Poštalaa piviiltruf
Strokovni lit n povnflfo fostiloltankega obrhu
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
List lshaja 20. vsakega meseca. =—
Za člane v „Zvezl" včlanjenih zadrug sUne Ust celoletno Din 20*—, polletno Din 10, četrtletno Din S*—; posamezne Številke 2 Din.
Cena Inseratom: enostolpno 1 petlt vrsta Din 2-—, vključno davek.
št. 5.
Uredniitvo ln upravniitvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. IS.
Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave Je poSUjatl do 10. vsakega me-seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. -■ ■	■.....-
V Ljubljani, 15. junija 1930.
v
Leto XVII.
Narte Velikonja:
V. strokovna razstava
avstrijske gostilničarske obrti ih tujske* ga prometa v Linzm.
Priliko sem imel, da sem si ogledal to razstavo in mislim, da je prav, če na* njo opozorim strokovne kroge.
Razstava’je bila notranje deljena v
1. razstavo o tujskem prometu v Av« striji,
2. v gostilničarsko razstavo.
Razstava o tujskem prometu je ka«
zala svoj razvoj tujskega prometa v; Av« striji' ter je bila namenjena tujcem v propagandne svrhe.
Temu namenu je bila posvečena ve« lika lopa, v kateri so razstavila tujsko prometna društva poedinih mest propa« gandiji materija! (slike, historične za« nimivosti, zemljevide itd.).
Ministrstvo za trgovino in promet je razstavilo statistične tabele, železniška uprava je razprostrla . veliko reliefno karto republike. To veliko reliefno kar« to je dopolnjevala druga manjša s po« drobnejšo legendo. Zanimive so bile fi« guralne statistične tabele avstrijskega tujskega prometa, iz njih sem prepisal za primer nastopne podatke:
Postelj so imele gostilne na razpola« go 1. 1925. ca 100.000, 1. 1929. ca. 125.000, vobče je bilo tujskih postelj na razpola« go 1. 1925. ca. 190.000, 1. 1929. pa ca. 280 tisoč. L. 1925. je imela Avstrija tujcem odprtih krajev 606, 1. 1929. pa že 829, gostiln (Gaststaetten) 1. 1925. ca. 5000,
I.	1929 pa 6556. Zanimivo je dalje, da obisk iz Amerike in Nemčije raste. Pre«
. , < * /
nočnin jc bilo v 1. 1929. skoraj 20 milijo« nov.
V	propagandnem letaku avstrijske poštne uprave o poštnem avtomobil« skem prometu je na posebnem preciz« nem zemljevidu izdan pregled vseh av« tomobilskih avstrijskih zvez. Iz tega je razvidno, da je odprta tujcu že po pošt« nem avtu vsaka pomembnejša alpska dolina, nekaj prog pa je celo cirkularnih.
Zelo se je čutila tendenca centralne propagande za obisk Dunaja.
Kot prav uspešno propagandno sred« stvo so se mi zdele diorame najznameni« tejših letovišč (Semmering, Zeli am See, Waiidhofen, itd.), kakor tudi relief 'ob« donavske doline Linz—Passau z novo projektirano avtomobilsko »Niebelun« gen«Strasse«.
Druga stran razstave je bil strokov« no gostilničarski, poučni del z zgodovin« skim delom in s tremi vzori: s podežel« sko vzorno gostilno, z vzornim restav« rantom in z vzorno kavarno; dva dni je trajala tudi kuharska razstava.
Opremili so te vzore, od katerih je bil restavrant z odprto, vsem dostopno kuhinjo v polnem obratu za 50 abonen« tov, sami domači avstrijski dobavitelji, kar se je povsod močno poudarjalo.
Vzorna podeželska gostilna s tujski« mi sobami je bila ogleda in posnemanja vredna. Načrt gostilniških obratnih pro« štorov je postavil točilnico in veliko go« stilniško sobo kot os ter okoli tega jedra grupiral druge prostore.
Še praktičnejše nego gostilniški obratni prostori so bile razvrščene so« be za tujce z modernimi cenenimi pri« pravami, s kopalnico, ekonomično raz«
svetljavo hodnikov, kurjavo z gorko vo« do in pomožnimi prostori vred. V vsem se je uveljavilo načelo preprostosti in praktičnosti. Kot novum se je poudarja« la posebno mala pisarniška sobica, likal« niča v obratu, pralnica, sobe s kopelmi, način razsvetljave in omare za obleko, ki jih služinčad lahko odpre s hodnika.
Kavarna na električni obrat-je bila podana samo kot mal odrezek v sobi, verandi s prostorom' za godbo, in na vr« tu. Vizorna je bila njena oprema, pripro« sta in uporabna posoda, praktične mizi« ce,'Stoli in vrtni šolnčniki, na mizah gar« niture: od navadne garniture za kavo do one za angleški zajtrk, praktični elek« trični samovarji za kavo in čaj, moderni ventilatorji in nov način razsvetljave s cevkami, priprosta garderoba, praktič« no urejena stranišča itd.	•
Poleg tega je bil urejen vzoren re« stavrant v obratu z odprto električno kuhinjo. Tu si lahko videl obrat med delom z najmodernejšimi stroji za re« zanje, gnetenje testa, hladilne naprave, moderno splakovalnico posode itd. in v restavracijskih prostorih pogrnjene mi« ze za goste. V posebni dvorani izven razstave je bila dvodnevna kuharska razstava, vendar po obsegu in zanimivo« stih znatno manjša od ljubljanske, če iz« vzamelo kot posebnost 70 jedi iz krom« pirja, 70 jedi iz jajc in voziček za ser« , viranje., Omeniti moram veliko propa« gando za domače poljedelske, mlekar« ske in mesne produkte od strani osred« nje zveze avstrijske živilske industrije, kjer poudarja velik uvoz tujih produktov ter kaže na.nujnost, da se mora domači trg kriti predvsem doma, češ, čez 700
mil. šilingov znaša letno uvoz živil iz inozemstva.
Pozabiti ne smem razstave dunajske Hcssove višje hotelirske šole in deželne gostilničarske šole v Imstu, ki sta raz* stavili svoj učni materija!. S figuralnimi tabelami je bil predfočerr predvsem- raz# voj podeželske gostilne, ki ji škodi- dr# rekfcni železniški promet in ki si obeta novega razmaha od avtomobila.
Na vse to tujfjkoprometno in gostil’# nieausko- jedro-sose nizale razstave ondi produktov, ki’ so hotelu, gostilni, kavar# ni, turistu in prometu vobče potrebni. Če izvzamemo mlatilnico, so bili vsi dru* gf razstavljeni -predmeti' namenjeni le tujskemu prometu; če pomislimo, da iz# deluje te predmete ca. 600 tvrdk, vidi# mo, kako globoko vpliva tujsfcopromet# na industrija tudi posredno1 v zaposlitev delavskih sil. In vse te stvari, od »klica za natakarje« do trodeirrega stroja za re* zanje, gnetenje in stiskanje, modernega frigatorja za sladoled*, hladilnikov, elek# tričnih štedilnikov itd., so produkt re# publike Avstrije!
Da ni manjkala razstava avstrijskih mlečnih produktov, pokušnja avstrijskih vin in piva, ki se je točilo v velikem šo# toru ob glasni glasbi v narodno nošo oblečene kapele, ki je pela narodne pes« mi* itt plesala »šuplatier«, niti ni treba omeniti. Poleg, tega so oddajali močni zvočniki gramofonsko godbo in zvečer brezplačen kino na prostem), reklame in zabave.
Razstavna služba sama pa ni bila brez pomanjkljivosti. Na kolodvoru, ni# sem opazil imformaeijske pisarne, tudi za stanovanje je-bilo tesno. Permanent« nih vstopnic ni bilo piri vhodu-, razen, če si jo iskal v pisarni, za IG-šilingov. Vse« kakor predragav ker je bilo mogoče s šti# rikratmim obiskom (po 1 ši«L> vse pregle« dati. Na železnici ni bilo nobenega po« pusta. Pohvalno pa bi bilo omeniti; da so- izdali) knjigo* z načrti, slikami iz Linza im imeni razstavljajočih firm.
V	Linzu sem- imel priliko videti obrat novega modernega hotela d<e 1T£ utope, z moderno vežo, zajtrkovalnico, restavra« eijo, kletjo, garažo - in s kinom*. JDobro dene človeku, ko prejme s ključem' vred informacijsko brošuro o mestu. V mapi na miki pa dbfci informacijski načrt ho# fela (stranišče, kopalnice);
Prav tako sem) se z zanimanjem pe# ljal s strmo električno* železnico na Post« lingberg, kjer se nahajajo božjepotne cerkve Matere božje, lepe razgledne točke; modema restavracija in električ« na železnica za otroke v votlini; obenem z dtoramami iz nemških pravljic. Mislil sem- pri’ tem- na Šmarno goroT
Vračal sem se čez’ Gmunden, Ischl, Hallštadt, Steimach po etektnčm želez« nrci ter gledal priprave za letošnjo se« zono, predvsem urejene gladke alpske avtomobilske ceste. Videl sem n. pT. na cesti manjši valjar na. motor, ki mu je stregel cestar sam.
Po raznih cenah v trgovini, gostilni, restavraciji (razen za avtotaksi) sem vi« del, da smo v Jugoslaviji glede tujskega prometa konkurenčni in sicer no moji cenitvi znaša povprečno razmerje cen 5 : 6.5, radi tega je možen obisk Nemcev in Avstrijcev v Jugoslaviji,
Kot zaključek bi omenil, da smo po mojem mnenju zelo potrebni tudi v dravski banovini take strokovne raz« stave ter bi jo bilo treba že drugo leto organizirati ob pomladnem velesejmu, če; ne že to jesen, da bi se vpliv pokazal že v sezoni F. 1930.
Redni občni zbor
zadruge gostilničarjev in mesarjev v Brežicah
se je vršil dne 23. februarja 1930 v go« i stilni -Ivana. Volčanšeka na kolodvoru Brežice s sledečim dnevnim redom:
I. Čitanje zapispika zadnjega občne« ga zbora.
II. Letno poročilo o poslovanju za« druge v pretečenem letu.
TIL Odobritev računov za leto 1929.
IV. Volitev dveh računskih pregle« dovalcev za leto 1930,
V. Določitev izmere doklad za le« to 1930.
VI. Določitev delegatov.
VII. Posvetovanje o propagandi ak= cijske družbe za zgradbo pivovarne šlo« venskih gostilničarjev.
VIII. Slučajnosti*
Občni zbor je bil določen na 13. uro, ker pa ni bilo ob tem času zbrano za« dostno število članov, je utvari! g. na« čelnrik po preteku 1 ure občni zbor ob navzočnosti 30 članov.
Načelnik Volčanšek pozdravi na« vzoče, ter se spominja 25«letnega delo« vanja zadružnega tajnika g. Antončiča, pohvali njegovo točno« delovanje z željo, da‘ bi še mnogo let deloval v zadrugi. Zborovalci so nagovor glasno odobra« vali.
Sklepi.
Ad L Tajnik prečita zapisnik zad« njega občnega zbora, ki se soglasno odobri.
Ad II. G. načelnik poroča v daljšem govoru, da je zadruga tudi pretečeno leto stala v ozkih stikih z zvezo in se udeleževala vseh sej in zborovanj zve« ze potom delegatov oziroma načelnika.
Ad III. Blagajnik poda sledeče de« narno stanje zadruge;
Prebitek iz leta 1928 znaša 6760.60 dinarjev; dohodkov v letu 1929 je bilo 4430:— Din; izdatkov pa 2746.50 Din; Prebitek znaša koncem leta 1929 8444 dinarjev 10 par.
Po poročilu rač. pregedovalcev gg. Gregorevčiča in Dimiča se je podelil na« čelstvu soglasno absolutorij.
Ad IV. Za rač. pregledovalca za le« to 1930 sta bila izvoljena gg. Ivan Zorko in Henrik Klabučar.
Ad V. Članarinski prispevek za zve« zo gostilničarskih zadrug v Ljubljani znaša, za leto 1930 za vsakega zadruž« nega člana 30 Din. Denarni znesek se bo pobiral od vsakega zadružnega člana. Stroški zadruge se bodo za leto 1930 kri« li iz tekočih dohodkov. Iz zadružnega premoženja se nabavi filtrirski aparat, ki bo skupna last zadruge ter bodo imeli zadružni člani pravico filtrirati svoje vino brezplačno.
Soglasno sprejeto.
Ad VI. Za delegate na občni zbor Zveze gost. zadrug kakor tudi na evetit. druga zborovanja izven okoliša zadruge so bili’ določeni gg. Volčanšek, Ogorelc, Deržič in Grabnar.
Ad VII. G. škof z Bizeljskega za« zborovanje došlega člana pripravljalne« ga odbora za zgradbo- gostilničarske pi« vovame v Laškem g. Cirila,' Majcena.
G. Majcen je obširno poročal o akci« ji glede zgradbe gostilničarske pivovar« ne v Laškem1.
Načelnik g. Volčanšek se je g. Maij* cenu za zanimivi- referat zahvalil, čemur so navzoči zborovalci glasno pritrjevali.
Ad VIII. G. Škof iz Bizeljskega za« hteva, da se gostilničarjem, ki so- po« sestniki vinogradov, pusti tudi za delav« ce vinogradov primerna trošarine pro« sta količina vina, češ da finančne oblasti tega ne upoštevajo.
G. Majcen priporoča, da se naj pri* zadeti vinogradniki v tem oziru pritoži« jo na upravno sodišče v Celju.
G. Ogorelc zahteva, naj br se odpi« ralnJ in zapiralni čas trgovin z alkohol« nimi pijačami od strani' pristojnih ob* lastev strogo kontroliral.
Načelnik je prečita! sledečo resolu* cijo, ki so jo navzoči zborovalci soglas* no sprejeli1:
Starejši gostilničarji z vznemirjenjem opazujemo in čutimo, da naše gostilne od leta do leta nazadujejo-1, da jim kljub vsemu prizadevanju in pažnjam grozi propad, če ne pride odpornoč. Vzrok temu pojavu1 tiči deloma v pomanjkanju denarja in splošni gospodarski- kriizi, še bolj pa v dejstvu, da se -je v zadnjih letih- izdalo preveč gostilniških koncesij in pri tem premalo oziralo na resnično krajevno -potrebo.
Število gostil pa še neovirano nara* šča in to v krajih, kjer ni nikake irtdu* strije in večjega tujskega prometa.
Ni dvoma, da to slabi splošni gospo* darski ^položaj ljudstva na eni strani, na drugi pa * občutno škoduje starim, krajevno potrebnim' gostilnam.
Gostilničarje je treba deliti v kate* gorije, te so:
Jj Oni, katerih glavni poklic1 je go* stikiičarski obrt in
2.	oni, ki se v glavnem pečajo s kme* tijstvom, rokodelstvom ali kakim drugim obrtom in le postransko z gostilno; teh
eksistenca ni odvisna od gostilniškega obrta in ravno ti so v večini.
Poklicni gostilničar,' ki razpolaga z večjimi in udobnimi prostori in strogo pazi na red in izvrševanje svojega obr« ta, slabše izhaja, ko drugi z marai po« stranskim podjetjem, ker ga tlačijo pre« visoki davki, takse in drugi režijski stro« ški, medtem ko navidezno male zakot* ne gostilne, za katere ni potrehnega nad* zorstva ,in kontrole, pridejo sijajno na svoj račun. Tam se zbirajo podnevi in ob vsaki ponočni uti različni elementi, ter na deblo zapravljajo svoj težko pri« služeni ali nereelno pridobljeni denar in tam se često dogajajo nemoralne orgije, ponoči nemiri in pretepi — ali uboji. Iz vsega tega sledi nujna potreba končne remedure.
Stari gostilničarji se potrudimo, da vz* držimo v svojih obratih red in snago, da pazljivo in vestno postrežemo svojim gostom, ki po možnosti točno plačuje« mo svoje občutno visoke davke, prosimo merodajne oblasti, da preprečijo naš gospodarski- polom s tem, da posvetijo posebno pozornost prošnjam za nove gostilničarske koncesije, ter pri reševa« nju predvsem polagajo važnost na kr a; jevno potrebo; druge pogoje itak odlo* čuje zakon oziroma pravilnik o gostilnah' (Uradni list št. 1. iz leta 1928).
Želeti bi še bilo, da obrtna oblast pri reševanju prošenj za gostilničarske kon* ccsije v smislu oblastveno odobrenih pravil »Zadruge gostilničarjev« tudi za* sliši mnenje zadruge, ki natančno pozna krajevne in osebne razmere.
Zakotne, krajevno nepotrebne go« stilne, zlasti če ne odgovarjajo obstoje* čim) predpisom, naj se ukinejo.
S takimi ukrepi se bo nam poklic* nim gostilničarjem Zboljšala eksistenčna možnost in državi ohranilo izdatne davčne moči.
G. Klobučar se v imenu zborovalcev zahvali načelniku g. Volčanšeku za nje* govo požrtvovalno poslovanje v prid gostilničarskega stanu.
Po izčrpanju dnevnega reda je za« ključil načelnik občni zbor.
Zgradba Gostilničarske pivovarne d. d. w Laškem.
K raznim vprašanjem in da ovržemo ncosnovane govorice nasprotnikov na« še .pivovarne, sporočamo:
Predsulhskrilpcija delnic Je presegla do zdaj 9 milijonov dinarjev. Dosedanja neplačila na delnice se nahajajo pri Okrajni posojilnici, družbi z neomejeno zavezo v Laškem, katera za nje tudi jam« či. Z zgradbo pivovarne na kupljenem zemljišču pričnemo, kadar bo vseh 15 milijonov zagotovljenih, to pa po mogoč* n osti le .pri nas in bratih Hrvatih, ki so se mam te dni pridružili, ilz tega vzroka
zavračamo (tudi do zdaj vse ponudbe raznih tujerodnih kapitalistov in raznih družb, ki se nam z večmilijonskimi do* prinosi ponujajo. Apeliramo na naše — posebno imoviteijše tovariše —ki še niso subskribiirali, naj to storijo čimpreje, ker s tem omogočijo, da imamo prihod* nje poletje ie lastno pivo. Opozarjamo jih na soglasen stklep zborovanja načel* nikov zadrug dravske banovine z dne 12. t. m. V Celju. Ta sklep smatra stavbo pi* vorairne za edino sredstvo, ki bi odpo* moglo sedanjemu nevzdržnemu stanju in nalaga vsem članom dolžnost, z naku* pom delnic ta namen podpirati.
Ugotavljamo, da do danes niso go« stilničarji izpolnili svoje dolžnosti: 'in je večji del subskribiranih delnic iz vrst drugih pridobitnih slojev.
Kar se tiče raznih pomislekov, ki se jih vzbuja namenoma iz gotove strani, naj se ve, da 'rii res, da bo delniški kapi« tal 15 milijonov z ozirom na ustanovitev zalog premajhen. ;Res je, da bo še pre* ostajal, ker imamo že danes dovoljno število zalog brezplačnih zagotovljenih. Res tudi ni, da so gostilničarji z velikimi milijoni pri kartelu zadolženi in da jih ima ta takordkoč v rokah. Če se jih pa zdaj skuša, s kreditiranjem zapeljati v dolgove, svarimo prav resno vse tovari* še, naj bodo oprezni na1 to zanje pogub* no taktiko. — Ni res, da ne bomo mogli z obstoječimi pivovarnami konkurirati. Res pa je, da se nas te prav radi tega smrtno boje. Mi si upamo, znižati cene piVa pri dobrem zaslužku za 200 Din pri hektolitru in tako preprečiti nadaljno plačkanje naših konsumentov s tujim kapitalom. — Končno ni res, da bi se s postavitvijo pivovarne v okolicjL Ljubija* ne na transportih kaj prihranilo. Za ko*
• SREZKO NAČELSTVO V -RADOVLJICI.
Štev. 3371.
Šparovec Alojzij Prepoved zahajati v krčmo.
Razgla«.
Okrajno, sodišče v Radovljici je s pravomočno razsodbo z dne 14. • aprila 1930, kps 90/30*15 v smislu § 55 kalz. zak. prepovedalo Šparovcu Alojziju, sinu Franca in Marije roj. Justin, rojenemu dne 21. junija 1876 v Mošnjah, občina Mošnje, srez Radovljica, dravska bano* vina, delavcu udovcu brez stalnega bi* vališča zahajati v krčme za dobo enega leta in sicer od .23. aprila 1930 do 23. apri* la 1931.
V	smislu §§ .52 .uredbe-o izvrševanju očuvalnih odredb (Službene Novine z dne 23. januarja 1930, št. 17/VI), opozar* jam na to prepoved s pripombo, da se po § 268, it. 4 kaz. zak. kaznuje z zapo* rum do 6 .mesecev iin-¥ -c?enarj<u do 5000 dinarjev vsakdo in ne samo gostilničar* ji in kavarnarji, ki v,edoč za tako pre* poved po § 55 kaz. zak. postrežejo tem osebam na javnem kraju z alkoholnimi Plačami.
Sreski načelnik. —1 iBodpis.
Razglas.
Podpisano okrajno sodišče je s sad« bo z dne 5. marca 1930, Kps 52/30*7, po § 55 k. z. prepovedalo Slovenou Mihaelu, rojenemu 14. .avgusta 1901 v Krški vasi, prist. v (Cerklje, srez Krško, oženjene* miu 'čevljarskemu (mojstru v Brežicah, sinu Mihaela in Apolonije roj. Zakušek, zahajati v kramo za ddbo 3 mesecev. Prepoved stopi v .veljavo idne 6. -maja 1930 in traja do dne 5. avgusta 1930.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. III., dne 3. maja 1930.
Dopisi.
Policijska ura dela vsem gostilni* čarjem nepopisno £ki*b. So gostje, ki na noben način nočejo raizuimeti, da je o polnoči treba lokal zapustiti, ker je si* cer gostilničar kaznovan. Kaj jih briga to, saj nimajo pri tem nikake škode. Pa z gosti takozvanih nižjih slojev se že še opravi. Ti niso zamerljivi. Če ne gre z lepo, se jih kratkomalo »nahruli«
novan, jim je to deveta briga. Kazen pa dandanes ni malenkostna stvar, zlasti ker se stopnjuje od slučaja do slučaja. Zaradi ene take kazni moraš delati cel mesec zastonj. Saj denar, ki ga moraš odšteti za tako kazen, ni bruto zaslužek, ampak je oni čisti dohodek, ki naj bi | .ti ibil prihranek za stara leta, ako se o kakcem prihranku sploh govoriti more. Najhujše pri tem pa je moralna stran, ki jo ttrpi ikaznovan gostilničar, ki je pri celi stvari popolnoma nedolžen. Kaznovan je, četudi ne daje gostom je* di in pijač, ko kaže kazalec tri četrt na polnoč! To je -kruto! Trdba je, ida -se v tem oziru doseže, >če le imogoče, vsaj toliko, da zahteva gostilničar od gostov, ki se po polnoči še ne spravijo iz loka* la, da plačajo policijsko uro sami; na* slednje jutro .pa odda denar na poliqijo, !J| itoda ‘brez (kazili. Tako je w Zagrebu m
likor bi bili ti manjši za Ljubljano, za toliko bi bili večji za Štajersko iri Hrvat* sko.
Smo pred .ciljem in zmaga <bo naša.
Na delo složno naprej*!
Pripravljalni odbor.
in gredo, pa pridejo naslednji dan zo* pet. Vse drugače pa je z drugimi. Po* fikusi jih spraviti iz gostilne zgrda, pa ti zamerijo tako, da izostanejo. Gostil* ničar je v takih slučajih torej brez mo* či. In če jimi potem poveš, da si' bil kaz«
druigod tudi. In £e so dosegli to olaj* šavo gostilničarji in kavarnarji .fiz so* sednje banovine, upajmo, da dosežemo isto tudi v naši banovini. Zato je nujno potrebno, da sestavijo gostilniške za* druge zadevno spomenico in jo po de* putaciji izročijo gospodu banu. A to se mora zgoditi čimprej!
;11?s• <	•	'1 j.
:	r	r
H /J;,
Zadružnim načelstvom na vnanje.
Mestni magistrat ljubljanski ob ve s šča Zvezo o sledečem:
Ker sta z odlokom kraljevske ban* ske uprave postavljena posebna refe* renta kot nadzornika in inštruktorja obrtnih zaidrug, se načelstva poživljajo, naj poslej prijavljajo sklicanje občnih zborov in vse važnejše strokovne pri* reditve (tečaje, predavanja itd.) razen mestnemu ali srezkemu načelstvu še po* sebej tudi kraljevski /banski upravi Dramske banovine, • oddielek'’ !za j|:rgo(vi* no, obrt in industrijo, in! sicer nepo* sredno ter toliko časa pred dotično pri* reditvijo, da bo kr. banska uiprava pre* jela obvestilo odnosno vabilo' vsaj tri dni poprej.	ir	,	1
Magistratni direktor: dr. Zarnik.
Točenje alkoliolnlli pi|»ž.
Dravska finančna direkcija v Ljub* Ijani nam naroča priobčiti sledeče ob* vestilo:	'
Vsi, ki nameravajo otvoriti kak to* čilni obrat: (gostilno', krčmo, restaVra* cijo, delikatesno trgovino, vinotoč pod vejo, priložnostno točenje itd., naj vlo*
| žijo od sedaj naprej svojo prošnjo, opremljeno z vsemi listinami in drugi* mi (potrdili, ki jih za otvoritev takega obrat« predvideva pravilnik o gostil* naih (Uradni list št. 1/1 iz leta 1928), pri onem oddelku finančne kontrole, v če* gar okolišu se naj točenje vrši. Oddelek finančno kontrole bo prošnjo pregledal in jo nemudoma predložil finančni di* rekciji v Ljubljani v odločitev, ako bo opremljena z vsemi zahtevanimi potr* dili. Finančna direkcija bo še na dan dospelosti tako prošnjo rešila in reši* tev odpravila. Glede pomanjkljivih pro* šenj bo oddelek finančne kontrole, preden jih bo predložil finančni direk* ciji, zahteval njihovo izpopolnitev.
Vsakdo, ki si ni na jasnem, kako se pridobi najhitreje točilna pravica, naj se dokaj pravočasno obrne po informa* cije med dopoldanskimi uradnimi ura* mi na finančno direkcijo ali pa na vsa* ko davčno upravo oziroma na vsak od* delek finančne kontrole. Začasnih točil* nih dovolil brez vseh potrebnih potrdil iz pravilnika za gostilne finančna direk* cija v bodoče ne bo več izdajala, in sploh ne bo delala več nobenih izjem, ker se namera za vršenje kakega toče* n ja vobče ne porodi kar zadnji hip pred otvoritvijo. Kdor bo pa brez točilnega' dovoljenja točil, bo kaznovan.
■J k . . _.	’ .	’,	■
Iz pisarne finančne direkcije
i	v	Ljubljani.	,
. .. ....
•	.	1.	•*	t	.	j
Za finančnega direktorja:
Šef odseka: Savnik.
Pristopajte k „$amopomoči“ l
J'*'A „ *	'<	"	;	1	♦	i’i
v zakup
Hotel Kralja Petr< • 'J ! ;ll ..•!•• !• '1 1, |. ' ■') ' s . ' f j !-11 ..... ■ : •.*. • • ;< da takoj svojo kavarno z restavracijo in vrtom v zakup. Pogoji jako po- voljni. Uspeh zagotovljen.	Royal, Beograd i 70
	
Vabilo na XXXIX.
redni občni zbor
Zadruge hotelirjev, gostilničarjev, ika* varnarjev, izkuharjev in žganjetočnikov v Ljubljani,
ki se bo vršil
v torek, dne 17. junija 1930 ob 15. v go* sfilniških prostorih g. F. Kavčiča na Privozu št. 4 po sledečem dnevnem redu:
1. Nagovor.
2. Čitanje zapisnika zadnjega obč* nega zbora1.
3. Poročila o delovanju zaldruge.
4. Poročilo o računskem zaključku za leto 1929 in poročilo revizorjev.
5. Proračun za leto 1930.
6. Slučajnosti.
Po končanem občnem zboru zadru* ge se vrši istotam ob 16. uri občni zbor Bolniške blagajne članov zadruge s sle* dečim sporedom:
1. Čitanje zapisnika lanskega1 obč* nega zbora.
2. Statistično poročilo.
3. Računski zaključek za leto' 1929.
4. Preuredba blagajniških prispevkov.
5. Raznoterosti.
V	Ljubljani, dne 10. junija 1930.
Fran Kavčič, načelnik.
Ali radi pijete dobro kavo? Zahtevajte povsod izrecno samo KOLINSKO CIKORIJO, naš domači dodatek za kavo.
I. Umska tonama oiiutt voda, sodavice iti
Ljubljana, Slomškova ulica it. 27
priporoCa:
sodavico, pokalloo, naravni malinov in oltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovao, nektar, kri« stalno oltronado, jabolčni blaar.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje
Zaloga stekla, porctlana In svatlllk
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavarnariem pri večji
naročbi Izdatno znižane cene.
Kraiii! klobase >. * mn izdelke
razpošilja od 5 kg naprej
K. JARC
Ljubljana, Hradeckega vas štev. 35 trgovina: Dunajska cesta Stev. 7
i I. slovenska tovarna minerali voda sodavice itd.
Ljubljana, Slomškova ulica St. 27
^	priporoča:
sodavico in pokalice, u	naravni malinov in
W	cltronov sok, nadalje
sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec nektar, kristalno ci-tronado In Jabolčni biser, t
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
R£8TATR1TEBJI - GOSTILNIČARJI!
—Mliiega platna in Sifonov iz domatih tovarn, kakor tudi svetovno
znane znamke ..Schroir
ILt E, SKABERHE ■ LJUBLJANA
MESTNI TRG itev. 10 ttpadoe mmI	Mn	željo	vsopeil
navadno ln alpaca, voščeno platno za na miza, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapetniška inoro, nogavice za dflma In gospodo sa kupi najugodneje le pri:
Josip Polic. Liljana
Miza Prtiarnongi taonaalka ob roti.
Ako Vam je na tem, da si Izdatno pomnožite svoje dohodke,
GRAMOFON
Gostilna brez našega avtomata je mrtvo podjetje — glasba in petje razveseljujeta človeka.
Nudite Vašim gostom to veselje osobito še, ker
VAS UTIC IVE STAAE!
Vsak avtomat-gramofon se v najkrajšem času sam izplača.
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila o naj nižji h cenah, aloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica Stev. 18.
Janino orodje
Higijenična novost!
Pepelnik „Hydro“
ugasi vsak ostanek cigaret takoj!
naročite si takoj naš najnovejši tip
AVTOMAT
Opis in cene Vam na željo takoj sporočimo.
Centrala za splošno gramofonijo:
»GRAMOFON" - A. RASBERGER
Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 34
Palača „Pokojninskega zavoda* — Telefon 33—83.
Patent prijavljen!
„HYDRO“ je ne neobhodna potreba za vsako boljšo gostilno in kavarno
,HYDRO“ je okras za vsako mizo — varuje namizno perilo, preprečuje nevarnost ognja!
Preprosta uporaba, največja snažnost zajamčena
Izčrpni prospekt in cenik pošilja brezplačno:
Razpošilialnica „HYDRO“ HYDRO
žganjem
aiaiajaiaiaiaiaiaia
si dovoljuje opozoriti, da je začela njena podružnica
v Moškanjcih
poslovati ter se priporoča cenjenim odjemalcem za nadaljno naklonjenost
PERJE, PUH IN KAPOK
PRIPOROMA
A.& B. SKABERNE. LJUBLJANA
B,f3id B.p b b e r p ett-e
QQQQQQQQQQQ
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA
Telefon štev. 2255.
ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z.
Telefon štev. 2255.
oddaja vino svojih ilanov • vinogradnikov do naiueodnejiih cenah.
Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna: Kongresni trg 2, v veži desno.
SREČKO POTNIK in drug
Telefon it. 2110	Iifubljaiia,	MetelkOVa	ni. 13 Rač. poSt. hran. 11.612
parna destilacija esenc, eternlh proizvodov f. t. d.
nudi:
Sadne soke:	malinovec, oranžni, krhonov, bezgov,	robidni	sok,	sadni	grog,	dodatek	za čaj.
Pasterizirani so'kd: brezalkoholni jabolčni mošt.
Marmelade:	marelčna svetla, „Nektar“ melange iz	jabolk	in	malin,	jabolčna	svetla,	češpljeva.
Esence:	rum in jamajca rum esenc i.t. d.
Veletrgovina Andrej Hejaž v Komendi pri Kamniku Veletrgovina
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
===== VI N =
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca 1
Tvrdka
Bolaff io &
veletrgovina z vinom in
B
M
H
H
B
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor
Rogaški Teinpel vrelec,
..	St vria vrelec.
„	Donati vrelec,
Radinski zdravilni vrelec. Giesshiibelsko slatino.
Preblausko slatino,
Glelchenberški Emin vrelec,
Konstantin vrelec Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Seiters,
Franc Jožefovo grenko vodo. Hunvadi lanos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana
veletrgovino spccerll&kcga blaga In slavna zaloga domačih la inozemskih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago I
Hrastov mah, češminovo lubje
in zdravilna zelišča kupujemo po najvišji ceni. Pišite po cenik. — G. Hoffmanu & Co., Zagreb, Bcrislaviceva ulica 3.
HRASTOV in ČEŠPLJEV MAH
ter bučne pečke, suhe, rešetane, kupujemo. — Ponudbe z vzorcem na: G. Hoffmanu & Co., Zagreb, Berislavičeva ulica 8.
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 257&
Telefon 2573.
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
..Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!
Niste obvezani, da tudi naročite!
mr Tinska trgovina in restavracija wi
Peter Steple, 8p* Šiška 6
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčenih naravnih dolenjskih, štajerskih in dalmatinskih vin. Tel. 2171
Pristopajte k
Najboljši v materijalu io konstrukciji so:
Šivalni stroji in kolesa znamke »Gritzner* in »Adler« za dom, obrt n industrijo. — Pletilni »Dubled’, pisalni
s»'
Samopomoči"!
»Urania« le pri
JOSIP PETEUNG, Ljubljana
Mzn Prašamovega spomenika ob vodi«
Poduk vezenja breplnčen t
Nn obroke!
AVGUST ACNOLA
LJUBLJANA Danajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA* NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
vseh vrst
oddaja
Ljubljanska industrija orobkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
Rogaško in Radensko Slatino, delikatese in veliko izbiro pražene kave nudi'
Sv. Petra cesta štev. 43 T. MENCINGER* 13UBL3ANA, Komenskega ulica štev.24
Pivovarna »UNION« v Ljubljani
(Spodnja Sl&ka)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in izvozno i pivo v sodčkih in steklenicah. J
j	V«M st hi« tropina te slatfat otan, M so kot krma la Urino solo priporoftlfftro.	J
L *E. Skaberet
Ljobgan«
m
Največja Izbira
tešktga in angleškega
909990090909
GORJE
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftoi - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNKOCZT, lekarni. Uuohana Slovenila.
eeeee©e®e@@®
MMm za sini
gostilničarske zadruge y UaMJanl
Gosposvetska oeste štev. 16
posredn]« br«ipladao m vi« službo liioft«
; v gostilničarskem obrtu :
Gospodaril Iz Ljubljane plačajo I Din,   t dežele 4 Din. :........
Tovarlil gostilničarji! Posla-ftnjt« a« te ugodno prilik«.
(Poceni in najboljše /
Hifcerjit pelinkovec	slivovka
chartreuse	brinjevec
♦	vanille	grenčica ,,Zlatorog*
rum	grenčica ,,Fernet“
konjak	vino vermont
TVORNICA KONJAKA IN LIKERJEV VELEŽGAKJAKNA
VIKTOR MEDEN
LJUBLJANA, Celovška c. 10 - Telefon 2071
K	,	■	,	•	j	i	..
Ljubljana, Stara pot štev. 1
' 1 -v
(poleg Leonišča)
priporoča svoj priznano dobri
»
MAJARO NCKOV« špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena leta 1886.	Telefon štev 2578.
Izdaja in zalaga Zveza eoztilnHtarafcfli zadruz v Ljubljani. - OdzovoraJ uradnic Iva? Hercoi. - Za »Nar. tkkarao: Pr. Jezeriek