovedi opravljanja kake dejavnosti. Tudi v Soboti premalo sodnikov Vlada se je seznanila tudi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi, ki naj bi ga državni zbor sprejel po hitrem postopku. Razlog za izdajo zakona je slaba kadrovska zasedba na sodiščih, predvsem na okrajnih, kjer je zasedenost sodniških mest v primerjavi s sistematizacijo v povprečju 73-odstotna, Drugi razlog je število nerešenih zadev in nezainteresiranost za prijave na razpisna sodniška mesta. Od 618 sodniški mest je zasedenih le 494. Nekatera okrajna sodišča imajo zasedenih le polovico od sistematiziranih sodniških mest, tako tudi Okrajno sodišče v Murski Soboti in na Ptuju. Med bistvene probleme štejejo starostno omejitev za sodnike; po predlogu zakona naj bi formalni razlog, to je dopolnitev 30 let, odložili do 31,12. 1-997. Sodniške plače se bodo povečale za povprečno 16,5 odstotka; okrajnim in okrožnim sodnikom, okrožnim tožilcem ter sodnikom delovnih in socialnih sodišč za 20 odstotkov, plače višjih sodnikov pa za 11 odstotkov. Imenovan je tudi vodja okrožnih sodišč s šestletnim mandatom, vodja okrožnega sodišča v Murski Soboti je Ludvik Gor-njec. Vlada je obravnavala tudi poslovno poročilo Družbe za avtoceste v letu 1994, ki je začela poslovati L 1.1994, ko so bile vse pristojnosti za gradnjo avtocest in vzdrževanje obstoječih prenesene nanjo. V začetku je bilo v DARS-u zaposlenih 5 delavcev, do konca leta 1994 se je Število povečalo na 27. Glavni vir za gradnje avtocest je bencinski tolar; 16 odstotkov od drob-noprodajne cene derivatov pa gre za avtoceste. Iz tega naslova so zbrali 15,5 milijarde tolarjev, kar je 7 odstotkov več, kot so pričakovali. Drugi viri so še cestnina, 2,2 milijarde tolarjev, in posojila iz tujine, 40,5 milijona tolarjev, Zbranih je bilo 17,7 milijarde tolarjev, kar je 71 odstotkov od predvidenega, Eienarje bil razdeljen med izvajalce na štirih projektih (Štajerska, Celje - Ljubljana, Gorenjska - Dolenjska in Primorska), in sicer je 79 od- stoikov domačih in 21 odstotkov tujih. MARJAN HORVAT 4 vestnik. 2, novembra 19^ gospodarstvo 13 tisoč trgovcev pred izpitno komisijo Trgovci na preizkušnji Nova carinska zakonodaja bo začela veljati šele 1. januarja 1996 Trgovci spet nergajo zaradi nakupov Slovencev v Italiji, Avstriji in celo na Madžarskem Gospodarstveniki, Trgovci bodo morali razmisliti o svojem delu, kako bodo organizirani in kaj bodo prodajali. Čas je tudi, da prisluhnejo pripombam kupcev, saj nižje cene niso vedno tisti osnovni razlog, zaradi katerega raje nakupujemo v tujini kot doma. K boljši in kakovostnejši trgovinski ponudbi naj bi prispevale tudi tri novosti. Prva je strokovna usposobljenost trgovcev. Zakon o trgovini, ki je bil sprejet 1993. leta, je določil, da morajo imeti poslovodje in prodajalci ustrezno izobrazbo; do 23. aprila letos so imeli vsi z nepopolno izobrazbo možnost, dajo pridobijo s strokovnimi izpiti. Prijavilo seje kar 13 tisoč dosedanjih prodajalcev, kar je dobra četrtina vseh trgovcev v Sloveniji, do julija ga je uspešno opravilo 4308 poslovodij in 2427 prodajalcev, na izpit pa čaka še 4 tisoč kandidatov. Seveda se jim splača potruditi in narediti izpit (tudi 552 prodajalcem, ki izpita prvič-niso naredili), saj bodo kfzni zaradi opravljanja dela brez ustrezne izobrazbe velike; če jih bo trzni inšpektor ujel, da opravljajo delo brez ustrezne izobrazbe, bodo morali plačati najmanj milijon tolarjev kazni, odgovorna oseba pa 750 tisoč, dobila pa bo tudi prepoved opravljanja trgovinske dejavnosti. Druga pomembna novica iz trgovskega sveta je, daje dosedanjega predsednika Združenja za trgovino GZS mag. Valterja Drozga zamenjal novi predsednik, to je direktor Veletrgovine Potrošnik iz Murske Sobote mag. Jože Kovač. Tretja novost, povezana s trgovino, ki seje bodo razveselili predvsem kupci, pa je načrtovanje ustanovitve mreže svetovalnih pisarn Zveze potrošnikov Slovenije. Pri njeni uresničitvi je nadvse dobrodošla pomoč in podpora ministrstva za ekonomske odnose ter občin, projekt svetovalne mreže za potrošnike pa so prijavili tudi na PHARE. Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, je v zadnji številki revije VIP najavila, da se bodo že delujočim pisarnam v Mariboru, Novi Gorici, Zagorju in Litiji pridružile tudi pisarne v Murski Soboti, Velenju, Jesenicah, Kopru, Celju in Ptuju, Doslej namreč potrošniki niti niso vedeli, komu in kam naj se pritožijo zaradi nepravilnosti v trgovini, edina možnost - reklamacije - je bila le redko izkoriščena, še manj pa je bilo primerov, da bi povrnitev škode zahtevali prek sodišča. BBP informacije in carina takoj (carinski organ bo le pt^' ril, Če je vnos sploh dovoij - _ Območna gospodarska zbornica organizirala izobraževanje o carinski zakonodaji, informacijskih storitvah in uslugah GZS ampak v 10 dneh, pa tudi, d’ ** rok plačila podaljša z osem n’ v ponedeljek, 23. oktobra, Je bila Jakijeva dvorana v prostorih Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti nabito polna. Gospodarstveniki, predvsem predstavniki izvozno usmerjenih podjetij, so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi Službe za konjukturo in ekonomsko politiko (SKEP), ki v okviru GZS pripravila koristne analize in informacije. Svet je prek računalniških povezav vedno bližji, zato so storitve INFOLINKA, poslovno informacijskega središča, še kako zaželjene. Dobrodošlo in koristno pa je bilo tudi predavanje Mateje Vraničar, svetovalke Vlade na Ministrstvu za fmance, ki je govorila o novostih slovanskega carinskega sistema (čeprav smo podobno predavanje slišali tudi lani). Carinski zakoaje le eden od treh najpomembnejših zakonskih aktov na področju carinskega sistema; carinsko zakonodajo sestavljata še zakon o carinski tarifi in zakon o carinski službi. Novost v pripravljeni carinski zakonodaji. ki bi morala po decembrski tretji obravnavi leta 1994 v parlamentu začeti veljati julija letos, je v tem, da jo tokrat že spremlja set 18 dopolnilnih pravil nikov s posameznih področij, ki določene zakonske zadeve operacionalizira, Pravzaprav bi na takšen način morali sprejemati vse zakone. Seveda bo zaradi dodatnega nujnega dela nova carinska zakonodaja začela veljati šele po l. januarju 1996. Vsi, ki velikokrat potujejo čez mejo, so (bodo) imeli dovolj časa, da se seznanijo z novostmi. Zakon vsebuje sedem vsebinskih področij, pri se- stavi pa so upoštevali v Evropi veljavne predpise in, kodekse. Novosti so že v prvem poglavju o splošnih določbah, saj se pojavijo novi izrazi, na primer carinsko blago ali carinsko dovoljena raba. Uvozniki in izvozniki bodo morali biti natančno informirani o naravi, količini, vrsti in poreklu blaga (o tekstilu in tekstilnih izdelkih so izdana posebna dopolnila) ter carinski vrednosti, saj bodo podlaga za določitev višine uvoznih oziroma izvoznih dajatev ter drugih ukrepov trgovinske politike. Novosti so tudi glede ravnanja z blagom na carinskih območjih, torej dokler ni zanj določeno carinsko dovoljena uporaba. Za marsikoga pomeni veliko olajšavo novost, da v določenih primerih ne bo potrebno vložiti carinskih deklaracij trideset dni. Če se carinski pek ne začne takoj, mora 4 rant predložiti t. i. skupno PJ vo. Carinski deklarant diter) bo lahko le tisti, ki bo licenco, sicer pa bo šp®d'J* dejavnost v prihodne urejal P" ben zakon. ...j. V prihodnje bomo slednje carinske postopke. P pek sprostitve blaga v pto* L, met, carinske postopk® J j. nomskim učinkom, Katizn rinski postopek (odvisno o . ke transporta) Posebno poglavje je riam J ■ li CS' hlaje- roseono poglavje jc -vnosu in iznosu blaga ter P carinski coni, kjer ne ugodnosti, sledi pa se P*^j, o obračunavanju in žara vanju carine ter kazensl bah. IINFOLINK za vse članice EXPO BERO - pionir postavljanja novih vrst razstavnih hal in športnih dvoran v Sloveniji »Tako kot v Radgoni, še nismo plavali« Da se splača biti član se Letos postavili 20 tisoč kvadratnih metrov montažnih dvoran - S formulo 1 po vsem svetu - Nov projekt: postavljanje teniških dvoran Blaž Železnik, direktor družbe z omejeno odgovornostjo £XPO BIRO Maribor, sam zase pravi, da je »nekaj čudnega«. Mislil je seveda na poklicno in strokovno usposobljenost, saj je v njegovem podjetju našlo zaposlitev 80 ljudi različnih profilov: od arhitetka, tehničnega kadra, montažerjev, mizarjev in navadnih delavcev, sam pa je bil pred letom 1990 upravnik mariborskega gledališča, vendar je čutil potrebo, da v življenju dela še kaj drugega. Povsem naključno so se s kolegi pogovaijaL kako bi omogočili širitev celjskemu sejmu MOS ... tako se je začel ukvarjati s šotori. Pni šotor za celjski MOS so si sposodili; v tistih letih je Železnik tudi sam lastnoročno postavljal hale. Prvi dve leti niso imeli svojih hal; prelomnica so bile zimske olimpijske igre na Noneškem, ko so si z dobro opravljenim delom pridobili veliko zaupanja in nadaljnjih naročil. Takrat so podjetniki spoznali, da ni nujno vedno graditi trdnih stavb, če hočejo nekaj predstaviti; montažne dvorane so tudi okolju prijaznejše. nikov in jih poslali kupcu v Ameriko. Tudi letošnje bodo še ta mesec pripravili za prodajo kupcem v Italiji in Ameriki, čez zimo pa bo 40 delavcev (ti so stalno zaposleni) pripravljalo les za pode v naslednji sezoni. Kako »obračati« denar in material Po petih letih je podjetje EXPO BIRO eno največjih storitvenih podjetij ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. Letos so skupno postavili že 20 tisoč kvadratnih metrov montažnih dvoran, v katerih so hkrati zmontirali tudi pode, ventilacijo, električno in vodovodno inštalacijo; vse je odvisno od zahtev naročnika, saj lahko razstavne dvorane opremijo tudi s stoli in mizami oziroma drugo notranjo opremo, Naročnik pove svoje želje, za kakšno prireditev potrebuje montažno dvorano, na kolikšnih površinah in kako dolgo, Nato pa njihovi delavci opravijo vse potrebno; zaposlene imajo namreč arhitekte, gradbene inženirje in drugo servisno-tehnič-no osebje. Večina materiala, ki ga uporabljajo za postavitev montažnih dvoran v Sloveniji, je danes že last EXPO BIROJA, za postavitve v tujini pa uporabljajo material, ki je last firme RODER iz Nemčije. »Postavimo lahko neomejeno število montažnih hal, kolikor pač kdo zahteva. Postavljanje na sejmišču v Gornji Radgoni Je precej zahtevno, zato traja tam najdlje. Ponavadi začnemo že mesec pred začetkom sejma s pripravo terena. Res Je, da tako kol lani v Radgoni, nismo plavali še nikjer. Letos smo se z upravo sejma uspeli dogovoriti, da smo povsod položili na tla najprej te naše pode, tudi tam, kjer je bil asfalt. Rodi so nad terenom, če ne bi bili, bi voda ob nalivu pritekla naravnost v hale,r je pojasni! problem gomjeradgonskega razstavnega prostora direktor Blaž Železnik. Takšne montažne hale so relativno draga zadeva; ena hala velikosti 1000 kvadratnih metrov stane od 150 do 180 tisoč nemških mark - brez poda in notranje opreme. Podjetju ostane od ene postavitve od 10 do 1S odstotkov. Odvisno od tega, če je material njihov ali sposojen. Letos so imeli posla z več kot 100 tisoč kvadratnimi metri površin, ki jih je bilo potrebno sestaviti, pokriti in oblikovati v žeijeno podobo. Njihovo pravilo je, da noben material ne sme ležati neizkoriščen, niti les, ki ga uporabljajo za pode. Tako so samo za tla sejma v Celju pripravili in odpeljali 800 kubičnih metrov lesa. Prav vsi podi so narejeni po naročilu in v dogovoru s sejmarji že pozimi, torej takrat, ko ni drugega (montažnega) dela. Po končani sezoni te pode prodajo: lanske so na primer jeseni zložili v 12 zaboj- f Btaž Železnik, direktor £XPO BIROJA Maribor, se je pred petimi leti odločil za eno najdonosnejših dejavnosti: postavljanje montažnih dvoran. Evropa bi jih kar izpljunila če v tujini nisi dober, kakovosten, moraš biti zelo poceni, da dobiš kakšno delo. Pa niti to ne uspe v primerih, kjer se zahteva dobro opravljena storitev oziroma kjer gre tudi za velike zaslužke. Kako je to uspelo mariborskemu podjetju EXPO BIRO? Podjetje je v Sloveniji in na Hrvaškem generalni zastopnik firme RODER iz Budingena v Nemčiji, ki je eno največjih podjetij na svetu za izdelavo in izposojo šotorov ter hal za vse namene. Za obe podjetji je bil največji letošnji dosežek sodelovanje z eno največjih svetovnih prireditev, z organizacijo avtomobilskih dirk formule 1. Deta- vci EXPO BIROJA so postavili montažne šotore posebnih značilnih oblik, ki so last nemškega partnerja, na vseh dirkališčih po svetu. S formulo 1 so se neprestano ukvarjale tri skupine, ko so tekmovali na enem dirkališču, so na drugem postavljali šotore, na tretjem, kjer so bile dirke že končane, pa so šotore podirali. PostavljanjCali podiranje velikih razstavnih dvoran je res podobno obredu; Gonije-radgonačni imajo priložnost, da jih vsako leto opazujejo, kako montažerji obvladujejo na videz zapleteno konstrukcijo, kakor da je vsaka poteza vnaprej dogovorjena, in kako je vsak kos nazadnje na svojem mestu. Ker je ta posel kar donosen tudi v evropskem merilu, bodo giorali biti neprestano najboljši, konkurenčni; g. Železniku smo zato postavili vprašanje, ali bodo morali v prihodnje upoštevati tudi težnjo po uporabi materialov, ki bodo okolju prijaznejši. ^ALi se poskušamo prilagajati . evropskim standardom, moramo se, drugače bi nas Evropa izpljunila, veste! Barve in les, vse to Je že na evropski ravni. Les mora biti zdrav in pregledan, barve ekološke, t^es ta material za notranjo opremo, ki je sicer na oko zelo lep, bo moral biti v prihodnje negorljiv. To bomo morali dokazaovati z ustreznim certifikatom. K spremljanju vseh novosti nas sili tudi naš frankfurtski partner RODER, ki spada v' mednarodno korporacijo, ki je SOS ® telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ah97 82, od 18. do 23, ure. pri proizvodnji in posojanju šotorov največja na svetu, v je pojasnil Železnik. Morajo se usmerjati v tujino, ker so že sedaj preveliki za Slovenijo. Kmalu bodo odprli predstavništva v Zagrebu, Beogradu in Moskvi. Poleg postavljanja šotorov doma in v tujini nastopajo tudi kot soorganizator sejemske prireditve v Mariboru; pravzaprav se sejmi v Mariboru ne bi mogli razviti brez sodelovanja in podpore podjetja EXPO BIRO. Tam so prevzeli ne le postavitev razstavnih šotorov, ampak tudi celotno tehnično izvedbo sejma, njihovi pa so tudi varnostniki, gasilci in drugo tehnično osebje. Seveda bi tudi drugod radi sodelovali na takšen »širši« način, za kar imajo vse možnosti (sejmarji Jih potrebujejo, ker jim lahko postavijo dodatne razstavne prostore za deset dni), s svojimi čez 800 kvadratnimi metri notranje opreme pa se vključujejo le tam, kjer vidijo svoj interes in poslovno nišo. In sejemsko sprti Maribor je bil že ena takih »niš«. Pravzaprav pa v prihodnje na tem področju niti nimajo večjega interesa, saj se bodo v letu 1996 začeli ukvarjati z dvema novima projektoma. Imajo že dovolj naročil, da se bodo lotili postavljanja teniških dvoran v dveh izvedbah, v leseni in Jekleni. Te športne dvorane bodo »fiksne«, trdne, torej bo zanje potrebno pridobiti vso potrebno lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Poleg tega bodo prihodnje leto začeli tudi s postavljanjem velikih montažnih tribun za gledalce, ki jih bodo lahko postavili kjerkoli in za kakršno koli množično prireditev, po končani prireditvi pa bodo konstrukcijo spet razstavili in pospravili. ^PrihodnostJe v takih sestavljivih dvoranah in ne v stabilnih brezosebnih objektih, ki so v uporabi le trikrat na leto in s svojo velikostjo močno kvarijo podobo krajine,«je prepričan Železnik. darske zbornice Slovemh izkaže v takih primeri’, delovanje in opravljanj® Poslovno-informacijsk®6 J, dišča, kjer je vsak dan 13. ure na voljo 12 U'**”’ jejo sveže informacij® c P' jpj. nem okolju, državah ii'P sih, opravljajo promocijo jo bogato založeno knji domačo in tujo peridor lellai,.dap,etlSFO^ območnih gospodarskih bodo »infolinki v male tur, informiramo naše Člartiž^-doma povedal namestni s rediš' torja informacijskega - p, GZS Pavle Tepina. N« ■ BERNARDA B. PEČEK jo neprestano na aktivnih članica; voljopod;^ zbornic® I® tisoč podjetij jih j® polovica)), ampak in^ajo tudi prek sto tujih posl® strov. Domači CD-rom j,(f članice kupile po štin t lanice pa po 16 tisoč j, v Ta čas je najbolj isk COMMDISK, saj so , . ,. . ...svni ISU * Lil v - - nih podjetij z vsega sve ma iz več kot 200 drža ■ sto 18 kilogramov papi^K, Ster WER LIEFERT sodobni podjetniki ods jjih^ uporabljali CD-rom, W z vsemi potrebni podal .jit! no je na CD-romu tum EUROPAGESA. Za novni podatki o več ko' ladujejo računaltiiS*^' namiar.. dnlnn*'®r^('-* zanimiv tudi dni vis Online«, ki omogo do 1000 baz podatkov, potrebno za te pods^ vendar GZS žara-' no zd le pv- GZS zaraco;i®T neposredne ' bolj iskane baze so (350 baz podatki^ [j(af%l cam le ijjv uui. ■ mp- Evrope), DIALOG N podjetja na 450 haznh iK inECHO.VmiNliLi'^ i.Bb"' II iirw I" _ jip!^ slovanju sije uujrwf več podatkov o L vna boniteta«), saj .jI.I’ faktorji tveganja čim laKiurj) ivegaiijo mači podatki o praševanju so imenom BORZA, p*,7rf^£5 ceneje pa se TRONSKOiiumt^^ - potrebujete le fonsko linijo in mod® pa do danes je 740 uporabnikov, k’ okrog MOOO klicev. BERNARD^ H" ygstn£k, 2. novembra 1995 5' gospodarstvo Predstavitev Centra za zunaitjo trgovino v Radencih , LtVL ZjUIIOAIJVI UgVTlllV T J Javno veljavno I m strokovno priznano I Gospodarska zbornica Slovenije oziroma njeni izobraževalni centri pripravljeni na spremenjen odnos do pridobivanja znanja zunanjo trgovino (CZT) Gospodarske zbornice Slovenije v _J^I< k p rt IH a« H zadnji četrtek in petek v oktobru tradicionalno predavateljev in podjetnikov, ki so ga poimenovali Menedžment zunanjetrgovinsko izobraževanje, V dveh dneh so udeležence T^lll $ programom CZT-ja v letu 1996, s pomenom konkurenčnosti, ega medsebojnega sporazumevanja in motiviranosti ter z vlogo in dob« - 'nii podjetij in Gospodarske zbornice Slovenije v novi šolski.zako-DtrblsJor CZT-ja Radenci prof, dr. Andrej Kumarje na petkovi tincih, Seliščih: ŠTEFAN SOP^' Vsak četrtek Vestnil^ • ^Stpik, 2. novpnnhra 1995 7 občine Obiskali smo Občino Moravske Toplice Sv' Občina Moravske Toplice, ki meri 691 kvadratnih kilometrov, ena največjih v severovzhodni Sloveniji, po razdelitvi ^danje soboške občine pa največja na tem območju. tM Dktvg 6.400 prebivalcev v kar 13 krajetnih skupnostih. Te tli k (sem spadajo Sc kraji Bukovnica, Filovci in Ivan- Krnci, Martjanci, Moravske Toplice (Zgornji Moravci), Noršinci, Prosenjakovci (Berkovci, Čičečka vas, Ivaitjše-in Središče), Ratkovci (KanČevci in Lončarovci), Sebe-In Tešanovci (Lukačevci, MlajHnci, Suhi Vrh in “‘A (antibli I. -L?”®" so gotovo k vv'rL* ki so sc razvi-srJa--- ^''®^'l'ško in turistič-^aleč dobro poznajo južni ®^®tu. Nastale so pod •ližno*? Goričkega, pri-in na i ^''ometrov severovzhod-risn Sobote. Toplice Se razvile v ravnini ob po! »J, P”*®*- Izvir termalne vcKle Mifn ■! ' ---—’ istaip''Pčinki so odkrili * globini Po ^na romanske rotunde v 13. stoletja, '5^*® 1S45 zazidali vhod in V..1. okna ter prizidali pra-° *" zvonik? Resta- '^36Jestav-* i*'^oino podobo. Ali “iiltari j® *i®io stavbarja in 9 Aquile iz Gornje Bsn.i Ta ''“Itoti Pa se je sam upodobil '“»cjcsam upooooii ' oknu, kar je naj- ■ L. AVt >*■ n CItviiam Hn, ' ^rioportret na Sloven-te-r, j® zgrajena v tipič-slogu, o čemer pri-oblikovan zvonik. Mar- n* ustavi prt značilni V) n,o?, ki je Plečniko- prezidave stare V) Upošteval je tradicijo, ■Jtl^ ij pa je uporabil iz-obrti. Filovci, sre- ioi ‘''carstva. inoKt čistem Toplice je v "iiiirejinekaj posebnega. Je kiejuj' ^^'odnostno mešana, ob-^kn’| ^^'jska in turistična, poseben pouda-7^' kjer želijo najti svoje ' p ’®®žnosti za hitrejši ° 'Inigi strani pa je Ob-^'^^ke Toplice še vedno '"‘‘ustrijsko razvita. Res tega ne čutijo .-j"! »m ®kolja. Zato sku-.prihodnost videti v ®'riem turizmu, »Na '"adu; 7\^®iimo, da 'J le daje svoje rez J*’ dejavnik naš osnov- daje svoje rezultate . ’ Ug |_ •’*** uvjavLdk turiz- V * Pomurju, ampak to so Zdravilišče 1 ^*vs|f Ts ■' * raravi isce še naprej os- n.-" rn, prihodnjega raz-j« treba za dobro ^'^1, |[; p’hajti dodatne mo-bodo še bolj prite- bo vpet v to okolje in se ne bo neposredno posegalo v ekologijo. Po drugi strani pa si želimo, da dobimo takega investitorja, ki bo sposoben ne le zgraditi neki turistični objekt, ampak tudi celotno infrastrukturo. Za razvoj turizma v drugih krajih vidimo možnost zlasti z gradnjo turističnih in vinskih poti. Ta zadeva postaja aktualna, saj smo tik pred začetkom razprave o prostorskih planih, s prostorskoureditvenimi pogoji pa bomo določili lokacije no 10 kilometrov vaških cest na Goričkem. »Če želimo izvrševati osnovno nalogo, ki sem si jo zadal tudi v svojem konceptu, da je treba vsaj do leta 2000 pripeljati sodobno asfaltno cesto do vsake domačije, bo potrebno ogromno vlaganj. Letos pa smo tudi posodobili vodovod v Noršincih, dokončali krajevno omrežje vodovoda v Sebeborcih, v drugi fazi pa je gradnja kanalizacije v Mar-tjancih, kar je zelo zahteven projekt. V letošnjem letu pa so se žal na našem območju plazovi sprožali kot za stavo. Bilo jih je kar deset, od tega smo tri ob pomoči republiških sredstev uspeli vsaj ustaviti,« še zvemo od prvega moža moravske občine. I I, ■ V IZ GRAMOZNICE VESLAŠKA STEZA - Izkop kakovostnega gramoza v Ivancih - več govoriti o ekološko Čistem kmetijstvu, Zato,želimo, da bi ljudje na našem območju obdržali tisto, kar je bilo osnova vsakega kmetijskega gospodarstva in trdnega kmeta, to pa je mlekarstvo. Pri tem moram pohvaliti zadrugo z našega območja, ki tesno sodeluje s predelovalno industrijo, torej s Pomurskimi mlekarnami, ki se uspešno zoperstavljajo konkurenci. Tudi vse drugo, kar je povezano s kmetijstvom, naj bi bilo urejeno po tem načelu, kar pomeni nove oblike kmetijskih zadrug, ki bi našim kmetom omogočile še tesnejšo povezavo s tržiščem oziroma raziskavo trga, predvsem pa seveda možnost prodaje proizvodov,« pravi Franc Cipot. ( Ul I ŽUPAN OBČINE MORAVSKE TOPLICE Franc Cipot gnile, da si z zadovoljstvom ogledajo naš kraj. Ne predstavljam pa si, da bi Občini Moravske Toplice rekli turistična občina zgolj zaradi zdravilišča. Res je sicer, daje to zelo pomembno, toda želimo, da se istočasno turizem razvija tudi v drugih predelih naše občine. Svoj koncept turističnega razvoja imamo zamišljen tudi kot razvoj turistične dejavnosti znotraj Moravskih Toplic, kjer so posamezni investitorji že izrazili željo, da popestrijo ponudbo predvsem s projektom turističnega naselja Podov, ki ni konkurenca Zdravilišču Moravske Toplice, temveč dopolnilna dejavnost, S tem bodo Moravske Toplice dobile veČ gostov in hkrati večjo možnost razvoja,« poudarja žapan Občine Moravske Tojdlce Franc Cipot. Veslaiue na Ivancih?! Veliko pa si obetajo tudi od ureditve gramoznice na Ivancih, kjer zdaj še kopljejo gramoz. »Ker so naravne možnosti, želimo tam razviti športnorel^a-cijski objekt, povezan s turistično dejavnostjo. Okolje daje možnost, da se zaradi velikih površin zgradi steza za veslanje do dolžine tisoč metrov, s čimer bi v naše kraje pritegnili drugačno populacijo obiskovalcev in gostov. Hkrati bi tam uredili kamp. Zelo pomemben objekt naj bi nastajal v Bukovnici, vendar je o tem še premalo natančnih podatkov, pojavlja pa se tudi več različic, zato lahko povem le to, da bo ta projekt za nas zanimiv, če objektu v Moravskih Toplicah, katerega Inve-koncem zgraditve, bodo upravni pro-v občinske in SirSe ptrtrebe, saj 1’ utVHjnU razne semhaaije, t- martjšinii posegi pa spremeniti tudi v pc^očno dvorano, "run bo tudi "Nekn’'* s širšimi občinskimi informacijanii. del '*** namenjen zdravstvu. Velikost omenjene (d)čin-Prvi približno 300 kvadratnih metrov. Poleg tega je v posta, zgorad pa je investitor prostwoy i** tnriat^ne potrebe SKB-podj®')® financ!--i" '''km čez 40 milijonov tolarjev. Po pogodbi z ’**'**»<> končali do 15. decembra letos, z uredv ''knJoifLi prostorov pa bi občinsko dejavnost lahko pr«; - “ Objekt v začetku februarja. i tft? ApIu^ , •tb 'j. IZ PnČJE PERSPEKTIVE - Pogled na del Zdravilišča Moravske Toplice z itiegovo slikovito okolico Z novo občinsko stavbo bliže ljudem Tik pred koncem je gradnja nove občinske stavbe v Moravskih Toplicah, kjer bomo upravno dejavnost občine opravljali v skladu s pričakovanji ljudi. S tem pa bo dana tudi možnost za pridobitev čim več upravnih dejavnosti, ki bodo omogočile dodatne zaposlitve. »V turizmu ima naša občina tisto mesto, ki mu že daje nekaj možnosti regionalnega pomena in s tem tudi regionalnega centra. V kmetijstvu pa bo treba razmišljati, da bodo upravne funkcije razdeljene tako, da bodo tiste panoge, ki prevladujejo, čim bližje svoji bazi. Z razvojnim projektom, ki zajema tudi prostorske plane, smo k sodelovanju skušali pritegniti predvsem strokovnjake iz naše občine, s čimer se ne odrekamo sodelovanju s strokovnjaki z drugih območij. Tako smo za svoje potrebe nekako začeli urejati tudi kadrovsko evidenco. V prvi vrsti zato, ker so nekateri predpisi omejili možnosti vpogleda v podatke o izobraženih ljudeh. V ta namen smo se lotili lastnega popisa kadrov iz naše občine. Dobro se namreč zavedamo, da brez kadra, ki bi bil sposoben neko stvar producirati, v prihodnje ni možno načrtovati nobenega razvoja,« je ob koncu poudaril župan Občine Moravske Toplice. MILAN JERŠE in prenos turizma v te kraje. Vse to naj bi potem še zaokrožili z blagovno znamko, ki naj bi se pojavljala tako na turističnih izdelkih kot tudi na izdelkih iz teh krajev. Mlekarstvo, ne pa sviiuereja Ne moremo tudi mimo standarda ljudi v novoustanovljeni Občini Moravske Toplice, »Lju- »Do leta 2000 asfalt do vsake domačije« Seveda ima Občina Moravske Toplice, ki je sorazmerno velika, tudi veliko najrazličnejših potreb, zlasti še infrastrukturnih. Ta je namreč tudi pri njih pereč problem, saj je še vedno premalo denarja, da bi lahko ugodili vsem željam in potrebam ljudi, To velja Občinski svet Moravske Toplice »e^avljajo; PTea«&anik Stefan Kuhar t SDSS) In podpredsednik Gra- bar (neodvisni) ter ^Isccd Ber- den (SLSK Štefen Ferencek (neodv> sni), Alojz Glavač (SI>SS), Franc Horvat (Zeleni), Dušan Klanjčar (SDSS), Jožef Matis (LDS). Slavko Ozvatič (LDS), Geza Puhah (madžarska narodnost), Branko Recek (Zeleni), Janez Rožman (ZLSD). Janez Skalič (LDS). Jož« Škerlak (LDS), Slavko Škerlak (neodvisni), Tibor VSraš (madžarska narodnost) in Jože Vugrinec fSI^S). V prvi vrsti za tiste kraje, kjer so prebivalci še vedno pripravljeni prostovoljno prispevati in s samoprispevkom zbrati vsaj del potrebnih sredstev. Pri tem ne gre prezreti, da so letos na tem področju naredili sorazmerno veliko. Tako je bil namenu predan prizidek s sodobno telovadnico pri Osnovni šoli Bogojina, dokončan je dvojezični otroški vrtec v Prosenjakovcih, zgrajena je bila cesta skozi Ivanovce, ki je za to lepo dolino vsekakor pomembna pridobitev, začela pa so se tudi dela na cestnem odseku od Sebeborec do križišča s Puconci, kar je ob vsakodnevni vožnji ljudi na delo v bližnjo Mursko Soboto zelo pomembno. Poleg tega se gradi in obnavlja približ- dje bodo zadovoljni, če bodo lahko svoje potrebe in interese zadovoljevali čim bližje svojemu domu. Pri tem želimo naš razvoj usmeriti v turizem, kjer naj bi se dodatno zaposlilo precej naših občanov. V kmetijstvu, ki je še vedno najpomembnejša panoga naše občine, saj veliko ljudi, zlasti na Goričkem, še vedno živi izključno od te dejavnosti, pa želimo pridobiti take programe predelovalne industrije v ožjem smislu. Na ta način bi omogočili zaposlitev mnogim ljudem. Pri tem si prizadevamo kmetijstvo obdržati v fazi, ki ne bo problematična, saj se bojimo, da bi nekdo poskušal na to območje, ki je relativno ekološko čisto, uvesti svinjerejo, potem pa ne bi mogli Novoustanovljene občine »razbile« monopol Iz sence na sonce Namesto razmeroma velikih štirih občin je v Pomuiju zdaj kar osemnajst manjših. Tako so se pač odločili ljudje in njihovo voljo je treba spoštovati, čeprav bi marsikje r^e Imeli drugačno občin«. To so dejstva, ki jih lahko zaznamo iz marsikaterega pogovora in sestanka na lokalni ravni. Zdi pa se, da SO se mnogokje vsaj prikrito sprijaznili z rešitvami, ki jih drugače odklanjajo. Čeprav je od nove prostorske, politične, gospodarske, kulturne in Še kakšne »razdelitve« preteklo komajda deset mesecev, je že mogoče reči, da se nova lokalna samouprava v manjših občinah razmeroma hitro in uspešno uveljavlja. Vse bolj jasno je, da bodo poslej v Gornjih Petrovcih, Rogašo-veih, Črenšovcih, Odrancih, Svetem Juriju še in marsikje drugje, kjer so zdaj sedeži novoustanovljenih občin, lažje, hitreje in učinkoviteje zadovoljevali svoje posebne interese. Pa najsi gre za gospodarstvo, ceste, komunalo. šolstvo ali kulturo. S tem pa bo hkrati konec nenehnih očitkov manjših krajev, češ da jih je velika občina v preteklosti preveč zapostavljala, V preteklih mesecih so se v podeželskih prekmurskih občinah lomila kopja glede nujnosti takojšnje obnove vseh tistih občinskih in lokalnih cest, ki so bile v programu prejšnje soboške in lendavske občine. Podobno pa se je dogajalo tudi na desnem bregu reke Mure. Upoštevanje potrebno, da je Slo v tem primeru za velik investicijski zalogaj, ki mu siromašne občine niso mogle biti kos. Zato sedaj zahtevajo izpolnitev starih obljub, ki sojih sprejeli Še odborniki prejšnjih občinskih skupščin, posebej Se zato, ker so novoustanovljene občine postale Čez noč tudi pravne naslednice nekdanje velike občine. Na ta denar vsekakor računajo pri delitveni bilanci. Ob vsem tem je razveseljivo, da se z novo lokalno samoupravo krepi tudi sodelovanje med večino pomurskih občin. Vedeti je treba, da ne gre za nikakršne izmišljene ali prisilne oblike sodelovanja, temveč silijo župane In občinske svete k skupnim nastopom skupni problemi. Predvsem seveda mislimo na obnovo in posodobitev magistralnih in regionalnih cest ter turistično promoclio pokrajine ob Muri itd. Zdi se, kakor da so odstranjene nekatere ovire iz prejšnjih let, ko so imele monopol le štiri velike občine, vsi drugi pa so bolj ali manj živeli v njihovih večnih sencah, Z novo lokalno samoupravo in večjim številom občin je ta monopol izginjal in kar naenkrat je v novih razmerah prišlo do novega vala sodelovanja in razumevanja. Ne pravimo zaman, da je zdrava konkurenca dobrodošla na vseh področjih žaljenja in dela. Tako je tudi pri uveljavljanju nove lokalne samouprave, saj so k ustvaijalnejšemu razpoloženju nedvomno pripomogle tudi manjše novoustanovljene občine. Kaže, kot da so se zavist in stara nasprotja izgubila kot milni mehurčki. To pa seveda ne pomeni, da tudi v prihodnje nebo težav. Vsekakor pa jih bo v novih razmerah veliko lažje reševati. MILAN JERŠE 8 vestnik, 2. novembra ijjS sociala, šolstvo, zdravstvo 1 Morda vas zanima, kaj prinašajo predlogi novih šolskih zakonov Od vrtca do univerze bajanje« med nivoji na podlagi ocen. goje ]■ izobraževsoja, bo morebiti sprejeto tudi dol«®' Dobili naj bi zasebne vrtce in šole, verouk v šolah ni predviden, soglasje za ravnatelja naj bi dajal šolski minister Kaže, da smo naposled dokaj blizu sprejemu nove štdske zakonodnje, ki zajema predšolsko vzgojo v vrtcih, vzgojnonzobraževalao delo v osnovuifa šolali, pumazijab, poklicBih in strokovnih šolah ter izobraževalce odraslih m organizacijo ter financiranje vzgoje in izobraževanja. Za vsa ta področja so pripravljeni posebni zakoni, hi so po dokaj burnih razpravah »prestali« že dve obravnavi v slovenskem parlamentu, tako da so dobili naziv predlogi in jih zdaj čaka še zadnje dejanje. Predvideno je, da jih bodo sprejeli še letos. In kaj bo oziroaia naj bi prinesla nova šolska zakonodaja? Odpreti vrtec, če... Temeljne naloge vrtcev so pomoč staršem pri skrbi ^otroke, izboljšanje kakovosti ^vljenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Osnovna načela predšolske vzgoje pa so demokratičnost, pluralizem, avtonomnost, strokovnost in odgovornost zaposlenih, enake možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki, pravica do izbire in drugačnosti ter ohranjanje ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja. Vzgojno delo v vrtcih poteka v slovenskem jeziku, na narodnostno mešanih območjih pa v skladu s posebnimi zakonskimi predpisi. Tako je za dvojezično območje v Prekmurju, kjer živijo pripadniki slovenske in madžarske narodnosti, opredeljeno, da poteka vzgojno delo po že ustaljeni praksi (dvojezični model), da se torej enakovredno uporabljata slovenski in madžarski jezik. Posebne pravice veljajo (bodo) tudi za romske otroke, za otroke s posebnimi potrebami (telesno ali duševno prizadeti) pa je potrebno izvajati prilago- jene progam c. Poleg javBih zakon omogoča tudi ustanavljanje zasebnih vrtcev. ki jim bo pripadalo za posameznega otroka 35 odstotkov od sredstev, ki Jih lokalna skupnost zagotavlja za plače in materialne stroške na otroka v javnem vrtcu. Predšolska vzgoja pa se bo lahko opravljala tudi na domu (zaradi bolezni otrok) ali v vzgojno-var-stveni družini. Med novostmi velja po-sebi^ menlri to, da je lokalna skupno^ (občina) dolžna v 30 dneh ža- čedi postopek za zagotoid-tev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati konces^o za oslsnovšte; novega vrtca, Se starši v nekem kraju izrazijo interes za vl^učftEv v vetbe folilt-iae^ števila da bi se jV s standardi m utm mallvi obSkovri en ^de-1^. tlHt^ ^ra|u b! ve- tea. ki la jain^ slt^-ho za predšolsko Sredstva (financiranje) za delovanje vrtcev naj bi zagotavljali v proračunih lokalne skupnosti, oziroma razliko med ceno programov in plačilom staršev. Njihovo plačilo pa se določi na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede glede na dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženjsko (socialno) stanje družine. Država torej ne misli financirati programov in materialnih stroškov vrtcev, Ali bo tako tudi odločeno pri zadnji obravnavi predloga Zakona o vrtcih, pa je zaenkrat še odprto vprašanje. meni, da bi v ta namen morale zagotavljati sredstva v občinskih proračunih, To pa bo velik problem, zato si ravnatelji šol in nekateri drugi prizadevajo, da bi vsaj za Šolo v naravi plačevala država. Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih (oddelkih). Prvo obdobje zajema otroke od enega do treh, drugo pa od treh let do vstopa v osnovno šolo. Število otrok v oddelku 1. obdobja ne sme presegati 12, v oddelku 2. obodbja pa 22 otrok. To določilo naj bi zares dosledno upoštevali, saj Je v nasprotnem primeru predvidena denarna kazen v višini najmanj 50.000,00 tolarjev za odgovorno osebo v vrtcu. OŠ 9 let, vmes 3 obdobja, pouk o religijah in etiki izbirni predmet Tudi na področju obveznega osnovnošolskega izobraževanja se poleg javnih obetajo še zasebne osnovne šole. Najpomembnejša novost, ki jo prinaša novi Zakon o osnovni šoli, pa je podaljšanje obveznega osnovnošolskega izobraževanja na 9 let. Učni jezik je slovenski, razen na narodnostno mešanih območjih, kjer bo veljala podobna ureditev kot v otroških vrtcih (v itaUjanščini na Obali oziroma dvojezično v Prekmurju). Prav tako je predvidena Ndhig povssB oB dosedai^e prakse s osnov^ HoBolskem iKoBraževanju hodo tudi tako Imenovane triade, to je tri zaokrožena obdobja. Prvo bo trajalo od I. do vkijačflo 3. razreda, druge od d. do b. razreda, trege pa od 7 do 9. razreda. ¥ I. raza«®** n primerljivi ravni), primerljivi rivnijs ijrff veščine, potrebne za poklica. Tovrstno bo potekalo v niž,^ J lah (programih), kibo^^^ld leti oziroma 3 leta ne bodo uspešno kon^^ ne šole, v srednjih (od treh do štirih let) in tehniških oziroma vnih šolah (štiri do p®^ leg tega pa je poklicno4ehniSko v trajanju 2 let, poklicni *^ j, šest mesecev do enega' • Šest mesecev ki višje strokovno izobra^ ud' Še vsi zadihani in zardeli so se zbrali na roditeljskem sestanku v telovadnici. Zadovoljstvo je bilo popolno, ko so predstavniki Mlino-peka ravnatelju predali dragoceno darilo - nov računalnik; direktorica Ljudske univerze pa predstavila program, v katerega se delno že vključujejo tudi učenci naše šole. Mračilo se je. dan se je iztekal, vsi udeleženci tega športnega dne pa so se razhajali z zavestjo, da so se prijetno zabavali, se sprostili, izmenjali izkušitie in globje spoznali drug drugega. Na novo stkane medsebojne vezi bodo poglobile odnose med starši in otroki; pri starših razblinile tesnobo ob prihodu v šolo, učiteljem pokazale vedrejše obraze njihovih učencev; vsem skupaj pa pomenile nov zagon na poti do skupnega cilja - bogastva uporabnega znanja. posebna rešitev za izobraževanje romskih otrok in učence s posebnimi potrebami. Kot obvezni predmeti so navedeni slovenski jezik in madžarski ali italijanski jezik na narodnostno mešanih območjih, tuj jezik, zgodovina, zemljepis, etika in družba, matematika, kemija, bilo-gojija, fizika,, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, športna vzgoja, tehnična vzgoja in gospodinjstvo. Poleg obveznih predmetov pa mora izvajati osnovna Šola za učence 7., 8. in 9, razredov tudi pouk izbirnih predmetov družbo-slovno-humanističnega sklopa in naravoslovno-tehnična sklopa, in sicer najmanj treh predmetov iz posameznega sklopa. V okviru d r už bo slo vn o-hu m anisti č n ega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika ter nekonfesionalni pouk o religijah in etiki. Takšna naj bi bila torej rešitev vprašanja, ali v osnovne Šole uvesti verouk, religiozni pouk idp.. o čemer so sc v dosedanjih razpravah najbolj lomila kopja in kresala mnenja s takšno ali drugačno ideološko obarvanostjo. Podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti ter šola v naravi pa novi zakon uvršča med razširjeni program dela osnovne šote, kar po- tretjem obodbju pa le številčno. Ob koncu 3. razreda naj bi bilo obvezno notranje preverjanje znanja iz slovenskega jezika in matematike, ob koncu 6. razreda pa poleg teh dveh predmetov še iz tujega jezika; ob koncu 9. razreda pa je predvideno zaključno zunanje preverjanje znanja po stan da mizi ranem postopku (z zunanjimi ocenjevalci) iz slovenskega jezika (pripadniki narodnosti lahko iz madžarščine ali italijanščine), matematike, tujega jezika ter iz dveh drugih obveznih predmetov. K temu zapišimo ugotovitev precejšnjega števila šolnikov, da bo to pripeljalo do storilnostno naravnane šole, kar pa se ne bi smelo zgoditi. V organizaciji pouka so predvidene tudi notranja diferenciacija v prvi triadi (učitelj upošteva pri delu z učenci njihove zmožnosti, fleksibilna diferenciacija v drugem obdobju (kopibinacija temeljnega in nivojskega pouka pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku v obsegu največ 1/4 ur namenjenih tem predmetom) in zunanja diferenciacija (nivqški pouk v 8. in 9, razredu pri slovenskem in tujem jeziku ter matematiki). Ob koncu 7, razreda naj bi se učenci razvrstili po ravneh zahtevnosti, možno pa bo »pre- izobraževalnih programih. Takšnih primerov pa bo v praksi najbrž zelo malo. Zakonsko določena obremenitev dijakov bo lahko obsegalo tedensko največ 30 ur brez športne vzgoje. Obstaja dilema, ali pote-matkem ta predmet ne bo obvezen, S tem bi storili precejšen korak nazaj pri skrbi za zdrav telesni razvoj mladih. Obeg vseh oblik izobraževalnega dela pa ne bo smel presegati 36 ur tedensko. V 38. členu Zakona o gimnazijah je med dru^ op-tedeljeno, da učitelj omogoči dijakom sodelovanje pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja njegovega znanja. Dijak mota hiti z oceno pri ustnem preverjani seznanjen takoj, ocenjeno pisno nalc^o pa je treba dijaku vrniti na vpogled. Kdo bo dajal soglasje k unenoraiju ravnateljev? Ce bo sprejet tudi nov Zakon o organizaciji in financiranju vz- dve leti, ..jik Kdor sc bo izobražen »Jj lodajalcu in v poklienG imel naziv vajenec, bilo to pred uvedbo ga« usmerjenega izobra?’^^^ jgr V času vajeniškega jp do imeli vajenci i '' grade kot nadomestila P* jijt šini 15 odstotkov od ' Milj’' prečne plače v gospoda publike Slovenije v 1- J ?. “ potem za vsak naslednj* - ii ioi*' I.* f 5 odstotkov več, • Nižjo in srednjo f*Pl^ brazbo si bodo P''**^*’.h^,jiJ*' po končanem izobra^® opravljenim zaključuj srednjo strokovno -p opravljeno poklicno Jo strokovno ravljeno diplomo. Srej* brazbo si bodo pri' ! kovno izobrazbo pa ®* .n..c^*.| ikurjiv iz,uuiax,w k" rr .i pridobiti tudi v poklicne® s področja posame: izoib '1^ Jti' l poorocja posai***"-' opravljenim mojstf®* Z u v ijviiitii ■■■ vlrn 0!^'JLir vtMskim, poslovodski*^ VkAIdAJlll, PUOIVT'^''— dragim ustreznim izp**^ du z zakonom. Tako inrenovana be^'* novimi šolSrimi i I IJVTItStl JVlUieni. hU’ tudi Zakon o izobraa® . slih, ki naj bi o**'*^®*’ Ijenjsko izobraževanje a’ njevanjc odraslih- 7,^0''*’'al* verze in drugi ■ -f r razpravah okrog teg® rrrt .<4 A.aJ A I & <4 i-l A F 1 >dft programov so si v ■Jt’ zadevale doseeb.“*^^d^ tudi zanje odrezala proračunske pogače nila ustrezno mesto Ji valnem procesu, Itgstnik, 2. novftmbra 1995 9 1 kmetijska panorama Zadravec-Erjavčevi dnevi 1995 Posvet z mednarodno udeležbo 1 2 večjo prirejo in boljšo kakovostjo bo slovenska govedoreja lahko uspešneje ^dovoljevala evropske zahteve________ pomurske govedoreje je tako rekoč neločljivo povezan z I puuiur^KC gOVvOOrvJv Jc l«KO reiiCH, UcIOVIJItU irUVC/jAU £ moma Franca Zadravca in Milana Erjavca. Oba sta delala na ■^otejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje, s svojim delom pa ^Ustila pečat v pomurski in slovenski govedoreji, zlasti pri se-svetlo lisaste pasme. Prav po govedu lisaste pasme je Pomu-znano tudi daleč zunaj svojih meja, saj s« plemenske te-jih vzredili pomurski rejci, prodajali v večino nekdanjih y"*ii!ikili , v najboljših letih pa so jih veliko tudi izvo-biln sistematičnemu rejskemu deluje pripisati zasluge ra, da iKje ikari desetletja nenehno povečevala mlečnost pri kra--'izboljševal pa se je tudi prirast pri pitanem govedu, saj je znak govni« lisaste pasme tisto, pri katerem je mogoče nadzoro-izrabiti obe lastnosti - mlečnost in prirast. Da bi se oddolžili strokovnjakoma, so se pred tremi leti odločili, da pripravijo ^-^''®®*Evj»včeve dneve, strokovni posvet kmetijske svetovalne it ie*'*** * Radencih pripravili leta 1992, Icto.šnji pa je bil hiti in tako ti dnevi postajajo zdaj že tradicionalni. pri ministrstvu za gozdarstvo in preh- poinurskega Živinorej- za udeležba na teh dnevih bila odločitev reje Oprave za pospesevan-L ■ - ^‘«Ustvo, I hc ter f - Sso. , ----c----— -- yeiennarskega zavoda tovrstnih posvetov tla j® zbralo lOO t Radencih okoli Ion Opitih strokovnjakov, v j® prišlo iz vse Slo-iifi y Radence že 240, lani se LeEošnjcja 'cev pa so se zvrstili prav stoletju. Ko so stali pragom drugega tisočletja, niso, kaj vse so bo prestopimo stoletja. O dvajsetem sto- j^^erokujemo, da bode sto.. «in tako nekako decembra 1900 govoril Urlh'**'' ^tibljanski župan Ivan °br. Elektrika je res zazna- bil/* ^*^''3jseto stoletje, a so Politične odločitve tiste, ki zemljevide. Slovenci so KaniV^^nJem stoletju državna držav, od katere nobe-’ obstaja več. Življenjskega so se Slovenci mno- (ji-^ljevah v tujino, zato je ter izseljenski poble- matiki je posvečenih kar nekaj strani. Omepjeni so tudi Časop-si, ki so izhajali v Ameriki, med njimi tudi prekmurski Časopisi, ki so izhajali do leta 1918, Slo-hodna reics, Vogrszki Szlovenec in Zvejzda Vogrszkih Szloven-cov. Prvo poglavje v knjigi, ki je v celoti posvečeno prekmurskim Slovencem, je Prva Številka No-vin za Vogrske Slovence. ^Čeprav je bilo Prekmurje, to slepo črevo slovenstva na oni strani Hfure, skoraj brez slovenskega meščanstva in narodnopolitičnega gibanja, je v letih pred 1. svetovno vojno narodnozavedna duhovščina uspešno dokazovala, da na tem sicer manjšem koščku zemlje živijo Slovenci. Svoj program »Slovenci na Ogrskem naj ohranijo svoj stari jezik« je ure- sničevala z izdajanjem knjig in brošur, ki so bile pisane v vsem razumljivem prekmurskem narečju.« »Leta strahote« je obdobje od 1914 do 1918, kakor ga je poimenoval Ivan Cankar. V tem času je prva svetovna vojna temeljito pretresa evropske narode, po, segla v mednarodne odnose in potem pustila posledice tudi na drugih celinah sveta. Nekoliko lažje se je zadihalo spomladi 1917,, ko so se dogajale v mednarodni politiki velike spremembe tudi za Slovenijo, Že 20. julija je bila podpisana Krfska deklaracija, kjer so se izrekli za »troedini« narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, Po tisočletnem razvoju prekmurskih Slovencev v okviru ogrske države so se leta 1920 s Trianonsko pogodbo združili s slovenskim narodom, S to pogodbo je Prekmurje pripadlo h Kraljevini SHS, in sicer po državi črti, ki velja še danes. Temu je posvečeo posebno poglavje. Dodan je tudi slikovni material, telegram, s katerim so se Prekmurci zahvalili kralju’ Petru za osvoboditev »izpod madžarskega jarma«, in drugo. »Trianonska mirovna pogodba je bila prelomen dogodek v zgodovini Prekmurja, saj se je z njim pričel proces normalnega vraščanja tega dela Slovenije r slo- vensko narodnopolitično skupnost.« , Zgodovina pri mnogih. Se posebno pri šolarjih in tistih, ki Sole niso in je nimajo preveč radi, velja za nekaj dolgočasnega. Knjiga pa predstavlja rodovino nekoliko drugače. Poglavja so kratka, popestrena s slikovnim materialom, dokumenti iz preteklosti, karikaturami, starimi fotografijami, zemljevidi. Tako v knjigi preberemo tudi, da je prvi avtomobi pripeljal v Ljubljano 1898,, kako so se organizirali avtomobilski klubi, o prvi avtomatski telefonski centrali v Slovenji iz leta 1927, o najviSji stavbi v Slovenij, o Rudolfu Cvetku in prvi slovenski olimpijski medaliji, slovenskem radiu in prvem prenosu, o ljubljanskem detališču, slovenski kulturi, mladinskem delovaitju in celo o klubu mladih (dandanes lahko torej o klubih mladih beremo le Se.v zgodovinskih knjigah), o cestah po Sloveniji in vsem. Na eni od fotografij najdemo tudi Plečnikovo cerkev Gospodovega vnebovzetja v Bogojini, turistično reklamo za Prekmurje in Mursko Soboto, Razstave Prejšnji konec tedna je bila naša pokrajina v znamenju znanih slovenskih slikarjev, literatov hi filmarjev, ta konec tedna v znamenju otvoritev likovnih razstav, prihodnjič pa bo zatišje. Kar nekaj razstav se je zvrstilo po pomurskih galerijah, žal jim je bilo skupno le to, da so večino odprli na isti dan ob isti uri. Razstave pa so še odprte, tako da st jih lahko ogledate v prihodnjih dneh. Erwin Reisner v soboški galeriji V soboški galeriji razstavlja avstrijski umetnik Erwin Reisner, ki se predstavlja s pregledno razstavo O svojem delu. Rei- sner soboški publiki ni neznan, saj je v Murski Soboti razstavljal že leta 1984, ko je sodeloval na skupni razstavi, Živi v Že-navcih (Jennersdor-fu) in je član gradiščanske skupine umetnikov. Zaradi neposredne bližine prekmurske meje ima šte- Aleksandra Nana Rituper droge, AIDS m 97 Bi od ponedeljka do petka Oril 10.30 do 14 30 15.00 do 20.@O. i Laci Korpič in harmonika J* 2S f ’tiin ■ **' *** Korpič s V(J;.'*®''inoniko v Porabju raz- mlado in staro. In ne Porabju, tudi drugod, Slov.**?, '^I^džarskcin kot v ilfosih dr- J.-' 'al iu?*na katen je ig-t oiuzikant na har-Povprašala sem, slov-’ ?? sni ala je lovj?'** *>Pojeb« iz Saka-Sfiju ' tam na gostiji Sjug ■ Spodbujala, da ne Bes ti madžarskih sl;e 'p “01 pa k tudi sloven-lo. ju • se je potem zače-C|qii sva peli z Eriko so prišle basto/ ^°^*tjega Senika in P* So se kar vrstili...« bjavau 'P P«v’te - - -j® povezat s iti Slov* dolnjega Senika Stbo . ®tiske vesi in dobili Biča ;‘”®ambel Lacija Kor- lo' << Irena Barber se spominja: »Bila sem so se me- Zve' kvartet, tacij e? ^'-i^turnih orgam-ska p ■ *®'^enije in Sloven- kulturnih organi- J*- UIV/TVIJ- ‘^'^ska zveza sta ob N r t. . * 'j- " ■ ■ Vilne prijateljske stike z likovnimi umetniki na tej strani meje. S pregledno razstavo slik, grafik, risb in objektov želi predstaviti svoj bogat in obsežen opus umetniških del, ki ga je ustvaril po študiju na akademiji za likovno umetnost. Od njegovih začetnih del, kjer lahko zasledimo figuro in pokrajino kot izhodiščno motiviko, konec 70. in v začetku 80. preide od ekspresivnega v abstraktne kompozicije strogih geometričnih oblik, v drugi polovici 80. pa ga odlikuje specifična konstruktivna povezava barve ■ prostora ■ volumna, piše o njem Franc Obal, ravnatelj soboške Galerije, (ANR) Razstava likovne kolonije v Moravskih Toplicah tem jubileju Laciju Korpiču podelili zlato Gallusovo listino, različna Gallusova priznanja pa so dobili tudi člani ansambla in pevke. In kaj pravi ob tem Laci Korpič? »Brez glasbe bi bil velik si-roriidk«. Sicer pa namesto besed raje spregovori s harmoniko in petjem. In.tisti, ki smo bili na petkovem koncertu, na katerem so z solzami v očeh zapele tudi nekdanje pe- vke, smo se lahko prepričali, da to ne velja le za Lacija Kor-piča. Pesem je bila iti ostaja še vedno najmočneješe orožje v boju proti asimilaciji pora-bsicih Slovencev. In zato je škoda, da nimamo več Lacijev Korpičev, Silva Eery lU Bubla Krstna kulturna J^iireditev je bila prva prlre-h'*?® kulturno So Radencev, ki so y~^‘***till avgusta letošnjega '^Orani h*? so v kongresni t ■*’*’ prireditvi sodelo-oj^^otornl zbor Mura iz ^’*to Gorički klantoši s * Maučec in ’*'*Wha j _ ter folklorna Cerkvenjaka v Sloven- skib goricah. Na kulturnem večeru je bilo polno ljudi, ki so prišli iz Radencev in tudi okoliških vasi, kar kaže, da sl prebivalci radenske občine želijo podobnih kulturnih prireditev. In kaj je Bubla? Ime so našli v mitologiji Radenec iz časov, ko je skozi te kraje potoval dr, Josef Henn, Kočijaž mu je med vožnjo razlagal o »bubli«. O travniku, b je zamočviren in kjer »bublja« in žubori, od koder se sliši skrivnostno sikanje in Šumenje od tam. i I 7 kjer je vrelec. In tudi kud želi biti ‘vrelec kulture in umetnosti. Želijo negovati kulturo in umetnost v raznih kulturnih dejavnostih, da skupaj doživijo čim več kulturnih užitkov v gledališču, operi, na koncertu in plesu. V okviru kuda deluje več sekcij: plesno-folkloma, gledališko-likovna, glasbena in li-tetramo-dopisniška. Kud Bubla in njeni čalni pa si bodo prizadevali, da v svoje vrste pridobijo čim več članov, že znanih umetnikov, ki izvirajo iz radenske občine, in predvsem mladih talentov, da bi se prebiti iz anonimnosti. (ANR) " Novica iz kulture Borštnikova nagrada Prekmurcu Končalo seje trideseto Borštnikovo srečanje '95 in nagrade so podeljene. Eno od Borštnikovih nagrad je prejel tudi Prekmurec Bojan Jablanovec za režijo predstave Ljubezen dobrega moža v izvedbi Primorskega dramskega gledališča Nova Gori- ca. (Predstava je dobila dve Borštnikovi nagradi.) Strokovno žirijo so sestavljali Vasja Predan, Aleš Bergar in Matej Bogataj, V soboto so odprli tudi razstavo udeležencev likovne kolonije, ki jo je organiziralo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Razstavo so pripravili ob velikem prazniku evangeličanske cerkve - dnevu reformacije akademski slikarji Herman Gvardjančič, Rado Jerič, Apolonija Simon, Marjan Skumavca, Štefan Galič, Zdenko Huzjan in Nikolaj Beer, Niso se odločili za sakralne elemente, kot so nekateri pomislili, ampak so na platnih upodobili pokrajino, kakršno so doživeli v nekaj dnevih, ki so jih preživeli v Prekmurju, Razstavili so dela in skice, ki so nastale na koloniji. Vsi pa so bili menja, da morajo s kolonijo nadaljevati tudi v prihodnje, vendar bi bilo bolje, da bi trajala nekoliko dlje, saj bi umetniki tako imeli več časa za oglede po Prekmurju in ustvarjanje, (ANR) Ptujska umetnika v galeriji Medikoss v galeriji Medikoss v hotelu Radin razstavljata ptujska umetnika slikarka Veronika Rakuš in akademski kipar Matjan Drev. Drev razstavlja svoje male plastike, ki so nastale na osnovi umetnikovega ukvarjanja z morfologijo - ukvarja se predvsem z analogijo med svetom organiziranja likovnih, predvsem kiparskih predstav in svetom organiziranih naravnih oblik, katerih skupna značilnost so načela komplementarnosti, nedoločljivosti in tipi simetrij. Rakuševa pa se predstavlja s panoramskimi in krajinskimi deli. Pokrajino, ki obdaja mesto, v katerem živi, gleda s samosvojimi slikarskimi očmi. (ANR) RazStava udeležencev likovne kolonije KPŠ-ja Klub prekmurskih študentov je vedno bolj aktiven, pred časom se je predstavil z gledališko predstavo, sedaj pa še z likovno razstavo, V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate dela Igorja Banfija, Tomaža Flegarja, Vanje Rendulič, Barbike Gjorfi, Vita Horvata, Sonje Lipaj, Martine Bohar, Šetre Šiebinger, Lidjje Recek in Tee Dora. Razstavljena dela študentov in dijakov so nastala avgusta letos na likovni koloniji, ki jo je organiziral KPS, Njihove čopiče pa je usmerjal študent likovne akademije v Ljubljani Igor Banfi. (ANR) kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA; V galeriji razstavlja avstrijski metnik Erwin Reisner slike, risbe, grafike in objekte. MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko ogledate tudi razstavo del udeležencev slikarske kolonije, ki jo je pripravilo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, MURSKA SOBOTA: V Pokr^inskem muzeju je na ogled razstava Avari na jugozahodnem Madžarskem, Razstavo je pripravil muzej Žalske županije, odprta pa bo do 20, novembra, MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane si lahko ogledate razstavo članov likovne skupine LIKOS, MURSKA SOBOTA: Razstavo študentov in dijakov, udeležencev likovne kolonije KPS, si lahko ogledate v razstavnem salonu Zavarovalnice Triglav, RADENCI; V galeriji Medikoss v hotelu Radin so na ogled dela akademskega kiparja Marjana Dreva in slikarke Veronike RakoŠ s Ptuja. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo likovnih del priznanih slovenskih in avstrijskih umetnikov: Iva Brančiča, Sergeja Kapusa, Ota Rimeleja in Štefana Galiča. LJUTOMER: V galeriji si lahko ogledate razstavo VII. slikarski Ejc-tempore Ljutomer '95. Razstava je odprta do 6. novembra, RAKIČAN: V gradu razstavlja svoja dela Živko Brkič - Žiga. SOMBOTEL; V galeriji Keptar razstavljajo svoja dela Člani Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, 12 vestnik, 2. novembra 1995 varstvo okolja I t Je kmetijstvo res glavni onesnaževalec podtalnice in kdo naj to dokazuje? Nitrati in pesticidi kot 1 Ali so gojila, ki Jih proizvajalci in uvoznki predstavljajo kol ekološka, zdrava in okolju prijazna, res tako nedolžna? Večkrtf > Je to svojevrstno zavajanje kupcev, gospodinj. Dokler s« S gnojila uporabljajo le za lončnice in ovetličire grede, ni n® dodatek vodi in jedem Zakaj ravnamo s fitofarmacevtskimi sredstvi kot svinja z mehom? Ker jih prelahko dobimo in brez nadzora uporabljamo - Raziskava tal nas bo obvarovala pred nepotrebnimi stroški - So modna organska gnojila res »ekološka« ali pa zgolj fini uvoz odpadkov vsega po malem, ki »sami najbolje znajo kmetovati«. Čeprav se nimajo za kmete. Tudi gnojenje in varstvo rastlin ie podobno načinu kmeto^ vanja, brez pravega strokovnega znanja in nadzora. Ali je pomurska podtalnica res najslabša v Sloveniji? Glede na rezultate iz 84 zajetij po vsej državi Je že tako, saj Je na osnovi takih rezultatov zapisano tudi naslednje: Ta ko denimo v podtalnici na Murskem, Prekmurskem inApaškem polju ugotavljajo, da gnojenje kmetijskih površin povzroča visoko vsebnost nitratov, visoke so tudi vrednosti pri pesticidih, ki občasno presegajo vsebnosti, določene v smernicah EU. Intenzivno kmetijstvo v Pomurju, v pokrajini ob reki Muri, kjer so vodna zajetja narejena na najboljših kmetijskih zemljiščih, ker so pač tam tudi najbogatejši bazeni podtalnice, naj bi bilo torej glavni krivec za nenehno povečevanje nitratov in pesticidov v mestnih in vaških vodovodih. Toda -kako to trditev dokazati, ko pa nimamo verodostojnih natančnih podatkov, saj takšnih raziskav, kakršne so opravljali v osemdesetih letih, danes nihče več ne dela. Podatki zadnjih nekaj let, še posebej zadnjih dveh let, so alarmantni - pozna Jih le redkokdo (v tabeli smo prikazali le nekaj številk). Če bi ljudje vedeli, kakšne so lahko posledice uživanja vode, ki vsebuje takšno količino nitratov, bi verjetno vso vodo raje kupovali v trgovini. Nekateri jo. Onesnaženost podtalnice postaja v zadnjem desetletju eden glavnih problemov okolja. Podtalnica je mnogokrat najpomembnejši ati tudi edini vir pitne vode, zato Je slabšanje njene kakovosti neposredno povezano s slabšanjem človekovega bivanja. Podtalnice, ki so zanimive, so sorazmerno blizu naselij, v Sloveniji so pogosto nad njimi intenzivne in ekstenzivne kmetijske površine. F naseljenih območjih se tako kaže v podtalnicah oiašnaženje, sa katerega Je kriv človek s Svčjmf dejavnostmi v prostoru. Nitrati in pesticidi so najpomembnejše snovi, ki lahko ogrožajo podtalnico zaradi kmetijstva in urbanizacije, ki sta osnovni človekovi-dejavnosti na teh področjih ... pesticidov v naravnem okolju ni niti v najmanjših koncentracijah, zato vsako njihovo pojavljanje kaže na onesnaženje zaradi Človekove dejavnosti. Tako so zapisali strokovnjaki (Lobnik. Pintar, Suhadolc, Zupan), ki so leta 1993 in 1994 vzorčili vodo na Apaškem polju na 21 merilnih točkah in ugotovili, da je vsebnost nitratov mnogo mnogo previsoka, vsebnost atra-zina pa nižja od maksimalne dovoljene koncentracije za Slovenijo - dodati pa moramo, da v Sloveniji zastareli Pravilnik o higienski neoporečnosti vode ( Ur. list^SFRJ 33/ 87) dovoljuje koncentracijo atrazi-na 5 g/l. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča naj višjo koncentracijo atrazina v pitni vodi 2 gl 1, medtem ko je v državah Evropske gospodarske skupnosti dovoljena koncentracija le 0,1 g/l. Atra-zin z njegovimi razgradnirai produkti (deetil-atrazin in desizopro-pil-atrazin) je herbicid in je največkrat najden na območjih z intenzivno pridelavo koruze. Pa ni tako le na Apaškem polju, onesnaženost podtalnice z nitrati je na Dravskem, Apaškem, Murskem, deloma na Megškem polju in v Savinjski dolini. Razmere so torej skrb zbujajoče povsod tam, kjer se ukvarjajo z intenzivnim kmetijstvom. pitev je »učinkovita« v kratkem času in jo lahko dokažejo. Vsako drugo zastrupljanje na daljše časovno obdobje pa je težko dokazati. In kjer ni dokazov, ni krivca. V Ne- na polja,e meni Žita Novak in hkrati poudarja, da ne misli zagovarjati kmetijstva, vendar le-to ni edini in naj večji krivec. Že zdavnaj bi moral biti na tem področju uveden red, saj problemi nitratov v pitni vodi niso od včeraj: na primer okrog vodnih zajetij mora biti zasajeno drevje, na širšem varstvenem območju mora veljati za kmetovaivie poseben režim glede gnojenja in varstva rastlin, vendar bi morali kmetje dobiti za takšno »omejevanje« določeno odškodnino, kakor je povsod v normalnih državah. Prav z namenom, da bi dokazali, da se na Apaškem polju ne gnoji preveč, imajo že dve leti v zemlji t. i. lizimetre, s katerimi bodo lahko ugotavljali, če se nitrati res izpirajo v podtalnico iz kmetijskih površin - z lizitnetri torej preverjajo pravih Večje so kmetijske površine, bolj so potrebne informacije Drago Legen je kot kmetijski svetovalec odgovoren za izbor zaščitnih sretTstev in varstvo rastlin. Njegova izkušnja v triletnem delu na tem delovnem mestu je podobna: večje površine obdelujejo kmetovalci, pogosteje se obračajo na svetovalce z vprašanji, kako in kaj škropiti. Kajti ko imaš 20, 30 ali 50 hektarjev zemlje ni vseeno, če je strošek zaradi primernega ali neprimernega ukrepanja 30 odstotkov manjši ali ne. Kdor pa obdeluje zemljo samo zato, dajo obdeluje, ' redi nekaj prašičev in kakšno kravo, pa na to, če je bilo gnojenje in škropljenje potrebno in ustrezno, niti ni pozoren. G. Legena najbolj jezi, ko mora »reševati situacijo«, na primer da kmetje brez vnaprej- narobe, pa njihova ustreznost za pridelovanje vrtnin? Zi'-' Novak ima d tem naslednje mnenje; ' sZa ta gnojila ne vem, kakšna ker nikoli ne morem njihove se^^. Napišejo sicer, da so okolju primerna, toda Jaz kot agronom in radovedna ženska hočem vedeti, te česa so narejena-So tž raznih bidusirijskih organskih odpadkov, toda veič kot w « vem. Deklaracije navajajo vezcftia v organski v^iki, kar ne bi smelo biti Šk^ivo. vprašanje pa Je, kdlilas ieikih kemk in dntgdi stn^ev. toksinov, vsebujejo? Vemo, da se napriit^t^ s(d izdeluje iz odpadkov farmacevtske industrije, Najfu^je-d^J^" dobimo iz eim^^ držav, ^Je nj^iova poraba prepovedana. Pčs Je, da imtdo hranila, saj je nd^!^ res d^ira podli^ - Pol^^t^ .m ndad rmtni drugi oi^adki, koetunalrtipot^d^^l^ gedče iz ^stilnih ti^frav. Nikakor jdt ne bi priporrtčala vp^č^^ pridektri ali prislovi za neposredno konzumadjo. ^vaorgunsl^ gtudiki so iz rastiinskik ostankov, npr. iz trtgdn, aP nasiaoejo z^ ranjem bloodpadkov. Sicer pa vsak lahko sam porabi la^hs ostanke zvrtaalitdiv za gnojilo, ne pa da jih kuri Sanutjeme^ /2 s® w )iasiy .odpadka' f I - Pl t *. *’ ■> 1' 'i " ■.'Jil ■I V I I r -T’ M •J*.: Zakaj Rimamo rednih in natančnih raziskav Odgovor je enostaven: ker ni plačnika. Tako kot za mnoga druga okoljevarstvena vprašanja je tudi tukaj problem plačevanja takih raziskav. Samo ena analiza lahko stane tudi nad 50 tisoč tolarjev. Bo plačnik vas, ki ima svoj vaški vodovod, občina ati komunalno podjetje, ki upravlja vodovod ali vodovodno zajetje. Vsi ti se zadovoljijo z najnujnejšimi preiskavami, daje voda bakteriološko neoporečna -enostavno povedano, da se ljudje ne bodo zastrupili. Zastrupili z bakterijami, kajti edino taka zastru- mčiji takšne raziskave plačujejo vsi porabniki vode - le kdo drug bo zainteresiran, da bo pitna voda čista in da je kdo drug ne bo ves Čas zastrupljal!? Za svoje okolje in za svoje zdravje bomo morali skrbeti sami, kar pomeni, da bomo morali tudi sami plačevati preprečevanje zastrupljanja. Žita Novak, kmetijska svetovalka za poljedelstvo za Pomurje, se ukvarja s pedologijo, gnojenjem in kolobarjenjem. Zaveda se, da smo ljudje še kako odvisni od zemlje in pitne vode, da je od zdravja zemlje (prsti) odvisno tudi naše zdravje. Čeprav je po duši naravovarstvenik, zanika, da bi bilo kmetijstvo glavni krivec onesnaževanja pitne vode v Pomurju. Tukajšnji prostor ne obremenjujejo le kmetijske površine, ampak tudi komunalno neurejena naselja, kjer so se šele v zadnjih letih začela urejati kanalizacij s ka_ omrežja, v 27 gramoznih jam, ki so neposredno povezane s podtalnico, pa so še do nedavnega metali različne komunalne odpadke. vOdplake gredo naravnost v vodo, če pa nekaj trosiš po površini, nekaj tega pobere sonce, nekaj razgradijo mikroorhanizmi, en del poberejo rastline in te malo tega so »viškir, ki se sperejo v zemljo. Nevarnost, da se nitrati izperejo,je predvsem takrat, ko zemlja ni pokrita z rastlinsko odejo, zato gnojnice zunaj vegetacijskega časa ne bi smeti voziti nost svojin nasvetov kmetom glede gnojenja^ Znano pa je tudi, da kmetijska svetovalna služba od 1990. leta opravlja analizo kmetijske zemlje, s katero ugotovi vsebnost dušika v zemlji. In koliko kmetje povprašujejo po takšni analizi, pr^en začnejo gnojiti? »Moram Jih pohva- šnjega infromiranja, poslušanja nasvetov ali ob neustreznem kolobarjenju trosijo in Škropijo po njivi »na pamet« z zelo priljubljenim rekom: to je vedno pomagalo pa bo tudi letos, če ne bo dovolj enkrat, bomo še škropili. In ko ne pomaga niti drugo ati tretje škropljenje, se liti, vedno več jih Je, tako kmetov, polkmetov in tistih, ki Jim Je kmetijstvo le dopolnilna dejavnost. Vedno načrtneje gnojijo in apnijo. S strokovnega vidika Je zelo pomembno vedeti, da čim bolj kisla so tla, tem več dušika uide skoznje. Sicer pa je povsod po svetu v tej naši stroki problem v glavnem z dušikom, humusom in kislostjo. Svoje nasvete glede gnojenja preverjam z analizo ostankov v tleh, na primer po Žetvi poskušamo biti toliko osveščeni, da svetujemo pravilna sredstva in pravilne odmerke, s katerimi lahko dosežejo primeren učinek. Naš interes ni, da je njiva podobna asfaltu! Da na njej ne bi smelo biti prav nobenega plevela! Tudi ljudi na teh zimskih predavanjih že navajamo na to, da morajo čim bolje spoznati svojo zemljo, da spoznavajo bolezni posameznih poljščin, škodljivce in plevele. Bistveno lažje je namreč, če kmet že pozna vse to. Potem bistveno lažje izbira pripravke, s katerimi bo škropil po njivah, s je povedal Legen. Mnogi pa se strinjamo z Žito Novak, da se vse prelahko pride do fitofarmacevtskih sredstev : »Zdravila iz lekarne za bolnega človeka dobimo samo na zdravniški recept. Fitofarmacevtske pripravke, ki so za človeka in okolje nevarnejši kot zdravita, pa lahko kupi kdorkoli in kjerkoli. Nekalpra od teh so lahko celo tako strupena, da lahko nekdo ž' nestrokovno uporabo zastrupi pol Sobote. Mislim, da bi tudi ta »zdravilas morali prodajali v apoteki, njihovo Število pa bi se moralo zmanjšati.« Kdo kupice in kdo prodaja Kmetje bodo morali biti v prihodnje bistveno bolj izobraženi. Tako zaradi ekonomike na kmetiji (če ne bo gospodarskega dobička, bo kmetija propadla) kakor tudi zaradi znanja o sodobnem pridelovanju poljšin, ustreznem kolobarjenju, gnojenju in Škropljenju. Znati bodo morali, kakšno mora biti kolobarjenje, da se ne bodo razvili plevel ali škodljivci, kje je tisti prag škodljivosti, ki zhateva ukrepanje. Prav tako si bodo morali vsi kmetijski strokovnjaki v Pomurju prizadevati, da bo v tem (tako oddaljenem in specifičnem) koncu Slovenije začela delovati sodobno opremljena služba za zaščito rastlin, ki bo napovedovala in svetovala poljedelcem, vinograd- v zalogi, pa če so v resnic) na) ustrezna ali ne. Da so podkupovanja) velikih firm prefinjeni in komajda nič novega - beležnice z . firme, kape, predpasniki, svin vrečke ... Toda tudi v lekarn firme pač proig različna sredstva za enake po Zaradi specifičnih naženosti pitne vode 1»' tako. Različne k osnovnemu seznamu dovou sredstev morali dodati še eo P . njihovo razgradljivost in (ne? dljivost okolju. vci Prav tako bi moral) vsi in svetovalci pa morebiti še prihodnje svetovati in tista sredstva, katerih ali uvozniki poskrbijo za in uničenje embalaže ter 0^' Drago Legen sc s tem ne s celoti; in kako lahko vplivajo na kmete in »Mi svetujemo vrsto in Vračanje embalaže m dejanska problem. Naša tudt, da opozarjamo kmete a . dljivost. toda tudi to je dev, ki ni sistemsko le krovni predpis, ni pa jfff. izvedba. Resje predpisalo,. . ra imeti trgovina tudi žO"^^ nihče pa ne pove, kakšen sama za til« dve ali tri steklentee Tttdill'^^^ stotine steklenic. Tudi 'aj šujejo, kaj naj naredijo jj lll sujejo, kaj naj nareug^ --up, Nekdo ima doma tudi po ^ ^^1 kilogramov ostankov zašciin štev. Kaj s tem? Ostankov mačih skladiščih je enkrat jim svetujemo, naj sredstva še nekaj časa pti shranjena, ker se bo moral v verigi . trt 1’ Jrrir enkrat rešiti - it ieif izvajalcev do drobnoprodaj^^^^.^- ratno. Bo v Pomurju mesto, se bo embalaža zep rala? Tu so različne stiovi, morali selektivno uničevati 10^^ tere firme bodo ob tem kriti poslovne skrivnosti^' . preparatov. Zato mora bt^^ id, državnim nadzorom, ,1 :J te stvari! Najlažje 'Sjp' akcijo, da bi kmetje vso .. .f. .f_±:^ .-*t da svetovalci ne embalažo vozib miš I Gibanje »Trdnosti nitratm'v mg N/U zidiifB teUh v najbolj ptoMema-pomttFskib vodovodnili zajetjiti (podatke je posredovala kolegica Homt): ra. v. O.Rndgona v. v. Apače ¥. v Lipovci m. v.Črnske meje v. v. Gomilica v. v. Nedelica Jan-7,8 30.0 20.0 n.o 17.5 13,5 feb. 13.1 24,tf 24.6 17,5 19,2 15,5 1994 mu. H.9 23.5 22,0 17,3 15,5 13.6 ^r. 10,1 23.4 24.0 15,9 20,5 13.7 ja« 13,5 19,5 28.5 12.7 21,5 15,3 feb. 8,5 20,6 36,7 13.6 32,6 17.0 1995 mu. 7.2 18,5 17,4 10,2 16.3 18.8 apr. 11,5 16,8 15.3 Fendar bi se pot^t^ nabralo. TovarniJ^ vedno ceneje kUP’ embalažo kot očistiti in ponovno^7 ti. Dobro je izdeluje vedno triranih sredsie^-manj embalaM, vči^rto večpripf^^^^ffsd'^ veranGi K?t ^|'r^ . ravni osnovi, ttap^ .^y ni kislini ali ttibib’ .(itt trn r/T-rarodiiO ttO uMlC - upam, da bo ministrstvo sofinanciralo vsaj to raziskovalno nalogo. Dr. Urck opravlja podobne preiskave specifično na poljih, kjer se intenzivno prideluje predvsem krompir, vzorčijo tako krompir kot zemljo, vendar so ostanki gnojenja in zaščite zanemarljivo majhni. Da, ker gre za velike pavršine, za kmetovalce, ki so usmerjeni v poljedelstvo in ki upoštevajo nasvete strokovnjakov. Vendar pa je v severovzhodni Sloveniji več takih, ki imajo le hektar ali dva kmetijskih površin, na katerih pridelujejo obrnejo po pomoč. Tako je pa res težko pravilno svetovati. Prav tako noče dajati informacij anonimnim klicateljem po telefonu, povedati morajo vsaj, kako se pišejo in kje je lista njiva, najraje pa si ogleda zadeve na terenu. »Predlagam le tista zaščitna sredstva, ki so dovoljena. Letos je bil objavljen seznam okolju primernik Jito/armacevtskih sredstev in naloga svetovalne službe je, da svetuje kmeta, kako naj prideluje s Čim manjšimi stroški! Prav gotovo pa nikom in sadjaijem. Z natančnim ugotavljanjem vremenskim razmer bi lahko marsikatero škropljenje izostalo. Kdo so trgovci, ki prodajajo fitofarmacevtska sredstva. Imajo kljub ustrezni izobrazbi tudi dovolj izkušenj, da znajo pravilno svetovati kmetu, se znajo z njim pogovarjati? Ali njihovi svetovalci, ki jih morajo imeti zaposlene, uspejo v tistih nekaj urah opraviti svoje delo? Nevarnost je namreč, da bodo trgovci »svetovali in prodajali« tista sredstva, ki jih bodo pač imeli tro razgradijo A* __ /_J. f_1^ snovi, ki so lahko pol^^ nn.< lit*' no.< .jpMi*. Vsaj pogodba z ustreznimi podjetji, k* licenco za odstranjeva b» stnih ostankov in morala biti pogoj za i«. takšna sredstva prodaJ^J^ pitaj na to, da je onesnaži'' z ustreznimi podjetji, ekološiti vode največji = pokrajine ob Muri, bi li, da st bodo prav vsi za rešitev tega'problčdi ■ o Pc^ BERNARDA ^stnik, 2. novembra 1995 13 1 nasveti Dogajanje na ljubljanski borzi Povečati konkurenčnost Spoštovane bralke in bratci, to-poročanje o dogajanjih na ^Pijanski borzi oz. trgu vredno** papirjev zajemalo obdobje ^ torkom, 24. 10,, in petkom, 10.1995. ^5, oktobra sta pričeli kotirati v 'Ul kotacije B druga izdaja ob-'^c in druga izdaja prednostnih Banke Vipa, d, d„ na podla- , J^lcpa odbora za sprejem vred-papirjev na borzo in na izpolnitve preostalih po-(zagotovitev ustreznega števi-? prospektov, Enotni tečaj obveznice RSL 2 je vtorekpadels 113,4'na 113,3 ter se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne, skupno pa je bilo za 57,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 113,5, ko je bilo za 30 mio tolarjev prometa, v petek pa porasel na 113,7 ob 33,4 mio tolarjev prometa. .—-r-nujv, ki so bili razposlani ■^atiii članom, sicer pa so na sedežu izdajatelja, in pora- 24. oktobra je pade! s 17655 na 17384 enotni tečaj delnice Hmezad banke, ko je bilo za 3,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 17067 ob 1,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 16710, ko je bilo za 518 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 16815 ob 8,6 mio tolarjev prometa, S 14125 na 13885jepadelvto-rek enotni tečaj MK Založbe, ko Je bilo za kar 396,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 13753 ob 32,8 mio tolarjev prometa, V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 13806, ko je bilo za 11,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 13388 ob 10,1 mio tolarjev prometa. Za 2.90 odstotka na 4432 je poskočil v torek enotni'tečaj delnice Nike, ko je bilo za 20,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa se zadržal takorekoč na istem nivoju (4433) ob 9,8 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 4487, ko je bilo za 37,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 4544 ob 4,3 mio tolarjev prometa, V torek je porasel enotni tečaj delnice Term Čatež, in sicer z 942,7 na 972,2, ko je bilo za 12,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 973,4 ob 8,6 mio tolarjev prometa, V četrtek je njen enotni tečaj padel na 968,6, ko je bilo za 2,2 mio tolarjev prometa, v petek pa porasel na 971,9 ob 16 mio tolarjev prometa. podjetjih z uporabo metod REFA proces izboljšav, v katerem so najvažnejši elementi organiziranosti podjetniškega poslovanja: tržišče, tehnika, delovni Čas, plačilo, logistika in znanje oz. ustrezna kvalificiranost zaposlenih. Proces kontinuiranega izboljšanja proizvodnje je oblika skupinskega dela, pri kateri se spodbuja ustvarjalni odnos vseh zaposlenih do obstoječih problemov racionalizacije proizvodnje in poslovanja. Aktivnost vseh zaposlenih ustvarja sinergične učinke, ki se izražajo v predlogih za racionalizacije, obenem pa omogočajo izredno velike prihranke, tako da so stroški izobraževanja v primerjavi.z doseženimi prihranki zanemarljivi. V juniju tega leta je v Portorožu opravljala zaključni izpit prva skupina udeležencev tečaja REFA. Da bi dosegli vidnejše in učinkovitejše premike v organizaciji dela naših podjetij, je v izobraževanje nujno vključiti več strokovnjakov, saj jih 250, kolikor jih je doslej opravilo katerega od skupno 15 osnovnih tečajev REFA, ne more bistveno spremeniti dosedanjega načina mišljenja in ravnanja. Dejansko bi potrebovali nad tisoč strokovnjakov REFE. Strokovnjaki s tega področja naj bi spoznane metode uvedli v svoje delovno okolje, kar bi pomenilo prvi celosten preizkus uspešnosti teh metod v naših podjetjih. Iz tega pa nnj bi razvili vzorčne modele organizacije proizvodnje, ki bodo uporabni za dniga podjetja. Z namenom pridobivanja novih znanj slovenska zveza REFE organizira pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije in sopokroviteljstvom Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Ministrstva za delo dneve REFE na Bledu, in to od 23.do 24. 11. 1995. Na strokovni posvet, ki bo na Bledu, je slovenska REFA povabila tri ugledne nemške strokovnjake, ki bodo udeležencem posveta posredovali izkušnje, pridobljene z delom v Nemčiji in v vzhodnoevropskih deželah, odgovarjali pa bodo tudi na vprašarya udeležencev posveta. Profesor Georg Schmidbauer, ki je univerzitetni profesor, strokovnjak za makroekonomijo in REFO ter svetovalec podjetij, bo predstavil izkušnje pri preustruju podjetij v nekdanjih socialističnih državah. Drugi predavatelj Bemd Frehe je prav tako strokovnjak REFE, sicer pa vodja službe za industrijski inženiring v tovarni motorjev Volkswagen. G. Frehe bo predstavil rezultate programa racionalizacij v tej tovarni. Herman Buikhardt b,o predaval o racionalizaciji dela v administraciji, saj je strokovnjak z velikimi izkušnjami iz prakse. V admini-stracjji-se namreč zelo redko sistematično proučuje delo, so pa na tem področju pri produktivnosti zelo velike rezerve. Če se želimo obdržati na zahtevnih zahodnih trgih, morata postati naša storilnost in kakovost primerljivi s podjetji teh trgov. Ob višini tečaja tolarja je konkurenčnost naših podjetij povezana tudi s stroški materiala in dela v izdelku, dajatvami na osnovi dela, produktivnostjo in drugimi sestavinami proizvodne cene. Posebno pomembna je primerjava konkurenčnosti z Dašim največjlm zunanjetrgovui-skim partnerjem, tj. z Nemčijo. Tako primerjavo omogoča prav uporaba metod REFA, ki so v Nemčiji že uveljavljene, pri nas pa-jih izvaja podjetje PISK, d. o. o., ki je bilo ustanoi^eno za namene racionalizacije notranje organizacije podjetij tako v proizvodnji kot administraciji. Za 1,76 odstotka na 93,8 je v sredo padel enotni tečaj obveznice RSL 8, prometa pa je bilo za 68'ti-soč tolarjev. Na 99,1 (+0,6 odst. t.) je poskočil v torek enotni tečaj obveznice RSL 11 ter se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne, skupno pa je bilo za 5,4 mio tolarjev prometa. S 101,8 na 102,0 Je porasel v torek enotni tečaj RSOI z izkoriščeno davčno olajšavo ter se na tem nivoju zadržal tudi naslednja dva dni, skupno pa je bilo za 596 tisoč tolarjev prometa. 24, oktobra je po(^sel s 103,1 na 103,5 enotni tečaj obveznice SKBl, ko je bilo za 6 mio tolarjev prometa ter se na istem nivoju zadržal tudi naslednja dva dni (mio tolarjev), v petek pa porasel na 104,1 ob 4,7 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj SKB 2 seje 27. oktobra (prvi dan trgovanja) izoblikoval na 109,5, prometa pa je bilo za 38,8 mio tolarjev prometa. Obveznica Sklada za razvoj (SKRl) je zadržala v torek nespremenjen tečaj 81,5, kb Je bilo za 352 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne Je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 67 tisoč tolarjev po tečaju 77,4, v četrtek pa je njen enotni tečaj porasel na 78,5 ob 475,8 mio tolarjev prometa. pristojbin za kotacijo), Skra- oznaka za vrednostna papirja VI Pl, za p red n 0-P® VIPP (število koti-prednostnih delnic se po- ■Pindn delnic, vsaka llTjC- ie z no- 10 vrednostjo 20.000 to- Vbov2ni kotaciji Apa sta u kotirati 27. oktobra prav Sttte'”* sklepa odbora za ''zodnostnih papirjev na h □' ’■ Iz morda kdo spregledal, veljajo ud septembra ieto« spremembe Ib dajudiiitic taiitoega sistema za električne energije, NaaK^ prebodov, to je v nižjo sezon«, . kar seje dogi^aloap^ oziroma iz niž^ v lišjo sezon« (1. oktobra}, bo v prihodnje nekolSko dragače. Tako Je sl. septembrom nveljav|jeii prebod iz nižje v srednjo seznuo, s 1. novembrom pa b srede^ v višjo sezono. 1. marca aas čaka prebod iz vS^ v srednjo sezono, 1. m^prib«^ leto pa še prebod k srednje r Dkja sezono. med višje to nižjo sezoK^e ceno, Id Je bito r toeifaeto sistemu oprede^oo z razm^j^ 1,5 s 1,0, bo znašalo in spremenjenem to rtopcSiijeiaero tarifnem štetemu med višjo, srednjo to olžjo sezono s 1.20 :1,00. Sicer pa so meseci višje jezon« januar, febniar, november m mesad srednje sezone so marec, april, septemfer in oktober, ostali meseci, to so maj, junij, julij in avgust, pa so uvrščeni v nižjo sezono. Zanimivo je oraeniti, da obračun elok- lr^»e energve le as^ n«t4|B jn sks^ bi maju to MMMrifcB. " " Kot SiWlcwMi. So uvedba srednje sezone povzročila vplive m rast tefeoproaajaa cen, saj bosta septembrski in novembrski indeks rasfit bistveno od prejšnjega oktobrskega. Spremembe to dopolnitve tarifnega Bi.steraa sc mujašajo to na odjemni skupini gospodinjski odjem I« odjem medtem ko velja za dr^ štiS^ne že «a 1. 1993 sezona 1«»^ porabljene rrftektrffine • id. JS^E 14 vestnik, 2. novembra 1^ ' [ Po zdravje v London »Ce hočeš preživeti, moraš biti vztrajen in pogumen. Nič ti ne pomaga. Če obupaš že na prvem koraku in se predaš usodi. Prihodnost je namreč takšna, kot sta tvoja moč in žc||a,« so besede IVANA MULCA, ki se po petih letih težav odpravlja po zdravje v London. Kot vsaka težava Je tudi njegov sedaj že dolgotrajni problem zaradi kronične levkemije prišel popolnoma nepričakovano in kot strela z jasnega. Delo v Mesni industriji Radgona (MIR-u) je bilo težko in naporno, zato tudi poškodbe nikoli ne izostanejo in sploh niso redkost. Torej se tudi on ni mogel izogniti nekaj polomljenim rebrom in zdravniška oskrba je bila seveda neizogibna. Na kasnejšem testiranju krvi pa so ugotovili, da z njegovim stanjem levkocitov nekaj ni v redu. Sledile so raziskave v Ljubljani, kjer je bila kmalu določena diagnoza. Ivan ima levkemijo, natančneje kronično obliko te bolezni, ki pa je na srečo ozdravljiva s transplantacijo kostnega mozga. Seveda Je novica osupnila njegove domače in prijatelje. Šok... Po nekaj dneh, ko seje vznemirjenje nekoliko poleglo, so na vso stvar začeli gledati mnogo razsodneje. Njegov brat in njegovi starši so odšli v Ljubljano, kjer so vsem preiskali kostni mozeg. Poseg bi bil namreč mnogo enostavnejši, če bi bil darovalec kostnega mozga kdo iz družine. Ves poseg bi potem lahko opravili kar pri nas. Vendar sreča Ivanu tokrat ni bila naklonjena in njegova edina rešitev Je postal ANTONY NOLAN BONE MARROW TRUST v LONDONU. Naši zdravniki, katerim to ni bil prvi primer, so hitro stopili v stik z Angleži, z ROYAL FREE BOLNICO, in začelo se Je iskanje darovalca. Težave doma... Kljub vsem naporom in prizadevanjem zdravnikov je postajalo njegovo' stanje skrb zbujajoče. Prvo leto Je redno jemal (N-edpisana zdravila (MVLERAN), a brez željenega učinka. Leta 1992 je na srečo prišlo na tržišče novo zdravilo ' v obliki injekcij. INTERFERON je njegovo edino upanje, ' medtem ko čaka. Rezultati so bili zadovoljivi in interferon se I je izkazal kot prim dren, kljub nekaterim težavam, ki jih je ■ povzročal pri drugih pacientih. Njegova krvna slika Je bila povsem normalna in na prvi pogled sploh ni bilo videti, da je z . njim kaj narobe. Pri svojih 85 kilogramih Je bil v popolnoma dobri formi in živel čisto normalno življenje, vse do začetka ' oktobra.,, I I I I I I I I I V težavah spoznaš pravega prijatelja v začetku oktobra pa Je nenadoma dobil poziv, da so našli darovalca in da mora nemudoma v London na začetne preiskave, torej na nekakšno predpripravo za presaditev. Novica je odjeknila kot strela z jasnega in kaj hitro je moral pobrati šila in kopita ter vse svoje prihranke, da Je sploh lahko prišel v London, Mimogrede, potovanje Je stalo okoli sto tisočakov, sam poseg pa okoli nekaj sto tisoč nemških mark. V bolnici so torej zanj storili vse, čeprav na začetku sploh niso vedeli, od kod prihaja, in če je denar, ki ga je nakazal Zavod za zdravstveno'za varovanj e Slovenije, sploh zanj. Konec koncev sploh niso vedeli, kje Je Slovenija, in po nekajurnih prepričavanjih, da pri nas ni vojne, so dojeli, da mi nismo nikakršna Slovaška ali Švedska ali Avstralija, am-pah Slovenija. Raziskave so tekle po planu in tako Je bil že po tedenu dni doma. Vendar sedaj Je bil določen že tudi datum presaditve, ki mu ni omogočil niti psihične niti fizične, kaj šele ekonomsko pripravo. Torej smo določili skupaj s profesorjem dr. PRENTISOM nov datum (5. NOVEMBER 1995), kije omogočal vse zgoraj .našteto. Pri nas se Je novica hitro razširila in zelo hitro so mu na pomoč (predvsem finančno, vendar so tudi besedne spodbude zelo dobrodošle) priskočile gornjeradgonske firme. Njegovo matično podjetje MIR Je kaj kmalu organiziralo akcijo za rešitev prvega Pomurca, ki se odpravlja na tak poseg v Veliko Britanijo. Seveda je dobrodošla in pomembna vsaka pomoč ali spodbudna beseda katerega koli znanca ali neznanca. Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu 62 305 ali pomagate s prispevki na tekoči račun: 51900-620-203-341-15-9444/08 Seveda se vsem, ki ste ali boste kakorkoli pomagali, že vnaprej zahvaljujemo. sam I I I iz naših krajev ( Srečanje z nilmarjem iz Spodiyih Ivanjec Turbina zamenjala kolo Na Cogetinskem potoku je bilo nekoč 6 mlinov, a je ostal le Borkov, katerega lastnik je Jakob Bračko Mliitaija Jakoba sem najprej povprašal o starosti mlina. Brž je povedal, da je stavba, v kateri so mlinski stroji in oprema, iz leta 1849. Vsaj tako je mogoče sklepati iz letnice, ki je tula vklesana v kamen nad vhodnimi vrati. V poznejših letili se je podoba poslopja precej spreminjala, zlasti po 1953. letu, ko je dal nadzidati dotedanji prittičiii mlin, na katerem so tudi zamenjali skOTaJ 100 let staro ostrešje. Posodabljala sta ga tudi njegova dhodnika Jakob Korošak in Uršula Drvenšak, saj je od 1911. leta to valjčni mlin. Do tedaj so zrnje mleli le z mlinskimi kamni. Za tisti čas so bili velika novost tudi »elevatorjl« (trak z zajemalkami) za prenos zrnja v nadstropje oziroma v žlebove valjčnega mlina, saj je bilo odtlej konec težavnega prenašapja zrnja s škafi. Nekateri ljudje so se čudili hitrosti naprave, češ le kje bodo vzeli toliko zrnja, krdikor ga je mogoče na hitro transportirati in zmleti. To pa ne preseneča, kajti nekoč niso imeli tako visokih hektarskih pridelkov pšenice, kot jih imamo danes. Silvo. Stanuje v hiši, ki jo je nj^ov oče (mlinarjev brat) Janko pode- * doval po starših. Tako kot nekoč, tudi zdaj zrnje vozijo v mletje domačini in okoličani. Vode v potoku še ne zmanjkuje, je je pa manj, saj traja dalj časa, da se je nabere dovolj za mletje. Vzrok: melioracije in večja črpališča pitne vode. Čeprav je mlin že desetletja v lasti rodbine Bračko (1918. leta ga je podedovala od sorodnice Jakobova mati Ana), menda ni nikogar, ki bi rekel, da pelja zrnje mlet Bračkov, ampak ljudje da v Borkov mlin. Bolkova v Jakob Bračko je dal 1958. leta odstraniti leseno mlinsko kolo, na katerega je od jezu padala voda in ga poganjala, ter ga nadomestil s turbino, ki gospodarneje izrablja vodne vire. Prednost turbine je tudi, da ne zamrzne, kar se je sicer dogajalo z mlinskim kolesom. Olajšala naj bi tudi delo. V mlinu je sicer tudi trifazna električna napeljava, a jo uporabljajo le za razsvetljavo, saj za pogon mlinskih naprav zadostujejo vodni viri Co-getinskega potoka, ki je pred zapornicami globok kar dva merta. Dovolj je je za tri ure poganjanja turbine, potem pa je treba počakati kakih 9 ur (ponavadi je to ponoči), da se voda znova nabere. Svojčas so v tem mlinu (v posebnem prostoru) tudi predelovali bučno seme v olje. Nekoč, ko je bilo več dela, je mlinarju pomagal brat Jožek. Žal je že umrl in zdaj je Jakobov pridni pomočnik nečak Nuskova ----------------------- ■s-" 'iS J! O J’ in Ana) sta bila zakonca (in » stnika srednje velikega po^ iz Ivanjec, ki sta mlin zgradua omenjenega leta 1849. P* ** mlin, ampak tudi druge vsaj tako je mogoče prebrati^ vzidanih kamnih nad vrati. -kmečkem gospodarskem je letnica 1853, na hiši, fcijepw last Jakobovega brata Janka, J® * kamnu pole® imena letnica 1857... V neposredm^ ni mlina oziroma staD(Wimj»®»; spodarskega poslopja j® š® Mk cazletnico 1867.GtezaBim sakralni objekt, saj je uspelo v desetih letih (od 1*? ■ 1867. leta) sezidati darsko in stanovanjsko ter nazadnje še kapelo. Zdi sr, sta bila pridna in iznajdlji*'®’ , sta gradila z opeko, ki so J® naredili, in vsa ta poslopja »j।-krila s strešno opek®- I jo mojstri ob poino<^ jfa -J , vcev prav tako n^t* vcev prav uiku ma. Še zdaj se najde tedanja žgana strešna k na. Gre za pravokotni*- »W' brovcc«. I I i% hI ni*- Dolgoletni ivanjsri®, nar Jakob Bračko se -Četudi je v 76 letu i® .. va invalidsko pokoj®'" . Nemčije (v vojni J® 1 ■t. 'V brez Clje^v dela roke), n«’ bi šel v ® J mor«*«*" dan, da ne L =■’ B Jakob Bračko iz Spodnjih Ivanjec živi tudi zdaj, čeprav je star 76 let, le za svoj mlin. Z mlinom pa vedno bolj diha tudi nečak Silvo, česar je pravi mlinar vesel. Kaže, da se bo turbina v mlinu Še dolgo, dolgo vrtela. In prav je tako! Na Coge-tinskem potoku tako ostaja od nekdai(jih šestih mlinov le še Borkov. ~ Fotografija: Š. S, čeprav kolesa rujejo. Taki njegovi^, nosil bi se utegnil td ti, jaz pa se ne, peta z njim seni izl^ ,, val, obnavljal, .. it Res Je: vse, kar i ’ 1. . nimSv ** mu mlin, nadzidal ll-U- mlin. Družine oun* ni poročil. SOBOCAf* ,1 Zadolženi zaradi ceste Vaščani zaselka Ropošov breg v naselju Nuskova so se že pred skoraj dvema letoma odločili, da bodo z lastnim denarjem in 30-odstotnim sofinanciranjem prejšnje soboške občine asfaltirali del ceste. V to jih je prisilila predvsem lega ceste, ki je ob vsakem večjem nalivu postala večinoma neprevozna, ker je gramoz dobesedno spralo s cestišča. Zato so v začetku lanskega leta s Cestnim podjetjem Murska Sobota sklenili pr^o-dbo. Hkrati so zaprosili za predračun obnove 259 metrov dolgega cestnega odseka, aprila leta 1994 pa še za 120 metrov ceste. Kljub zagotovilom, da bo cesta asfaltirana do 20. aprila 1994, se to ni zgodilo, ampak se je vsa zadeva zavlekla do 10. marca 1995, ■^1, Kot so navedli vaščani zaselka Ropošev breg, jim je bilo ob sklenitvi pogodbe svetovano, da kljub sofinanciranju občine v pogodbi oziroma predračununi potrebno natančno določiti dolžine cestišča. Ro končani naložbi naj bi bili upravičeni do 30-odstotnega deleža prejšnje soboške občine, Ker pa je medtem prišlo do sprememb v lokalni samoupravi in ustanovitve novih občin, cesta pa še vedno ni bila dokončana, je prejšnja soboška občina sofinancirala le 370 metrov ceste, kolikor je bilo navedeno v predračunu. Po natančnejših izmeritvah pa so ugotovili, da bi bilo treba obnoviti 420 metrov ceste, kar pomeni, da je zmanjkalo denarja za 50 metrov ceste. Vrednost celotne naložbe Je tako znašala približno 2,21 milijona tolarjev, pri čemer Je prejšnja soboška občina prispevala dobrih 856 tisoč SIT. Ker pa Je .v omenjenem zaselku le sedem hiš in večina gospodinjstev ni zmožna večjega prispevka za obnovo ceste, je finančno breme padlo na ramena treh gospodinjstev, Ta so prispevala 744 tisoč 805 tolarjev, z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov pa so v Nu-skovi dobili še 283.375 SIT, ostalo pa jim je skoraj 327 tisoč tolarjev dolga. Zato sedaj pričakujejo finančno pomoč Občine Rogašovci, kan)or spadajo po teritorialni razdelitvi. M. JERŠE v Na Kapci so fantje pred nekaj leti zgraditi v vaškem pn‘' »kitajski« uti, ki so ju pokri li s trsti ko iz bližnjih rokavov njuno streho so se ljudje shajali zlasti v večernih urah in kar i Je zadišalo po ribah, pečenem krompirju ali koruzi. Zdaj iju^ teh zatočišč, kot Je razvidno s fotografije, dokaj klavrna. SO ij^JJ® naveličali drug drugega? Morda pa sta uti zanemarjeni, vanju ne prihajajo zaradi hladnega vremena? Če Ju ne Iwdo P ju bo sneg podrl. Kako pa bo spomladi in poleti, ko bi ta 1;’ debela senca? Fantje, podvizajte se s popravilom, kot ste se j V ste uti gradili. Tudi zato, da bo podoba kraja lepša. - Fotogf® o4’ I Ob vstopu v Loniano.še iz gornjeradgonske smeri stoji na levi strani magistralne ceste manjša kapelica. Tam smo naleteli na brata Kaučiča, ki sta obnavljala ta sakralni objekt, ka- terega Je dal postaviti njun ■ oče v zahvalo za srečno vrnitev iz druge svetovne vojne. Ta kapelica je torej obnovljena, drugače pa je s kužnim znamenjem, ki sto- , ji ob isti cesti na Plitvič-kem Vrhu, saj zanj doslej še niso poskrbeli. Resnici na ljubo pa Je treba ugotoviti, da je veliko že to. da ga niso podrli, četudi je skoraj na cesti. - Fotografija: F. KI. ■ FIK^INCl - Obnova lokalne ceste Sveti J u rij-Fikš inči Je zaupana SGP Pomgrad -Nizkogradnje iz Murske Sobote. Tako so se na osnovi ponudb odločili v Občini Rogašovci, ki je morala ob podpisu gradbene pogodbe nakazati akontacijo v vrednosti 29 milijonov tolarjev. Skupna vrednost naložbe pa je nekaj čez 62 milijonov tolarjev, pri čemer je upoštevan tudi 3-odstotni prometni davek. MJ ROPOČA - Državna komisija ministrstva za okolje in prostorje sklenila dodeliti nekaj čez 3,2 milijona tolarjev za sanacijo plazu pri hišni št. 31 v Ropoči, ki Je last Karla Kolmanka. V ta namen Je že imenovana strokovna komisija za izvedbo postopka v rogašovski občini. Dokončanje teh del je predvideno že v letošnjem novembru. MJ ter ^iit I NUSKOVA - I banizem in ureJahF komunalno infrastruri^ vodi Anton Haužar, je čiščenje Jarka med občinama Nuskova in puS* sicer od mizarja Forjana in potoka Ledava ter oo gosC potoku od gostilne Valef .J jfl’ ne Šbull. Stroški tega šajo okrog 2500 mat* vrednosti. Očistili naj N tiEi^ stni Jarek od gostiln® ■ ” I* do Dobrine v A. -bi porabili okrog lOOO m y (6^ KRAMAROVČl ' kraju sc lahko ['^„v<’; so se zelo dobro vklju*^ ^. žira n odvoz odpadkov. '._„yjik^ ga števila 15 gospodiN^ JrtiiJ namreč vključenih 87 odstotkov vseh- Na popi-daleč pred vsemi v Ob®" vcL MJ SOS telefon za ženske in otroke, 061441 993 ali 97 Sa, od i8do^ s cestnik, 2. novembra 1 995 15 iz naših krajev l J I Stanko Kolbl iz Babinec o letošnjih pridobitvah »Obnovili smo vaško kapelo « Prleškifiičkec I I l I I 1 J ir ^Vas Babinci se prvič omenja kot Wakendorf v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265-1267. Takrat jo je branilo več strelskih dvorcev. Eden teh je stal na mestu sedanje Misletove hiše ... Vas so 1685. leta oplenili kruci. Ko so leta 1703 zopet pridrli 2 Ogrske, so Babince ne le oplenili, temveč so ljudi tudi mučili in pobijali,« piše v Krovnem leksikonu Slovenije. Od tam tudi povzemam, K dat »v začeticu 20. stoletja trden kmet Obreza postaviti gradiču ^bao rilo, ki pa jo Je pozneje prodal graškemu Nemcu Schiitzu, ta pa r®*"^keinu Slovencu Berdenu. Ta stoji še danes in vzbudi pozornost ^^Otatcreniu tujcu, ki potuje skozi kraj. Pred Babinci je očitno priho-^j so v bližini občinskega središča in »so še vsi zaposleni«, kot je 7*^ do^oletni predsednik vaškega odbora g. Stanko KoU>. Hotel je . da ijutomerske in druge firme, kjer deh^ ^udje iz Babinec, še bajajo, in da zato nihče ni na tako imenovanem čakanju. V SO 1991, popisa prebivalstva našteli 272 ljudi, kar Je W vseh dotedaujjh štetij. Več kot 200 ljudi pa je živelo v Babincih ’ Ire^njem stoletju, saj jih je bilo 1890. leta 238. pUu^®^*ncih imajo ustrezno Jčjtnčco dodatnih transfor-Primerno razširjeno je omrežje; imajo vodo-metit-r ^P*®oe so nado-hit s kabli, pridobili več pro-J^hy>tudi internega. Zgradili Vodovodno omrežje in Citirali '^tnbii I Stanko Kolbl v pri-letos stanje«. Potem ko sem “^1. napetost, zato jim ni ceste ... Po vsem tem presenečen, ko je vaški *’ naj bi sc vendarle skušal J ac venuarte SKUsai ir delovnih akcij, tokrat niso de rt, čeprav bi si, gle- m dosedanje pridobitve, mor-oddahniti. Ne 11(1 nenehno vprežen, mar hpeu j® obnavljanje vaške jici j ' j® posvečena Sveti tro-- ' P atrjevanjc makadamskih z jarek ob Mavrinovi domačiji, in sicer s treh na štiri metre. V Babincih so imeli zasebno trgovino, zdaj pa je v njej okrepčevalnica. Vzrok; premalokrat so kupovali. V tem kraju pa imajo še niz drugih samostojnih obrtnikov oziroma dejavnosti: ključavničarstvo ..predelava plastike, prodaja avtomobilov, avtoprevozni-štvo, trgovina s pohištvom, mi- gajo. Zgled za to je Božo Mavrin, ki je letos posadil na večji parceli stročji fižol, potem pa ga v ljutomerskem Hortusu niso hoteli kupiti, češ da je prezrel. Kmet, ki je pričakoval vsaj nekaj dohodka, je moral pridelek zavreči. Dobro za Babince je, da mladina ne drvi iz vasi. Udejstvuje se v gasilskem društvu, ki deluje že več kot 60 let, in v nogometnem klubu. Sredi vasi je tudi urejeno H Haršofl. zaj bio je diišmo! Te pa sen ovi den pje gleda kak mu-tee, kale la leti iz Prlekije tanta prta PrektnurjU? Ka te duše letijo? {Janga paj, tale duše sa mele pelje! Te pa sen le pogriinta, ka letijo prleške ktiri f Prekmurje gledat rastavo malih živali. J^leške pipike so letele gledat, če je rastovleni kakši pomičen prekmurski kokat. Te pa so pje med osenstotimi živolicami najšle tildi prleške kokote pa goske pa tildi zofce. Pje, pa tildi s Koroške so priglamoterile lote mole živolice! Teka živina pa je pje zaj zmetala viln miljone, zaj pa te pre za afero JBTZ nemrejo najnč omore kuUpiti. Zotoma je parlamentarna komisija, kera preiskovle JBTZ, ne mogla dobiti tate dokumentacije. He, nty bi jo sronili v prleško klet. Tan bi bila zažihrana. Pje, pijano je žefse okoli totega problema, kak da bi bili /si v prle-škoj kleti. Dokič nede tota komisija dobila sekretora pa pisarne pa svoje mize, nemrejo pozvati na zaslišaje penzionista Staneta Dolanca. Ja, Šparati je treba. Tato sta šla Kučan pa Drnovšek v Ameriko, Školč pa/Kanado? Uj, moji zloti Prleki, meni se vidi, ka bi za tote peneze lehko kupiti celi blok, ne samo pisarno pa mizo! Pe še poli-cajon bi lehko dali bojše ploče, ka se policijskemi sindikati ne bi bilo treba aufregati po ustavnoj sodniji. Te pa vi sploh vete, gdo je državni precednik sindikata slovenskih policajo/? Pa to je stari Prlek, Rakuša/Maksek, vačik ali nez-griinlana ponucen inšpektor! Ja, tati je s svojimi sindikalisti viln butna, kaje pre pravilnik napredovoje zaposlenih v držovnaj upravi ne/skladi z ustovoj ne zokonom. Ustovni sodniki pa čeja veČ vediti pa so ovi den vdrt zbobjali, ka je pre to ne resen, Samo van rečen, Rakuša/Maksek je pje disciplinerant pa ojster kak britva, pa de se barija za bojšo živleje policaja/ Se to je tudi potrebno. Tačik skoro nemo nigi več vidli nobenoga policoja, ka sa že zaj/si negi skriti. Prtekon pa so pje policaji pra/s ten nagodili - se pa te vele, ka je Martin fu pa vino je zavrelo te pa auti no cikati Š/Šiblejo! Hja, mlada vina Je zavrelo. Hehe, Maruleko/Androš je snočkaj pje fiista tomični koza obijava/slali. Pa joj je guča: »Mic tka, liiba moja, stisni se ali k meni, ka neboš na drtigoj strani daj s štampeta palale Micika pa ga je ne čSla, ka se je anštendig stiskavala k so-sidovemi Matjoši. Fčera sen misla iti v haloški Zavrč na pretkongresno srečaje socialnih demokroto/s Ihuja. Te pa so me pje {Jrvoti gverali, ka sen ne meja pasoša. Ja, /haloški Zavrč se morete pelati po hrvačkoj cesti, po slovenskoj strani pa ceste še nemajo. Ka pre nega več juga-slovenskih mladinskih brigad, kere so ceste zapstuj pdvale - očitno bole kak ne po bratskih republikah.t F toten lepen jesenskem indijajnsken poletji sen se hteja iti malo pašprancerati v radgonski mestni park. Kruci na dila, te pa ga sploh nemajo! Nemajo ga, to si te mislite! Te pa so pred neke letami postavili klopi - namesto/park - tijan dojpo gasah v noven naselji Trate. Zaj pa so tote klopi hin. Radgončani ne bi bili/Sloveniji, če nebi tudi uni pogruntali, ka se totih klopi ne splača poprovlati. Jebtan čuk! Pa ne splača se puvatiproso pa hajdina pa luka pa česneka, papapapa. No, zaj van je lak že jasna. Radgonsko turistično društvo je kupilo rqjši nove klopi, ka so pre/aleše, dglih so železne, store pa so betonske. Kak more v neke letak segniliti beton, toga pa na/nč popeš ne ve. To je, vun znoš, ne važno! Glavno je, ka se goske dobro redijo za Martinovo! T enih ptičelih pa še skos brbočejo hujdičeki. želijo, da bi ta 1,5 kilometra dolg krak asfaltirali, a za zdaj ne vedo, kdaj se bo to zgodilo. Letos, na primer, so v vasi dobili le kakih 200 metrov nove asfaltne prevleke, in sicer na cesti med Babinci in Noršinci. Babinci spadajo v krajevno skupnost Ljutomer. Tam pripravljajo osnutek referendumskega programa za gradnjo mrliške vežice v Ljutomeru in modernizacijo nc- ■ • I" ■■ r 5t* - . ‘A :5; I ■ L. 4 4^^ ~«w :»č«* ATr' ,1 jj- novimi kubičnimi metri toljski* „ * — - -- - tj ' poti, na cesto med Babinih 'tlMirii ter na cesto med to šalinci, na katero bo- 1e|u še pripeljali graJ* prometnejša '®a do Ljutomera, Seveda si ,.,.j Zver iz Ižakovec ^gojila dvometrske »šparge Icgn SO navažali na Leta 1980 je bilo v Babincih (kot piše v Krajevnem leksikonu) »razen prostranih zidanih hiš ob cesti še S lesenih; štiri so krite s slamo in imajo majhna okna Danes ni več nobene take, kajti nadomestile so jih nove. Dobro pa je tudi, da imajo v kraju posluh za mladino, saj igrišče sredi vasi nikogar ne moti, četudi so igralci včasih (pre)glasni. Na obisku v Babincih smo bili sredi belega dne, zato ni bHo vrveža. - Fotografija; Š. S. katerih cest. Babinčani hočejo pristaviti piskrček še za ureditev ulične razsvetljave, potrebno pa bo še razširiti asfaltirano cesto. ki pelje od kapele do mostu čez zarstvo in najbrž še kaj drugega. Ustrezno je razvito tudi kmetijstvo. Nekateri kmetje ob klasičnih dejavnostih uvajajo nove vrste pridelave, s čimer tudi tve- igrišče za mali nogomet in rokomet, kmalu pa ga bodo usposobili še za igranje košarke. Š. SOBOČAN T MIROS « '^onil je telefon in glas je povabil na obisk niki Zver v Ižakovcih. Kako je bilo? Mt Ja Domitričeva domačna (tako pravijo Zverarimli, Jf na ris* *tn veliko rož in okrasnega grmičevja. Se zdaj, k« j= vrčlT« ert-'*'»sL j'- ™"""ega vremena »omagala«. Je mogoče zazn»i>, da v hKučudu-(((j, tiakirjipFuvUo, ker predsednik tako rad prOiaJak »i6riSnnn| lir-**f«ienost. Ch-jT .''‘Mila poleti,« me je ?^ni Lr vdova živi s * Št m poročil. »Tedig bi vse to bogastvo cvetja tem se, da bi se že pa me je (ne)-■ imbi,..?" ®adaj opozorila nanjo zelenja, • I? pravem času, saj ^^^Paregosi) še zunaj, Uj Sas odnesla na ho-W zmrznile, sai je če-j® dejala. Potem pa ^>111.1« ®*^tocnil ter »Sparge« in “J®I na film, sicer bi si ali hotela, da foto-■ 'ipflrgp.. jo dala tistim, kt bi še sami hoteli imeti »šparge* velikanke, žal pa tako dolgih menda ni vzgojil Se nihče. Domnevni vzrok; druge gojite Ijice najbrž niso dovolj vztrajne, zalivajo jih s hladno vodo in tako naprej. Tudi pobožajo jih ne, kot pogosto stori Anika. Vdova Anika in njen sin Martin obdelujeta večje posestvo, ng katerem redita kar 20 glav živiiae. Na njivah pridelujem pšenico, ječmen in seveda koruzo za živino. Naj je še tako utrujena, na rože ne pozablja. Tudi na tiste, ki rastejo na vrtu. Se dobro, da tu in tam pridejo pomagat hčerki in zeta, da vse le ne obleži na ramenih sina in matere. Ta potrebuje čas še za en konjiček; pletenje »doužnjekov« in cvetov. * Zdaj, nekaj dni po obisku, so rože že v takem prostoru stanovanjske hiše, kjer ni ne premrzlo ne prevroče. Prezimile bodo in spomladi spet potno zacvetele. Me pa res zanima, kakšen Je potem pogled na domačijo, kjer cveti ti- Beltinci ktj, ^0^?Jposebnega! Dolge metra in krasijo bal-zelene in nobena ) likali' Bal sem se, * '"igoin"® povedala »recepta« I ' Tore’.^ pomisleki od-(kak pedenj I ?"* 30 leti od ?'jubila 4 nadvse jih je ,’*%iltj- tim posvetila. Zauje ® t®kaj časa (ponavadi je '*t>or ® to ji je v veselje ne v -eunn _________.. zaliva s postano prgišče 1 ’ hicfl J”" Omenja tudi zem-v hi s^ ,’Patovino«, ki jo na-'enjeni obmurskem goz- uree. Oje *M1. Glas o Aniki- ^®-'® razširil po vasi, rgala kako »vejkico« in Š. SOBOČAN soče rož. Anika Zver iz Ižakovec Je apravičoio ponosna na svoje 30 let stare in 2 metra dolge asparagose, saj Četudi so stari, so mladostni. Zahvala za to gre zali-vaiuu, ustrezni zemlji in najbrž tudi »božanju«. ~ Fotografija: S. S. 7^ Društvo viiM^radnikov h,J r I 'S 9 it I Radgonsko-Kapelskih goric Gornja Radgona ima okrog 200 članov. Pred kratkim je Od podjetja Radgonske gorice Gornja Radgona najelo za dobo 30 let znamenito Rezančevo vilo, ki stoji tik ob vinski cesti v Policah oziroma le kak kilometer od Gornje Radgone. Poslopje je zato kot nalašč za potrebe društva vinogradnikov. Tudi zato, ker je v njem obokana klet, v kateri bodo uredili vinoteko. - Fotografija: L. Kr. Vrsta prireditev ob tednu starejših občanov v novi Občini Beltinci bodo letos prvič organizirali teden starejših občanov. Odbor za družbene dejavnosti je zbral podatke, po katerih je v občini skupaj 1112 starejših občanov, starejših nad 65 let, kar pomeni 12,8 odstotka vse populacije. V posameznih krajevnih skupnostih je število starejših občanov naslednje: v Beltincih 250, Bratoncih 84, Dokležovju 123, Gančanih 163, Ižakovcih 109, Lipi 117, Lipovcih 153 in Melincih 113. V ta namen so v Občini Beltinci zagotovili za izvedbo teh akcij Po 500 tolarjev za vsako osebo, kt bo zajeta v or-ganiziritno prireditev. Denar bo nakazan na žiroračun posamezne krajevne skupnosti. Nosilke organizacije prireditve za starejše občane so krajevne skupnosti, katerih predsedniki so še posebej odgovorni za kar najboljši sprejem svojih starejših krajanov. Zato bodo prireditve prežete s toplino in človečnostjo, pri čemer bodo starejšim skušali nameniti čimveč prijaznih besed. K sodelovanju bodo pritegnili društva, šole, vrtce. Rdeči kriz, Karitas in druge. Dogovorjeno je, da bodo osrednje prireditve ob letošnjem tednu starejših občanov med 5. in 19. novembrom. Ob tej priložnosti bodo pozorno analizirali problematiko starejših krajanov v svojem okolju, organizirali kulturne prireditve z družabnim srečanjem starejših, vse tiste, ki se zaradi bolezni ali starosti ne bodo mogli osebno udeležiti teh prireditev, pa bodo obiskali na domu. Prav tako bodo obiskali starejše krajane v domu oskrbovancev v Rakičanu, v Lukavcih in drugih domovih. Med drugim predlagajo, da v osnovnih šolah in vrtcih v Občini Beltinci spregovorijo na temo »Starejši so nam orno- gočili življenje^!. M. JERŠE Obnorijeni izviri Gb Krargčevi ulici v Lmdavl Je ena od m^tnBi znamenitosti, Iz treh voditib izvirov že stdetie pdtel^ mnda TOda Tutti v suši niso pr^tdinfii.Voda pritet^ izpod vinogra&i^ab nad mestom in ob tzvtrtii se turisti ustz^;^ ter včasih * tudi odžgajo. Okoli izvirov je bUo dokaj zapuščeno, zato so se v turističnem društvu o^o^i, da vse tri uredijo. Po zomhli Gorana Dominka so jih obtožili s pohorskim granitom m med njimi postavili kto^, da ti lahko obi^ov^ tiidi oddahnejo. Jani 16 vestnik, 2. novembra "i- zvezde vam kažejo J ne zgodi se vsak dan OVEN Ona: Trenutek je zelo resen, zato ti nikakor ne bo rj škodilo, če bi se poskusila zbrati in se vključiti v igro. Sicer se ti lahko'kaj hitro zgodi, da te bodo ‘ dogodki prehiteli. On: Resda bo tvoja okolica ostala nad tvojim uspehom docela ! nezainteresirana, vendar ga bo nekdo le vzel na znanje. Obeta se ti uresničitev načrtov, ki ti lahko prinese tako zadoščenje kot tudi dobiček. BIK Ona; Še najbolje bo, če sc odločno spoprimeš z nastalo težavo, saj je to edini način, da preprečiš še večjo zmedo, kot je sedaj. Prijatelj te bo sicer pohvalil, a vedi, da ga to prav nič ne obvezuje. On: Ne pričakuj preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na koncu potegnil krajši konec. Poslovni načrti se ti sicer ne bodo uresničili do potankosti, a boš vseeno pošteno okrepil svojo finančni položaj. DVOJČKA \ Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boš j sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj začelo / ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar si bodo kar hitro uspeli razjasniti nov položaj. On: Tvoje prepričanje, da je svoja čustva pametneje skrivati, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko. Vse drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti obeta prava pravcata eksplozija. RAK Ona: Sicer sc boš odločila za kočljivejšo različico rešitve svojih ljubezenskih problemov, vendar se moraš zavedati morebitnih posledic. Toda mc^očc je tudi prav, da greš na vse ali nič. On: Ne razmišljaj toliko o tistem, kar si zagrešil, ampak se raje posveti prihodnosti. Nepričakovano srečanje ti bo pustilo obilo lepih spominov, predvsem pa si boš pomiril prenapete živce. Popazi malo na zdravje. LEV Ona: Od neke obljube nikar ne pričakuj preveč, ■ kajti"na koncu boš lahko prav hudo razočarana. 1 Vendar se bodo neprijetnosti kar nekako izgubile ob poplavi pozitivnih dogodkov v ljubezni. Ob; v nekaterih stvareh si preveč zaverovan vase, kaj lahko pa se ti pripeti, da se ti bo vse skupaj pošteno izjalovilo, Malo manj go vori in več delaj, saj bodo tvoja dela govorila kar sama od sebe. DEVICA Ona: Tvoje sedanje razmerje sc bo nevarno zamajalo, Če lije še do njega, bo potrebno napeti vse sile, sicer tj bo trda predla. Vsekakor pa ti Jeza in ljubosumje lahko le škodita, popravnega izpita pa ne bo. Ob; Odločitev bo odvisna predvsem od tebe, zato pazi na vsako izrečeno besedo. Nekdo ti že dalj časa koplje Jamo, čeprav sc razglaša za tvojega prijatelja. Pozornost in previdnost ti vsekakor ne bosta škodili. TEHTNICA Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš še tepla po glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki rije usojeno, saj ni nikjer rečeno, da sc boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo prav pošteno prestrašil. On: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjuj, saj sl sposoben tudi taksnih reči, ki so bile nekoč tudi resnično nedosegljive, ŠKORPUON Ona: Neka novica te bo presenetila, saj bo neverjetna in razburljiva hkrati. Družba čaka samo še nate, zato sc potrudi in izpelji svoj del načrta. Nekdo te že dalj časa opazuje. On: Poslovni partner ti bo omogočil ponovno afirmacijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespretnih potez izgubil. Pazi se prehitro ' izgovorjenih besed, ki te lahko ponovno pripeljejo tja. kjer ti ni bilo prav nič všeč. STRELEC Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala tudi nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost - ne bo ti žal! * Ob; Preveč si se zanesel na svojo iznajdljivost, ki te Je sedaj pustila na cedilu. Realizacijo poslovnih načrtov pa raje prepusti komu drugemu, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš pošteno zabredel v težave. tJS KOZOROG k Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa ti zmanjkuje časa in še česa drugega. Ob koncu tedna bo v tvoje - življenje prišel nekdo, kt bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar je vprašanje, ali pravi. On: Obetajo se ti ugodne priložnosti, od tebe pa bo odvisno, ali boš ponujeno tudi sprejel in, kar je najpomembnejše, tudi izkoristil. Zanimive ideje nikar ne hrani po predalih, ampak jih raje uresniči, saj te lahko kdo šc prehiti. VODNAR Ona; Naj te nikar na motijo očitki iz okolice, temveč ravnaj tako, kot ti veleva srce. Nekaj, kar je bilo včeraj le še iskra, se počasi, vendar vztrajno razrašča v pravi ljubezenski ognjemet. Bodi pripravljena! On: Še vedno se nisi popolnoma izvlekel iz kritičnega poslovnega položaja, zato je potrebno paziti na sleherni korak konkurence. Naložba sc bo povrnila šele sčasoma, zato brez panike, RIBI Ona; Prišel je čas, ko se boš morala dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Vendar sc bo pojavil nekdo povsem tretji, ki bo dodobra prekrižal tvoje načrte. Ob koncu tedna se ti obeta prijeten obisk. On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova uresničitev pa bo precej medla. Loti se raje sodeiavnja s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več - in predvsem veliko bolje. RojsDii dan v naši firmi je že dolgo navada, da skupaj praznujejo rojstne dneve. Včasih so bile to prave orgije z več deset povabljenimi (bolj glede na žretje kot na kaj drugega'). Danes ni več tako, saj so denarnice pretežno prazne. Najbolj zanimivo je, kako praznujejo predstavniki slovenskih regij. Panonci ponavadi povabijo vsaj trideset do Štirideset najbližjih sodelavcev, Dolenjci tretjino manj, Primorci Še pol manj, alpski ljudje pa Še to prepolovijo. Naša škrica pa ne vabila nikogar. Sedaj, ko v našifirmi že pošteno škriplje, Jegsega tega bistveno manj. V naši službi ponavadi dekleta pripravijo kakšen prigrizek in kupijo nekaj litrov vina, sok, krekerje, napolitanke in podobno. Skozi vsa ta desetletja, v dobrih, povprečnih in slabih časih, pa le škrica nista vabila nikogar. Mimica, ki ima. vpogled v kadrovske dokumente, točno ve, kdaj kdo praznuje. Janko je prvi na vrsti, takoj po novem letu »Boste letos kaj praznovali?« je vprašala Mimica. Janko siJe nadel rahlo bebav videz in pričel klatiti: »Kaj pa mislite, _ saj smo vendar v službi, kaj se to pravi, bomo delali ali veseljačiti?« »Čudno,« Je rekla Mimica, »ko pa kdo drug prinese Jedačo in pijačo, tedaj vas pa mine službena vnema.« Bilo je ob nekem takšnem praznovanju, podobnem poganskim Svetkom, jedlo in pilo se Je na vc-liko. Nihče pa ni povabil škricev, ker tudi sama nista nikogar vabila. Sredi največjega veselja so se odprla vrata, vstopil je Janko in vprašal, Čemu kdo posodi spenjač Medtem mu je že nekdo ponudil pijačo. Takoj za njim je vstopil še Zožo. »A praznujete, pardon, ne bom motil« Se predno se Je obnil. Je že imel ’ kozarec v roki. Tako sta z leti razvila nezmotljiv sistem opazovanja, zbiranja podatkov in presenetljivih vpadov. Ponavadi sta bila tudi med najboljJeščimi jj Vi pa nimate nikoli rojstnega dne?« je vprašala Renata iz tajništva. vO, ja, zakaj pa vprašate?« Potem smo se zmeniti, da bomo škrica pretentali. Bilje peti januar, Janka pa ni bilo v službo, prišel je šele sedmega. Izrabil je star dopust »Vse najboljše,« so rekle Mimica, Mica in Renata. »Zakaj neki?« se je Čudil. »Za rojstni dan vendar.« »O, tega pa je že dolgo,« se je Škric izmotaval. »Boste kaj ponudili?« »Bi, pa ni denarja, e se je Janko delal naivnega. »Saj lahko posodimo,« so rekle punce. In tako ves dan, od prve do tretje kave, ki jo je dobil za »rojstni dan«. Enako med malico in med vmesnim delom. Končno je Janku presedlo, izginilJe iz pisarne in se vrnil Čez slabe pol ure. Na mizi sla se znašla steklenica kislice in škrnicelj slanih palčk. Tako sta praznovala tudi škrica. Čaka pa nas še težje delo, namreč, kako prepričati Žoža, da bo tudi on praznoval svoj rojstni dani BORfVOJREPE I soboti, tildi na kulturnon področji zgiljbili« Tou vijdi po ton, ka v ton malon varaši nikak nontemo kulturni prireditev zrihtatl tak, ka bi bile bb različni časa j» Idnouk si zmielljo, pa napravijo v četrtek ob 18. včri dve j razstavi, nakšo v svojnn konci varaša, pa te ešče eno ob 19* vdrl eno pa nb 19*30* vdrl* Te ai pa pš zBiislijo, pa vsi napravijo na petek, eno predstavo v kino ji, eno v gradi eno razstavo pa na zavarovalnici, pa tudi vse skoro ob is ton časi. Ko, te se pa vsi naidnouk zmislljo^ do meli vsi prireditve v srejdo, pa tildi skoro ob iatoj včri. Čtldno, ka ae naairejo tej lidje v tak "velkon" varaši kak je sobota, pogučati, ka bi tS kulturne dogodke tak razvrstili. ka bar tistm neStemin šteri ae edče za te stvari zanimajo, A« bi trbelo preniŠIavatl, kak se naj na Štiri falate razkole jo, ka bi si lej ko vse naidnouk poglednoli* Pred le j ti, gda je ne j trbelo, smo meli medobči^*^® svete, pa koordinacijske komisije za sakšo za j pa, gda smo ae razseJcali na makfieleke# pa kak raztirane birke, je pravo Bela, štsromi toga vsega dosta, zatou, ka je un že pred loj^ znau, ka s toga vsega nika dobroga nede* Državni zbor sl že štiri le j ta glavou ter e, kaki® pristojnosti naj ma kakša enota nove "samoupravna Oblike, 5 ter a ae želatino eaaia upravla po svoja -Ovak se pa naj vijdi, ka se pri nas resno' začn® razkošni kapitalistični sistem 2e po ton, ka ata naSiva predsednika pelala v Ameriko en za drOjgi^ ' eroplanon s par v^Jrami razlike, nazaj pa tildi en dr U j gin, tak kak Či bi skrejganiva bila, ali nta p* po potiti SČela meti sak6i evoj mir. Mir z vami, Dioti^i' !- I I Natalija Durov je dedinja ruske cirkuške dinastije, ki sega še v cesarske čase, Natalijin ded Vladimir je daljnega leto 1911 ustanovil živalski cirkus, ki je doživel in preživel nekaj režimov. Tudi tale kamela bi lahko, če bi znala govoriti, povedala marsikaj. Danes je pri svojih 53 letih v zasluženem pokoju, skupaj z Nata« m« pa pogosto obujata spomine na Čase, ko je cirkus v Rusiji nekaj pomenil. Tudi ljudje so bili drugačni. »Ti novi Rusi niso niti pol toliko vljudni in olikani kot moja stara kamela,« pravi ogorčena Natalija. Biotehnološka hotelska soba Gost vtakne magnetno kartico v režo in vrata hotelske sobe se tiho odpro. Medtem ko v temi išče stikalo, se radio samodejno prižge, tapete sc nenadoma obarvajo oranžno in po prostoru se začne širiti vonj po senu. Zadostuje, da gre mimo tv-za$lona in že se na njem pokaže njegov najljubši film. To Je projekt biotehnološke in biomorf-ne hotelske sobe, ki ga ustvarjajo japonski in nemški znanstveniki. Izziv so sprejeli tudi arhitekti, ki načrtujejo supcrmotferne hotelske sobe, v katerih se bo gost počutil prijetno, in varno. Odvisno od razpoloženja bo lahko spreminjal barvo sten in vonjave v sobi. Vzmetnica se bo sproti prilagajala obliki in položaju telesa, rjuhe se ne bodo mečkale in se bodo celo samodejno prale - to bodo delale bakterije, ki jih bodo načrtno vikali v platno. Taki in še bolj neverjetni čudeži naj bi nas pričakali v hotelih že čet trideset let. SOS« tnlelOR za taneke to otroke, Žrtve rtasi^ Otti 441993a«97 82 Buča rekorderka Karen Waterman iz stja Buffala se ponaša z težMl' utaO" naj večjo bučo v ZDA -333 kilogramov. Rekord s® no in slavnostno razglasili n.' (ek- zvcze pnP'^ movanju svetovne valcev buč v mestu Collius zni državi New Vork. ■ Naša galaksija je prava požeruhinja. Pred lijardami let naj bi pogoltnila ozvezdje, ki Je nastalo ob robu. Tri vesoljske ekipe iz Strasbourga, Besancona in Pradeša so namreč zaznale zvezde, združene v velikanski ■A vi'* ,:tI1 Itn* h r .IIUVJU OU JICUIUVI, r , ki nima nobenih skupnih značilnosti z našim svetom m ; nesljivo pripada tuji galaksiji. Slednjo naj bi že zdavnaj P ' njena močnejša tekmica. L I I I Mt. v ! \ L Č/eCKi f** S ^gsjnik, 2. novembra 1995 17 za vsakogar nekaj Moški svetlega barvnega tipa V to skupino sodijo večinoma ®''ellohsi moški z modrimi ali ze-snimi očmi. Njihova polt je ra- - '--im, njAlJMVO prVlLJC la-'o rožnata, lahko tudi pegasta. Tj . , iajj|\.v luUJ pCgnMd, J’ '^biri močnejših in temnejših j 1 ---v JJl LCIIHJCjailJ ^TVnih tonov morajo biti zelo Providni. Skladnost lahko doz oblekami srednjih barv-10 tonov in s srajcami pastelnih 3rv. Garderoba je barvno zelo ^miniva, polna različnih od- Temni tip i’orvni tipi imajo črne '""O finve lase, ki pa lahko odi malo sivijo. Njihove oči vp fi^ve ali temno lešniko-vid dober bo njegov J v kombinaciji temnih oblek ''rilo srajco in kravato v pri-oamih osnovnih barvah, Tilk za temen barvni tip yj.' čista bela, ledeno mo-^deno roza ali svetlo mare- 'ična. tenkov, vendar sveža in subtilna. Vodnik za svetel barvni tip Srajce: idealne so pastelne barve, tako enobarvne kot vzorčaste: mehka bela, pastelno roza ali marelična, pastelno modra, pastelna modro zelena, svetlo vijolčasta, svetlo rumena. Obleke: enobarvne ali v kombinaciji z drugimi odtenki, za eleganten videz, ki ne bo premočan in preveč kontrasten: srednje siva, sivo modra, kositrna barva, barva peska. Suknjiči in hlače: barva kamelje dlake ali peščena, srednje modra, srednje siva, pudrasto modra, barva džinsa. Kravate, srajce in puloverji: modra, srednje modra, modro vijolčasta, barva korale, topla rožnata, pudrasto roza, temno roza, rdeča kot lubenica, modro zelena, turkizna, vsi vodni odtenki. 1 1- I I I I 1 < ■l Ko je hladno, se tudi pod plašči, parkami I in jopiči oblačimo to-i pteje. V volnene kom- i ’ plete, ki se lepo prlla- g a ja jo telesu in nas prijetno grejejo. Volnena moda postaja iz leta v leto bolj praktična in udobna. K sreči - le zakaj bi se potili v dolgih rokavih in risokib ovratnikih, ko pa Je mogoče iz tega materiala ustvarili tako čedne komplete. Za zimsko razpoloženje si nadenemo krzneno čepico in dolge satenaste rokavice, ščepec elegance pa se skriva v svileni srajčni bluzi peščene barve in pasu enakega odtenka. Kuhajte z nami Kutinov žele in marmelada "•dj vzd enobarvna ali s temnejšim . '''oin, sivo rjava, temno moš v ."»olivna, hlače: črna, mor- tiLi. '"Odra, peščena, mahago-in olivna, Aravate, šnortne sraice in nu- ča h' paradižnikovo rde’ žgane gline, rjasta bar-ahagonijeva, zelena, smara-^tlena, borovo zelena, oliv- (.-?^*''°'ejsko zelena, modra in ^watna Hj Spoznajmo strupene rastline in semena Z nekaterimi rastlinami se lahko pri nabiranju zastrupimo. Pozorni moramo biti zlasti pri nabiranju strupenih rastlin, posebno . so strupeni volčja češnja, podle-sek in naprstec, ki je zdravilo za srce; mnogi nabirajo njegove liste, vendar si je potem takoj potrebno oprati roke. Ob nabiranju ali trganju listov in pri čiščenju korenin ostane na rokah strupen sok, ki se posuši. Če jemo z neu- milimi rokami, pride strup v telo in lahko nam postane slabo, lahko se zastrupimo. Pri otrocih so najnevarnejše zastrupitve s plodovi tise, ricinu-sa, mahonije in nezrelega maka. Pomembno je, da otrokom pokažemo primerjavo med užitnimi in strupenimi plodovi. Fižol v stroku povzroča prebavne motnje, s kuhanjem pa se strupi razgradijo, Paradižnik je užitep sa- mo, ko je lepo rdeč. Zeleni plodovi, listi in cvetovi so strupeni. Glicinija je lepa ovijalka in trajnica, ki cveti, še preden požene liste. Strup je v semenih in lubju. Strupena je tudi tuja ali klek. Vestnik vsak četrtek! Kljub svoji izredni aromatičnosti in večvrstni uporabnosti so pri nas kutine premalo cenjene. Kutinov žele je izrednega okusa, barve in primerne gostote, Žele uporabljamo samo za namaze in nadeve ohlajenega peciva. Segrevanja ne prenese. Kako pripravimo žele? Kutine naj ne bodo preveč uležane, najbolje jih je uporabiti takoj, ko jih zrele poberemo. Tedaj vsebujejo največ pektina - snovi, ki naravno zgoščuje žele. Lepe plodove trdo obrišemo s suho krpo, da odstranimo z lupin belo oblogo. Nato jih zrežemo na srednje velike krhlje? peščiščem vred. Zalijemo jih s toliko vrele vode, da so komaj pokriti. Dobro oprano limono zrežemo na rezine in jo kuhamo skupaj s kutinami. Kuhamo toliko časa, da se plodovi zmehčajo, a ne razpadejo. V veliko cedilo razgrnemo čist bombažni prtič, nanj vlijemo kuhano sadje in počakamo, da se počasi odcedi in se čisti sok zbere v podstavljeni posodi. Kutin nikakor ne stiskamo, ker se sok skali. Ostati mora bister. Za vsak liter soka dodamo 80 dag sladkorja. Sok postavimo na štedilnik in ga pustimo vreti toliko časa, da povre za tretjino. Tedaj postopoma dodajamo sladkor in med vrenjem mešamo. Sladkor dodajamo približno 15 minut. Ko je ves raztopljen in tekočina popolnoma bistra, žele preskusimo tako, da na ohlajen porcelanast krožnik kanemo vročo kapljico, ki se mora takoj strditi. Če se ne strdi takoj, naj še nekaj časa vre. Predolgo kuhanje z že dodanim sladkorjem ni priporočljivo, ker žele izgubi lepo barvo in dobi trpek okus po praženem sladkorju. Še vroč žele nalijemo v brezhibno čiste, vroče steklenice tn ga takoj zapremo ali zavežemo, Kutine, ki so ostale na prtiču, pretlačimo, dodamo malo sladkorja in skuhamo marmelado. Po želji lahko dodamo par dušenih in pretlačenih kislih jabolk. Cilka Sukič T d,d. MARIBOR r^UDBA TEDHft PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 Prodaja sadik sadnega drevja *^kovostne sadike jablan, hrušk in ostalega SADNEGA DREVJA PO UGODNIH CENAH, Kartico zvestobe še s % popusta: Veselimo se vašega obiska! JJ^bouših sedem lIN - Bon Jovi I sedem ' ‘JURSKEM VALU: NSTSNMV I SOMEWHERE - Shanice ‘ SOMETIHiNG FOR THE PAIN - uu,. A Vou ARE NOT ALONE - Michael Jackson ' rock and role is DEAD - Lenny Kravitz , PAIRgrouND - Simph Red CROSSING THE RIVER - The Devlins ■ fantast - Mariah Carey ^»edlogf ^OMEWHERE - Wct Wet Wct ^‘lBoplane - Red Hot Chili Peppers JJsStLl^^ITB-Blur ' riCA SLOVENSKE ZABAVNE GI.ASBE; 7 VEUČASTNIH j' ^■'LBEZEN je - Faraoni J ^KO Ml ZADiSlS - Andrej Šifrer plima - Anika Horvat J- Tl Sl TU "• LP.Kfnu A ' 'I Sl TU - Kingston ’■ lenoba - Don Menlony Band MIJOJa mladost - Monika in Alenka Heričko kimona - The Drinkers ^»EDLOGI; . O SEM JAZ - Buldožer < ^OSE noge - Agropop ■ OrffTuaiia Narodnozabavne glasbe: s kršCakon, cekron ^^iHAHELOF Le Odmevaj pesem - SlovenskogoriŠki kvintet . ČEBELAR - Ans. Lojzeta Slaka NE JOČI - Ans. Franca Miheliča i LOJTRO brž - Mesečniki ■ '■ JVO ČLOVEK SE NA SVET RODI - Ans. Mira Klinca ; vse odpusti - Ans. Roberta Zupana SPOMINOV - Ans. Jožeta Ekarta {^EpLOGL lire OBRISE SOLZE - Ans. Francija Zemeta Mar PRAVO PUNCO - Štirje Kovači amine rože - Ans. Franca Potočarja ^**P**°« ptkšiiile do četrtka, 9, novembra 199S, na naslov: Murski arhitekta Novaka 13, 6900« Murska Sobota, za glasbene lestvice. '^'Jpon št 44 2a skladbo: ^'•iTača _ I ."'^‘^nozabav. I ’’»ein na Priimek ter naslov: Jabolko za vsak dan Jabolko vrača ravnovesje, bogati organizem z vitamini, deluje pomirjevalno, diuretično in zdravi drisko. Najbogatejša z učinkovinami je lupina, zdravilni so tudi cvetovi in listi, skuhane v čaj jih priporočajo proti glavobolu, zlatenici, prebavnim težavam in proti zaprtju. Nadvse priporočljiva pa je vsaj enkrat na leto jabolčna kura. Zanjo potrebujemo zdrava jabolka. Nastrgamo jih 2 lupino vred, odstranimo le peclje, pečke in muho. Dva dni jemo samo jabolka, in to 1,5 kg, in pijemo le navadno vodo. Tretji in četrti dan še vedno pojemo slab kilogram jabolk, le da jih uživamo ob običajni hrani. Po tej kuri se prebavila, jetra, ledvice in krvni obtok dobro okrepjo in počutimo se kot prerojeni. Učinek Jabolčne kure je tudi, da vzbudi odpor proti kajenju. Za duševno utrujene ljudi je neolupljeno jabolko z dodatkom medu najboljše zdravilo. Pitje jabolčnega soka je poleg vode najboljša pijača. Jabolčni kis je mnogostransko zdravilo za pitje, vtiranje v kožo in obkladke, Z njim si lajšamo bolečine ob napadih protina, deluje pa proti hemeroidom in revmatičnim bolečinam. Pas - pomemben dodatek Detajli so ena izmed številnih modnih novosti pri oblačenju žensk. Pas gotovo sodi med detajle in letos je pomemben del vsake garderobe. Vračajo se široki pasovi, ki niso več zgolj usnjeni, ampak tudi iz močnega blaga, še največkrat pa so lakasti. Pas se nosi čez obleko in tudi h kostimu, ki to sezono dobesedno kraljuje. Tudi čez nekoliko debelejši kostim, denimo iz supermodernega tvida, si ga lahko nadenete. če ste seveda dovolj tanki v pasu. Pravi dami je všeč če ima še kaj ( RS :SAii' na glavi, ne samo v njej. Pen- ; tljo^ čepico, baretko, sijajen klobuk ... Moda dovoljuje marsikaj: za večere, na primer, fantazijske stvaritve iz tila in sifona, v laseh mrežice za kodre in ploščate nizke klobučke, za dnevna potepartja krznene čepi- -ce, baskovske kapice v slogu šo- | lark, na oči segajoče polstene | klobuke s Širokimi krajci. I Jajca z manj holesterola Jajca so okusna in še posebej teknejo za zajtrk, ampak kaj, ko se jih bojimo zaradi holesterola in z njim povezanih težav. Vsaj nemški ljubitelji tega živila pa bodo odslej ob njem tudi uživali brez strahu, kajti prehrambeni strokovnjaki v tej državi so se načrtno lotili vzreje kokoši na prostem in poskrbeli za pičo, zaradi katere so na ta način dobljena jajca veliko bolj zdrava. Zaradi krmilne mešanice žita in zdravilnih zelišč imajo jajca teh kokoši 12 odstotkov manj holesterola, vsebujejo pa 5 odstotkov več nenasičenih maščobnih kislin. Jajca so na nemškem trgu že na prodaj, označena pa so z nalepko o nevtralnem holesterinu. Fižol je kot zdravilna rastlina je omenjen zaradi iuščm, ki znižujejo sladkor v krvi in seču.Težko bi našli rastlino, ki bolj pomaga sladkornim bolnikom. Ob dnevnih obrokih zelenih fozolovih strokov se sladkor zniža kar za 30 odstotkov. Tudi vloženi fižol ne izgubi svojih zdravilnih lastnosti. Caj iz fozolovih strokov uspešno zdravi revmo, protin in išias. Sladkorni bolniki naj uživajo čim več kuhanih zelenih luščin. Za zdravje se splača izkoristiti fižolovo sezono. Sladkorni bolniki naj k čajem iz luščin dodajo še regrat in rman. Za odpravo ledvičnih kamnov in peska priporočajo pitje dveh skodelic čaja dnevno. Čaj tudi raztaplja sečno kislino. SESTAVIL MARKO napast TOČAJKA V BARU. TOONCAPO RAZSTAVI AMERIŠKI jAZZOvsta GLASBENIK COLEMAN oeuJ IGHAlfC BALOH AVSTRIJA UKOtU PIRNAT UMETNOST-M ZGODO Wl SUMI OmŠAVA ZA STRAN SEDEŽ ZA m BESEDA ENAKO ZVOČNICA UTURGIČNI VZKLIK VESELIA LOS ANGELES AVSIRUSKI KNJEEVNIK IHUGOVON, 1t7A-'‘^,r 6000 naročnikov, brali samo v Prekmurju, drugje, V Ameriki je bito)'’’ izseljenci kar 400 naročnil«*^ r dete današnje Slovenije so J 75 izvodov, v Porabje pa •* 200. pif^ (Nadaljevanje ^nik, 2. novembra 1995 19 c J Zgodilo seje... Ugasnilo mlado življenje ysoboto, 28. oktobra, ob 3.30 *Jt zunaj Gerlinec zgodita pro-nesreča, ki je pretresla do-del Goričkega, saj je ugasni-življenje komaj 18-letne Silvije iz Kuzme, Bllajesopotni-y osebnem avtu Fiat Uno, ki ga Vozil 24-lctni Janez Pergar iz P“Diajincev. v vozilu pa šobili še ■^sopotniki, vsi pa so se vrača-^bave v diskoteki v Geriin- I l ^^«rgar naj bi vozil prehitro, J. ** zapeljal na desno stran ceste In nato na travnik, sede ' * drevo, Silvija, ki je Jprednjem sedežu, je poškodbe, da je “»Udi Billi Umrla, na kraju nesereče I Hudo tot 'b ' poškodovani pa so so-sertU' ’ sedeli na zadnjem . rs, Aleksandra Š, stara 19 . ’ ** Mubljane, Milan K„ star 2L Is*, let o “"“ne. Milan K., star z 1 iJ p® Sonja K., stara 18 let, oba tj. *ur Milan Š., star 46, iz krivil '^^Inišnico. Domnevni laži? Pergar pa je utrpel le poškodbo. Odklonil je obi-S(i'®P’‘®^kus z alkotestom, zato 1^,'^tediH odvzem in analizo 2*^11 nesreča *^^^rancih ’ L l*oncu tedna pa je smrt žal -■* Udi v dolnjem delu Prek- 'fosila 9. V nedeljo. 29. oktobra, ob * se je zgodila tragedija na magistralni cesti med Odranci in Beltinci. Policisti domnevajo, da je do nesreče prišlo, ker je 43-let-na Marija Ščančar iz Murske Sobote s peugeotom 306 prehitevala neki avto, in sicer v trenutku, ko se je nasproti peljal z renaultom cliom 34-letni Štefan Horvat iz Odranec. V silovitem trčenju se je Horvat tako hudo poškodoval, da je umri, hudo poškodovana pa je tudi avtomobilistka, ki jo zdaj zdravijo v soboški bolnišnici. Tudi ta nesreča je ljudi močno pretresla, še zlasti zato, ker je v njem umrl znan prebivalec Odranec in ker seje zgodila nedaleč od njegovega doma. V Rakičanu sreča v nesreči Na magistrali cesti med Beltinci in Mursko Soboto (v Rakičanu) se je v petek zgodila prometna nesreča, v kateri pa je tudi nekaj sreče, saj ni hujših telesnih poškodb, ampak predvsem materialna škoda. Romunski voznik G. V. je na začetku naselja (z beltinske smeri) iz neznaega vzroka nenadoma zavil na levo stran, zato je s Čelom, nato pa še z bočno stranjo vozila trčil v tovornjak, ki ga je nasproti vozil slovaški državljan Z. P. V silovitem trčenju sta s prikolice romunskega tovornjaka padla železna konstrukcija in dolg železen drog, slovaški tovornjafc-pa je trideset metrov naprej odbilo v desni ob- ^'^aptacija ali začasna rešitev... • • kronika cestni jarek, kjer se je prevrnil na bok. Gmotna škoda je velika. Tudi zato, ker se je poškodovalo blago (Romun je prevažal bombaž, Slovak pa hladilnike). Srečno sta jo odnesla avtomobilista A. Š. iz Murske Sobote in S. V. iz Kopra, ki sta se znašla vkleščena med tovornjakoma. Le malo je manjkalo, pa bi napju padla železna konstrukcija in drog. Ni bilo v motelu Čarda Prejšnjič smo poročali o kršitvi javnega reda in miru v motelu Čarda v Martjancih. Informacijo popravljamo; storilec se ni spozabil v lokalu, ampak pred njim. Tam je namreč napadel policiste, ki so obravnavali prometno nesrečo, in ker se ni pomiril, so ga odpeljali v treznilnlco. Kam je izginila mazda? v noči s petka na soboto je nekdo vlomil v garažo Vincenca Š. v Črncih v Apaški dolini, iz katere je ukradel osebni avto Mazda 323 F, l,6i, kovinske višnjevo rdeče barve, registrska Številka MS E4 145. Očitno je, da avtomobili višjega cenovnega razreda niso več varni niti v zaprtih prostorih. Za storilcem poizvedujejo, dobrodošla pa bo seveda tudi pomoč naših bralcev. Zaneslo ga je na levo Po magistralni cesti skozi Lenart seje peljal z osebnim avtom 30-letni Bojan R, iz Lenarta. V križišču je vozilo zaneslo na levo, nakar je trčil v osebni avto, s ka- terim se je nasproti pripeljal 47-letni Bojan G. iz Žabnice. Ta se je tudi hudo poškodoval. Izliv kurilnega olja Zaradi dotrajanosti dovodnih cevi je 19. oktobra prišlo do izlitja kurilnega olja v požarna vodnjaka na območju tovarne močnih krmil v Črncih. Dogodka seveda niso prijavili, pač pa so policisti zanj zvedeli pozneje - 24. oktobra. Potem je na kraj dogodka prišel še inšpektor za varstvo okolja in vzel vzorce zemlje. Po dosedanjih ugotovitvah izlito olje ne ogro^ podtalnice in vodnega zajetja v Segovcih. Vdor v stanovanjsko hišo Rogašovski policisti so 26. oktobra obravnavali vdor v stanovanjsko hišo v Večeslavcih. Neznanec je prišel vanjo s silo in v času, ko lastnikov ni bilo doma. Iskal je denar, a ker ga ni našei, je vzel več glasbenih kaset, vrednih 18.000 tolarjev. Sta pobegli dekleti v Innsbrucku? Poročali smo že o treh najstnicah iz Gornje Radgone, ki so v pubertetniškem obdobju odšle z doma. Pisali smo tudi, da je eno premagalo domotožje, nakar je poklicala zaskrbljene starše, ki so brž šli ponjo v Gradec. Kaj pa . Nina Š. in Barbara Š.? Do začetka tega tedna se še nista vrnili domov, pač pa se šušlja, da sta v Innsbrucku, torej v avstrijski zvezni deželi Tirolski, Za dekletoma so razpisali mednarodno poiz- vedo vanj e. S. S. prostorov, kjer so Mioamateiji Pia 'hLkv so 2;ičeli prenavljati prostore stavbe v središču Psrtu, Stavba je namreč že precej dotrajana in je pre-rošenje, V tej zgradbi sredi parka pa so danes prosto-Pa Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, tukaj tudi modelarski material. In to dejanje je gzbudilo 8^ ‘Hi stanovalcev okoliških hiš in naravovarstvenikov, kajti iIb bi le-ti tam ostali ali bi se v njih uresničevali kakšni interesi. Hil: PPdp*'orised- jo pojasnil, da *^jo ielr *”^o**ovljajo, ampak UatDr-?."’ streho naj bi n,:. tekla voda, stropi so začeli odpadati, zido- Sinmo začasno us- On'? načeli odpadati, ^Čeli^ slabi, da p" rušiti. uničeni dve ^®‘aji.Tako so že lan-zahtevo, naj se ^itj do popravi in ure-nuj bi se radio-store Kj preselili v nove pro-^l^stere P® spet moti ''unic' salonitne plošče, ki so se Primerne za okolje in J ..V t ■ 1 ‘ f - nike pa tudi telefonske zveze. O tem, kam jih bodo preselili, je potrebno razpravljati v mestnem svetu. ‘Primerne rešitve pa še nimajo. Ker radioamaterji in neokusna stavba v park ne spadajo, jih je najlaže vreči na cesto, stavbo pa zravnati z zemljo. Vendar se pri tem postavljajo številna druga vprašanja, ^ri čemer je potrebno poudariti, da bi prostore, kamor zahajajo mladi, uničili in jim jih odvzeli, V zameno za to pa ne bi dobili nič. In da ne bomo pri tem ponovno omenjali problematike prostorov za mlade, ki je že preveč zlajnana, tisti, ki bi se za to morali zavzeti, pa tako ali tako ne storijo čisto nič. Še manj kot nič. ANR podobno. Farkaš je zagotovil, da gre samo za začasno rešitev, zato bi bilo stavbo nesmiselno prekrivati. Zavedajo se, da stavba in dejavnosti v njej ne spadajo v središče parka. Potrebno pa je seveda najti ustrezno lokacijo, kar pa ni tako enostavno, kajti te radijske postaje motijo radijske in televizijske sprejem- SOS« tututon za ženske tri otroke, žrtve nasilja 061441993 aS 9782, od 16, do 23. Ul®. ■l ki Flisai', član Ribiške družine Murska Sobota, je le-'h-kilogramskih krapov, te dni pa seje na trnek uje! kar težak riuskar«, dolg 98 centimetrov. Srečni ribič m > kje je ujel krapa, kajti brž nato, ko se je z njim loto-*31) staJ^f nazaj v vodo, To naj bi storil zato, ker naj bi bil Niko kot ribič, - Fotografija: B, Hegeduš Koliko za požarno takso? Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki spada pod ministrstvo za obrambo, je prek svojega odbora za razpolagalne s sredstvi požarnega sklada razporedila denar za požarne takse. Najnovejše poročilo, ki zajema obdobje dveh mesecev, in sicer julij in avgust letos, kaže, da so precej denarja dobile tudi pomurske občine. Na prvem mestu je Občina Ljutomer, ki ji je pripadalo nekaj več kot 343,4 tisoč tolarjev. Sledi ji Mestna občina Murska Sobota z dobrih 241 tisoč tolarjev. Občina Lendava je prejela nekaj čez 227,1 tisoč tolarjev. Občina Gorrua Radgona pa nekaj nad 203 tisoč SIT, Visoko so tudi občine Moravske Toplice (dobrih 179,7 tisoč), Puconci (dobrih 161,1 tisoč), Cankova-Tišina (137,4 tisoč) in Beltinci 118,96 tisoč tolarjev. Nadaljnja razdelitev sredstev požarne takse kaže, da je Občina Črenšovci v omenjenem obdobju prejela dobrih 97,1 tisoč SIT, Občina Kuzma skoraj 95 tisoč tolarjev, Občina Gornji Petrovci nekaj čez 82,3 tisoč. Občina Radenci dobrih 79,5 tisoč. Občina Rogaš ovci nekaj manj kot 77 tisoč. Občina Hodoš - Šalovci blizu 68 tisoč. Občina Sveti Jurij skoraj 66 tisoč in Občina Turnišče dobrih 51,7 tisoč tolarjev. Na zadnjih mestih sta seveda najmanjši občini Odranci (21,1 tisoč) in Kobilje (nad 14,1 tisoč tolarjev), M. JERŠE Tešanovci s turističnim društvom korak naprej v Tešanovcih, pravi panonski vasi, ki se razprostira ob cesti Murska Sobota-Lendava, se želijo razvijati tudi v povezavi s turizmom. Da ne bi izostali v konceptu turističnega razvoja moravske občine, so se odločili ustanoviti turistično društvo, To naj bi že v letošnjem letu naredilo prve konkretne korake, in sicer nameravajo zasaditi drevored skozi vas, da bi polepšali kraj. S tem želijo, da bi se turisti ustavljali v prihodnje tudi v njihovem kraju. Z ustanovitvijo turističnega društva se odpirajo tudi možnosti za hitrejši razvoj krajevne skupnosti. Vanjo sodita lepa dolina med Suhim Vrhom in Vučjo gomilo, Jelovškov breg, kjer so znana vinorodna območja, tod pa teče tudi potok Lipnica, Skavti in skavtinje ob Muri Že četrto leto se skupinica mladih v deželi ob Muri navdušuje za de-lovarje v skavtski organizaciji. Hodijo na izlete, udeležujejo se raznih raziskovapj narave In drugih zanimivosti: sodelujejo v akcijah čiščenja okolja, nošenja luči miru, bili so na taborjenju ob Blaguškem jezeru, izdajajo pa tudi svoje literarno glasilo Štrkovo čitalo (v prekmurščini!). Mladi skavti in skavtinje so zaenkrat organizirani v klanu Markovskih Štrkov z ribicami in so iz različnih krajev na levem bregu Mure. Pred kratkim so začeli z delom v dveh novih skupinah, v Murski Soboti in Črenšovcih, zatorej so že zaprosili Zvezo slovenskih katoliških skavtinj in skavtov za ustanovitev samostojnega skavtskega stega. Tako bi vse povezali v enotno organizacijo v Prekmurju. Sedaj se povezujejo s skavtsko organizacijo mariborske regije. Pred kratkim so dobili prostor v stari osnovni šoli v Beltincih, ki so si ga s prostovoljnim delom tudi primemo uredili. Seveda pa računajo še na pomoč pokroviteljev, ker jim v sobici še marsikaj manjka. Tako imajo sedaj vsaj svoje pribežališče, kjer načrtujejo aktivnosti: v prekmurske župnije bodo ob adventu prinesli LUČ MIRU, izdelovali bodo novoletne čestitke in adventne venčke, pripravljali bodo slovesno otvoritev simbol tega območja, Lipnico, ki teče na meji med Tešanovci in Miajtinci, vidijo kot naravno povezavo med Moravskimi Toplicami in novim kompleksom v Ivancih, Na ta način bi tudi lažje uresničili koncept, po katerem bi Občino Moravske Toplice povezali poprek in počez s turističnimi potmi. Hkrati pa bi se s tem tudi ognili prometnejšim cestam in oviram, ki turiste najbolj motijo. M. JERŠE STIGMA droge, AIDS 061 97 89 od ponedeljka do petka od 10.30 do 1'4.30 in 1x115.00 do 20,00. skavtske sobe, v domu duhovnosti v Karičeve ih opravljajo dežurstva vsako prvo nedeljo v mesecu, vsaj štirikrat letno želijo izdati svoje glasilo Štrkovo črtalo, s svojimi člani (izvidniki in vodnicami, roverji in popotnicami) pa bodo jeseni 1996 organizirali srečanje vseh skavtov in skavtinj mariborske regije. Medse vabijo mlade od 12. leta, še bolj pa starejše od 17. leta, ki bodo prevzeli vodenje mlajših. Najde se jih vsako soboto od 17, ure v Beltincih pred župnijsko cerkvijo. Filip Matko L 20 vestnik, 2, novembra Šport Prva državna nogometna liga Mura: Publikum 1: 0 (0 : 0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 2000. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelec: 1 : 0 Rous (60), Mura: Černjavič, Baranja, Kokol, Kardoš, Poljšak, Alihodžič, Brezič, Gajser (Stampfer), Rous, Bakula (Kmetec), Hiebalin. Rudar (V) : Beltinci 1:1 (1:1) Velenje - Igrišče Rudarja, geldalcev 1500. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelca: 1 :0 Ekmečič (12 - 11 m), 1 : 1 Nejman (21). Beltinci: Zver, Godina, Jeraj, Sirk, Ilič, Šarkezi, Šabjan, Nejman (Črnko), Baranja, Osterc (Džafič), Skaper. Druga državna nogometna liga Nafta : Šmartno 3 : 0 (1: 0) Lendava - Igrišeč Nafte, gledalcev 600. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelci: I : 0 Dominko (42), 2 : 0 Prekazi (68), 3 : 0 Kelenc (90), Nafta: Starovasnik, Hozjan, Kelenc, Zver (Tompa), Kdveš, Drvarič, Hranilovič (Baša), Slavic, Prekazi, Tadič (Gabor), Dominko, Tretja državna nogometna liga Odranci: Bakovci 1: 2 (0 :1) Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 300. Sodnik; Novak (Maribor). Strelci: 0 : 1 Fras (6), 0 : 2 Fras (48), 1 ; 2 Lipič (56), Odranci: Marič, Kreslin, Ozvatič (Meničanin), Horvat, Cener, Hozjan, Stanislav Kavaš, Vegič, Lipič, Kerčmar, Sebastjan Kavaš. Bakovci: Šiftar, Cener, Erniša, Papič, Jančar, Buzeti, Bencak, Zrim, Fras, Cipot (Gabor), Vogrinčič (Kerčmar). Turnišče : Steklar 1:1 (0 : 0) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 100, Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelca : 0 : 1 Pahole (73), 1 : 1 Toplak (85). Turnišče: Stamenkovič, Tem ar, Albert Lackovič, Toplak, Muj driča, Pucko, Albin Lackovič, Vori, Pal (B. Lebar), Bedo, S. Lebar. Beltrans : Kovinar 0 :1 (0 :1) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 100. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelec: 0 : 1 Mate (43). Beltrans: Balažič, Puhar (Veberič), Ropoša, Hošpel, Puklavec, A. Osterc, Z. Osterc (Kosi, Makoter), B. Osterc, Stojko, Vozlič, Golob. (NŠ) ŠPOtšTm mROMDJM V športni napovedi št. 16, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci io Mura, je naš go$t Ludvik Lebar, dolgoletni nogometaš in nogometni delavec iz Lendave. Pro-gnoziral je takole; ___________________________________________ Pari I. SNL P k 1. BELTINCI; Izola 2. Primorje : MURA 3. Gorica: Maribor 4. Rudar (V): Korotan 5. Olimpija: Publikum 6. Črnuče: NAFTA 7. Želez. (MB): Želez. (LJ) 8. BELTRANS : BAKOVCI 9. Dravograd: ODRANCI 10. TURNIŠČE: Bistrica ŠPORTNA NAPOVED ŠT.16 L BELTINCI; Izola 2. Primorje: MURA 3. Gorica: Maribor 4. Rudar (V); Korotan 5. Olimpija: Publikum 6. Črnuče; NAFTA 7. Železničar (MB): Železničar (LJ) 8. BELTRANS : BAKOVCl 9. Dravograd: ODRANCI 10. TURNIŠČE: Bistrica Nap. 1 0 1 0 0 2 2 2 1 1 Napoved Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 10. novembra 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: Pri športni napovedi št. 14 zopet ni bilo sreče, saj je bilo na nogometnih igriščih več nepričakovanih izidov. Pravilna rešitev športne napovedi št. 14: Rudar (V) ; Beltinci 0, Mura ; Publikum 1, Nafta : Šmartno 1, Odranci: Bakovci 2, Turnišče : Steklar 0, Beltrans : Kovinar 2, Tromejnik ; Goričanka 0, Kema : Vesna 1, Čentiba : Mostje 1 in Panonija ; Kobilje 2. Rezultati - 14, kolo Mura : Publikum 1 : 0 Rudar (V): Beltinci 1 : 1 Olimpija : Maribor O : 1 Gorica : Izola 3 : 0 Primroje : Korotan 1 : 1 Gorica MURA 14 9 2 3 26 : 10 29 14 7 6 1 19 : 927 Rudar(V) 14 6 5 3 20, 13 23 Pu bilk um Korotan Primorje Olimpija Maribor 14 6 4 4 24: 1822 14 5 5 4 16: 15 20 14 5 4 5 19:18 19 14 5 2 7 33 : 20 17 14 4 5 5 16 :14 17 BELTINCI 14 2 6 6 8:19 12 Izola II. SNL 141112 5:50 4 Rezultati - 12. kolo Nafta : Šmartno 3 : 0 Črnuče : Napredek 2 : 0 Naklo : Železničar (LJ} 1 : 1 Rudar TD : Vevče 1 : 0 Železničar (MB): Radeče 2 : 0 Koper: Zagorje 3 : 1 Piran : Drava 4 : 0 Šentjur: Mengeš 3:1 . Želez, (U) 12 7 5 0 24 : 5 26 NAFTA Črnuče Piran Rudar (T) Šentjur 12 e 2 2 21 :526 12 7 2 3 29: 1723 12 6 3 3 18:821 12 6 3 3 14:721 12 6 2 4 16: 11 20 Napredek 12 5 4 3 15:12 19 Naklo 12 5 3 4 18:14 18 Želez. (MB) 12 5 2 5 16: 17 17' Koper. Drava Šmartno Mengeš Vevče Radeče Zagorje III. SNL NOGOMETNI KOMENTAFt ' Mura premagala Publikum, Beltinci nimajo sreče y prvi državni nogometni ligi Je bilo odigrano štirinajsto kolo. Oba pomurska ligaša sta bita uspešna. Mura Je doma premagala Publikum in se mu tako oddolžila za poraz v prvi četrtfinalni pokalni tekmi v Celju. Sobočani so bili boljši od Celjanov, saj so vso tekmo napadali in si tudi ustvarili številne priložnosti za gol, od katerih pa so žal izkoristili le eno. Najlepše priložnosti za gol sta imela Rous in Hiebalin, vendar sta bita premalo natančna, njune nakane pa je preprečevat odlični vratar Zupan, ki Je najzaslužnejši za minimalni poraz Publikuma. F moštvu Mure se je tokrat izkazal mladi reprezentant Brezič. Treba je povedati, da je Mura nastopila M - 4 K drugi državni nogometni ligi je bilo odigrano dvanajsto kolo. Lendavska Nafta Je gostila Srnah' no in po pričakovanju zmagala. Lendavčani se 0» ves čas boljši nasprotnik ter si ustvarili šievdf^ priložnosti za gol, od katerih so izkoristili ih-Tako Je Nafta po točkah dohitela vodečega Telet- ničarja iz Ljubljane. . V tretji državni nogometni ligi je bil v Odratic* prekmurski derbi med Odranci in Bakovci, Čanje so dobili Bakovčani in se tako povzpeli »o drugo mesto lestvice ter le za točko zaostajajo^ vodečim Pohorjem. Gostitelji pa so ostali brei 12 4 3 5 13: 12 15 12 4 3 5 16 : 21 15 12 4 2 6 18:21 14 12 2 4 6 11 : 19 10 12 2 2 8 10:18 8 12 2 2 8 9:34 8 12 1 2 9 6:33 5 Rezultati - 11. kolo Odranci: Bakovci 1 : 2 Beltrans : Kovinar 0 : 1 Turnišče : Steklar 1 : 1 Dravograd : Dravinja 0 : 0 Kungota ; Unior 0 : 1 Aluminij: Bistrica 3 : O Paloma : Pohorje 0 : 0 Pohorie 11 8 2 1 28:11 26 BAKOVCI 118 12 16 : 7 25 Dravinja 11 7 2 2 22:8 23 Dravograd 11 7 1 3 25 : 13 22 Unior Kovinar 11 6 1 4 11:13 19 11533 15:918 TURNIŠČE 11 3 4 4 16:16 13 Steklar Aluminij Odranci Kungota Paloma 11 3 4 4 11 : 15 13 11 3 3 5 13:15 12 11 4 0 7 16 :22 12 11 3 2 611:1711 11 2 3 6'10 : 22 9 BELTRANS 11 2 1 8 12 : 23 7 Bistrica 11 21 815:29 7 I. MNLMS Rezultati - 10. kolo Les : Rakičan 1 : 2 Serdica : Čarda 2 : 0 Upa : Apače 2 : 1 Sirs : Emal 0 : 2 Tromejnik : Goričanka 1 : 1 Kema : Vesna 3 : 0 Kema 10 7 3 0 23 : 5 24 Goričanka 10 6 3 1 22 : 9 21 Tromejnik 10 5 3 2 11:8 18 Serdica Les Rakičan Vesna Ema! Sira Apače Čarda Upa 10 5 2 3 20 : 15 17 10 5 2 3 18:13 17 10 5 2 3 16:12 17 10 3 5 2 13:10 14 10 3 2 5 15:15 11 10 3 2 5 9:18 11 10 2 0 8 13:27 6 10127 5:15 5 10 1 2 7 14:32 5 I. ONL Lendava Rezultati - 10. kolo Črenšovci: Serdica 6 : 1 Olimpija : Ned e lica 1 : 0 Renkovci: Dobrovnik 4 : 3 Opel Horser: Hotiza 2 : 3 Čentiba; Mostje 2 :1 Panonija : Kobilje 2 : 3 Črenšovci 10 9 1 0 37:8 28 Renkovci 10 7 1 2 34 : 1?22 OpelHorserlO 6 1 3 20:8 19 Kobilje Hotiza Panonija Nedelica 1053 219:1018 10 5 3 2 14 :10 18 10 4 3 3 13: 13 15 10334 7:1212 Dobrovnik 10 3 1 6 21 : 19 10 Mostje Čentiba Olimpija Bistrica 10 3 1 6 18 :27 10 10 3 0 7 16 : 19 9 1021 7 9:32 7 10 0 2 8 5:38 2 ii k ■ ■ 'J ii brez Cifra ■ in Breznika. H Z dobro ig- I ro so prese- ■ netili tudi I Beltinčani, I 'kiso v Fele-I nju igrali z I Rudarjem I neodločeno, n hkrati pa I zamudili lest po prilož- Sn nost za zm-. ” ago. Kaže, ničanina, ki Je so gostili Steklarja iz Rogaške Slatine in iztržili le točko, če- Danijel Brezič (Mura) - državni mladinski reprezentant je bil na nedeljski tekmi Mura : Publikum najbolj opazen nogometaš. da Beltinci v letošnjem prvenstvu zares nimajo sreče. Po^ tem ko sta Skaper in prav so bili večji del tekme boljši nasprotnik. Zal so napadalci zapravili nekaj lepih priložnosti za gol, naposled pa so reševali točko. Beltrans je go- 6i7 izključen. Nogometaši Tumiš(<^ Vojislav Simeunovič - novi trettef prvoligaša Beltinci Ostere zapravila idealne priložnosti za gol, JiNJg oškodoval tudi sodnik Randare, ki je najprej dosodil enajsimeirovko, s katero so gostitelji povedli, po izenačujočem zadetku pa Je strelec Nejman zaradi poškodbe moral zapustili igrišče, z igrišča pa Je moral zaradi dveh rumenih kartonov tudi Skaper. Tako bodo Beltinci v nedeljo na srečanju z Gorico nastopili precej oslabljeni, brez Skaperja, Nejmana in Iliča. stil nogometaše mariborskega Kovinarja ih ostal praznih rok. Veržejčani nadaljujejo 1 učinkovito igro. Čeprav so imeli v uvodnih mina kar nekaj lepih priložnosti za gol, je mreža J" borčanov ostala nedotaknjena. Prihodnjo v Odrancih zopet pomurski derbi. Srečali se moštvi Odranec in Beltransa iz Veržeja. Bako bodo gostili Steklarja, medtem ko Turnišče thot goste k vodečemu Pohorju v Ruše. Feri četrtfinale pokala NZS Publikum - Mura 2 : 0 V prvi tekmi četrtfinala pokala Nogometne zveze Slovenije je Publikum na Skalni kleti premagal soboško Muro. Celjani so že v prvi minuti prišli v vodstvo. ni otresli pritiska in si do odmora ustvarili dve tepi priložnosti, ki pa jih Kmetec in Hiebalin nista izkoristila. V drugem polčasu si je^ura prizadevala, da bi Po izvedenem kotu je Štancer dosegla zadetek, a ji to ni uspe- poslal žogo v kazenski prostor Mure, kjer seje najbolje znašel Rakovič in žogo z glavo porinil V mrežo. To je nekoliko zmedlo Sobočane, kar so gostitelji izkoristili in v štirinajsti minuti je Bauman po samostojriem prodoru s kakih dvajsetih metrov neubranljivo drugič zadel mrežo Černjaviča. Zatem so se Soboča- lo. Dvajset minut pred koncem pa je moral zaradi dveh rumenih kartonov z igrišča Cifer. Rezultat pa se ni spremenil. Upošteva- II. MNLMS Rezultati - 10. kolo Prosenjakovci : Dokležovje 6 : 2 Tešanovci: Šalovci 1 : 2 Hodoš : Rotunda 4 : 1 Cankova : Grad 2 ; 2 Križevci: Minicom 1 : 1 Smaki prosti Šalovci Križevci Hodoš Cankova Grad Tešanovci Minicom 9 7 2 0 19 : 5 23 9 5 3 1 20 : 12 18 9 5 2 2 22 : 13 17 9 4 4 1 22 : 13 16 9 43 216:1115 9 4 2 3 11 :11 14 9 4 1 4 24 : 20 13 Prosenjak. 10 3 1 6 22 : 20 10 S maki Rotunda 9 2 0 7 18 : 26 6 9 2 0 7 10 : 28 6 Dokležovje 9 1 0 8 11 : 36 3 TL ONL Lendava Rezultati - 10. kolo Polana : Graničar 3 : 0 Kapca : Nafta V. 2 : 5 Dolina : Žitkovci 1 : 4 Polana 10 9 0 1 48 : 10 27 Nafta veter, 10 8 1 1 32:13 26 Žitkovci Graničar Kapca Dolina 10 6 0 4 30: 24 18 10 3 0 7 22: 31 9 10 2 1 7 20 :34 7 ti je potebno, da je pila precej oslabljena, hi [Lrt- vn' kola, Gajserja in Brezič®’ slednji postavi; Černj^v' > ranja (Kardoš), US). CK« PoUšik. Breznik, Stntmpfer t " jjn, Kmetec. Bakula in teK* Celjani imajo pred po^^ h ji-mo, ki bo 22. novembra ski Soboti, lepo p’ bodo morali Sobočani truditi, Če bodo hotel' P polfinale. Kmetec, Bakula in Nogometaši Nafte iz Lendave, ki uspešno drugi državni ligi. Stojijo od leve: Sakač (predsednik), j. Magdič, D. Novak, Ulen, Prekazi, Berendijaš, Koveš, snik in Dominko; sedijo: Oliveira, Hranilovič, Hozjan, Vugrinec (trener), Tadič, Slavic, Drvarič, Banotai in Preradovič (pom. trenerja); čepijo: Gabor, Žižek, T. Novak, Bedo in Utroša. Fotografija: Franc bV M 4 I .inf I Rokoborba Vrbančič zmagal na Krku Na Krku je bilo mednarodno člansko tekmovanje v rokoborbi za trofejo Jadrana. Med 70 rokoborci iz 7 držav so sodelovali tudi Sobočani in dosegli lep uspeh. Najbolje sc je odrezal Jože Vrbančič, ki je finalu je premagal , Vukeliča. karje v='‘ (ji J Rade Bačič je v pte 68 kg zasedel peto m magal je tekmovale ke in Ukrajine ter movalcema iz Ukrajine, poznejšim ug s cem, V kategoriji d jji N trii' 10 1 0 9 12:52 3 zmagal v kategoriji do-57 kg, V sodelovala Slavko ran Vukan. Zeeje f drugem, Vukan kolu. Ekipa Sloveniji J šesto mesto. (RBJ t 1 i ! t t K I ličnik, 2, novembra 1 995 _27 ^•ttentar Vse lovorike ljutomerskim kasačem Šport I I je letošnja kasaška kije bila zelo pestra in Je prinesla triumf LJutome-že enajstič poteka točko-ti^. dirk, najboljši Ihiu Sloveniji Je bilo dirkalnih dni, od tega 8 ^'jHaduciji konjeniškega klu- soT*"** ^t*8oni), Ljutomerčani načrtovali 9 dirkalnih ni j® zaradi bolez-To je v prion.; Pmjšnjim letom, ko so 7’^‘ElraJi le '^snja Ida r- ZjiiiV------------T ...... 'Mi d' pomembno pa je 'I j® '®tos kasaške dirke ljudi s dirkalnih dni, pa £e manj, velik na- Iflti I ■ prejšnje Ili '‘'4saČi so dosegi uspehe, »lest po' prvih '•j'”’*lovorike. '"alta m ““Slov državnega pr-™ed dveietniki (Darinka '"tarko Slavič starejši) ter '“"•ml tenis --------------------- ili ‘itj tekmovanje v J*'. Sodelovala je tudi ,-Mukl' -’^**tnskc Jožica Šiftar I. i J “tite in v skupni uvr-ženskami - -h 'flo > v v na Dunaju. P°^''4ru hb Mad-hi'*’**' ° odprto tekmovanie tekmovalci in 10 zasedla izvr- "'estosčasom 3:14,28. včani in dosegli nekaj dobrih uvrstitev, Najuspešnejši je bil Patrik Vida, kije v kat. nad 58 kg zasedel prvo mesto. Danijel Perme pa je bil v kat. do 32 kg drugi. Pri dekletih je Milena Mesarič v kat. do 46 kg zasedla drugo mesto. (JK) Košarka - V tretjem kolu prvenstva v SKL za kadetinje je ekipa Pomurja iz Murske Sobote premagala Domžale 2 71 : 61. Najboljše strelke: Horvatova 16, Glišičeva 13 in Orijeva 12.V trinajstem kolu prvenstva v SKL za starejše deklice je Pomurje premagalo Slovan z 41 : 39, Najboljše strelke: Svetinova 19, Jocičeva 9 in Feferjeva 7. S to zmago si je ekipa Pomurja zagotovila sodelovanje v polfinalu državnega prvenstva. (ZT) Karate - V Angliji je bilo odprto svetovno prvenstvo v SHOTO KAN karateju. Med 400 karateisti iz 35 držav je sodelovala tudi Tamara Ribarska, doma iz Skopja, sicer članica KK Mura ken kluba iz Murske Sobote, Med počitnicami vselej trenira v Murski Soboti pri trenerju Rolandu Horvatu. V kategoriji starejših deklic je na svetovnem prvenstvu zasedla prvo mesto. Prvo mesto je letos osvojila tudi na mednarodnem tekmovanju v Ingota stadtu, Na državnem prvenstvu Slovenije pa je bila peta. (KV) Kegljanje - V drugem kotu tekmovanja mariborske me d regijske ženske kegljaške lige je Impol iz Slovenske Bistrice premagal Nafto iz Lendave s5: 3(2155: 2120). Za Nafto so zmagale: Marica Varga, 411, Novakova, 386, in Ščapo-va, 351 podrtih kegljev. Tekmovale pa so še: Utroševa, 330, Anica Varga, 313. Žalikova, 168, in Kavčičeva, 161 podrtih kegljev. (M. Žalik) Nogomet - Območna trenerska nogometna organizacija Murska Sobota organizira v ponedeljek, 13. novembra 1995, ob 18. uri v prostorih doma Partizan v Murski Soboti Športno tedensko tribuno. Na njej bodo analizirali končano nogometno sezono, hkrati pa se dogovorili o delu nogometne trenerske organizacije. Kegljanje - V petem kolu državnega kegljaškega prvenstva za ženske se je zopet izkazala Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki tekmuje za celjski Miroteks. Podrla je 488 kegljev, kar je le za 2 keglja manj od njenega rekorda. (FB) Namizni tenis - V Križah je bil odprti namiznoteniški turnir za ml. dečke. Med 75 tekmovalci iz Car, kol pa Je Sodelovali tudi Lenda- Si j ^1^11 - ibLv.liga “‘•“•da '4* gostovali v Žilini 11^'' &11J° srečanji iz-s 3 - premagala Pomu- pa S 3 :0. v Sobočani Buda-pa Szeged k - tekmovanja v 1 mterligi so odboj- Hokej na travi ” Uspešen nastop hokejistk Tr^va Pri hokejskem klubu Triglav iz Predanovec so letos ustanovili tudi žensko ekipo. Ta seje pod strokovnim vodstvom Štefana Škerlaka udeležila d vod veni h priprav pri Sv. Ivanu Zclini na Hrvaškem. Hokejistke Triglava so odigrale tudi prvo mednarodno tekmo z Zelino, ki seje končala neodločeno s 3 : 3. Strelki za Triglav sta bili: Marjeta Tivadar 2 in Tamara Škerlak. Tekmo si je ogledalo nad 500 ljubiteljev hokeja. Hokejistke Zeline so med pripravami omogočile brezplačno bivanje gostjam iz Predanovec, za kar se Jim te nameravajo kmalu oddolžiti. Šah ' ŠD Rokada drugo V Mariboru so bila odigrana preostala tri kola v prvi slovenski šahovski ligi. Šahisti Rokade iz Lendave so trikrat zmagali. Ro-kada: Lipa 8: 3. Zmagali so: Šifrer, Piesec, Gerenčer, Neratova, Dimčeva. Hrelja in Štumbergerjeva. Remizirala pa sta: Šnajder in Ivanec. Rokada : Kontrast 6 ; n klubov so sodelovali tudi pomurski tekmovalci. Najboljši med njimi je bil Jure Zavec (MT Sobota), kije zasedel tretje mesto, kar je njegov največji uspeh. Gorčan se je uvrstil med šestnajsterico, Ocepek (Radgona) pa med Štlriin-dvajseterico. Šbul in Trplan sta bila v predtekmovalnih skupinah četrta. (MU) Mali nogomet - Na mednarodnem turnirju veteranov v malem nogometu v Zalaegerszegu na Madžarskem Je sodelovalo 10 moštev. Med njimi so tekmovali tudi nogometaši Nafte iz Lendave in zasedli tretje mesto. (FB) Judo - V tekmovanju druge slovenske judo lige je Lendava premagala Maribor s 14 : 0 in Kranj s 4 : 3, tekma med Lendavo in Bežigradom pa seje končala s 3 : 3. (JK) Košarka - Košarkarski klub Pomurje iz Murske Sobote bo organiziral košarkarsko šolo za deklice, rojene leta 1983 in mlajše. Vpis bo v ponede(jek, 6., in v torek, 7, novembra 1995, v pisarni Košarkarskega kluba Pomurje, Murska Sobota, Mladinska 3, med 16, in 18. uro ali po telefonu 22 598. (ZT) Šah “ V četrtem kolu tekmovanja v drugi slovenski šahovski ligi je ekipa Lendave igrala z Bel-transom iz Gornje Radgone neodločeno 3:3. Za Lendavo sta zmagala Gaber in Žilavec, remizirala, pa Vučko in Toplak. V petem kolu pa je Lendava premagala Zagorje s 4 : 2. Zmage so dosegli: Gaber, Žilavec, Vučko in Lazar. (FB) 5. Zmagali so: Šifrer, Neratova in Dtmčeva, remizirali pa so: Šnaj-der, Plescc, Gerenčer, Režonja. Ivan ec in Štumbergerjeva. Roka-da : Slovenec 8 : 3. Zmagali so: Šifrer, Ivance, Neratova, Dimče-va, Hrelja in Štumbergerjeva, remizirali pa: Šnajder, Gerenčer, Režonja in Lovenjak. Šahisti Ro-kade iz Lendave so z 11 točkami zasedli odlično drugo mesto, kar Je naJvečJi društveni uspeh, (J. Gerenčer) Vahen in Pirher. (FM, NS) Odbojka - III. liga ■ Zmaga Beltinčanov slovčes3; 1 (15: 13, 15: 13,6: 15, 15 : 12). Odbojkarice Benedikta pa so v tekmovanju tretje državne ženske odbojkarske lige v Lenartu j' V tekmovanju tretje državne= -premagale drugo ekipo MTC^L; moške odbojkarske lige je ekipa ROTO iz Murske Sobote š 3 : 0 Beltinec v gosteh premagala Bra- Karate (15:2. 15 :4, 15: 10). V Sloveniji japonski strokovnjak v Rušah je bil prvi odprti S. K. I. seminar v karateju, ki se ga je udeležilo okrog 200 trenerjev, inštruktorjev, sodnikov in tekmovalcev stilskega karateja. Med njimi jih je bilo okrog 30 iz Pomurja. Seminar je vodil KANCHO Hirukazu Kanazavva iz Japonske, imetnik 9 DAN. Gre za svetovnega inštruktorja, profesorja, teoretika in praktika ter večkratnega svetovnega prvaka v katah in borbah. Je ustanovitelj, glavni inštruktor in predsednik svetovne zveze S H OTO KAN KARATE DO, ki ima sedež v Tokiju. To je ena najštevilčnejših zvez, saj vključuje nad 150 držav. Udeležencem seminarja je prikazal šolo karateja (ogrevanje, tehniko in način strokovnega dela pri usposabljanju tekmovalcev v katah in borbah). Poleg karateja se ukvatja tudi s TAJCHICVANOM (tajčičvanom). Na Japonskem vključujejo v šolo karateja mlade iz osnovnih in srednjih šol ter fakultet za sprostitev pred šolo ali dnevnim delom. Treba je tudi pove- dati, da nekatere države ne tekmujejo v karateju, temveč ga gojijo kot šolo samoobrambe in borilne veščine. Japonski strokovnjak stilskega karateja je na svoji turneji obiskal Avstrijo, Nemčijo, Švico in Slovenijo. Naslednje svetovno prvenstvo v stilskem karateju bo leta 1997 v Italiji, leta 2000 v Avstriji in leta 2003 v Sloveniji. (DS) L I SKL žen.ske Tesen poraz Pormurja V petem Kolu prvenstva v prvi slovenski ženski košarkarski ligi Je Maribor po pričakovanju premagal Pomurje k Murske Sobote, vendar težje, kot je bilo pričakovati. Tekma se je kon-■čaIas63:S2<:33:25.). So-bočanke so namreč igrale zelo dobro in nekaj minut prod koncem celo vodile s 54 : 53. Izvrstni sta zlasti bili Rusinja Zotova in Ukrajinka Kazmitiova. V razburljivi končnici so bile gostiteljice bolj zbrane in so zmagale. Pnonaje: Karova 3 {1 J 2). Cerova 4, Drožinova 4, Zotova 36 <8 ; 15), Kazmi-nova 15 (2: 3). I. SKL ženske Celje Jezica Maribor Odeja Unior Ilirija POMURJE Ježica ml. 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 4 3 2 2 1 0 1 1 1 2 3 3 4 5 366 : 286 354 : 292 327 : 290 327 :322 330: 340 327:319 286 : 330 234 :372 9 9 9 8 7 7 6 5 I. A SOL moški Marles Olimpija Kamnik Topolšica Bled LJUTOMER 4 3 4 3 4 4 4 2 2 1 1 1 0 1 2 2 3 3 12:0 6 : 4 7 : 8 4 : 6 5; 10 4: 10 e 4 4 2 2 2 I.B SOL ženske Krim 4 IjutomerZav. 4 ŠOU Mislinja Tabor MTC Rolo 4 4 4 4 4 2 2 2 1 1 0 2 2 2 3 3 12 : 1 7 : 7 7:8 6 : 8 9 : 9 3:11 e 4 4 4 2 2 II. SRL moški Gorenje B Radeče Drava POMURKA Sevnica Dol Celje Bt^ice Orniož V. nedleja KROG POLET 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 2 1 2 2 2 1 1 0 9 0 1 0 1 2 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 105:87 8 99:86 7 89:85 6 1 107:100 5 1 88:87 4 2100:111 4 2 91:113 4 2 96:109 4 2100:111 3 3 95:92 2 3 102:113 1 4 87:92 0 j 22 vestnik, 2. novembra 1 odsevi mladosti ir r Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Med tistimi, ki ste pravilno odgovorili na vprašanje št. 6 (Gornik, Grad in Grozd nastopajo v Cankarjevi drami Za narodov blagor), smo tokrat izžrebali dopisnico ALEKSANDRE ŠEBJANIČ iz Gornjih Petrovec 60. Čestitamo! ki i’()\ st. K- ,M.l \EsrL? Ali veste, koliko naj bi bila stara Zemlja po izračunih znanstvenikov? Upoštevali bomo tudi približno število let. Odgovo-, re pričakujemo najpozneje do 8. novembra. Mir - znotraj in zunaj nas Ob besedi mir takoj pomislim na nekaj tihega, spokojnega in umirjenega. Pa vendar mir ni samo to. Je tudi svobodna ptica, ki preletava nebo, je novo jutro, ki se prebuja ob vzhajajočem soncu, in je tudi lepota dneva, ki ga živimo. Veliko razmišljam o svobodi, ljubezni in miru in vedno znova sem srečna, ker imam vse to tudi jaz. Toda že v naslednjem trenutku pohitijo moje misli k ljudem, obkroženim s sovraštvom, z vojno. In neverjetno; čeprav so I SUvio';^. OL Krtievdi ' J Tek parov Pred kratkim smo na naši šoli organizirali tek parov, ki ni bil namenjen samo učencem; ampak vaščanom in vsem, ki se radi zabavajo in sprostijo. Progi sta bili dolgi 5 in 10 kilometrov. Na krajši progi nas je tek- lo veliko in vsi smo hoteli biti čim boljši.'Tudi prvošolci so tekli s starši, tetami, strici... Po naporni preizkušnji nas je čakala topla malica, pozneje pa je bila razglasitev rezultatov. Na prireditev je prišla tudi Štefka Kučan, ki je najboljšim atletom podelila medalje in nagrade. Program pa je vodit humorist Geza, ki se rad »zeza«. Igrala je tudi godba na pihala. Kmalu zatem so se začele vaške igre. Kosili so travo, luščili koruzo, lovili ribe, balinali z bučami... To nedeljoje bilo pri nas res lepo. SABINA ZIZEK, 8, b OŠ Bakovci Red Hot Chili Pappers Vroča minuta To je skupina, ki je bila vedno tesno povezana z drogo, smrtjo in seksom in ki si je pridobila sloves najbojj trdovratne kontroverzne rock skupine zadnjih deset let. In z novim albumom One Hot Minute je postala veliko soč-nejša in mehkejša. Skupina RHCPpajepotrebovalakar nekajčasa, daseje uspešno vrnila v studio in na glasbene odre. Dolgo se niso pojavljali v javnosti, kajti po zadnji turneji so padli v krizo. Flea je povedal, da ga je tako dolga ločitev od hčerke zelo potrla in da ni imel nikogar, s katerim bi si bil blizu. Včasih je ure in ure presedi! v svoji sobi in jokal 'ali se je klatil naokrog. Trdi, daje njegovo najpomembnejše posianstv6-v življenju, biti oče. Tudi Kiedis, avtor večine glasbe in bes^^ljl. nj^biLzadovpjjen.s tjstipi,Jc_^K om tl; pčif^Ktlo V sJAvi. Tt^ b •' »ktipim jmdrTužil leift se dt vkJRičM EUeii te^i pa Je , tu Ihk! njii de«r je pej nensina, Le Jurije i^8C JlHČP. EtFT- igpati 'V Aačstkti ic hil ^r-K je naVadiU^ bil kol bo^ te*. _________. _____ Člani rtu piAe RHr^vadn TEllico ' 0 JTiMl 3 hje h, sa^ rjjn in lilf^ rudula dhf^lj nef flea iute- <1 očttldn ujvitI oH fluiovHlSe^ bse^lEte id^e Jh da b) ifZM mili, nnjfct mili, nji Svljet^ tea-'K v ■t 't' t / ^7^ nem. »Ne bom rekel, da so vsa mamila slaba,« pravi Flea, ki včasih še pokadi kakšen džoint, »ampak, če si od njih odvisen vsak dan, je to prava groza.« mnogi med njimi nedolžni, morajo vseeno trpeti za svoje ljudstvo in z njim. Trpijo, in to samo zaradi nekaferih »zafrustriranih« prepotentnežev, To ni prav! Ni prav, da na tem svetu ni pravice, spoštovanja, strpnosti in ljubezni za vse ljudi. V meni se porajajo mnogi za-kaji, ko gledam na televiziji izmučene matere z jokajočimi otroki, obupane poglede žalostnih starcev, brezizrazne oči fantov na fronti, otopele oči ujetnikov... Vsi vi, ki živite daleč od teh oči, vsi vi, ki živite življenje svobodnega človeka, bodite ponosni na to, kar imate, in potrudite se za mir v vaših domovih in vaših družinah! Morda bomo nekoč prav mi svet spremenili na bolje! URŠKA HORVAT, 7, a OŠ Franceta Prešerna Črenšovci insiurtse^.šk(u^i. *** kmli t! tetkns! spoznsi rti vtečpod Takrat razumel kduee za to Je. ki hude d bet ^krat zedelgt si M .da svet nastU bi se zawtdl da ikez droge St žlrei Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER laOC^ L-sr r'""’• ■ t V nekoliko boljšo kondicijo so prišli šele, ko so se odločili za trimesečne delovne počitnice na Havajih. Album One Hot Minute pa so delali nekaj manj kot dve leti. Posvečen je umrlemu prijatelju Rivetju Phoe-nixu, za katerega je Flea rekel, da je bil najlepši in najboljši človek, kar j± je kdaj srečal. Glasba na njihovi novi plošči je nekoliko izgubila nekdanjo ostrino in je postala bolj funky. Fantje pa se še vedno zelo radi zabavajo in prav zaradi tega imajo ljudje to skupino radi. Ovitek njihove kompaktne plošče je videti kot otroška slikanica. Kitarist Dave Navarro, pevec Anthony Kiedis, Flea, bobnar Chad Smith pa pravijo: »Mi smo drugačni, živimo v drugem svetu, mi odraščamo,« l£37r/CA 1. Valentina - Ne mogu bez tebe 2, Oliver Dragojevič - Nisan ja zate 3. Boris Novkovič: Kada ti ljubav zakuca na vrata 4, Ivica Sinovčič - Ti i ja 5. Zorica Kondža - Tko ti je kriv Pedlog: _ Dražen Zanko - Ti si meni $ve na svitu GUSUJEMZA; Pisan mozaik jesenske narave V naše kraje je spet prišla pisana jesen. Ko opazuješ naravo, vidiš na tisoče stvari. Jutra so meglena in ničkaj prijazna, okrog ušes pa ti lahko neprijetno brije mrzel veter, V daljavi vidiš obrise hiš, okrog katerih je vse mrtvo. Ljudje so v vinogradih, od koder se sliši vesela pesem trgačev; nekje drug- je pa žvrgolijo ptički. Sredi vinograda se sliši klopotce^ pesem. Listje začne rumeneti in odpadati. Pestrost barv J® še posebej opazna pri brez^-Kmetje imajo jeseni veliko dela. Ker se bo jesen čez čas slovila, vam predlagam, da te dni preživite čim le^še. METODA KURNIK OŠ Gornja Radgo”’ Če bi imela psa Moja velika želja je, da bi imela psa. Oče in mama sta mi rekla, da ga dobim tedaj, ko bomo imeli ograjo. Imeti psa, je velika odgovornost. Vsak dan ga je treba peljati na sprehod ter mu dati hrano in vodo. Poleg tega ga je koristno učiti in voditi na preglede k veterinarju. Če bi vse to z njim počela, bi bil pameten, zdrav in lep, zato bi ga lahko peljala na razstave. Nanj bi bila zelo po-a nosna. Vem tudi, da pes zahteva mnogo prostega časa in predvsem ljube zn i. PETRA BRUNEC, 4. a OŠ ni M. Sobota Glasbena uganka k Narobe šola । Ce me zjutraj torba nese Če Šala zvotti po zvoncu, če tabla riše s kredo, če zvezek piše po svinčniku, če svinčnik radira radirko, če Je koš pod smetmi, če učenci učl/o učiteljico, če je stena obrnjena navzdol, ee Je vaza na roiah i« ™i potem Je taka Šota res ni TAMARA Dvojezična OŠ I I Pma ['l' ciga^tu 4.1 I sPrve cigarete ' 'I d' govore ti skoraj vsi. A bo^ ko pripovediffč^ bolj zanimivo se ti .. a Rečeš si: »Samo poskusi In kmalu že odvis, ANITA KLEMEN^ D« Magnifico seje vrnil na glasbeno sceno s Čefurjem s skladbo Kdo je Cefur. Izžrebali pa smo kartico, slal Mihael Punker, Dokležovje, Glavna ulica 6,69231 Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k rese nove glasbene uganke, ki se glasi: 'd Naštcjte tri liite skupine Siniple Miiids, ki je imela pi^’ tkiiii koncert v Ljubljani! Odgovor: Kupntt ir. 22 Svoje odgovore pošljite na naš naslov: Podjetje za ranje. Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 ta, s pripisom: Za pop rock Noviceee! Ne pozabite naslova! Novice od tu». Zoran Predin s svojo spremljevalno skupino Ambasadorji užitka že predstavlja svojo novo ploščo z naslovom Napad ljubezni. Zoran, poln energije, pa v sodelovanju z režiserjem Tomažem Pandurjem že pripravlja nov videospot ter koncertira s svojo osnovno skupino Lačni Franz. Kar nekaj slovenskih ravarjev skače po slovenski glasbeni sceni. V oprijetih oblekah močnih barv ... Ampak sedaj je že nekoliko prepozno, kajti rave se počasi umika s scene. No ja, slovenska glasbena svce-na je itak malo za... in tam Tudi Dawid 8owie še zna stopiti pred mikrofon, in to zelo zelo uspešno. Saj je pred kratkim izdal svojo novo kompaktno ploščo Outside. RazHčnooki glasbenik s!*' hf- iri' secr^i:: vlja na turnejo, upamo da bo v njegovem trebnih dodatkov, sam bre, dobre glasbe. *** Courtney Love, . _ I . L.^ 1 cL* _d vourinej -- . sbenica, čeprav jo bolj jjf vdovo Kurta Cobaina- ^iip" IS'’ poskusila še v filmu JUi' . bla. Schnableje kud'’* za nekaj časa postal ^clifi'. zgodbo o umetniku ' - Basquiatu, ki je zasim'^ AUDIO-VID^^ 69000 Murska = 3 SlomŠkovVF^S-' TELEFON, 069/32-40’ I 1 I 5 ' ^tnik, 2. novRmhra 1 995 23 1 utrip ^Crenšovcih množično srečanje upokojencev treh držav »Naša družba vas potrebuje!« upokojencev iz treh sosednjih držav, Slovenije, Hrvaške ** j® zbralo na mednarodnem srečanju, ki ga je v Črenšo-MiJuHiliiiu Društvo upokojencev Lendava. Ti so gostili elane kluba ii Zalaegerszega in podobnega društva iz Murskega Sre-*'rišli pa so tudi predstavniki upokojenskih društev iz Ljutomera, , Murske Sobote, Kobilja, Turnišča in od drugod. Med v nimi gosti sta bila tudi župan Občine Lendava Jožef Kocon in sHi* 1^’“ ve n sovci Anton Tornar, ki sta v prijetnem okolju go-htd J"*''" “•*®ležence množičnega srečanja upokojencev prisrčno Bemiil?''' poudaril črenšovski župan, so ravno upokojenci po-sdd Vu današnje družbe, saj je od njihovega dela marsikaj odvi-j i ■" je navedel zlasti skrb za potomce in družino. Končal pa je z flub uHT »Vaše moči niso pri koncu, zato ste navzoči v raznih Kučikk •l^javnostih, marsikdo pa še vedno pridno gospodari na do-Naša družba vas potrebuje!« Nato je v imenu madžarskih upokojencev spregovoril Laz slo Rabai, ki se je prav tako zavzel za krepitev sodelovanja upokojencev v sosednjih državah, Ker za zdaj nimajo nobenih bratskih odnosov s podobnimi društvi v drugih državah. je izrazil željo po tesnejših stikih z upokojenskim društvom v Lendavi. »Posebno še zato, ker so bili ti sosednji kraji povezani že v v rimskem času. Zakaj ne bi bilo tako tudi danes?!« Mednarodno srečanje upokojencev v Črenšovcih se je nadaljevalo z nastopom pevskega zbora iz Črenšovec, V zares prijetnem razpoloženju so upokojenci iz treh sosednjih držav nedvomno skovali nove prijateljski vezi, pomembne za ljudi, ki živijo ob hrvaški, madžarski in slovenski meji, MILAN JERŠE I' n T it'. F '1. Lit-- n,?''’ ^"^^jsem kulturnem progra Ul *'3'erem so z glasbenimi P^'^skinii točkami nastopili •»snovne šole iz Crenšo- spregovoril pre-L(.. Društva upokojencev ^lan predsedstva 'eni' upokojeflcev Slo-snje in član predsedstva Slavinec. »Dana- Srečanje plemeniti most prijateljstva sosedov, ki jih združuje trdna volja po medsebojnem sodelovanju in druženju. Zato ni nobene ovire, da ne bi nadaljevali s krepitvijo sodeio’ Vanja upokojencev treh držav. Naj se slovenska pesem združi s pesmijo sosedov,« je med drugim poudaril v slavnostnem govoru Anton Slavinec. ta le ton za Jonska In otFolče, Jrive naal^ 061 4416^ aN 07 SZ, od 18. do 23. ure. II Želja po pitni vodi je na Ivanjševskem Vrhu in v Rodmošcih, rojstnem kraju dr. A, Trstenjaka, vedno večja. Poleti in pozimi dovažajo gasilci pitno vodo številnim prebivalcem teh krajev. Večina vodnjakov je namreč praznih ali pa je v njih nezdrava voda. Te dni pa je prišlo na te slikovite bregove v gornjeradgon-ski občini upanje. Delavci Vodnega gospodarstva Mura polagajo vodovodne cevi, postavljajo hidrante in na najvišjih legah betonirajo prezra-čevalnike. Krajani so za vodovod prispevali po 170.000 tolarjev. Pohvaliti je potrebno tudi člane pripravljalnega odbora, ki jim je po treh letih priprav le uspelo uresničiti pomemben podvig. Nekaj tudi s pomočjo širše družbene skupnosti. F, Stefane c, fotografija: J. Zauneker ,1 I Karlo ima ob svoji vinogradniški hišici na Radven-ved''l vodnjak, globok 27 metrov. Kako globok je. je torej '1 povedati, ne pa, kako star je ta vodni vir, iz katerega še 1 žajeina kakovostno vodo, ki marsikoga bolj odžeja kot Vel v i® ustrezno vzdrževan, kar je dokaz, da lastnik ^^da na dediščino svojih prednikov. - Fotografija: F. KI. ^^MA, mnenja, »rt pismo ^ošiovana sekretarka mag. Teja Valenčič! seicreturica mag. leju raxiii.it., Via, diljt Itd podlagi vašega mnenja z dne 21. 9. 1995 o P°^^^'^tinja verouka v prostorih Osnovne šole Stogovci zu-pouka in vloge župnijskega urada Apače OŠ Stogo-^ttpnijskemu uradu Apače možnost poučevanja verouka r domu v Stogovcih. V orne njem prostoru ima OŠ Stogovci ^kvadbe Ka voljo je dan prostor v slačilnici telovadnice, kjer ni 'ti ne iNiz. V slačilnici so samo klopi. Ogreva se samo telopa je hladna, ker nima radiatorjev. V slačilnici izvaja verouk enkrat tedensko, in sicer v petek ob točno orem/ehto, verouk naj imajo vsi letniki na-ministrstvo, zahvaljujem se vam za vašo neprecenljivo Iti trud, ki ste ga vložili v reševanje tovrstne problematike. tetn spremlja grenko spoznanje, daje bil moj t^id, ki - JS** k D2 vložil za »šolski tolar* za vse učence ne glede na versko '"sefn tem vse ucence ne gieuc nu ^n, zaman. Ideološke zablode in delitve so kljub demokratič- ^P'‘emembam v šolskem sistemu še vedno zelo pogoste. 2atoje v kem sistemu se veano žeto pogosic. ^t)n„ osnovne šole, ki jo propagira Ministrstvo za šolstvo in ^^t, eiTt,.______ I ■ .p J,--,...,.. M...! Ur. nrpip.D»> ///7 iff OltU navadna demagoška floskula. Naj še povem, da je tudi 7^^ ^^'vnateljica r OS Stogovci popolnoma »nevtralna tn apolitič-^tzdnjih lokalnih volitvah kandidirala na I.,.. . . listi Vleke poli- Fese, katere! ■t-lrhfc-i-r J. . . nim^seveda vdano sprejel prosto, 1 .--l..... r-. . 1 _n J.. -L... T V zadružnem domu, ker /ej, i izbire. Starše bo prosil, da zberejo denar za peč na petro-|iq tH pnaU,,I cni/it, /t/yvnlila na petrolef Jiažcmra inšpekcija to seveda sploh dovolila (peč na petrolej .. H istem prostoru - nevarnost eksplozije). /Ml bodo pisali na kolenih, ponižanje! h Jožef Kocuvan ® moji ljudje lahkoto pisala, toda danes kot da mi je besede težko fv papir. Vendar samo zato, ker je moje srce prepolno ® t‘ada zapisala. blfa tako, da sem vedno spoštovala in imela zelo fj Ijttdi. Nikoli nisem in še vedno ne razumem, kako otro- Nul, ” starše, zanje ne skrbijo, imajo do njih nelep odnos. ■ ............................................................. hotelo tako, da so tne nagovorili, da^prevzamem petje v ^i^ovancev v Rakičanu. Bila sem polna dvoma, kako bo to sem se, kako bom našla skupno pot z njimi, ali me bodo Po zborih občanov v mestnih KS Najbolj sporna je Industrijska četrt Zakon o lokalni samoupravi daje možnost, da se lahko območje občine v skladu z njenim statutom razdeli na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti. Za sledpje se je odločil Mestni svet Občine Murska Sobota, ki je v prehodnih določbah mestnega statuta obvezal mestne krajevne skupnosti, da v šestih mesecih po sprejetju statuta, ki je bit sprejet 18. aprila 1995, pripravijo predlog nove organiziranosti krajevne samouprave v mestu Murska Sobota. Na sedanjo organiziranost krajevne samouprave je bilo slišati stalne pripombe občanov, češ da sedanje meje šestih krajevnih skupnosti niso funkcionalne predvsem glede komunalne infrastrukture pa tudi po številu prebivalcev in teritorialnem obsegu posameznih krajevnih skupnosti. V ta namen je bila pri mestnih krajevnih skupnostih imenovana posebna komisfja, sestavljena iz predstavnikov svetov mestnih krajevnih skupnosti in dveh zunanjih članov. V oktobru so bili že zbori občanov V vseh šestih mestnih krajevnih skupnostih, da bi ugotovili njihovo voljo in interese, vendar kakšnega posebnega navdušenja za takšne sestanke pri ljudeh niso zbudili. Udeležba na omenjenih zborih v krajevnih skupnostih Ali Kardoš, Boris Kidrič, Partizan, Turo polj e, Lendavska in Park je bila namreč pičla. Peščica občanov se je ob tej priložnosti izja-snjevala o predlogu komisije, po katerem naj bi imeli v mestu Murska Sobota sedem mestnih četrti, in sicer Center, Ledava oziroma Ledavska, Industrija oziroma Industrijska, Partizan, Turopolje, Prešeren oziroma Prešernova in Park, Te mestne četrti bi v bistvu zajemale območja sedanjih krajevnih skupnosti, kot novost pa je mestna četrt Industrijska, ki bi obsegala industrijski del Murske Sobote z nekaterimi stanovanjskimi hišami v bližnjih ulicah. Čeprav še ni podrobnejše analize pobud in predlogov občanov o novi organiziranosti lokalne samouprave v mestu Murska Sobota, pa je bolj ali manj jasno, da bodo v prihodnosti namesto krajevnih skupnosti delovale mestne četrti, To pa je vzorec, ki ga uspešno uveljavljajo marsikje po sve- tu. Po izrečenem na zborih občanov se meščani načeloma strinjajo s tako razdelitvijo na mestne četrti, edinole glede Industrijske je bilo slišati veliko pripomb, V to četrt naj bi »vtaknili« tudi Gregorčičevo in Partizansko ulico, s čimer se tamkajšnji prebivalci ne strinjajo. Doslej so namreč živeli v Krajevni skupnosti Lendavska, zato so pričakovali, da jih bodo uvrstili v mestno četa Ledavska, Menijo, da bi bili s tako teritorialno razdelitvijo prikrajšani za razvoj, saj bi bila mestna četrt Industrijska sicer velika. toda v njej bi živelo bore malo ljudi. Bojijo se namreč, da bi bili na ta način prikrajšani za razvoj, saj bi se v njihovo blagajno stekalo manj denarja kot doslej. Zato so na pobudo člana mestnih krajevnih skupnosti Ludvika Kranjca zbrali okrog 180 podpisov in z zahtevami iz peticije seznanili odgovorne. MILAN JERŠE sprejeti. Kaj, če bom povedala kaj narobe. Kaj, če bom naredila kaj narobe? Tako je prišel dan našega prvega srečanja. Čakali so me sede na stolih, posamezniki v vozičkih. Vsa potna sem postala, besede so zastale v grlu. Kako sem začela, ne vem več. Vem samo to, da sem hotela vsakega pobožati, mu povedati kaj lepega. Ko seje razlegla pesem, so bite mnoge oči solzne. Peti smo, tako lepo smo peti! Hitro smo se sporazumeti. To je bito prvo srečanje, sledile so vaje, predstavili smo se drugim oskrbovancem, pripravili program ob pikniku, mnogo načrtov imamo za naprej. Kot da ne moremo drug brez drugega. To so moji ljudje in jaz sem njihova. Kako lep je ta občutek! Resnično jih imam rada, hvaležna sem jim za vse prelepe trenutke, ki jih preživim z njimi. Tukaj leta niso pomembna, pomembno je srce, ki te sprejme z vso odkritostjo, pomembne so roke, ki te pobožajo, stisnejo k sebi. Pomembno je, da ti zaupajo, povedo o svojem življenju, povedo, da te težko čakajo. Naenkrat imam veliko prijateljev, ki so v življenju že marsikaj doživeli, ki vedo, da življenje nosi sončne in temne strani. Če jim naša pesem prinaša v življenju srečo - naj nikoli ne izzveni! Če jim naša pesem prinaša v srce mir - naj nikoli ne utihne! Če jim naša pesem prinaša zadovoljstvo - naj je večna! Ruža R. Oprtni vlak - simbolika ali nujnost (Odgovor na članek gospe Bernarde B, Peček z naslovom »Prometna varnost po ministrovo*, objavljen 12. 10. 1995 v Vestniku) Po uvedbi odprtnega vlaka Ljubljana-Budimpešta-Ljubljana oktobra 1995 je bilo v javnosti zaslediti vrsto različnih razlag o pomenu tega projekta in o njegovi smiselnosti. Zato je nemara prav, da osvetlimo ta dogodek z več strani. Mednarodni cestni tovorni promet poteka na podlagi sklenjenih ‘ meddržavnih sporazumov. Osnovna elementa sporazuma sta načeli enakopravnosti tn recipročnosti, iz katerih izhaja tudi dogovorjeno število dovolilnic, ki si jih države izmenjujejo v obliki letnih kvot. Republika Slovenija ima tako sklenjenih Že prek 35 bilateralnih sporazumov, nekateri pa so še v postopku priprave. Za izvajanje učinkovite prometne politike v smislu usmerjanja prometnih tokov so prav gotovo najzanimivejše države, katerih potrebe presegajo potrebe slovenskih prevoznikov. K takšnih primerih namreč lahko razmišljamo o omejevalnih ukrepih, kar pa je povsem neizvedljivo z državami, kjer je interes slovenskega gospodarstva zelo močan in presega interese gospodarstva tiste države. Ni presenetljivo, če bo prometna politika Republike Slovenije zelo podobna prometni politiki sosednje Avstrije. Znano je namreč, da Avstrija izvaja izrazito omejevalno politiko do držav na njenih južnih in vzhodnih mejah, mnogo manj pa na severnih in zahodnih mejah. K slovenskem primeru moramo upoštevali tudi gospodarske interese v vzhodni Evropi, zato lahko realno omejujemo le tranzit držav južno od nas, to so Bolgarija, Romunija, delno Hrvaška, Bosna in Hercegovina idr. Dejstvo je, da so ravno tovornjaki iz teh držav tehnično slabo opremljeni in ekološko najbolj vprašljivi. Zato je oprtni vlak Ljubljana-Budimpešta-Ljubljana, ki bo podaljšan do Sežane takoj, ko bodo gradbena dela na železniški infrastrukturi končana, namenjen predvsem njim. Uvedba vlaka ima podporo tako v državnem proračunu za leto 1996, kjer se namenja 38 milijonov SIT za subvenicontranje cene, kakor tudi v dogovorih o letnem številu izmenjanih dovolilnic, kjer se število za leto 1996 glede na leto 1995 ne bo povečalo, v nekaterih primerih se bo celo zmanjšalo. Vokfpbru so npr. romunski prevozniki že izkoristili 1000 posebnih dovolilnic za oprtni vlak, posledica česar je tudi zadovoljiva zasedenost vlaka. Povsem drugo vprašanje pa je, ali bo ta ukrep zmanjšal obremenitve na mejnem prehodu Dolga vas oz. ali bodo vlak uporabljali tudi domači prevozniki. Največ prometa na mejnem prehodu Dolga vas po- I vzročijo namreč domači prevozniki. Da bi vlak postat zanimiv tudi zanje, pa bo potrebno storiti še marsikaj. Delno gre za ekonomsko ne-privlačnost, po drugi strani pa tudi za časovno nesprejemljivost. Mejni postopki so namreč tudi v železniškem prometu dolgotrajni in povzročajo nepotrebno porabo časa. Zato je Ministrstvo za promet in zveze že podpisalo sporazum o kombiniranem prometu z Republiko Madžarsko, pričakujemo pa, da bodo ustrezno ukrepale tudi druge, predvsem mejne službe. Ekonomska je kombiniran promet na tako kratkih razdaljah neekonomičen in ima svojo prihodnost predvsem v nespremljanem prometu. Ministrstvo za promet in zveze tako subvencionira poleg kontejnerskega transporta tudi oprtni vlak Ljubljana-Miinchen-Lju-bljana, ki je namenjen predvsem slovenskim prevoznikom za prehajanje avstrijskega ozemlja. Za premostitev cenovnega nesorazmerja med prevozom po cesti in prevozom po železnici je ministrstvo že predlagalo tudi dodaten ukrep, namreč znižano ceno goriva za uporabnike oprtnega vlaka. Vse kaže, da utegne ta predlog v letošnjem letu naleteti na podporo tudi pri Ministrstvu za finance, kar daje realno upanje za njegovo izvedbo. Oprtni vlaki torej niso le simbolika, ampak postajajo del gospodarske realnosti, r nekaterih primerih pa tudi nujen ukrep za zagotavljanje boljših prometnih razmer. Marjana Novak, dipl, inž., državna sekretarka 24 vestnik, 2. novembrajjj^ televizijski spored od 3. do 9. novembra PETEK 3. NOVEMBRA 1. PROGRAM 8.45 9.05 9.40 10.40 11.40 12.35 13.00 14.25 15.00 17.00 17.10 17.25 17.55 18.25 18,45 19.30 20.05 21.40 22.00 22.20 22.40 23.10 0.00 Otroci širnega sveta, ameriška nanizanka Erazem in potepuh, igrana serija, zadnji del Bilo nas je pet, češka nadaljevanka Roka rocka Boj za obstanek, angleška serija Znanje za znanje. Učite se z nami Poročila Kam voduo naše stezice, oddaja TV Koper Strašilo, ameriški film Dnevnik Učimo se ročnih ustvarjalnosti Heatciiff, risana serija Sorodne duše, angleška nanizanka Umetniki in svet Hugo, tv-igrica Dnevnik Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik Žarišče Sova Fraiser, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka, l.del Nebesa, ameriški film Pogledi s strani - 20.15 Start, nanizanka - 21.15 Halo, stric doktor!, razvedrilna nanizanka - 22.05 Čas v sliki - 22.30 Modem Times, znanstveni magazin - 23.00 Telinologiia: Kako je tehnika spremenila svet - 23.50 Zgodovina z droge stran« -0.35 Pogledi s strani - 0.40 Mednarodna nagrada za vide-oumetnost ~ 1.05 Videonoč Grom, avanturistični film - 22.15 Spot tedna Žive scene - 22.20 Raznašalec časopisov, srhljivka -0.00 Tv prodaja - 0.20 Vtdeosirani - 1.00 Deutsche We»e 18.50 19.18 19.30 20,10 2. PROGRAM 14.10 14.25 15.15 16,10 16,40 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 20.55 21.40 22.25 Forum Učitelj, francoska nadaljevanka, 5. del Osmi dan Sorodne duše, angleška nanizanka Sova, ponovitev Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka Regionalni studio Koper Svetovni poslovni utrip, ameriška posJovna oddaja Planet šport Azijska magistrala, japonska serija Nepomembna afera, nSmška nadaljevanka, 1. del Drevesa so nas videla rasti, dokumentarna oddaja Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije rarso-MMiv 7.00 Videostrani - panorama * 15.10 Santa Barbara. ponovitev - 15.55 Triperesna deteljica, porrovi-tev - 16,25 Preprosti ljudje, kriminalka - 18,10 Kukajmo skupaj - 18,40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Ameriška ura. film - 21.40 Spot tedna Žive scene - 21.45 Radio F. M., nanizanka - 22.15 Policijska enota, akcijski film -23.50 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev - 0.20 Videosljani - 1.00 Deutsche Wele TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročla - 10.05 Edukon, kontaktna oddaja - 10.50 Reti-gijski leksikon - 11.00 Nemščina - 11.30 Otroški program - 12.00 Dnevnik - 12.15 ljubezen, serija - 12.40 Odkritja. (kAumentama serija - 13,50 Ulica, ameriški film - 15.35 Izobraževalni program -16.30 Hrvaška danes - 17.30 Santa Barbara-18.15 Kolo sreče - 18.50 Turistični magazin -19.30 Dnevnik - 20,15 Dokumentarna oddaja -21.05 Zabavnoglasbena oddaja - 21.50 Dokumentarna oddaja - 22.20 Dnevnik - 22.40 S sliko na sliko - 23.1OAinoriincorso, itaSjanski fikn TV HRVAŠKA 2 16,30 TV-koledar - 16.40 S sliko na sliko -17.25 Portret Ljiljane Molnar Talajič - 18.25 Joseph Con-rad, serija - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.15 Hannah in njene sestre, ameriški film -22.00 Wo(Xly Alton, dokumentarni film - 23.20 CRO POP ROCK TVAVSTRUAl 6.00 Fantastične zgodbe, nanizanka - 6.35 Peter Pan in tnorski razbojniki - 7.10 Knjiga o džungli -8,35 KreroenčkoM - 9.10 Kriminalko je napisala -10.00 Baywatch - 10.40 Vesoljska ladja Enterprise - 11,25Vmitevvizgubiienisvet.avanturističnifilm-13.00 Otroški spored - 14.30 Knjiga o džungli -15.05 Kremenčkovi - 15.30 Mini Čas v sliki -15.30 Vesoljska tadnja Enterprise - 16.30 Baywa-tch - 17.15 Prijazna družina - 17.40 Zlata dekleta - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.30 čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Otto, ljubezenski film - 21.45 Nogomet- 21.55 Agoraphobta. drah v glavi, srh^vka - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Volkovo maščevanje, film - 1.05 Prijazna družina - 1.30 Schiejok vsak dan - 2.30 Dobrodošli v Avstriji - 4.05 V džungli podzem^, ponovitev TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Schiejock vsak dan - 10.05 Doneča Avstrija - 11.00 Stotnik in njegov junak. Hm - 12.20 šiling - 12.50 Vreme - 13.00 Čas vsfld-13.10 Dežela gora - 14.00 Pravica do ljubezni -14.25 Blagoslovljena dvojica, nanizanka - 15.10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Lokalne novice - 19.30 Čas v sliki - 20.00 TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.05 Družina Faller - 9,35 Dopoldne, magazin, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Gospodarska abeceda - 15.40 Sokolje oko - 16.00 Poročila -16.10 Posel - 16.25 Top model, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut -18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.13 Muza -19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Dallas, serija -21.10 KlipmK - 21.35 Ob stoletnici filma - 23.05 Animirani ftfmi - 23.35 Pogled nazaj, glasbeni film TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.30 Nemški magazin - 16.00 Madžarska danes - 16.30 Pomagač - 17.00 Za otroke - 17,30 Rirt-Tin-Tin - 18.00 Regionalni program - 18.20 Ht/a, sobota!, serija - 18.55 Bršljan -19.55 Krirrtnafetične zgodbe - 20.30 Stoletnica S-ma - 21.35 Policijska poročila - 21.45 Dnevnik -22.00 Objektiv - 22.35 JozselDudas, portret, 2. del RTL 5.30 Poročila - 5,35 Družinski dvoboj - 6,00 Po-ročla - 6.05 Tvegano - 6.30 Poročita - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmši - 7.35 Med nami - 8.00 Poročša - 8.05 Springlieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi- 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer, šov - 15.00 llona Cristine - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer, magazin - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Otroci oponašajo znane pevce, šov - 21.15 Komisar Beck, tlim - 23,15 Močni šov - 0,00 Dnevnik - 0,30Checrs - 1.00 Prijazna družina - 1.25 Zlata dekleta - 1.55 Stvarz drugega sveta, srhljivka - 3.45 Colossus, znanstvenofantastčni film - 5.20' Risanke SOBOTA 4. NOVEMBRA 1. PROGRAM 7.50 8.10 8.40 9.00 9.25 10.10 10.40 11.40 13.00 13.05 14.20 14.35 15.20 17,00 17.10 18.00 18.50 19.10 19.30 20.10 21.55 22.20 22.45 23.10 0.45 Radovedni Taček: Pesek Učimo se ročnih ustvarjalnosti Vamavožnjas kolesom Oglejmo st!, angleška serija Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz šktMjke Bilo nas je pet, češka nadaljevanka, zadnji del Uiškon in njegov mladič, ameriški film Poročila Večerni gost Malo angleščine, prosim Tednik Poglej in zadeni Dnevnik Pestma, igrani film Boj za obstanek, angleška serija Hugo Risanka Dnevnik Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, francoska nanizanka Zatv-kamero Dnevnik Grace na udaru, ameriška nanizanka Žepni ljubimec, francoski film TCekvražiček, angleška animirana serija 2. PROGRAM 10.00 10.35 11.40 11.55 12.25 12.55 13,45 16.55 18.30 19.05 20.10 21.00 22.30 Shlomo Mintz igra Bacha Primer za dva, nemška nanizanka Turistična oddaja Sorodne duše, angleška nanizanka Sova, ponovitev Frasier, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka, 1. del Videošpon Športna sreda Kvalifikacije za EP v rokometu -Slovenija: Avstrija, prenos Iz Velenja A^- Donava-Jadran Karaoke Resnični zahod, ameriška dokumentarna serija Izpod vinskih trsov, posnetek z Vinske gore Sobotna noč Novice iz sveta razvedrila Dokumentarec: Aaron Neville Angleška glasbena lestvica TELESB-kPTTV 7,00 Videostrani - 15.50 Ameriška ura, film -17.30 Radio F. M., ponovitev - 18,00 prijatelji, ponovitev narodnozabavne oddaje - 19,00 Kuhajmo skupaj - 19,30 Gtasbeni spoti - 20.00 Beverly Hilis Buntz, nanizanka - 20.30 Percy in TV HRVAŠKA 1 8,15 TV-koledar - 8.25 Poročila - 8.30 Film za mlade - 1 0.30 Glasbena skrinjica - 11.30 Risana serija - 12.00 Dnevnik - 12,15 Ljubezen, serija -12.45 Dokumentarna oddaja - 13.15 Odkritja, dokumentarna serija - 14.05 Poročila - 14.15 Film za mlade - 15.45 Pridelava organske hrane v ZDA, dokumentarna oddaja - 16.20 Sherlock Holmes, serijski film - 17.15 Prizma, magazin - 18.15 Televizija o televiziji - 18.50 V začetku je bila beseda -19,30 Dnevnik - 20,15 Film - 21.45 Glasbena oddaja - 22.20 Dnevnik - 22.40 S sliko na sliko TV rWVAŠKA 2 17,20 TVkoledar - 17.30 s sliko na sliko - 18,15 Ekran brez okvirja - 19,15 Risanka - 19,30 Dnevnik - 20.1 S Korak za korakom, humoristična serija -20.40 Rezerviran čas - 22.15 šport - 22.25 Nočna izmena: ŽMjenje na severu, črni gad - 23.55 Film TV AVSTRIJA 1 6.05 Fantastične zgodbe - 6.30 Otroški spored -7.05 Knjiga o džungli - 9.05 Vroča sled - 10.10 Alfred J. Kwak, risana nanizanka - 10.35 Sobotna igra - 12.15 Harrv In Hendersonovl, razvedrilna nanizanka - 12.35 Kalifornijski Klic v Sili - 13.20 Mačka in pes- 13.45 Čudovita leta, razvedrilna na-razanka - 14.10 Blossom - 14.35 Princ iz BeKAira - 15.00 Bayviratcti -15.45 Superman - 16.30 Be-ver1y Mills - 17.15 Melrose Plače - 18.00 Nogomet -19.00 Krepka družina-19.30 Čas vsiiki - 20.00 Šport - 20.15 Stavimo, da ... - 22,05 Šport -23.25 Snel) - 0.15 Čas v sliki -0.20 Maščevanje mafije, srhljivka - 1.55 Kaltfomijski klic v sili - 2.40 Beverty Hilb - 3.25 Hatovveerr - noč groze, srhljpvka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Golijat in Herkules. pustolovski An - 10.20 Otto, ljubezenski fifm - 11.45 Bia-goslovljerta dvojica - 12.30 Malo, Avstrija - 13.00 čas v sliki - 13.15 Rože iz Jeriha, film - 14,4OPo-tcvanje v ttaJijo - ljubezen je vračunana, tilm - 16.15 Alpe-Donava-Jadran - 16.45 Živali iščejo dom -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo -17.53 Verstva sveta -18.00 Milijonsko koka - 18.25 Sporna vprašanja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Zvonec laži, komedija - 21.50 Fritz Muliar, portret - 22.30 Miša skrivnosti in laži, film - 0.05 Jeny Cotton: Morilski klub iz BrooMMna, kriminalka - 1.35 Pogledi s strani - 1.40 Mednarodna rragrada za videoumetnost -1.55 \fideonoč TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6,00 Sončni vzhood - 8,00 Otroški program - 11.00 Sole na vidiku -11.30 Matos, pon. - 12.00 Zvon - 12.02 Sobotni portret - 12.25 Vk vienteemoriente- 13.10 Danaida, Hm - 14.45 Pesmi Gaborja Nadasa - 15.05 Me d^ se, Pikin, angleški film (čb) - 16.40 Čas X- 17.25 Odprla usta -l8.15Šloriie- 18.30 Kdo sreče - 19.10 Pravlttca-19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Proza - 20.25 Obsojen na nedolžnost, fftm - 22.30 Koncert - 23.25 Don Juan, ali če bi bil ženska, francoski film TVMADZARSKA2 6.00 Zamejski Madžari - 6.45 Stiki brez meja -7.30 Za kmetovalce - 8.00 Romski program - 8.25 Narodnostne oddaje - 10.30 Mediamix - 11.00 Familija, serija - 11.30 Stara Evropa - 11.50 Zemlja pred kopnim - 12.35 Natura, magazin - 13.10 Olimpijci - 13.20 Pravljični film - 14.50 TOP 40 -15.30 Zgodovinska lekcija 1956 - 16.00 Avtoma-gazin - 16.30 Za otroke - 17.00 Vetrpolo - 19.05 Familija - 19.45 Svet knjige - 20.05 Telebingo -21.00 Barttrirov koncert - 22.40 Iz solidarnosti v zapor - 23.10 Kitajec, tv-igra RTL 12.15 Princ iz BeMita - 12.40 Polna hiša - 13.10 Prijazna družina - 13.35 Kdo je tukaj šet? - 14.05 Stvor iz močvirja - 14.55 T in T -15.45 Ekipa A -16.45 Severty Klls - 17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15 šovza 100.000 mark - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Napad potujočega pajka, srhljivka - 1.25 Stvar z drugega sveta, litm - 3.15 RTL-ov karto nasvet - 5.00 Risanke NEDELJA 5. NOVEMBRA 1. PROGRAM 7.50 8.20 8,45 9.30 9.55 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 14.35 15.20 17.10 Samo za punce, ameriška nanizanka Pestma, igrani film, 2. del Živžav Čebelica Maja Nedeljska maša, prenos iz župnijske cerkve sv. Stefana Grace na udaru, ameriška nanizanka Obzorja duha Opazujmo naravo, kanadska poljudnoznanstvena serija Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja Poročila Karaoke Policisti s srcem, avstralska nanizanka Moj otrok že ne, ameriški film Po domače 21.55 22.25 22.40 Hugo Loto Dnevnik Jesenski 3x3, prenos iz Rogaške Slatine Neme podobe slovenskega filma, dokumentarna oddaja Dnevnik Sova Črni krog, švedska nadaljevanka, l.del Hobotnica, italijanska nadaljevanka, 2. del 19.15 Nogometni pregled - 20.00 Agerriova start, dvodejanka - 22.25 Telešport 2. PROGRAM 8.35 9.20 10.05 10.50 11.50 12.40 16.16 17.00 17,45 19.30 20.10 20.45 22.35 23.15 Planet šport V vrtincu Lahkih nog naokrog Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije Nepomembna afera, nemška nadaljevanka, 1. del Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, francoska nanizanka Športna nedelja Namizni tenis - Slovenija: Španija SP v plesih DP v košarki Dnevnik Biblija; Pavlovi pismi Tesaloničanom Ameriško srce, ameriški film Sholmo Mintz igra Bacha Športni, pregled TCLES9-MMTV 7.00 Videostrani - panorama - 10.00 Skrinjica želja, otroška oddaja - 10,30 Sandokan, risanka -11,00 Cirkuške točke - 12.00 Bad Influence, mladinska oddaja o računalništvu - 12,30 Reke Evrope: Laba, dokumentarna oddaja - 13.00 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom - 13.30 ZabaveAic se s liziko - 14,00 Capital City, ponovttev - 14.50 Videostrani - 16.15 Percy in Grom, avanturistični fHm -18.00 Avtodrom MMTV - 19.00 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja, ponovitev - 19,30 Glasbeni spoti - 20.00 Očetje in sinovi, drama - 21.55 Spot tedna Žive svene - 22.00 Scanner cop 2 -Votkinovo maščevanje, akcijskufilm - 23.35 Tv-pro-daja - 0.00 Videostrani - 1.00 Deutsche VVele TV HRVAŠKA 1 9.20 TV-koledar - 9.30 Poročila - 9.35 Film za mlade- 11.00 Poročila - 11.05 Otroci, radost, pesem - 12.05 Sezamova ulica, otroška serija - 13.05 Folklorna oddaja - 13.35 Mir in dobro - 14.10 Poročila - 14,20 Kmetijska oddaja - 15.10 35 minut-15,45 Rimske topilce, dokumentarni film - 16.15 Opera Bcx - 16.45 Potovanja: Španija, dokumentarna serija - 17,10 Poročila - 17,20 Film - 18.55 Risana serija - 19.30 Dne\mik - 20.15 Film -21.55 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka - 22.40 Dnevnic - 23.00 S sliko na sliko - 23.30 Šport TVHRVASKAZ 12,00 TV-koledar - 12.10 s sliko na sliko - 12.55 Reševalna 911. serija - 13.45 CRO POP ROCK -14.45 Športna nedelja - 17.25 Tenis - 17.55 Kvalifikacija za evropsko rokometno prvenstvo. Hrvaška: Turčija - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 črno-belo v barvah: Mestece Peyton, film TV AVSTRIJA 1 6.00 Deklica iz prihodnosti, nanizanka - 6.25 Otroški spored - 12.00 Ljubezen itd., mladinski kulturni magazin - 12.55 Blosson - 13.20 Pogosto mislim na Piroško, film - 14.50 Športno popoldne - 16.20 Rocketeer, pustolovski tilm - 18.05 Srečni otrok -18,30 Srček - 19,00 Prijazna drožina - 19,30 Čas vsiiki - 20.15 Maser in gasilec, tilm - 21.10 Njega-dni- 22.05Kstvari-23.15Časvsltki-23.20 Vizie - 23.25 Moč in vizije, 8m -1.05 Strah v glavi, srhtjivka - 2.40 David in Lisa, fHm - 4.10 ljubosumnost. film - 5.55 Krepka družina TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Šport - 10.30 Kulturni teden - 1 1.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki -13.05 Tednik - 13.30 Tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.40 Prelomnica zgodovine -15.00 Zakladnica Zemlja - 15.30 Otroški zdravnik dr. Frolich. tMm -17.00 čas v sliki - 17.05 Klub za starejše- 17.55 Lipova cesta- 18.25 Kristjan in čas -18,30 Avstrija v sliki -19,00 Avstrija danes -19,30 čas v sliki - 20.1 S Žrtev ljubezni, srhljivKa -21,45 Čas v sliki - 22,00 Columbo: Luciferjev učenec, film ~ 23.25 Ljubosumnost, film TV MADŽARSKA 1 8.30 Nedeljski magazin - H.OOKoricert- 12.00 Zvon -12.05 Sueška nrazija - 12.10 Poljudnoznanstveni tim -13.00 Top model, serja -15.00 Delto -15.25 Nujna pomoč - 15.35 RefonnatorsKi verski program - 16.tf0 Disneyjevifilm« - 17.05 Umetnost danes - 17.20 Vladna straža - 18.25 Kolo sreče -19.00Teden, vmes poročila - 20.00 Deklamacija -20.10 Pesem v dežju, ameriški film - 22.00 Zorni kot - 22.40 Ciklus Mahler - Bernstein TVMAD2ARSKA2 7.35 Mladinski magazin - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.35 Otroški program -10.00 žgodovirva književnosti- 10.30 Prtčevalct-11.00 Rokomet - 12.30 Poje Gyo9v Pinter -13.00 TV-magister - 14.00 B^avčki - 14.40 Za otroke - 15.10 Gimi. serija -16.00 Glasbeni film s F. Astrom - 17.10 Korziški škof - 18.00 Za boljSl jezik - 18.15 Baywatch, serija - 19,05 Pravljica - RTL 11.30 Fantastic Joumey - Ujeti na Otoku časa, nanizanka - 12.45 Kdo je tukaj šef? -13.15’®”' - 13.45 Disneyeva reportaža -14.05 Na vseb^ rih, tlim - 15.45 Pomorska raziskava OSV-Earth 2 - 17.45 Miami Vice - 18.45 Poroilh' 19.10 Highlander - 20.15 Dinozaviski mladiJ' skrivnost pozabljene legende. avanturisliSiu Hlf' 22.16 Spiegicv tv-magazin - 22,00 Prime Ume -23,20 Bojujemo se za vas - 0.05 Kanal 4 - gla^ ni magazin - 0.40 Gostje in igra -1.20 Ea'*” ‘' 2.15 Barbel Schafer PONCDCLJCK 6. NOVEMBRA IPItOGRAN 10.00 10.15 10.35 11.05 11.30 13.00 13.05 15.50 16.20 17.00 17.10 17,25 18.05 18.30 18.45 19.30 20.05 21.00 22.00 22.20 22.40 Malo angleščine, prostnt Kapitan Power, ameriška Svetovni poslovni utrip, oddaja Izobraževalna oddaja Izpod vinskih trsov, posnetek i" ske gore Poročila Športni pregled Obzorja duha Dober dan, Koroška Dnevnik Radovedni Taček; Diika Oglejmo a!, angleška serij® Simpsonovi, ameriška nanizaf*® UmetniMinsvet ABC - ITD., tv-rgnca Dnevnik Karel Veliki, francoska nat idalje^ ka, zadnji del Gospodarska oddaja: Mat« venia Dnevnik Žarišče ,niianM Fina gospa, angleSka na Hobotnica, Italijanska vanka, 3. del 2. PROGRAM 14,15 14,45 16.25 17.10 18.00 18.45 19.00 20,05 20.55 21.50 23.00 liianK’ Utrip Jesenski 3x3 Policisti s srcem, avstrais« zanka Sova, ponovitev Hobotnica, Italijanska rtati- nad«'**' vanka, 2, del Regionalni studio Maribor Že veste Sedma steza, športna Zakon New Vorka. angl®®** menlama oddaja 2adnja naloga, francoska del Sludio C(ty Brane Rončel izza odra 2- TMSB-MMTV 7.00 Videostrani - 15.30 Santa Barbat^ - , Očetje in sinovi, drama - 18.10 Domat*^ 18.40 Santa Barbara - 19.M 20.00 OeteKlivKa, začetek nanizanka j, scena, glasbena oddaja -22,15 * fifm - 23.50 MMTV-prodaja - 23.t0 1.00 Deutsche Welle TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro julro ' TO' 10,05 tzobraževalni prograau -1 l.ftv r šha odri^ - 12.00Dnewl( - 12.15 ,}.|O - 12.45 Sledge Harner. ameriška nanif®*; jS pn Dokumentarna serija - 14,00 Film 'JL 1?-^ bražev^ program - 16.30 Hrvaška <1®^^ tKkf" Santa Barbara - 18.15 Kolo sreče - J’;, mentama oddala - 19.30 Dnevnik - • Qiwiyc naiiini Dokumentarna serifa " 14,00 Fmn nad ... - 21.30 Hrvaška in svet -22.40 S sliko na sliko - 23.10 Res«® « TV r«VAŠKA 2 16.50 IV-kDledar - 17.00 S>o ■ Magično ime Kin$)ey, dokumentarni'I’’’ pjjait^ Ouinn, amrnika nanizanka - 10 ' aiiie , uuinn, amensKa nariiicsuno ■ g,,p, 19.30 Dnevnik - 20.15 MurphV nanizanka - 20.45 Serijski film -ameriška nanizanka - 22,30 DoKumen® TV AVSTRIJA 1 9.00 Kriminalko je napisala - 1O,4OVe8olj5kaladjaEnterprise- i 10.40 Vesoljska ladja Enteiprise - ' 7' ip sthSMta - 13.00 Otroški spored džungli -15.05 Kremenčkovi - 1 --i-A - IM* džungli -15.05 KremenčIoM - ’ -15.45 Vesoljska ladia Enterpnsa * ?ial» ■ J*** novioe -19,30 čas v stiki - 20,00 Pogledi - 20,1 S Gozdarska koča Falketiau -21,10 ^■aklualna oddaja- 22.00 Čas v sliki - 22.30 ■ magazin - 23.05 V čast tngeborg Bachman “■35 StnrtvBenetkah, drama JV Madžarska 1 . - 6-DO Sončni vzhod - 9,00 Poročite - A nfi- vziiuu - ruiuuiiu ■ ®*3® Dopoldne, vmes Dl- - 12,00 Poročila - 12.05 Gospodar- j, - 12.15 Telepakk - 15.20 Matematika ' 16.00 Poročite - 16.05 Denarje sveta -iiJS:^^*^'®^Pddeželje - 17,OOZaotro- j. -^Odgovarjamo na telefone- 16.10Be- ' 18.1 S Posel -18.30 Kolo sreče - 19.00 1*3 ■ 19,13 Muza - 19,30 Dnevnik - 20.05 te kriminalka - 21,00 Panb- suii Europa, kriminalka - 23.10 Iz '"»mladih umetnikov Madžarska 2 Us parlamenta - 17.05 Stoletnica fil- J"^htentama serija - 18,00 Regionalni pro-žl.ono. t^^^^^^port - 19,00 Športni program -jj'j£.'*®iiaka poročila - 21.10 Vse ali nič, kvlz-MiifX"^* ■ Objektiv - 22,35 Prelomtii-- 23,10 Mate večerna glasba l!U - 5,35 Družinski dvoboj - 6,00 Po-T»oinn - fi,3D Poročila - 6.35 Dobri sedmih - 7,30 Po-^'1'' ■ 8.05 Sptiingfieldova zgod- ”1.30 " '130n* - 11-00 Vroča nagrada - a,'™ Jenski dvoboj'- 12.00 Opoldansid maga-iwbi riDjejor^ . 13.00 Umori so njen si(n, ,.,*^'O0Babel Schafer - 15.001tonaChri- 1Ž3ni*'’'^'^ Meiser - 17.00 Tvegano -' 18.00 Prijazna družina - 16,30 ,7'^ - '(O rn... IN. J « .i * I-. . . I. __ Poročila - 19,10 Eksplozivno -■ 20,15 Herules ir Deset ' 22.10 Extra: Magazin - 23,00 O.OO ^oajsLo - 23.30 Nočni šov, odlomki -iiea. I ' 0'30 Cheers - 1,00 Prijazna družiš h. - 2.00 Barbel Schafer - ■ 3-20 llona Christen - 4.10 Hans SB J Eksplozivno ^Novembra ^>50 ’'>'20 J!.45 Gričnik piše s srcem, oddala o be-gunclh.' Veliki kikiriki, lutkovna Igrica ^eriško srce, ameriški film '<,« -J - - Poročna steza '^OS 'f.io n®" ®.46 ’9.3o ^^■50 ROČ 'dnevnik Samo za punce, kanadska nani-žsnka ^"^irandi, slovaški film Sorodne duše, angleška nanizanka ^oietniki in svet ^o^t) sreče nadaljevanka, 6. ^mi dan Priseg oslovna borza Sova se srca vnamejo, ameriška [i^nizanka “Pbotnica, Italijanska nadalje-"^iika, 4. del ?.io 1$^ ^8,00 'M ^1S angleščine, prosim ^diocity ^Psonovl, ameriška nanizanka ponovitev gospa, angleška nanizanka ^ootnlca, italijanska nadalje-3. del P^atonatni program življenja za življenje. Da ne bi bo- ^itieošpon ^i^erzitetni razgledi rocka ^poroča oirirak stoletja - druga Evropa, ^^9 leska serija - 15,50 Santa Barbara - 16,15 Is Sant^D '0 Vrtnarjenje za vsakogar -it'* Lutk? - ifl,30 Glasbeni spoti -^^ii,nJ^9ledallšče, prenos - 21.30 To je ' 22.00 Spot tedna Žive scene ^^VHiNsteroristi, akcijski tilm - 23,40 -1 ■ 0.10 Tv-prodaja - 0.30 Video- ‘ Deutsche Welle -15.50 Santa Barbara - 16,15 1 5.00 Dobre IiBto - lOOT Potočila 11 program - 11,30 Majhen ve- ......... . ■ 13'15 3-45 Sledge Hamer, ameriška ' Is s, I D Ookumertarna serija - 14.00 teobraževalni program - 16,30 Hr- -12.00 Dnevnik - 12.15 program - vaška danes- 17.30 Santa Barbara- 13.15 Kolo sreče -18.50 Dokumentarna oddaja - 19,30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21.05 V ospredju - 22.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko TV HRVAŠKA 2 17.30 TV-koledar - 17.40 S sliko na sliko - 18.25 Serijski film - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.20 šaljivi hišni video - 20.45 Serijski film - 21.35 Dokumentarni film - 22,05 Ctvilke, serija TV AVSTRIJA 1 9.50 Baywatch - 10,30 Vesoljska ladje Enterprise -11.20 Pozabljeni svet, film - 13.00 Otroški spored -14.30 Knjiga o džungli - 15,05 Kremenčkovi -15,30 Mini Čas v sliki - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Baywatch-17.15 Prijazna družina-17.35 Zlata dekleta - 16,10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Hurctablovih -19,30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Univerzum; Trger od tu zraven, reportaža - 21,10 Operacijska šopa, začetek zdravniške nanizanke - 22,40 Veliki železniški rop, kriminalka - 0.25 časvsiiki - 0.30 Modem Love, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Časvsiiki - 9,05 Schiejok vsak dan - 10,05 Pogosto mislim na Piroško, film - 11,40 Sporna vprašanja - 12,1OApotlo 13, reportaža - 13,00 Čas v sliki - 13.10 Tema - 14.00 Avstrija v sliki -14.25 Ženska v Benetkah, film - 15,10 Kriminalko Je napisala - 16.00 Schiejok vsak dan - 17,00 Čas v sliki - 17,05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Lokalne novice - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.1 S Akti X, skrivnostni primeri FBI-a - 21.10 Reporter, magazin - 22,00 čas v ^Ikl - 22.30 Na kraju dogodka, reportaža tedna - 23,00 Balalajka šov - 0.00 Helsinki, predstavljeni z leningrajsidmi kavboji - 0,30 Mednarodna nagrada za video umetnost -1,00 Odloženo z mojim morilcem, film TVMADZARSKA1 9,00 Poročila - 9.05 Družina Fallet - 9.35 Dopoldne, vmes Nepičakovano potčvanje - 12.00 Poročila -12,05 Gospodarska alieceda - 12,15 Telepakk -14.25 Evropski poslovni asistent - 14,50 Sotrpini-15,05 Naravno zdravilstvo - 15.20 Biologija za šolarje -16.00 Poročila - 16.25 Top model, serija-17.00 Dimenzije- 17.40 Za ribiče-17.50 Iščemo izginule odrasle - 17.55 Katoliška kronika - 16,15 Posel - 18,30 Družabna lgra-19.OOZaotroke-19,13 Muza - 19.30 Dnevnik, šport - 20,15 Jalna, serija - 21.10 Studio '95 - 22.00 General, nemi film TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 16.35 Za otroke -17.05 Klinika za živali, serija - 18.00 Regionalni program - 18,45 Mreža - 19.20 Magnum, kriminalka - 20.15 Politični debatni program - 21,10 Vse ali nič, kviz - 21.45 Dnevnik - 22,00 Objektiv -22.35 čar športa RTL 5.35 Drazinsld dvoboj - 6.00 Poročite - 6.35 Dobri Časi, slabi časi - 7,00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 6.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10,30 Čas hrepenenja - 11,00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldatiski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer- 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17,00 Tvegano - 17.30 Med nami -18,00 Prijazna družina - 18.30 Zvezde - 16.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojni vložek, film - 21,15 Detektiv Banks - 21.15 Detektiv Hanks- 22,15Quin-cy-23.15 Nočni šov - 0.00 Dnevnik-0.30 Cbe-ers- 1.00 Prijazna družina- 1,30 Zlata dekleta-2,00 Barbel Schafer - 2,55 Dnevnik - 3,20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno SREDA 8. NOVEMBRA 1. PROGRAM 10.45 11.15 12.05 12.30 13.00 15.35 16.20 17.00 17.10 18.00 18.30 18.45 19.30 20.05 20.25 22.05 22.25 22.45 Cobi in prijatelji, španska risana serija . Azijska magistrala. Japonska senja Iz življenja za življenje. Da ne bi bolelo * Alpe - Do nava - Jad ran Porodila , . Gordijski vozel mamil, ameriški dokumentarni film Biblija: Pavlovi pismi Tesaloničanom Dnevnik Male sive celice, kviz Sorodne duše, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Dnevnik Forum Film tedna: Lepotica dneva, francoski film Dnevnik Žarišče . Sova Noro zaljubljena, ameriška nanizanka. Hobotnica, italijanska nadaljevanka, 5. del 2. PROGRAM 14,55 Zgodbe iz Školjke 15,25 Karel Veliki, francoska nadaljevanka, zadnji del 16,15 Sorodne duše, angleška nanizanka 16.45 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 20.25 21.30 Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka Regionalni studio Uubljana Odkrivanie Zemlje, ameriška serija V vrtincu Športna sreda Portreti športnikov PPZ v vaterpolu Omizje TnJE59-MMTV 7.00 Videostrani - 15.20 Santa Barbara, ponovitev - 16,05 Demokratični teroristi, akcijski tilm - 17.40 Kamera na potepu, dokumentarni film - 18.10 Kuhajmo skupaj - 18.40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti ~ 20.00 Med priiateiji, oddaja o narodnozabavni glasbi - 21.00 Spot tedna Žive scene -21.05 Izobčenec, akcijski film - 22,40 Žtva scena, ponovitev - 0.25 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročite - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročna -10.05 Izobraževalni program - 11.30 ljubezenske zgodbe, otroška serija - 12.00 Dnevnik - 12.15 Ljubezen, serija - 12.40 SledgeHamer, ameriška nanizanka- 13.10 Dokumentarna serija - 13.55 Film -15.30 Izobraževalni program - 16.30 Hrvaška danes - 17.30 Santa Barbara - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Informativni program - 21.05 Ljubezen in mir, zabavnoglasbena oddaja - 21,50 Znanstveni forum - 22.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sUko - 23.25 Jazz TV HRVAŠKA 2 17,00 TV-koledar - 17.10 S sliko na sliko - 17,55 Dokumentarni film -18.25 Serijsl« film - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Na zdravje, ameriška nanizanka - 20.45 Serijski film - 21.40 Film TV AVSTRIJA 1 9.10 Kriminalko je napisala - 10,00 Baywatch -10.45 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Colutnbo: Luciferjev učenec, film - 13.00 Peter Pan in morski razbojniki - 15.05 Tom in Jeny - 15.30 Mini Čas v sliki - 16.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Baywatch - 17.15 Prijazna družina - 17.40 Zlata dekleta - 18.10 Dr. Guinova, zdravnica iz strasti -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20,15 Umor po povzetju, kriminalka - 21.55 Šport - 22.25 Policijski klic 133, film - 23,50 Časvsiiki - 23,55 Pot ksreči, film - 1.30 Prijazna družina ■ TVAVSTRUA2 9,00 Časvsiiki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.05 Vse bo spet dobro, film - 11,40 Pogled v deželo -12,30 Na kraju dogodka - 13,00 Čas v sliki -13,10 Univerzum -14,00 Pravica do Ijubeifii -14.25 ženska v Benetkah - 15.20 Kriminalko je napisala - 16,00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Lokalne novice - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani » 20.15 Help TV - 22,00 Čas v sliki - 22.30 Feno-' men: Made in Haven - 23,30 Prodano in izkorišče- no, dokumentarni film - 0.00 Traveller: Florida -0.45 Pogledi s strani - 0.50 Mednarodna nagrada za video umetnost- I.ISVideonoč TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9,00 Poročila - 9.05 Družina Faller - 9.35 Dopoldne, vmes Nepričakovano potovanje - 12,00 Poročite - 12.05 Gospodarska abeceda - Welcome to Hungary - 12.45 Telepakk -15.20 Zgodovina za šolarje in za vsakogar - 16.00 Poročila -16,0^Zavozlano - 16.30 Top model -17.00 Za otroke - 17.45 Obisk vdunajskl sinagogi - 18,15Posel- 18.30 Družabna igra- 19,00 Za otroke - 19,13 Muza - 19.35 Dnevnik, šport -20.15 Kotv kinu, vmes Samo en telefon, madžarski film - 22.25 Mešalec strupa, italijanski tilm TV MADŽARSKA 2 15.20 Bi rad postal klovn? - 16.05 Naravoslovni filmi: Otroci savane. Izumi žMierua, Carstvo ruskega medveda - 1 7,30 Dandanes - 18.00 Regionalni program -16,55 Don Ouljote, serija - 20,00 Zvezdniki rocka -20.35 Evropski magazin - 21,10 Vse ati nič, kviz -21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv - 22,35 Policijska potočite - 22.40 Hamburger iz sivega goveda? RTL 10.30 čas hrepenenja - 11,00 Vroča nagrada 11,30 Družinski dvoboj - 12,00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček- 14.00BarbelSchafer- IS.OOllonaChristen - 16.00 Hans Meiser - 17,00 Tvegano - 17.30 Med nami - 16.30 Eskluzivno - 16.45 Poročila -19.10 Eksplozivno -19,40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Mama, želim ostati pri tebi, drama - 22,15 Sternov iv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik CTTRTEK 9. NOVEMBRA 1. PROGRAM 9.30 9.50 10.45 11.15 13.00 13.05 15,30 16.25 Kovaška pravljica Batnnan, ameriška nanizanka Odkrivanje Zemlje, ameriška serija Po domače Poročila Oči kritike Zadnja naloga, francoska drama, 2. del Slovenstd utrinki, oddaja madžarske TV 17,00 17,10 18.00 18.30 18.45 19.30 20.05 21.00 21.45 22.00 22.20 22.50 Dnevnik Živžav Sorodne duše, angleška nanizanka Umetniki in svet Kolo sreče Dnevnik Primer za dva, nemška nanizanka Tednik Nikar, oddaja o prometu Dnevnik Žarišče Sova Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka Dokumentarna Senja- 18.25 Serijski film - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20,15 Rudolf Štajner, dokumentarni film - 21.10 Gobane v cadillacu, humortstična serija - 21.35 Serijski film - 22.25 Reševalna 911, dokumentarna serija - 23.05 Glasbena oddaja 2. PROtnica, italijanska nadaljevanka, 5. del Regionalni program Znanje za znanje. Učite se z nami Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Moški, ženske Umetniški večer: Tone Pavček, portret Podoba podobe Stoletnici filma naproti Nočno sonce, italijanski film TtLE59-MMTV 7.00 Videostrani - 15.50 Santa Barbara - 16.35 Kamera na potepu, ponovitev - 17.05 Izobčenec, akcijski film - 18.40 Santa Barbara -19.30 Glasbe- ri spoti - 20.00 Klepet na MMTViu - 21.00 Trii 'F Zive resna deteljica, nanizanka - 21.30 Spot tedna Žive scene - 21.35 Turistično okno Kompas Hollidavs -21.45 Smrt policista, akcijska drama - 23,20 To je ljubezen, nanizanka - 23.50 Sanje In resničnost -0.20 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle TVriRVASKAl 10,05 Izobraževalni program - 11.30 Veseli glasbeni četrtek - 12,00 Dnevnik - 20.15 Ljubezen, serija - 12.40 Humorislična serija - 13.05 Doku-metnama serija - 13.55 Film - 15.15 Risanke -15,35 Izobraževalni program - 16.30 Hrvaška danes - 17.30 Santa Barbara - 18.15 Kolo sreče -18.50 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnih -20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.20 Kultura -22.40 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko TVnRVASKA2 16,40 TV-koledar - 16,505 sliko na sliko - 17.35 TV AVSTRIJA 1 9.45 Baywatch - 10.30 Vesoljska ladja Enterprise - 11.15 Tarzan, avanturistični film - 13.00 Otroški spored - 15.05 Kremenčkovi - 15.30 Mini čas v sliki - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Baywatch - 17.15 Prijazna družina - 17.40 Zlata dekleta - 18.10 Dr. Guinova, zdravnica iz strasti -19.00PriHuxtablovih-19.30Časvsiiki- 20.00 Pogledi 8 strani - 20.15 Komisar Rex, film - 21,05 Prav Chicago, krimirtalna nanizanka - 21.55 Cobra - 22.40 Obrobnež, kriminalka - 0.10Časvsiiki -O.15Cold River, avanturistični film - 1.40 Prijazna družina - 2.05 Schiejok vsak dan TV AVSTRIJA 2 11.40 Najlepši v New Vorku, film - 13.00 Čas v sirki - 13.10 Reporter, ponovitev - 14,00 Alpe-Donava-Jadran, reportaže - 14,25 Ženska iz Benetk, nanizanka - 15,15 Kriminalko je napisala -16,00 Schiejok vsak dan - 17,00 Čas v sliki -17,05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Lokalne novice - 19,30 Časvsiiki - 20.15 Vrtiljak popevk - 21.10 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.00 Bratje Bliski, film - 23.55 Umetnost teme - 0.40 Pogledi s strani - 0.45 Mednarodna nagrada za vi-deoumetnost - 1.05 Modem Times, ponovitev TV MADŽARSKA! 12.00 Poročite -12.05 Gospodarska abeceda -14.45 Evropski poslovni asistent - 15.20 Književnost za šolarje - 16.00 Poročite - 16.30 Top model -17,05 Srednjeevropski kulturni magazin -17.45 Zamejski Madžari - 16.05 Slovnica - 16.15 Posel - 18.30 Igra s slikami, kviz - 19,00 Za otroke -19,13 Muza - 19,30 Dnevnik, šport - 20,15So-sedje, tv-roman - 20,50 Arthur 2., ameriška komedija - 22.35 Gospodarski magazin TV MADŽARSKA 2 16.00 Koliko je vreden po^želan? - 16,15 Obvezno čtivo: Dorottya -17,30 Čakajoč na vlado - 18.00 Reglonalrri program - 18.50 Krtminalistični magazin -19.25 Kojak, kriminalka - 20.20 Malo Juga, serija -20.50 Politični debatni program - 21.45 Dnevnik -22.00 Objektiv - 22.35 Neki welškl bard, welški iilm RTL 11.00 Vroča nagrada - 11,30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13,00 Umori so rijen konjiček- 14.00 Barbel Schafer- 15,00 llona Christen -16.00 Hans Meiser-17,OOTvegano- 17.30 Med nami - 18.00 Prijazna družina - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila -19,10 Eksplozivno- 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april, vodi Frank Elstner -21.15 Mestna klinika - 22.15 Preganjana ženska - 23.15 Nočni šov - 0.00 Dnevnik RADIO MURSKI VAL LKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KMU PCTDL 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6,45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 6,00 Dopoldne naMV-S.OO^Poročila-B.OS Obvestila - 8.10 Pozdrav In napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Zamurjenci -10.00 Poročila-10.05 Obvestite - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Kinoventiator -11, ISOdpetkado petka-12.00 Poročila BBCja -12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar vi.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročita -13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut -15.30 Dogodki inodmevi- 16.25 Obvestila -16.30 Poročila- 17.00 Kultura in šport cb koncu tedna -18.00 MV-dur - 19,00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV -19.30 Sipi« mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6,10 Vreme, ceste - 6.25 ObvestilasiS-SO Horoskop - 6,45 Pesem tedna - 6,50 Prebiramo tane časopise - 7.00 Draga lutrania kronika - 7.30 Infc^is^ v troh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 PottsSS “ 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - $,00 Menjalniški tečaii bank -9,15 Predstavljamo ?3m -1 ®WEKJ Poročila - 10.05 Obvestite - 1DJBMenjalniškiWi agencij -10.30 Potepajte se z narrfi-11 00 gost -12.00 Poročila BBOja- fSdMHSKMMila - 1«6 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni ndrlttarvlr^ttsbi eiMSiSi -13.00PopokteanaMV- iS.lORscfravinteiMvsahSj: - 13.30 Poročil« - na 350bvee#a- 14 SOBdopav enem tednu, BBC -1$;30 Dogo««odmevi - 1(9.1^ Obvestila- 16.3i8Bt»em- 17,0SKulturni koledar-17.05 Radijski k(i|^j^im^Zbirati je vse, kar bo obsegalo namerjano delo, v kolikor je to gradivo izešlo iz naroda ali se vsaj zdi, da izhaja iž njega. Sem spadajo potemtakem najprej narodne pesmi pripovedne ali lirične vsebine, najsi bo- do posvetne ali pobožne, ženske ali moške, najsi jih poje ena sama oseba ali vsa družba, bodisi na plesu ali pri vinu, na zabavah ali pri delu, samo o posameznih prilikah v letu ati kadarkoli ...» (Osnovna načela za publikacijo »Avstrijske Narodne pesmi«, 1906, Karel Štrekelj) V Naukih za Slovence, 1895, pa Je Matija Murko (1861-1951) zapisal, da »kolikor se iz vsega vidi, narodopis ne more biti delo posameznikov, naj imajo še toliko časa in znanja. Tu morajo zibrati in RAZSTAVA NA FILOZOFSKI FAKULTETI slovensko narodopisje pri Zna-stvenoraziskovalnem centru SAZU, Glasbeno narod opisni inštitut pri Znastvenoraziskovalnem centru SAZU, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Slovenski etnografski muzej, etnologi konservatorji pri Zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine, etnologi v pokrajinskih muzejih in Slovensko etnološko društvo. Slovensko etnološko društvo je nastalo teta 1975 v času velikih razhajanj med folkloristi in etnologi ter v času finančnih težav za raziskovalce etnologe. Očitno je, daje društvo izpolnilo bistveni namen - združene moči naredijo več kot razcepljenost po ustanovah. Morda je dokaz za to tudi letošnji kongres. Oddelek za etnologijo na Filozofski fakulteti je bil ustanovljen sicer dokaj pozno, leta 1940, z dejavnostjo pa so začeli šele po drugi svetovni vojni, Vse to ima seveda strokovne posledice, vendaT v zadnjih letih zamujeno intenzivno nadomeščajo. ETNOLOŠKA RAZSTAVA V NARODNEM MUZEJU vsakdana, etnologovo delo nekoč in danes, od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, ki bo na ogled do januarja 1996. Ta razstava po eni strani prikazuje prerez slovenske etnološke vede, po drugi pa prikaz sodobne razvejenosti njenega dela in ustvarjanja. valstva v vseh časovnih obdobjih. Na razstavi so predstavljene slovenske etnološke inštitucije in rezultati njihovega dela. Prikazani so čevlji, kakršne smo nosili to stoletje. Razstava je postavljena ob obletnici pomembnih dogodkov v razvoju slovenske etnologije, ko je priložnost za obračun čimer bi po besedah šili problematiko prostorov loškega in Narodnega Ob slavnostnih pr’f®**'**’ veda niso obšli naše ki ima bogato tradiejo in lep Koncert so priredili v delu Narodnega muzeja:^ so hoteli spraviti pod siren® Id- is.< flll PU" , I X, kar poznamo: Od Štrekljet^. dskih pesmi in zapisov do s® nih skladb na ljudsko tem®- mn SKiaao na ijuusrl. j smo slišali amaterske P® Velikega Trna nad Krški > Šentilja pri Velenju,' iz L®* vasi, tamburaše iz Sodevce > pousivafjjL to so nastopili še . . ljudske glasbe Ljubo Jcflc*' rio Marušič in Marino _______________ skupina Trumatura in Mabja [1 lil I’*- ' Šetala seJ^ lep (med drugim -doli iz Žižkov v Prekmuij'^ gleščini se to sliši She wa king Up and Doown, nat® P Trojko, trikraljevsko koleoti Prekmurja). Sledili so profesionalni glasbenik jtevil”' pi vivoiviiaiiii Lj-iiP 1^ kom Globokarjem, JakoD®^^ žem, Lojzetom Lebičem) mažem Svetetom na čelU- Etnološki zapis* Porabja ne bodo To pomagati učitelji in duhovniki, dijaki in profesorji, pravniki, arhitekti, umetniki, omikano obrtniki in kmetje ... Zbirajmo in hranimo torej svoje starine, samobitne in prisvojene, kolikor moremo, ker človeka, ki ni barbar. bo vedno zanimalo, kako so živeli njegovi predniki... S premišljenim, vztrajnim in sistematičnim delovanjem se da marsikaj doseči, posebno ako se ne cepijo moči. Česar vsaj v slovenski znanosti nikakor ni treba.« Kultura vsakdanjega življenja Kaj je etnologija? Je čisto navadna znanost, ki proučuje način življenja, kulturo vsakdanjega življenja in ljudsko kulturo. Etnologi se pri svojih raziskavah načina življenja srečujejo z različnim gradivom. To so pisni viri, spoznanja v tiskani in rokopisni obliki ter predmeti v muzejih. Najpogosteje pa gre za terensko gradivo. ki ga je treba šele zbrati v življenjskem okolju in ki je predmet raziskave. Če gre za pojave materialnega značaja, jih je treba opisati, izmeriti, fotografirati, narisati ter ugotoviti vse o njihovem namenu in pomenu. Informacije s področja družbenih od- nosov in duhovne kulture si raziskovalci beležijo v obliki zapiskov in na magnetofonski trak. Dogajanje fotografirajo in ftl-majo. Tako zbrano gradivo je podlaga za nadaljnje stopnje znanstvenoraziskovalnega dela. Cilj etnološkega dela je raziskovanje vsakdanjika ljudi, torej njihov način preživljanja, bivanja, porabe in odnosa do sebe in okolice. S tem etnologija spodbuja samozavedanje, samospoznanje in razvija zavest o kulturni dediščini vseh Slovencev, tudi tistih v zamejstvu in po svetu. Institucionalni okvir slovenske etnologije je razporejen takole: Inštitut za Leta 1895 je Matija Murko v svojem programu poudaril potrebo slovenskega naroda po narodopisnem muzeju. S tem je programsko postavil slovensko etnologijo ob etnologije velikih evropskih narodov. Leta 1923 je bil ustanovljen Etnografski muzej v Ljubljani, ki pa mu usoda vse do današnjih dni ni namenila ustreznih prostorov. Sto let po Murku se njegova vizija uresničuje s pridobitvijo ustrezne lokacije za delovanje Slovenskega etnografskega muzeja v letu 1995. Ob tem so v Narodnem muzeju v Ljubljani, kjer je tudi Slovenski etnografski muzej. postavili razstavo Po sledeh ETNOGRAFSKI MUZEJ Polemika v polemiko seje med udeleženci kongresa pisno v Zborniku podal le dr Zmago Smitek, ki je starosti slovenskih etnologov dr. Slavku Kremenšku z argumenti oporekal njegova zagovarjanja nepomena neevropske etnologije In prepričanja, da je ta le malo pomemben privesek slovenske etnologije. Ob koncu zapisa ga je - dr. Slavka KremenSka - postavil še pred ogledalo; geslo Etnologija v Enciklopediji naj bi si prisvojil, saj j« 'pod njo podpisan sam. čeprav so pri njem sodelovali tudi drogi etnologi, med njimi dr. Zmago Šmitek. Droga gesla v Enciklopediji imajo omenjene vse sodelavce, zato izgovor, da je tako hotelo uredništvo, ni prepričljiv. Doslej sem »v skladu s svojo razpravljalno metodo pač molče* Šel mimo te nekorektnosti, a zdaj se Kremenšek z geslom Etnologija le malo preveč hvali pred mano b drugimi kolegi ...* je zapisal dr. iZmago 5mitck. Od čevljev, »črevlov in batašof« dela. Pred slovensko etnologijo sta zdaj dve pomembni nalogi: priprava in izdaja Slovenskega etnološkega slovarja ter priprava na stalno postavitev razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Avtorici razstave sta Barbara Sosič in Sonja Kogej - Rus, bibliotekarski del pa so pripravile Majda Fister, Bojana Škafar - Rogelj, Sinja Zemljič - Golob in Mojca Račič. Samo v zadnjem desetletju je v Sloveniji izšlo okoli 330 del z etnografsko vsebino. Ob otvoritvi razstave je govoril tudi minister za kulturo Sergej Pelhan, ki je ob čestitkah omenil tudi obljubo, da bodo izginili Na kongresu so etnoIOB’^, rili o razvoju slovenske X. .s . .. - I /k. vir; el i* gijc od Streklja in ' dobri ih etnoloških prtza j, dveh dneh Je svoje bralo ali o drugih okoli 50 udeležencev. P ..j v izšk gre som pa so razpra''® jp knjižici z naslovom Raž L venske etnologije. Etn^ Etnolog«“/;i govorili na temo Etnome prelomu 19. in v 20. stoRtI so bila predavanja kana, etnologi pa so bih že precej utrujenih od jjii prireditev. Naslednja t®*® j Razvoj slovenske etno » sorodne teme, zadnji da nološki raziskovalni po Štreklju in Murku, v .j slednjega Je bila podtei»a p-Teorije in zgodovine nološke muzeologije in K jicr X . v . k- T? a _ id * vede torstva) tudi Etnolog')* ^r-' venci zunaj Slovenije- Sk j loška prizadevanja v F® Je sprehodih) Marija Ko jiJt kič in natančno naštela terska in organiziran^ P n(er . ....... . I* .Hrt vanja za etnološki zapis vanja za einoios«.i bja. Po njenem seje orga pijjH znastveno raziskovanje v |j začelo v drugi polo’''i‘^' jijiiif rn . . ■. i;,.awojcas I L viportni dvorani pri 3. osnovni ioli v Murski Soboti /141 S^e karsii val S ISi — j!" 1 I ZAIGRAJMO !N ZAPOJMO PO V petek, 10.11.1995 ob 16.30 In ob 20.00 ponuja: Sl* ii- ■f- »4^ t DOMACB,s.o^>' L VODITBJ O +SEJEMSKF POPUST I 5%, i -možnost I • dolgoročneB^ kfe^mhja du60% SJ^(figoD[jHno~ vrednosti = MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel., fax.: 069 22 921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci pri Ljutomeru Snadi JptjMMjmn Štiije kevaa ‘I ■ ’ Mp^Unuiikiilie: Jože Kobler eooo Alfi Nipič iii njegovi mozBaod HABdUuMKe, *WHWCIJO, ^^^ruLMO^ - M1*X Hum*« MMa F;|[)^ If psJ Vnitrtii SpidiinCop Sinim Wc!.' POPRAVLJALNICA ČEVLJEV TOMISLAV VREČIČ Mikloša Kuzmiča 33, , td. št. je 22 527 Obiščite nas! Popravljamo HITRO IN KAKOVOSTNO-—-Popravila vseh vrst ČEVLJEV, ŠKORNJEV IN USNJENE GALANTERIJE. neon 2,01 motor s 16 V 130 KM 2\/ručnu 32.999 DEM j 1^1 If in praktično darilo! ■ KREDITI: 25 % pologa D 10,8-odstotna obrestna mera , do 3 let » LIZINO ■ STARO ZA NOVO Naše priporočilo: zahtevajte izključno traktorje UNIVERSAL SLOVENiJA; z njimi dobite pravo garancijo za dolgo življenjsko dobo traktorja. Ekskluzivni dobavitelj in proizvajalec: TRGOPREVOZ d. o. o., Lenart PTUJSKA C. 16, tel. (062) 724 604, 724 616 neon C^CHRVSLER VEDNO S POGLEDOM NAPREJ neon l DOBER PRIJATELJ. ODLIČEN AVTO. 4 Ernest Bransberger, Dolga ulica 79, Černelavci, tel.: (069) 21 238 30 vestnik, 2. novembra 199^ vestnik Karate Sobota tretjič zmagala v Kuzmi V Kuzmi jc bilo tretje tradicionalno tekmovanje v karateju za pokal Tromejnika. Sodelovalo Je 112 tekmovalcev iz Slovenije, Itbt gostje pa tudi iz Samo-bora. Največ uspeha so imeli soboški karateisti, saj so tretjič zapored postali ekipni zmagovalec in pokal osvojili v trajno last. Tekmovali so v borbah in katah. Zmagovalci v posameznih kate- gorijah so bili - kate: malčki: I, Kovač (MS), 2. Semenič (Branik), 3, Nov^ (MS); ml. dečki: I. Koštrun, Lopič (Ruše), 3. To-však (Sl.Gradec); st. dečki: 1. Mezek (Ruše), 2. ŠticI (MS), 3. Balažič (Maribor); deklice: 1. Reckova, 2, Mlinaričeva (obe MS), 3. Lutarjeva (Branik); st. mladinci: 1. Štefanec (MS), 2, Sep (Ruše), 3. Rues (GR); ml. mladinci; 1. Zrim (MS), 2. Ka- haj (Maribor), 3. Reši (Branik); Mladinke: 1. Gaberjeva, 2. Za-dravčeva, 3. Musarjeva (vse MS); člani: 1. Vrtarič (Branik), 2. Krivokapič (Ruše), 3. Gross (Sl. Gradec); članice: 1. Čoder-lova (Sl. Gradec), 2. Breznikova Ponatis stare zgodovine Lendave Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi je pred nedavnim pozval krajane, da bi skupaj izdali ponatis 1896. teta izdane zgodovine nekdanje velike Občine Lendava. Knjiga je bila izdana ob (Ruše), 3. Pergarjeva (Trbovlje), J tisočletnici prihoda Madžarov v te Borbe - mladinci: L ROk (GR), i kraje. Nek^ primerkov stare knjige 2. Dvoršak (Maribor), 3, Števa- I Je v Lendavi še dobiti. V ponatisu. nec (MS); člani: 1. Vrtarič (Bra- ki ga bodo izdali le, če se bo za nakup prijavilo vsaj 300 kupcev, naj bi v skrajšani obliki predstavili zgodovino Lendave, delovanje ustanov in društev. Sol in vsega, kar Je pred sto leti predstavljalo mesto pod obronki goric. Ponovna izdaja te zanimive knjige bi bila dobrodošla vsem, predvsem pa bi bila lahko zani- ' t z r miva za mlade, ki Lendavo premalo J 411T M felllnUVt KI J , ■ poznajo. Med drugim tudi dejstev, ki so mestu v ponos: tul* bila zgrajena ena od treh krš^ kih cerkva v naši državi, tuje vala tudi prva tiskarna, štvo bo kmalu praznovalo l^l™ co delovanja ... Skratka, voda za kulturo madžarske na^ nosti Je dobra in upati je, dajo t^ krajani s prednaročili tudi uiesnv- '2^ iP L is" Športni klub Dokonča Lendava Drugo odprto prvenstvo-Lendave v badmintonu športni klub Dokonča iz Lendave organizira v soboto, 1 L, in v nedeljo, 12. novembra 1995, v sodelovanju z badmintonskim klubom Mladost iz Lendave 2. odprto prvenstvo Lendave v badmintonu. Gre za športno društvo, ki se ukvarja z ofganizacijo raznih športnih prireditev, s katerimi želi po-ivečati športno in turistično ponudbo v Lendavi tako na rekreativnem kot tekmovalnem področju. Od leta 1992, ko je bilo društvo ustanovljeno, so organizirali osem prireditev. Doslej so se uveljavili z organizacijo treh prireditev: odprtim prvenstvom Lendave v badmintonu, odprtim prvenstvom Lendave v teku na 5 in 10 km ter kolesarskim kronometrom za pokal Piramide. V prihodnje pa naj bi se uveljavili tudi kot organizatoiji odprtega prvenstva Lendave v Judu, tekmovarya v rolanju, triatlonu in tenisu. Na letošnjem drugem odprtem prvenstvu Lendave v bad- nik), 2. Temi in (MS), 3. Pivec (MS). Skupna uvrstitev: 1. Murska Sobota 185, 2, Ruše 65, 3. Branik Maribor 55 točk. (BG) Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote, ki tekmujejo v interligi. Stojijo od leve: Čeh, Bačvič, Poredoš, Topovšek, Marič, Fujs, Cipot (teh. vodja); čepijo; Ra-tkai (trener), Prša, Janža, Tinev in Kerec; manjka: Čeučenko. Fotografija: Jure Zauneker. mintonu, ki bo v dvorani dvojezične osnovne šole v Lendavi, bodo sodelovali tekmovalci iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, povabili pa so tudi tekmovalce iz Slovaške in Ukrajine. Nagradni sklad 3.000 DEM bo organizator razdelil i med prvih osem pri moških in ženskah. Nagrade so prispevali pokrovitelji: Gidos, Logo, Va- I ris. Elektronika Dobrijevič in Lek iz Lendave, Mobitex iz Centibe in Tiko Grosuplje. Prijave zbirajo do četrtka, 2. no- I vembra 1995,;Jo bo vsekakor I kakovostna športna prireditev, ki si Jo Je vredno ogledati, F. Maučec /O Pomurska banka d.d. Ponudba za prodajo delnic Na zahtevo GP POMURSKI TISK, Murska Sobota, p. o,, posredujemo prodajo 1.885 rednih imenskih delnic LBTomurske banke, d. d., Murska Sobota. Cena za eno delnico znaša 9,892,60 SIT. Na zahtevo KMETIJSTVA ČRNCI, p. o., posredujemo prodajo 2.218 rednih imenskih delnic LB Pomurske banke, d. d., M. Sobota. Cena za eno delnico znaša 9.972,00 SIT. v skladu s 7. členom Statuta LB Pomurske banke, d. d,, imajo prednostno pravico do nakupa delnic delničarji LB Pomurske banke, d. d., ki so vpisani v delniško knjigo LB Pomurske banke, d. d. . Interesente vabimo, da odločitev o nakupu sporočijo v 30 dneh po objavi na naslov: LB Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, Služba sredstev in poslovne informatike. IZID ŽREBANJA OKTOBRSKE NAGRADNE KRIŽANKE Ib Pomurske banke Izmed 1-127 rešitevJo^ pravočasno prispele na Poo)^ je za informiranje, je izžrebala naslednje reševal . ki SO pravilno izpolnili 1, nagrada, 40.000 SIT . Olas, Rusjanov trgl.ol''*'" Ljubljana „ 1. nagrada, 30.000 SU- , dvika Kapun, Črešnjevci IS' G. Radgona , 3, nagrada, 20,000 SIT Drvarič, Gregorčičeva 43, M- Sobota L Izžrebani reševalci bo'4687' Tel,: 53 403, po 19. uri. s teletom prodam. Trimlini 111470^^'" ''!■ 4^ 1et. pripuščeito, do-prodani. Jože Tkalčič, muce, stare 3 mesece, prodam. Jože Tkalčič, muce, stare 3 mesece, 125 ČUVAJA, belo-rjavega 'l4 ljudem. Tel.; 41 d.o.o. 4nt,?SREDNlSKO IN kop.P.^SKO PODJETJE tl(iiS*'0e. PRODAJETE, jSS^tTe. NAJEMATE, SVE VRSTE RJAt ČASA IN FAv,- fl. 32 322 ■JtL (060) 32 322 4 (VI SOBOTA 4®® gospodarsko k ^>14811's Ih'- in 77 arov zemlje Pdmemo za goslil-J tejf, ' diskoteko, proizvodnjo 400 gospodarsko br 'In _ PFodam za 180.000 {I J6 527 ati mobitel družinsko hi-tn’ Ul parcelo velikosti L TUBLJE pri Kozi- Ueod ceste Kozina-h., prodam. Podrobnejše r r ■ Iti TRAKTOR DEUTZ, 45 KM. letnik 1986, prodam. Tel.: 66 205. m4681 VISKOTLAČNO BALIKRO B 344. cena 599.000,00, novo, prodam. Tel.: 21 750 ali 49 195. m4699 SAMONAKLADALNO PRIKOUCO in obračalnik, malo rabljena, ugodno prodam. Tel.: 23 450. m4700 PREVOZNI BAZEN za mleko ter sa-monakladalno prikolico za seno in silažo prodam. Tet: 068 42 925, m4707 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, I . tašče, babice, prababice in sestre Hermine Berden iz Kobilja I razno MOŠT, grozdje z brajd, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 62 020. m4608 KAVČ, divan, masiven raztegljivi fotelj, dodatno peč Kuperbusch na trda goriva ugodno prodam. Podarim dve otroški postelji. Tel : 22 273. m4677 ODKUPUJEM bučnice 400 SlT/kg, večje količitie. Td: 062 792 340. m4684 LES, bukev, plohe (»fosle*) in deske prodam. Tel.: 82 268. m4686 ELEKTRONSKO HARMONIKO HOHNER, malo rabljeno, ugodno prodam ali menjam za navadno. Tel.: 49 284. m4692 POSODIM 1000 DEM. Garancija čeki. Tel.: 42 840. ro4693 JABOLKA različnih sort prodamo. Puconci 108. po 16, uri. m4694 VARAŽDINSKO ZEI JE prodajamo za ozimnico. Verban, Tropovci, tel.: 46 015 ali 46 280, po 17. uri. m4698 PrtklictrjcH veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega leta 1991 na SSGT v Radencih, smer natakar. Brigita Bro-der, Pečarovci 23, Mačkovci. m4706 Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega na SŠKM v Mariboru leta 1995. Jožef Prosič, Plitvički Vrh 54, G. Radgona. m4713 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 4,5 kW, ugodno prodam. Vaneča 37. m4715 AKACIJEVA DRVA (metri) z dostavo na dom prodam. Tel.: 47 011. m47l6 sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in sodelavcem, ki ste sc poslovili od nje, sočustvovali z nami, darovali venec, šopke, sveče, sv, maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Lepa hvala dr. Simoni Kralj - Lopert, medicinskemu osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu in zdravstvenemu osebju inf. odd. v M. Soboti. Iskrena hvala g. župniku, govorniku in domačim pevcem. Žalujoči vsi njeni najdražji Ni več trpljenja, ne bolečine, ostali so le sledovi in spomini. Po težki bolezni nas je v 9 L letu starosti zapustila naša draga mama, babica in prababica ZAHVALA delo IŠČEMO ZASTOPINKE za trženje reklamnih oglasov na območju Slovenije. Tel.: 061 573479,od9.do [4.ure. IŠČEMO VODJE ZASTOPNIKOV za trženje reklamnih oglasov na območju Slovenije. Tel.: 061 573 479, od 9. do 14. ure, m4685 ______ storitve rolete, žaluzije, lamelne ZAVESE, izdelava, montaža in servis. Tet.:0609616 170. m43g3 GENERALNA POPRAVILA oljnih peči za gospodinjstvo. Ponovno uporabite učinkovit in poceni način za ogrevanje vaših prostorov. Tel : 31 530. Sodna ulica 23, M. Sobota. m47(M Imela težko si življenje, nikoli več ne Čaka te trpljenje. Molitev, delo in ljubezen. ; ie to v iivijenju si poznala. ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je v 93, letu za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in praprababica Marija Zorko roj. Prša iz Ižakovec Feno zahvalo izrekamo vsem, ki ste jo pospremili na zdravniško Terezija Horvat iz TriO> Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so naši mami kakorkoli pomagali, jo pospremili k večnemu počitku ter darovali za cvetje, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene. Žalujoči vaši Hajdniyi Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije, grob tvoj s cvetjem Je zagrnjen, večerno sonce nanj sije. SPOMIN na sina Draga Zelka iz Dank ovce 2. novembra mineva 11 let, ki spodbujajo grenke spomine naše ločitve, ali tvoj lik nas osrečuje z mislijo na naša skupna teta, ko smo srečni bili s teboj. Hvala vsem za darovano cvetje in prižgane sveče ter vsem, ki ga imate v lepem spominu. Tvoji najdraž/i Md* zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzeta Je prerano^ a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Tiho in mirno nas je v 39. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, zet in brat Ni besed več tvojih, ni stiska tvojih rok, ostal je nate te spomin in srce polno bolečin. v SPOMIN 8. novembra minevajo 4 žalostna leta, odkar nas je zapustila naša draga Anica Celec iz Puconec Hvala vsem, ki z lepo mislijo po stojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njeni V SREDO SMO SE POSLOVILI OD NAŠEGA DOBREGA ČLANA Viktofja Kuzme iz Beznovec OHR?VNIL[ GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU. GASILSKO DRUŠTVO BEZNOVCI, SVET KS ZENKOVCI, VASKL ODBOR BEZNOVCI, KLUB MALEGA NOGOMETA BEZNOVCI Niti zbogom nam nisi rekel niti roke nam podal, neusmiljena le smrt je vzela, a v naših srcih za vedno boš ostal. poti, posebna hvala g. dr. Carju za Poipoč, gospodoma kaplanu in kantorju za obred, Žal *^'^®Fniku za poslovilne besede in pevcem za odpete Hvala vsem, ki ste darovali vence, šopke, sveče, maše ter v dobre namene, in vsem tistim, ki ste jo °^t‘nkc, Hvala obiskovali med boleznijo. Žalujoči vsi njeni Viktor Kuzma iz, Beznovec 7 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali vence, šopke in sveče, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Ferdinandu ob odprtem grobu, GD Beznovci, GD celotnega sektorja, KS Zenkovci, KMN Beznovci. Vsem še enkrat ~ hvala! Žalujoči: žena Gizela, hčerki Andreja s Srečkom in Suzana, mama, tašča ter brata Dezider in Ludvik z družinama ZAHNAIA Tiho, mimo in brez slovesa nas je v 65. letu za vedno zapustil naš dragi rnož, skrbni oče, ljubeči dedi, brat, tast in stric Jože Norčič iz Murske Soirote Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in njegovim iskrenim prijateljem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala g. mag. Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Merklinu za besede slovesa. Hvala pogrebništvu Banfi in za odigrano Tišino. Posebna hvala tudi zdravnikom in osebju internega oddelka za intenzivno nego in za njihovo požrtvovalnost v zadnjih minutah njegovega življenja. Hvala za darovano cvetje, vence, sveče, so žalne telegrame in izrečena sožalja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! V globoki žalosti vsi njegovi najdražji Dragemu DEDIJU v slovo Tvoji vnuki'. Metka, Alenka, Aleš, Petra KKl Ni 2 'K J Trzni inšpektorat je na sam dan mrtvih v poznih večernih urah ob prvih kapljah novembrskega dežja vpoklical svoje inšpektorje in jih poslal ponovno štet krizanteme po pomuskih farnih pokopališčih. Objava inventurnih rezultatov je napovedana za soboto. Kot smo izvedeli, bodo možen manjko krizna-tem v primerjavi s preštetimi v rastlinjakih upoštevali kot izvoz, možen presežek pa kot izvoz. Andrej Gerenčer - Broker po pokopu Pomurke resno razmišlja, da bi mestno središče preselil na Plese in Bak-šo, saj tam že imajo celostno sodobno arhitektonsko rešitev Pomurke in Panonije. Še bolj razveseljivo pa bo, če se bo tja preselila mestna hiša, saj bo tako izredno hitro dobila svoj vrt in sadovnjak. it** Moravski župan Franc Cipot - Caponskv je‘v teh dneh v Lipnico dotočil vode. Po tem nekdanjem potočku in sedanji reki naj bi organizirali raftinge. Čolne bodo vlačili s traktorji kmetijskega posestva, Temu projektu začuda ne nasprotuje največji opo-neni moravskega župana Ti-bor Voroš, seveda pod pogojem, če bo Lipnica tekla tudi v prosenjakovsko dolino. Na soočenju županov nekdanje soboške občine so sklenili, da napravijo prvi korak pri delitveni bilanci rajnke občine. Da bo začetek učinkovit in na očeh javnosti, so sklenili začeti z delitvijo safra-na. Tega bodo po abecednem vrstnem redu novih občin razstavljali na občinskih trgih, občani pa se bodo odločali, katere dele bodo obdržali v svoji občini. S tem naj se ne bi strinjal le visoki gradbenik in projektant Janko Halb, ki se boji, da bo ostal brez mobitela. *** Petrovski župan Franc Slihthuber - Marker je direktorju soboškega Telekoma in Županu Jožetu Kavašu ■ Tel-župu poslal zadnje opozorilo za ureditev telefonije v petrovski občini. Če se Telžup ne bo odzval v štirinajstih dneh, bo vse zbrane pristopne izjave posredoval konkurenčnemu Mobitelu, ki bo petrovča-ne oskrbel s telefoni v sedmih dneh. Sedaj, ko berlinskega zidu ni več, so si ga omislili Prekmurci. S pomočjo prostovoljnih prispevkov so že zakoli-ličili traso na katasterski meji nekdanje krajevne skupnosti Tišina in Cankova, kjer bodo, če država ne bo dovolila nastanka dveh novih občin, postavili zid. Kako bi se izogni! zidu, sedaj najbolj razmišlja Drago Šiftar - Carli, ki ga zadeva niti ne bi skrbela. Če čez enajst mesecev ne bi potreboval teh prostovoljnih prispevkov v obliki glasov za svojo nadaljnjo poslansko kariero. Zato je že predlagal, da se, če do razdružitve ne pride, občina Cankova - Tišina ne bo več imenovala občina, ampak forum Cankova - Tišina pri SDSS. KESHANt KONJ BODITE Z NAMI-■ NE BOSTE SAMI ■ VESniK čvyw Stiliv avitii rti KEMA r K- —1 KEMA p. 0., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI , KUPOH^ Nagradno vprašanje* Zakaj ima petelin zaprte oči ko kikirika? I 4 To, kar ste iskali! Najiečja izbira keramičnih ploščic v Pomurju I I Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota PRESENEČENJA ZA NOVE NAROČNIKE! . Sodelavec na začasnem delu v Ljubljani MILAN K. je MLADINI ukradel za Kujskl val Slovensko-poniurski razlikovalni slovar lap... lapa - viseča živalska ustnica, te bom po lapah, babe lapajo Lapilandija - dežela brez čefurjev lapidarij - urejena zbirka kamnitih spomenikov, če si trd kot kamen, si za tja Laponec - Lap v loncu lapis - kamen za uničevanje kokošjih očes lapor - iz njega lahko delajo cement, cementarji živijo težko, vendar pošteno Lapič - neki daljni Lapov prednik lapsus - govorna ali pisna napaka, vsakdanja oblika izražanja naših politikov Iapy lučk, 13py duck, lapy fuck -neslovenski lapi lapuh - rastlina velikih srčastih listov, raste po nasipih, tudi napuh z napako Lapiland - zabavišče za male Lape Lap - že umrli slovenski politik Mali pulator Hčerka župana neke novo-komponirane pomurske občine je v očetovem avtoradiu pozabila kaseto z glasbo godalnega tria bratov Lorenz, Župan v sVojem življenju podobnih zvokov še nikoli ni slišal. Presirašej je odpeljal avto k mehaniku.- Mojster je prisluhnil in se razveselil: »Tudi vi ste ljubitelj komorne glasbe? Ali vas ne motijo rahlo preveč poudarjeni visoki toni?« In mu je jih je naravnal. »Kaj pa je z avtom narobe?« Lulanje po steni - Veliki Borštnerjev prstan za leto 1995 prejme Janez Janša, (prijatelja spoznaš v stiski press) - Če bo slovenski parlament ZA 9 1 I —J sprejel predlog neodvisne poslanske skupine, da mandat preneha vsem poslancem, ki v parlamentu še niso govorili, bo prvi doma Jože Kocuvan. Slavnostni sprejem mu pripravljajo na letališču Krupje. (kdor mol- či, naj domov leti press) - Minister Šter se ni udeležil velike policijske racije v romskem naselju Žabjak. Akutno Nekje smo izvedeli, da v povprečju deset odstotkov učencev, ki na kak šen koli način končajo osnovno šolo, ne nadaljuje šolanja. Vzemimo iz vsake slovenske narečne skupine vsaj enega prebivalca te kategorije in jih pošljimo na jezikovni preizkus. Nacionalisti postavljajo kot pogoj za slovensko državljanstvo tudi aktivno znanje slovenskega jezika. Najprej bi ugotovili, da se ti Slovenci med seboj brez prevajalca skoraj ne morejo sporazumevati in daje njihova slovenšči- (ne želi se zameriti svojim press) - Minister za šolstvo Slavko Bukev po šolah že prodaja križe, (da ga ne bi prehitel cerkveni šolski minister Ivan Štuhec press) - Slovenska Karitas je odprla račun za pomoč Lzjjzetu Peterletu, da bo lahko poravnal dolgove, ki jih je I I t 'l'J I nabral po slovenskih aeroklubih. (lista dolžnikov ALC Lesce press) - Vrtanje za mine- ralno vodo v Ljutomeru se ne splača več, odkar imamo Rogaško. (Lovrenčič press) - Predsednik Alija Izetbegovič je protestira! pri slovenski vladi zaradi naborniške akcije, ki jo vodi Marijan Poljšak, kajti 160000 bivših Slovencev bi bila premočna okrepitev za Srbe. ■ (40. člen press) - Na proslavi petdesete obletnice OZN seje v slovenski delegaciji najbolj izkazal Artur zaradi dobrega sodelovanja s Socksom. (mačka še iščejo press) - Janez ne pošilja več Marjana po mleko. Še nikoli ga ni prinesel do doma. Na embalaži namreč piše: ODPRITE TUKAJ. Krepelčkovi Bolj kot je nor, večji je sebi vzor. Armiran je s sovraštvom do listih, ki niso njemu podobni. Tiste, ki niso Mi, pobiti takoj, do zadnjega, ki ni Jaz. Uganite ime in priimek tega našega uglednega politika. II l. Vestnik! Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo je bila ponudba na sejmu rabljenih avtomobilov p d soboškem Agroservisu nekoliko skromnejša, saj je bilo naprodaj le 31 vozil, lastnike pa so zamenjala tri. Znamka Letnik Prev, km Cena Jugo 45 Koral Zastava 101 GTL Škoda Favorit 136 L Opel Kadett 1,2 Ford Sierra 1,6L Daihatsu Charade Ford Fiesta l,3i Opel Kadett L6i Škoda Favorit Jugo 45 Jugo Florida 1,4 Lada Samara 1500 Renault 5 Campus 1989 1987 1990 1987 1984 1990 1993 1990 1991 1989 1990 1995 1993 63,000 72.000 79.000 130,000 130.000 76.000 36.000 100,000 92.000 73.000 68.000 15.000 32.000 3.700 DEM 2.600 DEM 6.000 DEM 8.000 DEM 7.500 DEM 10.500 DEM 14,500 DEM 11.300 DEM 6.700 DEM 3.300 DEM 6.300 DEM 11.500 DEM 10.500 DEM na daleč od aktivnega znanja. Torej je državljanstvo teh ljudi tudi vprašljivo, ne samo onih, ki so ga pridobili po štiridesetem členu. Naj gospode nacionaliste tu opozorimo, da gre prav za njihove ljudi. Naj pazijo, koga bodo vrgli iz volilnih imenikov, ker se jim lahko zgodi, da jih ne bo volil nihče več. Divjareja Slovenija naj mi da mir, jaz sem tu živel že pred njo. Slovenija je dovolj velika za Slovence in premajhna za mislečega človeka. Turnišče: cene piyskov Tokrat v četrtek je bila ponudba pujskov na sejmu v Turnišču precej skromna, saj so ponujali le 26 živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za,par je bilo potrebno odšteti od tO.(X)Odo 15.0(j0 tolarjev, lastnike pa so zamenjale vsa živali. Cene sadja in zelenjave Trhlct Bornji Riti Ml Ljulomir Jabolka Hruške Banane Limone Pomaranče Mandarine Kivi Grozdje Paradižnik Paprika Kumara Krompir Zelje Korenje Čebula Česen Cvetača Radič Mehka solata Jajca 80 110 200 200 230 400 230 260 260 200 30 80 160 110 300 250 200 250 16 50-80 ISO 120 240 200 250 400 250 260 160 120 26-30 35-60 150 80 300 200 200 250 18 Lendavski pereči F Lendavi je zaradi vedno večjega odhajanja ljudi po nakupik na Madžarsko taka gneča, da bi človek ponorel. Ne morem rata meti naših sosedov riVogrove, da se tako otepajo avtoceste, ki nai bi po slovenskih željah pripeljala na njihovo stran nekje ca Radmožanec, saj bi od nje prav gotovo imeli večjo korist, kot lO imajo od sedanjih kolnikov. Slišim namreč, da se naše avtoce^^ bojijo kot vrag svetega križa. Po drugi strani pa mi je prišlo n c Mr"' da odlično sodelujejo s Hrvati, kar pomeni, da se bosta prek ™ nega prehoda v Goričanah kar hitro povezali Reka in Budimpešta^ Pravkar pa sem dobil novejšo zaupno informacijo od lendavskei župana, ki pravi, da so Madžari kvečjemu pripravljeni zgraditi c* sek svoje ceste do mejnega prehoda v Pincah. Mar to pomem, d* bo avtocesta na naši strani peljala do tja ob Muri? Že slišim, kan'-se abunijos naši zeleni. Je pa tudi prav, da Pincam damo večjo vo in tudi slavo. Veste, kaj se mi je zgodilo? Bil sem v vinogradu (tu nekje v bližini Piramide) in ustavil se je avto z ljutomerskim grba ■ Ženska sopotnica me je vprašala, koliko metrov je še do rnejnagr prehoda Pince. Seveda sem povedal, da so se szgubilir k dih in naj se obrnejo in zdirjajo nazaj v mesto. Peklaje, da že bili, ampak da so jih usmerili sem gor. Nekdo se je z ne srcem očitno poigral. Spet spor več med Prleki in Prekmurci! , Kako pa kaže z železnico? Slabo. Že res, da so v Lendavi. menjali okorne miške« zapornice s prijaznejšimi slovenskimi človeški^ faktor? Bojim je, da bo kateri od železničarjev zapornice spustiti in zgodila se bo huda nesreča. Je pa tudi res, da po. davskih tirih vozi zgolj hrvaški vlakec. Še vedno ni nič z dogra tvijo proge od Lendave proti Lentiju. Znano pa je, ^dl L železniško povezavo Lendave in Beltinec. Nič! Projekt so ptc‘O na prihodnje stoletje. Človek bi se razjokal, ker se iz more zapeljati po železni cesti v slovensko prestolnico, da m sliiai našemu predsedniku, ki je svojčas z madžarskim koleg podpisal dokument, ki določa, da bo avtocesta peljaltt Madžarsko prek Pinc. Nevedneži pa so mimo tega dogovoto teli v sosednjo državo nekje drugje. Zgodi se pač, jj fcaj\ ko jih še naprej ročno spuščajo in dvigajo. Kaj pu hočejo kaj storiti mimo vladarja. In se opečejo! HAC! Moja domača banka _ —' /D Pomurska banka d-d* ] Murska SoW>*® Menjalniški tečaj Pomurske bank« e dne, 30. oktobra 1995 od 31. 10. 1995 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od -'E 1995 od 00.00. Država t Enota Banka Sloveni)« Nakup Avstrija Francija Nemčija ItalUt Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 1.207,1751 2,449,3556 1.195,00 2.410,00 . JlJI " 8.496,4465' 8.51M0 7,5015 10.517,7511 119,7319 7,30 10.415,00 118,00 OBRESTNE MERE od 1. oktobra 1995 dalje 12 M?. Tem, obrestna mera - TOM - za oktober je = 0,8% (10,1 Sredstva na vpogled Hranilne vloge Tekoči in žiro računi Nominalna letna obresina 6,11% 5,09% Kratkoročna vozova tolarskih srodstov Rok vezave Od 31 do 90 dni Od 91 do 120 dni Od 121 do 180 dni Nad 6 mesecev Na 181 dni Nad 9 mesecev Obrestna mera od TONI «5,5% do TOM«7% od TOM +^% do TOM ♦ 7,2% Od TOM «6,1% do TOM «7,3% Od TOM «7,1% do TOM «7,8% TOM « 8% Od TOM * 7,6% do TOM«8% Depozit z valutno klavzulo Rok vezave Na 12 mesecev Depozit s premijo Rok vezave Na 12 mesecev i6,24%ho r 16,79% do 16,90% do IM,: 117^* 18 00% do 18,S5%do1d’®^ Skupna letna obrestna Val. ki.«9,11 % do 3'®^ * Skupna letna obrestna TOM «9,47%do10,0f’^ JI e Ji