Pe5*r?fnn *!a?ana v gotovini J. septembra f©32 Stev.198 Leto. VI. (XIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In uprava, Maribor. Aleksandrove eeata S«.in , relafoa 3440 m 2469 tachaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url i Valja mesečno prajaman v upravi ali po poSH 10 Din, dostavljen na dom 19 D la , Oglasi po eaalku t Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra” v Llubllanl « PoStnl čekovni račun St. 11.409 99 JUTRA 99 Razvoj dogodkov v Nemčiji BORBA MED HITLERJEM IN PA FENOM JE BORBA MED RIMOM IN DOORNOM. V nemški notranji politiki se razvijajo zadnji dogodki na docela neobičajen nafta. Pri svobodnih volitvah 31. julija so Mi izvoljeni novi državni poslanci, ki M Po vveimarski republikanski ustavi m°ral! ustvariti delovno večino in iz te |tovo državno vlado. Državni predsednik Paul von Hindenburg ter državni kanee-!ar von Papen pa se za vse to prav nič Jje zmenita. Razglasila sta že vnaprej. “a novi državni zbor ni sposoben za jsdno zakonodajno delo in se mora za-če noče sodelovati s sedanjo prozi-“lalao vlado pruskih baronov, kratko-!"alo — razpustiti. Prav v trenutku, ko j® bila v' Berlinu prva seja novega drsnega zbora, so bila na gradu Neude-,*u v Vzhodni Prusiji zakulisna posvečanja med predsednikom von Hindeu-pfgom, kančelarjem von Papenom, no-'ranjim ministrom baronom Gaylom in ,°inim ministrom von Schleicherjem, na j^erih je bil sklenjen razpust parlamou- Med tem se je pa dogodilo v Berlinu °> kar neudeški gospodje menda niso v aki meri pričakovali: stvorila se je v no-_em državnem zboru nepričakovano večina, obstoječa iz narodnih so-aUstov, centroma in bavarske ljudske r3nke, zahtevajoča zase vladne posle J ohranite / parlamenta. Novi predsed-. stotnik G 5 h r i n g, je na prvi seji v netiu celotne zbornice izjavil: »Nemški |.rzavni zbor je sposoben za delo in vo-lan delati!« To je spravilo ncudeške golide v zelo neprijeten položaj, kajti iz-^blli, so še poslednji razlog, na katerega J ;Uhko opirali svoj sklep o razpustu. ,val bodo storili sedaj? Bodo ostali tr-Mfatno pri svoji nameri ali se bodo (j M volji večine, volji nemškega naro-jj..’ ki je ves za parlament'^ Ce se odlo-za razpust, pomeni to 'državni udar „ zgoraj, kajti to samovoljno postopa-™ presega vso pravice iu pooblastila, k! ^ lih kdaj prejeli, tudi pooblastila s tari Večino izvoljenega predsednika Hin-fiMurga! n ‘3 razvoj dogodkov je pa na drugi tudi silno zanimiv zaradi tega, ker dl ’*u jasno odkriva dve tajni sili, ki vo-ie ‘L bovojno Nemčijo zadnjih let. Prva j bivši nemški cesar Viljem v Doormi, 51r*to Rim. Neudeški gospodje so izraziti ie ^bniki Viljemovi in Papenova vlada bila osnovana samo zato, da bi obno- vila monarhijo. To bi, bila sicer lahko storila takoj, a zaveda se, da je treba »teren« najprej pripraviti z oslabijenjem strank, ki niso za monarhijo, in to so razen nemških nacionalcev več ali manj vse. Prvotna naklonjenost Papenove vlade do hitlerjevcev je le nadaljni dokaz, da je ta naša trditev točna. Tedaj so neudeški gospodje upali, da bodo narodne socialiste pridobili za svoje monarhistične načrte, a ko so spoznali, da to ne pojde, so nastopili proti njim prav tako, kakor proti vsem ostalim strankam. Mi smo na tem mestu že davno naglasili, da Hitler ni za obnovitev monarhije in povedali smo tudi, da mu pruski baroni in generali zlepa ne bodo prepustili vladne oblasti. Naša napoved se je tudi točno izpolnila. Hindenburg iu Papen sta hotela Hitlerja in njegovo stranko samo izigrati v svoje zakulisne namene. Na drugi strani pa vodi sedanjo večino državnega zbora — Rim, Da so narodni socialisti od vsega začetka bili podpirani do italijanskem fašizmu, je po vsem svetu znano dejstvo. Zato je Rim storil vse, da bi jim pomagal na vlado. Nasprotno se je pa drugi Rim — Vatikan — lej nameri upiral, ker je videl v hltlerjevclh nevarnost za svoje načrte. Zato je prepovedal centrumu in bavarski ljudski stranki vsak stik z Adoliom Hitlerjem, Mi smo pa že pred tremi tedni povedali da bo fašistični Rini porabil najbrže ves svoj upliv pri katoliškem, da ga pridobi za spremembo taktike napram nemškim narodnim socialistom. Tako se je tud zgodilo. Voditelj katoliškega centra, prelat Kaas, je bil nedavno v Rimu, kjer se je zdravil, kot se je zatrjevalo, v resnic: pa zato, da se pogodi za novo koalicijo s hitlerjevcl. Po vrnitvi iz Rima se je sestal z dr. Briiningom, nato pa Briining s Hitlerjem in — zveza je bila gotova. Sedanja večina v nemškem državnem zbo' rti se ic torej dosegla v — Rimu. Boj med Hitlerjem in Papenom je tedaj v bi stvu boj med Rimom in Doornom! V tem trenutku še ni gotovo, katera skupina bo zmaga'a, gotovo pa je, da pomenita za mednarodno politiko in Evropo obs veliko zlo, morda Hinden-burg-Papen-Schleicherjeva še večje, ka kor Hitlcr-Briiningova, Mi zato nimamo povoda zavzemati se ne z? prvo ne za a ni go. Po Papenovi vrnitvi iz Neudecka BORBA MED PARLAMENTOM IN VLADO SE NADALJUJE. — NAJ. RAZLIČNEJŠE KOMBINACIJE. — HINDENBURGOVA BRZOJAVKA DRŽAVNEMU ZBORU. BERLIN, 1. septembra. Včeraj zjutraj se je vrnil iz Neudecka v Berlin državni kancelar von Papen v družbi ^rnitev Franceska Giunie flST, i. septembra. V nekaj dneh se biVj.rnne se je odločilo zato svoj delokrog ako razširiti, da se bo tudi med šolskim etom delalo brez njih navzočnosti. Zafo lreba nekaj mladih ljudi temu primerno yzgojiti in jih navaditi delati. Prišla je velika noč. Vrata hangarja ^ se zopet odprla in startna ura je »kobilici« zapela novo pesem. Poskusi so r,3s presenetili. Na popolnoma ravnem Pestom je letalo doseglo višino 15 m jjad startno točko in se obdržalo v zra-nad 10 sekund. Poskusi z vlečnim Nartom so se morali omejiti le na ene-?a> ker avto jc bil preslab. Javnost je ‘hiela zopet priliko videti napredek te ^Ppine. Velike počitnice so pa končno-yebavno uresničile načrt vodstva. Aka-fPiska skupina je dala življenje »jadral-?! letalski skupini«, kjer imajo mesto vsi, ki se zanimajo za letalstvo, brez ozira Ja stan. Delo se je podvojilo. Šolsko le ak> se je v 20 dneh preuredilo v presno jadralno letalo s trupom. V dnevih ‘Mariborskega tedna« je bila tudi druga Ustava, ki pa je gmotno tragično iz-Pjdla. I tone 16. VIII. je krenila z letalom ma-a ekspedicija na Pohorje na drugi brez- motorni tečaj. Mali tovorni Ford je bil naložen s tečajniki, proviantom, kuhinjo, šotori, merilnimi aparati, nahrbtniki itd., zadaj pa je bilo privezano letalo na posebnem transportnem vozičku. Cilj je bil 15-10 m visoko, eden izmed najvišjih brezmotornih tečajev v Evropi. V Ribnici na Pohorju smo se ločili od avtomobila in tudi od »avtomobilske« ceste. Domačini so nas lepo sprejeli. Zdravnik g. dr. Voušek nam je preskrbel živino za transport navzgor. Drugi dan zgodaj je krenil transport navzgor. Par volov je vlekel proviant, šotore, kuhinjo, nahrbtnike itd., par konj pa letalo. Ko je legel mrak na grebene Pohorja, je bil že ves trud in napor pozabljen. Kuhar je že kuhal večerjo, letalo je .bilo že montirano in šotori postavljeni na posestvu ribniškega župana Podlesnika. Na posestvu grofa Thurna je bil tečaj. V enem tednu je bilo izvršenih 77 startov. Vsak tečajnik je bil toliko siguren v kratkih poletih, da bi v primeru ugodnega vetra ustrezal vsem pogojem izpita. Nezgode ni bilo najmanjše. Temu uspehu tečaja se pa pridruži še eden. Med tečajniki se je okrepilo tovariško delovanje za to idejo, ki bo privedlo še druge mlade v te vrste. Tretji uspeh pa je ta, da se je našel teren, ki je idealen za jadranje, pa kopah od Velke kope, Črnega vrha, Jezerskega vrha in naprej. Ta pohorska veriga nudi stalne vetre gornjake, ki so ugodni za jadranje. Nehote nam je ušel pogled preko Ljubljane na Bloke i. dr. gorske verige. Ali ni tudi tam dovolj zemlje, ustvarjene za jadranje? Dne 27. VIII. smo krenili domov. Obiska! nas je pri odhodu predsednik mariborskega 'Aerokluba g. dr. Tominšek ter nas spremljal v Maribor. Uspeh je bil nepričakovan, žal, gmotna sredstva tečajnikov niso pripuščala daljše prebivanje v letalskem taboru, pa v teh težkih časih se moramo s tem zadovoljiti. Ako napi je naše jadralno letalstvo drago, tedaj moramo napraviti korake. Imamo mlade ljudi, ki so zmožni ustvariti isto ko tujci, ki hočejo napraviti iz naših krajev isto, kar so napravili Nemci z Wasserkuppe — središče svetovnega jadralnega letalstva, zbirališče stotisočev, rabijo pa le malenkostne podpore, da si začnejo graditi že v septembru novo jadralno letalo, ki bo razbremenilo delo prvega in obogatilo skupino. Tudi na Pohorju bo treba začeti graditi mali hangar. Arhitekt Ljubo Humek je že izdelal načrt. Stal bi na posestvu grofa Thurna. Počitnice gredo proti koncu, a delo se nadaljuje. Upajmo, da tudi oblasti uvidijo, da se ta mlada skupina podpre, ter s tem ustvari naša civilna aviatika, ki jo je utemeljil že naš pionir Rusjan! Kmetski praznik na Bledu Letošnji spored tradicionalne prireditve. Priprave za tradicionelni kmetski praznik na Bledu, ki bo letos kakor prejšnja leta zopet na Mali Šmaren, 8. septembra, so v polnem teku. V nedeljo je imel sejo pripravljalni odbor, ki prireja praznik in v katerem so zastopane politične in gospodarske organizacije radovljiškega okraja. Po poročilih načelnikov posameznih odsekov o izvršenih pripravah je bil sestavljen podroben program. Dopoldne bo razstava pincgavske goveje živine v Zaki. Poskrbljeno je, da pride na razstavo najlepša planinska živina radovljiškega okraja. Razdeljene bodo nagrade, ki so jih zagotovili banska uprava, Kmetijska družba in prireditveni odbor. Okoliške sirarske zadruge pa priredijo sirarsko razstavo, ki naj pokaže, da kljub gospodarski krizi gorenjski kmet ne obupuje, marveč dela. Ob 13. uri popoldne se zbero narodne noše, okrašeni vozovi in konjeniki pred »Blejskim domom«, kjer se formira »slavnostni sprevod, da krene skozi vas Grad in Mlino mimo kraljevega dvorca na slavnostni prostor v Zaki. Posebna ocenjevalna komisija bo narodne noše, vozove in skupine presojala glede pristnosti in pestrosti ter stavila predloge radi nagrad. Popoldne bo v Zaki veliko kmetsko zborovanje, na katerem bodo poročali minister g. dr. Albert Kramer, minister g. Ivan Pucelj in poslanec radovljiškega okraja minister g. Ivan Mohorič. Govorilo bo tudi več senatorjev in poslancev iz »drugih delov naše države. Nato se prično velike dirke lahkih in težkih kmečkih konj v vpregi in z jezdeci. Izven konkurence pa bodo tudi dirke toplokrvnih konj. Po končani dirki bo velika ljudska veselica na prostem, kjer bo našel vsak udeleženec dovolj okrepčila in prijetne zabave. Polovična vožnja po vseh 'železniških progah je zagotovljena. Orjaški čevlji na razstavi. Na niirnberški čevljarski razstavi, na kateri so sodelovdli čevljarji iz vse Nemčije, je bil razstavljen tudi ogromen čevelj, ki ga je izdelal neki mojster. Čevelj, ki ga je delal mojster s 4 pomočniki menjaje se mesec dni noč in dan, je dolg 3.20 m, širok pa 1.70 m in tehta pet in pol stota. Na razstavi je postavljen na ogled tudi orjaški nizki športni čevelj, ki tehta »samo« 7 stotov. S®lc@lst¥© Župne lahkoatletske tekme v Mariboru. Kakor vidimo iz priprav, bodo napovedane lahkoatletske tekme res zanimive in bo prireditev za Maribor nekaj izrednega. Pričakujemo, da bo .vsaka, tudi najmanjša edinica, poslala v boj svoje najboljše tekmovalce. Prvotno je bilo poročano, da bo tekmovanje tudi v prostih vajah, kar pa je pomota, na kar opozarjamo tem potom vse tekmovalce. Sokolsko društvo Maribor-matica ima danes ob 20. uri v društveni sobi redno odborovo sejo. Pridite vsi točno ob določenem času! Šport SSK Maraton - SK Rapid priredita v nedeljo 4. septembra ob 9. uri dopoldne na igrišču SI< Rapida lahkoatletsko medklubsko tekmo s sledečim sporedom: tek 100 m, skok s palico, tek 800 m, met krogle, skok v daljavo, met diska, tek 3000 m, skok v višino, tek 400 m, met kopja in štafeta 4krat 1Q0 m. Gozdni tek Mariborskega smučarskega kluba. MSK bo priredil v nedeljo 18. septembra t. 1. gozdni tek na progi Ruška koča-Pohorski dom. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 4. septembra se odigrajo na igrišču ISSK Maribora te-le tekme: Ob 10. dopoldne prijateljska tekma SK Olimp (Celje):SK Svoboda; ob 14.30 prijateljska tekma SK Mura (Murska Sobo-ta):ISSK Maribor, rezerva, in ob 16.30 prvenstvena tekma ASK Primorje (Ljubljana) :ISSK Maribor. Službujoča odbornika: dopoldne gosp. Knez, popoldne g. Tomažič. Tajnik. Tragična smrt mlade učenjakinje. Kakor poročajo iz New Yorka, se j® pred dobrini tednom utopila pri čolna-renju na jezeru Squam Lake 32-letna zna na ameriška astronomka mis Adelaida Amesova. Smrt Amesove, ki je slovela kot izvrstna plavalka, je presenetila vso javnost. Očividno je zadela mlado uče-njakinjo srčna kap. čeprav so jo takoj po njenem izginotju iskali po jezeru z letali, so njeno truplo našli šele teden dni po tragični smrti. Amesova si je pridobila s svojim znanstvenim delom na harvardskem observatoriju kljub svoji mladosti svetoven sloves in pomeni njena smrt za moderno astronomijo težko izgubo. Izdala je s svojim tovarišem, znamenitim raziskovalcem vsemirja profesorjem Har-lowom Shapleyem dvoje velikih znanstvenih del o najnovejšem odkritju kakih’ 2800 nebesnih megel, ki so vse neke vrste »rimske ceste« in so vse svetlejše kakor so zvezde trinajste veličine. Ham: »Hands up!“ (Roke kvišku!) { jr® kdor ga ni poznal, se je neverno pda Tonček Majaronček ve tolikanj n^sga povedati o tujih deželah. Takih lt°Zakov je med našim ljudstvom od sijalo, dasi se jih mnogo širokousti, in v>! Bivša njegova služba je zahtevala dru • na°hrazbo in mu je dala mimo 2 dobrin obširno svetovno obzorje vjHnami vsake vrste vred. Ker so bile n teMastnosti prijetno zvezane z ugod-Dre L Podedovanega in pridobljenega dljj^ženja, jc zdaj pa zdaj krenil malce So Dreko domačih mej nego drugi, ki jj ihti vedoina ali nevedoma sličUi. J'n° je, da ga je vabila tudi Ameri-nje’ ' Ka je bila močno zamikala že na bj| °v'h službenih potovanjih, kjer jo je Slj?Znal samo v pomorskih pokrajino' se i® Lonček Majaronček neko v svetovno vojno ponovno podal r>ka, žene države, ni bil navaden Ame-snec. ki je na slepo šel čez veliko lu-lovg *rel)l'hom za kruhom. Njegova i>o-?t)a5a a sicer niso bi,a' rec'mo> učenega |®la- a tudi niso' bila zgolj zabavne-T°n* 0 teh svojih potih in potovanjih je saj ^Majaronček pripovedoval in pi-Ti ° ‘!stih in v knjigah. Wv° leto si jc bil tako ogledal sloviti Žclru£ef..?ne 11:1 zapadnem severu ui držav in znameniti koloradski kanjon na zapadnem jugu, pa se je vračal v vzhodne države, da bi se vkrcal proti domu. Daljave so v Ameriki ogromne in razdalje med železniškimi postajami na ameriškem zapadu še vse večje ko na vzhodu. Potnikov je bilo iz po-četka navadno število, pod noč pa je na neki postaji vstopila velika družba, v kateri so prevladovale ženske, da je zmanjkalo prostora v spalnih vozovih. Tonček Majaronček je kot kavalir, ka-koršen je bil od nog do glave, brez oklevanja prepustil svoj spalni prostor Američanki, sam pa si je izbral primerno mesto v vozu, ki ni bil nič kaj zaseden. V vlaku je. kmalu zopet nastal mir, kolikor ga je bil prej skalil prihod številne družbe. Mir v vlaku, ki se tako značilno odraža od živžavaste razbrzdanosti po naših domačih železnicah. Prekinjal ga je samo udar jekla ob jeklo, brnenje, ki ga jc spričo silne brzine vlaka povzročalo tresenje voza, in zdaj pa zdaj glas sirene železniškega stroja. Ta, za naša ušesa nenavadni glas, različen od pazniških siren, ta, skoraj bi človek rekel, tuleči glas zveni na ušesa kakor glas zmagoslavja nad divjo prirodo,'ki jo je človek v Ameriki hitreje In bolj ko kje drugje premagal in vklenil v svoje okove. Bujna prerija, bujna In rahlo valovita, jc v svitli noči brzela mimo. Ei, prerija! Prerija! Tonček Majaronček je zložno zleknjen sedel na svojem sedežu. Prelistoval je najnovejše časnike, kupljene na zadnji veliki postaji. Ko se je utrudil in je po dolgem času sprevodnik zopet prišel mirno, ga je naprosil, da je potemnil nekoliko luči, da bi mu bilo malo udobnejše. To je bilo toliko lažje, ker v vozu ni bilo mnogo potnikov in nobenega, ki bi še bral. , Majaronček je bil nekoliko utrujen od pota in branja, in ob nepretrganem enakomernem udarjanju jekla ob jeklo mu je kmalu glava začela kimati. Zdajci se je zganil; iz dremanja so ga pognali glasovi neke besede, tako znane, tako domače besede, ki je že do’go ni slišal. Švignil je z glavo po konci. V vozu je bilo vse mirno. Kolikor je bilo potnikov, je vse kazalo, da so že tudi dremali ali spali. Že je mislil, da se mu je samo sanjalo, in čez čas so mu oči iznova zlezle skupaj. Vnovič ga je isti glas dvignil iz dremanja. To pot ni bilo mogoče, da bi se bil motil. Morala je biti resnica. Gola resnica, dasi prav neverjetna. Dremavica ga odslej ni več motila. Napeto je napenjal ušesa, da bi se bedeč prepričal, kaj je na teh nepričakovanih domačih glasovih, daleč tam na ameriškem zapadu. V vlaku je bila tišina, kolikor je niso motili tresljaji vlaka. Dolgo je prisluškoval. Zopet je že mislil, da se je bil tudi v drugič zmotil, kar začuje iz sprednjega konca vziza iznova tisti gias. Res, ni se bil zmotil; niso bile sanje. Gola resnica je bila tista beseda. Beseda, ki je spričo svojega izgovora že doma tako edinstvena, svojstvena, klena — katero pero bi sploh moglo popisati njeno moč! Na misel mu je prišlo — Tedajci pretrese polutemo cela ploha istih a ne več pridušenih glasov, ki so buknili v sprednjem koncu voza: »Hudič! Jim!« »Za hudiča, samo prikaže naj se kateri! Kaj, Mike?« »Bo že hudiča videl, kaj so slovenske pesti! Joe, zmanemo, staremo ga v prah!« »Sto hudičev, da ga ne bi, Jim!« Staroslavna beseda »hudič«, ki jo je bil Tonček Majaronček tako nepričakovano slišal v daljavi tisoč in tisoč kilometrov od drage domovine, je bila, ki ga je tako silno dvignila iz sPania- Spomnil sc jc, da so poznavalci naših ljudi in iz-sel jenskih razmer trdili, ne samo govorili, da si našel na vsakem parniku, ki je plul med Ameriko in Evropo, in v vsakem vlaku v Združenih državah, ki je meril večje daljave, gotovo vsaj enega Slovenca. V rojstni deželi, doma, če ni bilo lojtrnic, je rajši peš prehodil vse domače daljavice, samo da ne bi plačal železnice — v tej novi deželi pa so mu bile daljave pet sto, tisoč in vse več milj kakor nič; še toliko ne, kakor doma skok čez potoček. ~ (Konec jutri.) /SKR'? Mariborski .V E C ER NIK« Jutra ' V M a r i fi o r u, 'dne 1. IX. 1932. DELAMO NA TEM, DA PREBIVALSTVO NAŠE DRŽAVE PRIHRANI LETNO 1,400.000 DINARJEV Za gospodinje. Vrsta 3945-03 Za vsakdanjo uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji V zadnjih 2 mesecih znižali smo cene čevljem povprečno za Din 50.—. 14,000.000 Jugoslovanov potrebuje letno po 2 para čevljev, to je skupno 28,000.000 parov čevljev. Računajoči 50.— Din po paru, za kolikor smo z našim delom uspeli, da se znižajo cene čevljem, pomeni, da smo prebivalstvu kraljevine Jugoslavije omogočili prihranek od ene miljarde štiristo milijonov dinarjev letno. Vrsta 2927-15 Okusni moški polčevlji iz govejega boksa z močnim usnjatim podplatom. Rjavi Din 89.—, črni Din 79.—. 79.- Izdelujemo obutev z rokami jugoslovenskih delavcev, iz usnja izdelanega v jugoslovenskih tovarnah. Odstranjujemo brezposelnost. Omogočamo vsem odjemalcem, tudi onim najrevnejšim, da se z malim denarjem preskrbe z dobro obutvijo. Vrsta 2842-05 Polčevlji iz finega rjavega boksa z usnjenim podplatom in peto. Vrsta 1937-22 Moški polčevlji iz črnega ali rjavega boksa s prožnim gumijastim podplatom. 99.- Vrsta 2945-11 Čevlji iz rjavega ali črnega boksa. Praktični in elegantni Ravno taki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 129.—. Vrsta 2942-00 Praktične in udobne sandale s podplatom in peto iz krupona. Za mialo denarja mnogo zadovoljstva. Vrsta 3162-00 Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neobhodno so jim potrebni za vsakdanjo nošnjo. Vrsta O167-O0 Čižme iz močnega mastnega usnja z gutif jastim podplatom in peto. Za dober mat? riial jamčimo. Za delo na ooliu in vsa* rijal jamčimo, štrapac. 129.- 49.- 69.- Vrsta 1845-01 Udobni in lahki čevlji iz taka’z nizko peto. Iz baTžuna in satena Din 59.—. 109.- Vrsta 3222-00 Trpežni polčevlji iz dulboksa z močnim gumijastim podplatom in peto. Vrsta 2842-05 Otroški čeveljčki iz finega laka ali rjavega boksa, usnjatim podplatom in peto. Iz boksa za Din 59.—. Vrsta 3967-22 Udoben čevelj široke oblike iz močneš® boksa in gumijastim podplatom, ki izdf2' trikrat toliko kot usnjeni podplat. ZA VSAKI PAR JAMČIMO, DA JE IZ DOBREGA MATERIJALA IN DOBRO IZDELAN Mirna In čista stranka išče stanovanje sobo in kuhinjo ali pa gre tudi za hišnika. Naslov v upravi »Večernika«. 2847 Bukova suha drva prva kvaliteta z dovozom na dom, prodaja prostorni meter za Din 105.— Gnilšek, Razlagova ulica 25. 2848 Dijakinja 31etnika učiteljišča išče sošolko za skupno stanovanje. Vprašati pri M. Berdajs, Maribor, Trg svobode. 2846 Dva dijaka sprejme učiteljska rodbina v bližini srednjih šol v popolno oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 2723 Dijaka sprejmem v vso oskrbo. Tattenbachova ul. 19, vrata 5. 2819 »Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18. 2500 Izposojamo gramofone in piošče po Din L g er«. Slovenska 18. »šla. 2501 Denarnice za kovani denar v veliki Izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2735 Pouk posameznikov v strojepisju, v stenografiji, računstvu, knjigovodstvu ln korespondenci. Začetek dnevno. Traja 5 mesecev. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 2732 Nemški lezik, pravoplsje, dopisje, poučuje po najbolj ši metodi Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 2733 V Mariboru 1 Sprejme so dva dijaka v bližini srednjih šol, prvo nadstropje, solnčna soba, kopalnica, prvovrstna hrana, v trgovski družini. Pomoč pri učenju v hiši. Ponudbe poštnoležeče Maribor St 45. 2662 Vajenec, iz boljše hiše, s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z galanterijo na debelo. Naslov v upravi. 2845 Dijake sprejmem v vso oskrbo. Krekova ulica 8 II, vrata 8. 2811 Sobo oddam gospodični, Prešernova ul. 2 I, vrata 7. 2819 Davna licitacija Zaboj kreme za čevlje »Idol« bruto 18 kg se bo prodal na javni licitaciji v tovornem skladišču, Maribor, glavni kolodvor, dne 2. septembra ob 10. url, 2873 OTVORITEV KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE, PRORU2. V MARIBORU Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani naznanja, da je dne 1. julija otvorila podružnico v Mariboru v Gornji Gosposki ulici št. 44. Na zalogi ima vse šolske in druge knjige, zvezke ter vse šolske ln pisarniške potrebščine. Blago dajemo po najnižjih konkurenčnih cenah. O bogati izbiri knjig, muzikalij in druge literature ter učil Vam daje vse podatke naš katalog, katerega Vam na željo rade-volje brezplačno pošljemo. 2747 UGODNO KUPITE raznovrstne ostanke po Din 6’-, 7'-, 8‘- meter ♦ za birmance, ženine in neveste dobro in poceni v TRPIN-OVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ulica 15 Najlepše razglednice I mariborske, umetne, Salon de Pariš t, L d. kupujte v papirnici knjigarne Tiskovne zadruge Maribor. Aleksandrova 13 Predelujem madrace, otomane, divane, garniture, odeje itd. F solidnih cenah. Alojz Kočijaš, tapet# Maribor, Koroška c. 31. Izdelujem tu® madrace in odeje iz ovčje volne F meri in po najnižjih cenah. 283' Mirni zakonski par išče mesto hišnika. Zena bi poma.?$ opravljati hišna dela. Ponudbe P®? »Hišnik« na upravo »Večernika«. 283* .. --------------------- V vlil pri parku oddam lepo opremljeno sobo. Vprašs’ Trubarjeva ulica 11 L________________ Lepo opremljeno sobo oddam takoj v najem. Tattenbacho®" ulica 20 I, desno. 28^ Prodam nov paviljon za 9 družin čebel, dve sta že notri stroj za vejenje medu in šest košov h Din 900. Betnavska c. 1. 2^ Dijake ali dijakinje sprejmem v vso oskrbo po nizki cen • Taborska ulica 11 I. 283* d® 2—3 dijake, iz boljše rodbine, le do IV. razr6' ^ srednje šole, sprejmem v dobro do^j-čo oskrbo. Klavir in kopalnica v Naslov v upravi »Večernika«. Wildenreinerjeva ul. 17 I. Dijakinjo sprejmem na stanovanje ^ ^ in v vso oskrbo. Tattenbachova II, levo. Sostanovalca sprejmem. Zidovska ul. 12 I. Dijaka do 4. razreda realke ali gimna sprejmem v vso oskrbo. Na razpok^ glasovir in pomoč pri učenju. VPra^g 2844 Novi sladki jabolčnik . liter po Din 1- od 5 litrov naprej n prodaj pri Kokoschinegg, Košaki ^ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru