Prirodopisno - natoroznansko polje.          ¦
L&>*                  Kuhinjska sol                          'I
$f JfctJadov&n je imel fco lepo navado,  da je svoje otroke najrajše soznanjal   I
¦4%r"s t&ciiut pnrodnlnaaii, ki so Ijudem neobhodno potreboe ia jih skorftj   <l
^gj   vsak  dao  pred  otiini  ima.1110.    Necega dne — bilo je po  vefierji —-.   H
reče sfojitu otrokom : nOtroci, kdo uii zna povedati stvar, ki jo imaino tnkaj   I
ua iiiizi, ki pa ci jed, a veudar jo rabimo malo ne pri vsakej jedi ?"              fl
Prvi se oglasi Mirko ter pravi : ^Oee, jaz jo uU iinani, to je sol."         ¦
Oče: PoHdil si; sol je Ijudeai za brano neobbodno potrebna, ¦la-si j« I ue rabiuio kakor jed, uego rabintu jo le kot začunbo pri jedilih. Tudi i\\inn I dobiva soli, ki jo pije v vodi raztopljeno, ali jo pa liže. — Nu, zdaj l)i ta4 I iual, kako pridobivaino kubiojsko sol, toje 61x0 30I, ki natn dela jedf I okusoe iu užitiie.                                                                                              M
Barica: Jaz seic (:nla. ue vem uže kje. da kuhiojsko sol kopljejo- J| iz 26iuJJe.                                                                                                         H
M i r k 0: Nam so pa gosp. uC-itelj pripovedovali Y šoli 0 solioah pi4 V Vielički.   Soline. to so velike solue jame, v katerih kopljejo sol.                      I
Oce: AH mi zuaš poveiiati, kj« je Vielieka?                                          V
Mirko: Vielieka je v Ga-liciji blizu mesta Krakova.                                I
Oče: Oobro si povtidal in reseti me, da sc tako pridno učiš. Vielička I je kriij v gališkej kraijevfui ne daleč od Kmkova, ki je bilo nekdaj prestolao ¦ mesto poljskih kraijev. Tu so Dajvečje sol&e jaiue, ki dajtf ua leto neiziuemo I inuogo soll.                                                                                                       m
Ivaako: A jaz .^eiu bral, da so v nekalerib krajih naše zemtje velikts I gkale, ki so iz sauiih trdib solnih kameuov. Ta slaokatneu kopljejo iu lomijo I rudokopi kakor kako drugo rudo.
OČe: Tudi to je ves. NaŠo aavadao sol, ki jo tudi katn^ao ali ku--hinjsko sol iiueuiijemo, pridobivamo po različoih potih. Nahaja se v zerulji v brezkoučnib zalogab popoluem čist.a v podobi trdega katnena, alt j(j pa ziuešana z drtiziiui deli, posebno z gliaastiin niavcem in slano gliuo. V prvem slučaji jo kopljejo iu Joinijo rudokopi kakor kako drugo rudo. TakfJ pri Cardoni na Spauskera, kjer se nabajajo aeizmerni skladovi kainene soJi, Tu se dviga soloa pečiua preko lii'.' metrov viaoka, ki ima oa okoli dobr^ d ure hodl K višku inoleCi vrkovi te velikauske pečine so čista kam6n4 sol. Ali take čiste soli se le nialo dobi na zemlji; po najvftč je treba soi 12 aemlje kopati, kakor se to godi pri Vielički iu Bohaiji, ki je tudi kraj v gaUškej kraijevini. Ta kamžua sol je razkiilna in se da v kocke deliti, sveti se kakor steklo iu je največ bela, ako se Čista dobi; drugače je pa tudi rumene, vijolčaste iu modre barve, ako je namreC- ptmtešaua z druzinii rudninami,
Sol se dobiva tudi \% slauih studeocev. kateri ali sami odtekajo po gvojih strugah ali se pa po cevžh iztrombajo. Taka studenfiua sol je naj-čistejSa in oajboljša. Da se sol iz vode odločl, oapelje se slanica, rekši ran-topljena sol ua razložftno vžjevje ali pvotje, da voda požasi ptekaplji ia izpuhti.
_
•     79
iko očiščeno slanico napeljejo potem po ccveh v velik kotel, pod katerim
-mij« dotlej, da vsa voda povre in izlilapi, a sol se na dno v podobi prihu
5f5t'de.    Potein  denejo  sol s  priiueroimi   lopaticaini   v   pripravljene   košare,
kaiere postavijo v vročo sobo.   Tukaj  se izgubi posledjija vlaga iz soli,   sol
|iu3UŠi ter se lehko takiij razpošilja.
Mirko: Oče, jaz vse to uuiejem. kako s« sol prireja, ker sem o tetn už« ninogo slisal i Soli.
Oče: Nu, pa nam ti povddi, kaj si siišal v šoli o teoi.
Rlirko: Sol se raztopi v Todi, to je vsauemu znano. Ako denemo iit.-kotiko solf v kupico vode, takdj se sol izgubi, da j^ ae ridimo, ker se je ia/-topila. A Toda, ki ui iruela poprej uobenega okusa, postala je zdaj slana. Tuka slauica (^laoa voda) izvira budi iz zemlje na tunogih krajih. Zdaj je (ivla samo ua t« deiali, da se raztopljena sol od vode (nilofj in se utrdi. A t* se zgodi s tem, ako so voda z gorkoto izpremeui r paio.
Vsakdo ve. da voda izpuhteva, in to tem hitreje, uim gorkejše je. Kadar j>y voda vr6, takrat se izpremeni v paro (soparo). Cvrsta sol, ki se je v u>di raztopila, sesčde se v posodi aa diio in se strdj. Vr ta namen izkopljejo v ^oluih rudaikih velike prostore, v katere vodo Dapaščajo, da soJ raztaplja, lo vodo iuieoujejo slanico. Oe/, nekaj dui, kadar uuslijo. da so je voda soli nasitila, napeljejo vodo po leseuih ceveh v velike kotle, ki drže po več sto ln'ktolitroT. Pod le kotle knrijo potlej tako dolgo, da voda v kotlih izpuhti, ;¦ -ol ustaiiL- na dnu. Ko je slauica iz ruilnika izpeljana, novic uapeljejo votie ranj, io rse tfl se pooavlja po večkrat, dokler se ne b»jž, da bi se jim Crevelik prostor ne zrušil.
0 č e: Prepričan seui, da vso to stvar dobro umejeS. — A zdaj nam povedi ti Barica, po čem ae prodaja kilo soli ?
BaricA: Kj)o soli se prod&je po 32 kr.
Oče: Zdaj ram naj porem, da ima tudi morje maogo rsztopljene soli v selji, zato se pa tudi iz niorjit sol dobiva; tako sol imeDujenjo morsko 8t)l. ki je pa ma.flj bela od navadne kuhinjske soli. Na aizkih io vrocih morskih bregovih napeljejo morBko vodo v široke, plitve jame, gredice imeuovanfi, kjer solučna gorkota in gorki vetrovi vodo izparivajo, a sul ostaae. Inkii uiorska sol se niora poteui ae čistili, a oikoli oi tako čista kakor doa h, soliu.
Tukaj v&m moiam Se povedati, da na nekaterih krajih naSe zemlje, poseljuo v Azijatskih atepah, ua Atlasu v Afriki in v južnej Ameriki izvetruje toliko kuhiujske soli iz tal, da so nekaturi ondotai kraji ¦/. ujo pokriti, kakor (la bi sneg padel po njih. V Arabiji je toliko soii, da ž njo zidajo hiže. Znaiueuita je tudi ravuica pri Dankali v Abisiniji, kjer ua Stiri dni hodi zemljo pokriva sol, bela kakor sneg.
Ivanko: Iinaiuo tedaj Stiri vrste soli: 1) Kamfoo, 2) studenčno, 8) inoisko id 4) stepiio sol.
0 <¦ e: Med vseini evropejskimi državami inia avstrijsko-ogrska moaarhija najvcč kuhinjske soli. Največji zakladi nam je dohajajo iz solin pri Vielički iu Bohniji v gališkej kraljevini; dalje je dobivarao nekoliko tudi iz gorenje Avstrije, iz Salcburškega, Štajerakega, Tholskega, Bukovine io nekoliko tudi \l Ogerskega.   Ker iina naSe cesarstso Uko  bogato zalogo kubiajske soli,
- i
ao                                                                   1
z»to lehko oskrbuje i njo vse 8TOJe kronovine.  ter jo 8e lehko prodaje k&ko/^H
blag6 v drnge drlave. Knsija. Prusij* in ŠTica dobivajo sol po najvef cd nw.'^H
Prodnja solf se iiiinmijc drtavni  monopol,  ki  daje   samo rislejiarnkirtt ^|
(lezclaiu rsako Je!o do lfl milijnnov goldinarjer i!istega. dobodka.                     ^|
Mirko: Temu se ni čuditi, ker je sol   nenhhodno potrebna  vsaremu i^B
(^loveku.                                                                                                           ^H
O6e:   Sol potreljnjemo \ začimbo jedi,   nečista eol se pa poklada tn# ^|
živini. ki jo prav rada liže.   Daljo potrobujejo mnogi obrtniki sol pri izdelo- ^M
ranji svojih izdelkoc.                                                                                       ^M
Barira: It) kak.i bi «i mogli xe[je okisnti brez soli?                             ^|
Ivanko: Sol iutii brani, da nieno ne zadabn^ in se n« aprldi.                ^|
Mirko:   Hri sttarih Slov&nih je l:,i|a navada,   ki sc šp danea naliajii pri   fl
nckaterih skivanskih rodovih, da so lujcii. ki g;\ m spicjcli kot gosta. jmmtiJili   H
krulm in soli v inameiij« posebnega  prijateljstva.   S l;sni so hoteli pokazali,   H
d.i je .-fol kakor kmb Deobhodno potrnbna. da si ohranimo Sivljonje.                 H
Iv. Tomšič