Poštnina plačana v gotovini. Štev. 16. ¥ Ljubljani, dne 1. junija 1931. Cena posamezni številki Din 1'50 Xiü. leto. „NAŠ GLAS“ Uide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mes.cu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo: LjubJ na, Frančiškanska u ica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. N e f r a n k i r a n a pisma se ne sprejemajo. -Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. Iz novega uradniškega zakona« Določbe o rodbinski pokojnini. (Dalje.) Državnemu uslužbencu, ki še nima deset let, ima pa več kot tri leta aktivne državne službe, se sme, če se zaradi bolezni in nesposobnosti za službo odpusti, dovoliti kot p o d p o s ra 30% plače in položajne doklade. Pogoj za to podporo je nesposobnost za sleherno pridobivanje, in pa da nima drugih dohodkov. Če tak uslužbenec umre, se pod istimi pogoji sme dajati njegovi družini (ženi in otro« kom) 20% njegove poslednje plače in položajne doklade kot podpora. Isto velja za primer, če aktivni uslužbenec, ki si še ni pridobil pravice do rodbin« ske pokojnine, umre. Odločbo o rodbinski pokojnini mora pristojni organ izdati uradoma najdlje v enem mesecu od dne smrti aktivnega uslužbenca, oziroma od dne prijave smrti in predložitve mrtvaških listin upokojenca. Ta predpis se stri« nja s prejšnjimi zakonskimi določba« mi, ki se pa žal niso vselej tudi točno izvajale. Določitev rodbinske pokoj« nine se je često zaradi čisto nebistve« nih formalnosti zavlekla po več mesecev, tako da so bili preostali izročeni pomanjkanju in revščini. Upamo, da bo odslej določevanje rodbinskih po« kojnin urejeno res vselej v zakonski predpisanem roku 1 meseca. Rodbinski pokojninski prejemki teko od prvega dne prihodnjega meseca, ki sledi vlagateljevi smrti. Ena-La določba je tudi v prejšnjem za« komi. Dokler rodbinska pokojnina še ni določena, se izplačuje družini umrlega vlagatelja kot predujem (akontacija) na račun pokojnine tretjina (Va) vseh prejemkov aktivnega, oziroma polovica (%) vseh prejemkov upokojenega uslužbenca. Isto ve« Ija za primer, če je treba uslužbenca proglasiti za mrtvega. Za odločevanje o rodbinski po« kojnini pristojni organ sme na zahte« vo odločiti, da se rodbinska pokojni« na tako razdeli med uživalce (dru« žinske člane umrlega vlagatelja), da vsak uživalec ločeno prejema svoj del pokojnine, in sicer se razdeli rodbinska pokojnina med uživalce na enake dele. Za mladoletnega uživalca mora pristati na delitev varuško oblastvo. Če se hoče vlagateljeva vdova ali žena ali hči omožiti, se jim na proš« njo sme izplačati odpravnina v višini triletnih, nanjo odpadajočih rodbinskih pokojninskih prejemkov. O tem odloča po predlogu resortnega ministra finančno ministrstvo. 'Izplačilo te enkratne odpravnine se sme izvršiti šele po predložitvi poročnih listin. Vendar se pa sme dovoliti odpravnina samo v primeru, če je žena ali hči, ki zahteva izplačilo odprav« nine, edina uživalka rodbinske pokojnine. — Ta določba, ki ima velik socialen pomen, je bila v starem zakonu docela nepoznana. Omogoča vdovam in hčeram državnih uslužbencev, ki so ostale kot edine uživalke rodbinske pokojnine, lažjo omožitev in s tem boljšo življensko preskrbo, ob« enem pa razbremenjuje pokojninski sklad. Kakor smo večkrat oznanili, se je v četrtek, dne 21. maja vršil izredni občni zbor »Zveze državnih nameščen« cev in upokojencev v Ljubljani«. Ker občni zbor ob navedeni uri ni bili sklepčen, ga je načelnik, gosp. Makso Lili e g otvoril ob poil 21. uri. Pravico do rodbinske pokojnine izgubi vdova in otroci z izgubo držav« Ijanstva, z obsodbo za dejanja, za ka« tera bi tudi uslužbenec sam izgubil pravico do osebne pokojnine, s spreje« mom državne službe in vdova in hče« re z omožitvijo. Otroci pa izgube to pravico tudi še, če so sprejeti kot go« jenci v državen ali javen zavod ali če uživajo ustanove, sinovi pa čim postanejo polnoletni. Izjemoma obdrže sinovi pravico do rodbinske pokoj« nine, če se redno in uspešno šolajo ali če služijo pri vojakih v kadru. — Po teh določbah imajo hčere državnih uslužbencev pravico do rodbinske pokojnine brez omejitve na starost, dokler žive in se ne omože. S tem je za osamele neomožene hče« re umrlih državnih nameščencev, razmeroma prav dobro preskrbljeno. To določilo, ki je velike socijalne važnosti, je docela novo. Če se je hči umrlega uslužbenca omožila in zaradi tega izgubila pravico do rodbinske doklade, dobi spet to pravico nazaj in z njo rodbinsko po« kojnino po očetu, če obvdovi in po pokojnem možu nima rodbinske po« kojnine niti kakršnekoli druge preživ« nine. Sinovi umrlih uslužbencev, ki po« stanejo telesno ali duševno nesposob« ni za pridobivanje, prejemajo rodbin« sko pokojnino dokler traja ta nesposobnost. Treba jo je pa dokazati z zdravniško«komisijskim pregledom in ugotoviti, da nimajo lastnih sredstev za vzdrževanje. Če sta ta dva pogoja izpolnjena, uživajo sinovi (čeprav morda prej pokojnine sploh še niso nikdar uživali) rodbinsko pokojnino tudi po 23. letu starosti dalje brez omejitve. Tudi ta za nas nova določba ima izrazito socijalen in človekoljuben značaj in bo v mnogih prime« rih mogla dosti koristiti. Dveh rodbinskih pokojnin ne sme nihče prejemati. Če mu pristojata dve pokojnini, dobi samo večjo. Uživanje pokojnine v inozemstvu je dovoljeno samo z odobritvijo finančnega ministra in s pristankom predsednika ministrskega sveta. Ven« dar se pa takim uslužbencem zmanj« ša draginjska doklada za 30%, če ne stanujejo skupno s svojimi otroci, ki imajo v inozemstvu trajno domovali« šče, oziroma če niso stari že 60 let. O stavljanju prepovedi na rodbinsko pokojnino in draginjsko doklado določa zakon, da je dovoljena prepoved na tretjino rodbinske pokojnine, ne pa na draginjsko do« klado. To velja za prepoved po pri« stanku ali pa po sodni poti. Od te tretjine se mora odbiti davek in vloga za pokojninski sklad, tako da ostaneta uživalcem Va rodbinske pokojnine in vse draginjske doklade. Edino za vzdrževanje rodbine se sme prepove« dati več kot tretjina prejemkov na podlagi razsodbe. Za državne terjatve se pa sme prepovedati do 30% pokojninskih prejemkov, tudi po uprav« ni poti. (Dalje prih.) Uvodoma je pozdravil zborovalce, posebno še odposlanca okrožnih skupin v Mariboru in Ptuju. Nato je v kratkih besedah označil1 vzroke sklicanja izrednega občnega zbora in opozorili zborovalce na predpise §§ 76. in 345. novega uradniškega zakona. Potem je podal z nekaj besedami kratek pre« gled Zvezinega delovanja v zadnjem letu Govoril je nekako takole: »Na dnevnem redu današnjega iz« rednega občnega zbora sicer ni točke »Poročilo o Zvezinem delovanju« v minulem rpravnem letu, vendar pa smatram za svojo dolžnost, da podam tudi temu i—mislim — zadnjemu izrednemu občnemu zboru naše Zveze poročilo o njenem prizadevanju, ustvariti aktivnim in upokojenim drž. na« meščencem dravske banovine znosnej« ši življenski položaj, pa če tudi se bo to zgodilo primerno današnjemu občnemu zboru v nekoliko krajših obrisih. Odbor Zveze je kakor v vseh prejšnjih, tudi v zadnjem upravnem letu posvečal vso pozornost gibanju upokojenih in aktivnih državnih na« meščencev ter je v ta namen vzdrže« val tesno vez med posameznimi pokrajinskimi zvezami in Glavnim Sa« vezom v Beogradu. Zveza je na enak način zastopala kolektivne interese vseh pri nji včla« njenih organizacij, pa naj so te pripa« dale nižjim ali višjim, aktivnim ali upokojenim drž. uslužbencem. Če se nam ni posrečilo izvojevati vidnih uspehov in če so se naša prizadevanja v mnogih ozirih izjalovila, ni pripisovati tega morebitni nesmotrenosti, ne« delavnosti ali brezbrižnosti Zvezinega odbora. Zveza je posvečala predvsem mnogo pažnje vprašanju upokojencev. Uporabljala je vsa sredstva za izboljšanje gmotnega stanja upokojencem, ki iz nujnih razlogov morajo živeti v inozemstvu, skušala je doseči izenače« nje prejemkov vseh upokojencev z aktivnimi tovariši, a ji žal vsi njeni napori niso uspeli. S številnimi sporne« nicami je v tem vprašanju posredova« la pri centralni vladi, pri Glavnem Savezu, nič manj pa tudi pri tukajšnji kr. banski upravi, kjer je imela po svojih delegatih često priliko tolmačiti težnje svojih aktivnih in upokojenih članov. Zamudila ni nobene prilike, da ne bi obrnila na ta vprašanja pozornosti merodajnih činiteljev, pa bodisi z de« putacijami v Beogradu, ali pa tudi ob službenem posetu gosp. ministrskega predsednika v Ljubljani Če naj se dotaknem samo nekaj najvažnejših vprašanj, bi mi bilo orne« niti, da se je Zveza radi inkorporacije bližnjih okoliških vasi, čijih živelj gra« vitira v naše mesto, k mestu Ljubljani, obrnila z utemeljeno spomenico na vsa oblastva, ki so za rešitev tega vprašanja merodajna. Saj bi z inkor-poracijo okolice k mestu gmotno pridobili vsi tisti upokojeni in aktivni drž. uslužbenci, ki so radi stanovanj« ske krize primorani stanovati izven ljubljanskega pomerija. To vprašanje do danes sicer še ni definitivno reše« no, pač pa bi bilo nujno želeti, da ga obdrže v evidenci vse strokovne orga« nizacije, katerih delovanje se bo še nadaljevalo. Novi uradniški zakon, ki je stopil v veljavo 1. aprila t. L, sicer ni prinesel tolikšnega izboljšanja, kakor bi 'si ga mi vsi želeli, vendar pa je odpravil kategorije in pomeni v jedru pravično nivelacijo prejemkov, katere je koli« kor tolliko izenačil. Saj nam je dobro znano, kako velike razlike med urad« niki posameznih strok so ustvarile takozvane specijalne službene doklade, katerih so bile deležne samo nekatere stroke. Tretja kategorija, zvaničniki in služitelji so pa odšli docela praznih rok. Ta nesoglasja, ki so ustvarjala veliko nezadovoljstvo, so z novim za« konom odstranjena. Meseca marca t I. smo sestavili v kratkih potezah načela novega urad« niškega zakona, katerih uzakonjenje bi brez dvoma vsestranski ustrezalo; to spomenico smo predložili vsem mi« nistrstvom, Glavnemu Savezu ter komisiji za revizijo uradniškega zakona. Priznanje permanentne polovične ugodnosti na drž. železnicah- in paro-brodih za naše upokojence, je ostalo do danes nerešeno, čeprav smo ga s sodelovanjem ostalih pokrajinskih zvez in Glavnega Saveza ob vsaki pri« liki osveževali. Prav tako nam ni uspe« , lo priboriti uspehov glede drugih na« šib zahtev, ki smo jih venomer stav« Ijali na dnevni red. Znani odtegljaji za Zvezo nabav-Ijalnih zadrug so ostali navzlic vsem predstavkam, ki smo jih naslavljali na merodajne činitelje. Ni pomagalo na« vajanje dejstva, da vsi drž. nameščenci niso in niti ne morejo biti praktič« no člani nabavljalnih. kreditnih in sta« novanjskh zadrug, pa tudi ne okol« nost, da so nekatera ministrstva za svoje uslužbence ta prispevek že ukinila. Odkup osebnega dela po zakonu o samoupravnih cestah je še vedno aktualen ter prizadeva vsem drž. nameščencem veliko gmotno breme. Lani v mesecu maju je doživela ' naša Zveza občutljiv pretresljaj, ki so ga povzročili nižji drž. uslužbenci s kolektivnim izstopom. Podrobnosti oziroma razlogov, ki so po mnenju predstavnikov organizacij nižjih državnih uslužbencev morda govorili za iz« stop, ne bom navajal, ker so za nami in ker bi Zveza radi tega dejstva tudi še poslej brez posebnih težkoč lahko nadaljevala svoje delovanje, ker bi ji bil obstoj tudi brez organizacij nižjih državnih usllužbencev zagotovljen Navzlic vsemu vendar pri izvajanju svojega programa nismo puščali nikdar v nemar interesov nižjih usluž« bencev, kar bi bili vsled njihovega po« stopanja morda upravičeni. Apelirali smo sicer iskreno in ponovno na sta« novsko zavest in na neizbežno potre« bo še tesnejšega združenja, navzlic vsem našim naporom pa je ostal ta apdl glas vpijočega v puščavi. Ni morda odveč, če omenim da je Zveza storila svojo dolžnost tudi gle« de vprašanja o neprekinjenem urado« vanju v poletnem času. Poslala je lani v ta namen dvoje utemeljenih spomenic ministrskemu predsedništvu in Glavnemu Savezu. Zveza se je po dveh svojih delegatih udeležila v času od 6. do 8. avgu« sta 1930. mednarodnega uradniškega kongresa v Ženevi, ki je sprejel v in« teresu vseh drž. nameščencev Evrope važne sklepe. Glavni Savez je radi raznih ne-prilik odlagal sklicanje letne skupšči« ne od meseca do meseca, končno pa je morala iz razlogov, ki nam niso podrobneje znani, popolnoma izostati. Kot nadomestek za to skupščino se je vršilo več plenarnih sej Glavnega Sa« veza v Beogradu, ki so se jih naši delegati redno udeleževali. Na teh ple« narnih sejah smo obravnavali važna vprašanja, ki smo jih imeli v evidenci ter posečali vse kompetentne pred« stavnike vllade Kot eno najvažnejših resolucij naj navedem predstavko z dne 12. okto« bra pr.. L, v kateri smo ponovili vse naše težnje ter jih potom Glavnega Saveza predložili kompetentnim mestom. Šlo je predvsem za skorajšnje uveljavljenje novega uradniškega in pokojninskega zakona, eventuelno za priznanje specijalnih doklad vsemu uradništvu L, II. in IW. kategorije in za izplačevanje neokrnjenih draginj« skih doklad našim v inozemstvu žive« čim upokojencem. V isti spomenici smo izrazili željo, naj bi vlada za državne uradnike in upokojence stano« vanjske najemnike zakonskim potem maksimirala ali pa na kakršenkoli dru« gi način preprečila čezmerno in oderuško zviševanje najemnin. Tudi sta« Konec Zveze drž. nameščencev in upokojencev. Poročilo o izrednem občnem zboru. Srečke drž. razredne loterije 22, kola pridejo te dni v promet. — Prvo žrebanje se bo vršilo dne 20. junija. Srečke za dravsko banovino razpošilja: Zadružna hranilnica, r. z. z o. z,, Ljubljana, Sv, Petra cesta 19. — Osebno pa jih kupite v vseh podružnicah „jutra“. ri postulat za uvrstitev mesta Mari; bora in Murske Sobote v I. draginj; ski razred smo ob ti priliki ponovili. Predlagali smo čim najizdatnejšo redukcijo davkov na osebne prejemke aktivnih -in upokojenih nameščencev, da bi vsaj na ta način dosegli delno zboljšanje njihovega gmotnega stanja Prav tako smo ponovili vprašanje oprostitve plačevanja odkupnine za tridnevno osebno delo. Ker ni bilo izgleda, da bi se permanentna ugodnost polovične vožnje na drž. železnicah in parobrodih za drž. upokojence dose« gla, smo prosili za priznanje vsaj 12; kratne polovične vožnje na leto. Stopili smo pred vlado' s prošnjo, naj bi se dvomesečna posmrtna pomoč priznala brez drugih formalitet rodbinam umrlih aktivnih uradnikov, ki so dokazano' siromašnega stanu. Tudi na vprašanje brezplačnega zdrav; ljenja in oskrbe vseh aktivnih in upo; kojenih nameščencev v II. razredu državnih in banovinskih bolnic, nismo pozabili. Naš stari predlog za priznanje iz; plačila polnih draginjskih doklad omo; ženim državnim uradnicam, je tudi ob tej priliki dobil ponovni poudarek. Zveza je imela v preteklem po; slovnem letu 19 odborovih sej, na katerih so se obravnavala tekoča vprašanja. Kakor sem že omenil, stiki z našim Glavnim Savezom niso bili po; vsem povoljni. Vendar pa lahko s te; ga mesta trdim, da je njegov predsednik, g. Mih, Jovanovič tudi v najtež; jih trenutkih imel interese aktivnega in upokojenega drž. namešeenstva vse; lej budno pred očmi in da ni njegova osebna krivda, če uprava Glavnega Saveza ni dosegla tistega, kar smo od nje pričakovali. Cenjeni zborovalci! Še par pogledov nazaj v tisto preteklost, ko je Zveza nastala, ker jo je rodila nujna živfjenska potreba. Iz prejšnjega »Društva državnih usluž; bencev za Slovenijo«, ki se je osnova--lo v mesecu maju 1918., je bila ustvar; jena tekom let velika, krepka in vplivna organizacija, ki je sicer često menjavala posamezne odbornike, ostala pa zvesta svojemu programu do da; našnjega dne, do svojega konca. Bili so burni, težki, nemirni časi, ko smo zborovali v letih 1919. do 1923. na ljubljanskem mestnem magistratu, in dosti časa je moralo preteči preden so se naziranja zastopnikov posamez; nih strokovnih organizacij izravnala. Burni časi, pravim tudi radi tega, ker so se vlade tako pogosto menjavale in ker je vsled tega dejstva moralo zastajati vsako uspešnejše organizacijsko gibanje. Ne da pa se tajiti, da gre V. G. CALDERON: Lep pogreb. Povest iz peruanskih pragozdov. Ko je staremu Simpsonu, katerega so pod imenom »Gringo« ob vsi Ama; conki poznali kot /čudaka, umrla žena, ni o tem nikogar obvestil. Res je, dvajset let se je bil z njo iz neke bo; jazni pred ljudmi zakopal v kočo sre; di pragozda, vendar bi bili iz okolice radi prišli naseljenci več sto milj da; leč k pogrebu. Toda gentlemanu, ki ga je zoprna usoda pregnala semkaj, se je zdelo neprimerno, da bi zaradi svojih zasebnih zadev koga nadlegoval. Vteknil je žepni toplomer v pesek. Že šestdeset stopinj! Kar najhi; treje je balzamiral mrliča, ga povil tesno v široko drevesno listje in vse skupaj skrbno povezal z ovijalkami. Za nič na svetu je ne bi bil pokopal v ti puščavi. Saj bi bili lahko Vitoti ali drugi ljudožrci, ki so se potikali po pragozdu, izteknili in odnesli truplo. predvsem zahvala pokrajinskim Zve; zam in Glavnemu Savezu, če smo od leta do leta navzlic vsem težkočam iz-vojevali vendarle kak materijalen uspeh. Kdor prelista vseh 12 letnikov »Našega Glasu«, bo uvidel, da se je Zveza pošteno trudila v prizadevanju, izpolniti upravičene zahteve pri nji včlanjenih strokovnih organizacija Če moramo danes po preteku 13. let vsled znanih določil §§ 76. in 345. novega uradniškega zakona prenehati z delovanjem, še ni s tem rečeno, da strokovne organizacije, Iki se bodo mogle še naprej udejstvovati, ne bi mogle še dalje forsirati naših skupnih teženj. Na dlani je, da bo delo, ki čaka te organizacije, truda polno in težko in da se bo treba predvsem omejevati na reševanje tistih gospo; darskih vprašanj, ki so celokupnemu drž. aktivnemu in upokojenemu na; meščenstvu naj bližja. Rešitev našega gmotnega vpraša; nja leži predvsem v samopomoči in v močnih, gmotno neodvisnih, smo-treno upravljanih zadružnih gospodarskih organizacijah, ki se jih bomo morali prej ali slej, vkljub vsem mor; da še danes obstoječim pomislekom, okleniti z vso močjo. Moja, in nadejam se, vseh nas želja je, da se zaradi likvidacije naše Zveze oklenejo s tem večjo vnemo vsi upokojeni in aktivni državni na; meščenci svojih strokovnih organizacij. Upajmo, da bodo strokovne or= ganizacije kar najkrepkeje uveljavljale vse svoje gibalne sile v prospeh celokupnega aktivnega in upokojene; ga drž. namešeenstva.« Po nagovoru načelnika je podal blagajniško poročilo blagajnik g. Igna= cij Rus. Iz njegovih izvajanj in pred; loženega zaključnega račupa je bilo posneti da je Zveza na dan izrednega občnega zbora bila brez sleherne imovine. — Ko je v imenu nadzornega odbora podal revizijsko poročilo gosp. Rado Grum, je skupščina na njegov predlog dala vsemu odboru in blagaj; niku absolutorij, zaradi točnih in pravilnih obračunov je pa izrekla gosp. Rusu priznanje. Pri nadaljni točki dnevnega reda »o stališču, katero naj zavzame Zveza napram predpisom novega uradniške; ga zakona glede organizacij državnih uslužbencev«, je načelnik poročal, da je odbor Zveze na seji dne 15. maja dokončno sprejel soglasen sklep, da se Zveza, ker po § 76. U. Z. nima več pogojev za pravni obstoj, razpusti. Ker se na načelnikov poziv ni nihče izmed zborovalcev oglasil glede te; Ne, zvesta družica je zaslužila, da jo lepo pokoplje v Ukvitosu! Zanj osem dni vožnje po veletoku ni pomenilo prav nič. Tako je naložil v svoj, iz enega samega cedrovega debla izdolbeni kanu tovor orehov, pet živih morskih prašičkov za živež, vse, kar je bil nalovil v reki zlata in trebušato pletenko huarapa, izbornega žganja iz sladkornega trsa, ki pomaga človeku, da pozabi na vse težave. Med porogljivim kričanjem opic se je napol nag kot divjak odpeljal. Na krmi je med lovsko puško in obema samokresoma ležala mrtva žena. Mesec je skoro že pobledel — bila je peta ura zjutraj -— in mlačna voda v veletoku se je motno svetlikala. Na desnem bregu je bral misijonar mašo pred razpelom, ki je bilo obešeno na palmovo deblo, dočim so rogovi nje; govih Indijancev pozdravljali Kristu; sa — morda pa tudi vzhajajoče Solnce. Polagoma se je zdanilo nad pre; pevajočo goščavo. Podobne zelenim, svetlikajočim se puščicam so zažarele ga predloga k besedi, je načelnik stavil na glasovanje predlog: »Zveza državnih nameščencev in upokojen; cev v Ljubljani se razpusti.« Ker nima nobenega premoženja več, je smatrati, da preneha njen obstoj, čim bi se ta predlog sprejel Brez debate je bil predlog sogla; SRO sprejet. Občni zbor je soglasno sklenil, da se Zveza razide. Ko je načelnik g. Lilleg ugotovil izid glasovanja, se je v nekaj toplo občutenih stavkih zahvalil za sodelo; vanje vsem, ki so tekom trinajst let zvesto stali Zvezi z nasveti in dejanji ob strani. Spomnil se je s priznanjem tudi vseh že pokojnih marljivih sodelavcev, spomnil se je pa tudi vseh tistih, ki jih na tem zadnjem občnem zboru Zveze -— ni bilo. Z ugotovitvi; jo, da Zveze ni več, je svoj nagovor končal. Zastopnik mariborske okrožne skupine g. profesor dr. Rudolf Per; havc je v imenu zborovalcev, vseh ma; riborskih in ostalih tovarišev predla; gal, naj ta zadnja skupščina izreče za; služnemu, dolgoletnemu uradniškemu voditelju, načelniku in častnemu članu bivše Zveze, g. Li.llegu, globoko za; hvalo za ves trud in požrtvovalno de- male papige. Metulji kovinsko sinje barve, lepši od neba, so s težkimi kri; li viseli v zraku, kakor da se ne morejo odločiti, katero cvetlico bi v ti neskončni prirodi prej počastili. Indijanec, ki je visoko vzravnan stal v svojem kanuju, z levico uprt na suli; co iz nezlomljive palmovine, mu je plul naproti. Po vsem telesu je bilo videti pisane četverooglate risbe, kakršne krase stare peruanske vrče. Simpson je angleščino že skoro docela pozabil. Lomil je vseh petdeset narečij, .kar jih govore ob Amaconki in pa popačeno pragozdno španščino. »Amico!« je zaklical že do daleč. Ta prijateljska čustva so se izra; žila v tem, da sta oba' čolna obenem ustavila in da sta moža zamenjala li; ter žganja za nekaj povojenega opic; jega mesa. Miroljubno sta kadila drug poleg drugega cigarete, povite v tur; ščično listje, toda ne preblizu drug ob drugem, ker je »Yujac ašna«, vonj belokožcev, zoprn divjakom. Indijanec je poželivo pokazal na veliki, v listje poviti zavoj, v katerem je bilo brez OKUSNA (N ZDRAVA JE KOLINSKA KAVA lovanje. Predlog so zborovalci soglasno in z navdušenjem sprejeli. Nato je načelnik poslednji občni zbor Zveze državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani zaključil dvoma nekaj zelo dragocenega. Simpson mu je pa skušal raztolmačiti, da tega ne more zamenjati. Ob slovesu mu je Indijanec z vljudnostjo starih plemen poklonil zelo dragoceno darilo: votlo, s smrtonosnim strupom napolnjeno trstiko. Do večera je enolična vožnja potekla brez motnje. Šele ko se je zmračilo, je Simpson pristal. Ob ognju so žvečile tri ženske manioko, iz katere so s slino, s to brezprimerno snovjo za vrenje, pripravljale izvrstno pivo. Njihovi možje, ki so v loncu iz žgane gline pekli velike kose kajmanovega mesa, so naglo pritekli. Namesto na; silnosti so ponudili Simpsonu prav pošteno za samokres pet hlebov kav; čuka in za puško še prav mlado ženo, ki je imela glavo za kazen čisto na kratko ostriženo. Iz nečimernosti si je populila obrvi, nosila v umetelno po; daljšanih uhljih kose biserne matice in bila od grudi prav do slokih meč vsa poslikana s čudnimi, v pisanih barvah se svetlikajočimi čačkami. Z očmi je bliskala: kaj naj bi bilo Predstavka sarajevskega Društva pesisljoinera Nj» VeL kralju» Sarajevski »Glasnik umirovljenika«, katerega izdaja ondotnje Društvo penzijonera, je pod prednjim naslovom objavil dne 15. maja t. 1. nasled; njo predstavko oziroma prošnjo, ka; tero je odbor imenovanega društva predložil Nj. Vel. kralju. Ta vloga se glasi: Vaše Veličanstvo! Prihajamo pred prestol Vašega Veličanstva, našega vzvišenega kralja, z vdanim upanjem, da bomo tu našli tisto, česar drugod nismo mogli do; seči. Podpisano društvo je v svoji pre; ponižni vlogi od 15. februarja 1929. predočilo težki položaj državnih upokojencev in razložilo in tako z razlogi prava, kakor tudi z ozirom na človeč; nost, enakost in družabno pravičnost utemeljilo prošnjo, naj se pokojninski prejemki državnih uslužbencev, ki so bili po raznih, često spreminjanih prejšnjih zakonih upokojeni, izenačijo s prejemki tistih državnih upokojencev, kateri stopaj.o v pokoj po po; znejših zakonih. Večkrat so nam ob kesnejših prošnjah in predstavkah na vse gospode ministre zaradi pospešenja rešitve tega vprašanja vsi činitelji ne samo priznali popolno opravičenost teh naših teženj in potrebo, da se jim ugodi, temveč nam tudi obljubljali, da se to vprašanje v kratkem reši. Zato smo morali zanesljivo pričakovati, da se bo, če ne prej, pa vsaj obenem, kadar se reši vprašanje aktivnih držav; nih upokojencev v pravcu izenačenja pokojninskih prejemkov. Tako bi se po dolgih in težkih letih trpljenja po; pravil njihov težavni gospodarski po; ložaj na sploh, a še posebno docela neznosni in vprav obupni položaj pre; ostanka tistih staroupokojencev, ki jim je dosedanja nepopisna revščina še prizanesla, da niso propadli. To naše pričakovanje je bilo tem; bolj upravičeno, ker je bil, kakor so nam sporočili, že konec leta 1929. dovršen načrt posebnega pokojninskega zakona. Vprašanje aktivnih in tistih dr; žavnih uslužbencev, ki bodo v bodoče stopali v pokoj, je z zakonom o uradnikih od 31. marca 1931. zadovoljivo rešen. Vprašanje upokojencev, upokojenih po prejšnjih zakonih, je pa ostalo v tem zakonu nerešeno, ni bilo pa tudi rešeno posebe s posebnim zakonom ter je s tem, kakor se bo; jimo, odstranitev težkega trpljenja in nadlog državnih upokojencev odložena za nedoločeno dobo. Niso nam znane intencije visoke kraljevske vlade in dali morda sploh in kako vseeno namerava rešiti to vprašanje. Vendar pa nam, ki smo težko in grenko razočarani, da se je vprašanje državnih upokojencev spet pustilo ob strani, in ker od čimprejšnjega in čim bolj zadovoljivega reše; nja odvisi obstanek več tisoč ljudi, ki že dolga leta s svojimi družinami trpe in se mučijo v veliki revščini, ne pre; ostane drugega, nego da se obrnemo na Vaše Veličanstvo z vdano prošnjo, da bi premilostno blagovolilo odločiti, da se s posebnim zakonom čimprej iz; vrši izenačenje pokojninskih prejem; kov sedanjih državnih upokojencev s pokojninskimi prejemki po zakonu o uradnikih od 31. marca 1931. Čvrsto upamo, da bo Vaše Veli; čanstvo obrnilo svojo očetovsko skrb tudi na nesrečne, toda najvdanejše svoje podanike — državne upokojen; ZVEČE R 4*' pr^1“ O TO J ^\CM^ Ü V A je udoben in temeljit način pranja, po katerem se ravna že več tisoč žen. Tp je tako enostavno: zvečer namočiti v raztopini Ženske hvale, zjutraj enkrat izkuhati s Schichtovim terpentinovim milom. CELO DELO IJ UTRAJ ce in z uslišanjem te preponižne proš; nje omililo njihovo grenko usodo. Naj Bog živi in blagoslovi Vaše Veličanstvo in ves vzvišeni kraljevski Dom! DRUŠTVO PENZIJONERA V SARAJEVU. V Sarajevu, 7. maja 1931. Tajnik: Jovo Labus, žandarm. narednik v p. Predsednik: Josip, Meštrie, fin. nadsvetnik v pok. Dr. J. Kronvogel, Maribor: Glas staroupokojencev Ob prevratu 1918. je bilo avstrijskim državnim uslužbencem na ozeim lju naše države dano na voljo, da optirajo za Avstrijo in se izselijo ali pa da ostanejo kot uslužbenci naše države. Slednji so še deloma zdaj pri nas v aktivni službi, deloma jih je na= ša država upokojila in tu imamo tri dobe: prvo od prevrata do uradniškega zakona iz leta 1923., drugo od 'leta 1923. do 1929. (in do novega uradnb škega zakona z dne 1. aprila 1931.), tretjo od tod naprej. Ni pač treba naglašati, da država upokojencem tretje vrste ni odmerila previsokih penzij, ampak le toliko, kolikor je po razmerah smatrala kot potrebno za življenje. Ker pa prejemajo upokojenci dru* ge dobe okroglo le 2/s, upokojenci prve dobe pa celo le 1/s te pokojnine, je pač jasno, da je to premalo, da morajo trpeti pomanjkanje in se zadolžiti. Pa so vendar vsi upokojenci iste drža= ve in imajo vsi iste življenske potrebe, upokojenci iz prvih dveh dob kot starejši morebiti celo še večje! . Znano je, da so to nesocialno do* ločitev pokojnin za upokojence prve dobe zakrivile tedanje neurejene strankarskojpoilitične razmere, potem pa v prvi vrsti tedanja narodna skup* ščina, ko je v nasprotju z od vladarja predsankcioniranim osnutkom uradniškega zakona iz leta 1923,, s členom 239. ukrenila, da se že upokojenim dr* žavnim uslužbencem (prve dobe) po* kojnine ne povišajo. Tako smo dobili lepšega, kot odpeljati se z belim mo* žem v tem prelepem kanuju! Toda Gringo se ni nikdar brigal za ženske, razen za svojo. Pokril je povito truplo s palmovimi listi, da bi ga zavaroval pred nenadnim nalivom in je ob strani pokojnice spal nekaj ur, dočim je bil čoln privezan na veliko koreni* no, ki je segala daleč v reko. Jutranji hlad je vel od neba, ki je bil kakor opal; krepak požirek huara-pa ga je poživil. Bregova sta se stisnila in že je plul med dvema stenama črne goščave, katero so oživljale pi* sane are. Iz indijanskega tabora na obrežni jasi je švistnila puščica v ne* bo, kakor da hoče zadeti solnce. Vi* del si jo, kako je letela na kvišku, za hip trepetaje obvisela v jasnini in nato s šumom, kakor da je kdo pretrgal kos platna, pala na mrliča. Simpson je zgrabil puško, toda že so Indijanci dajali znake prijateljstva. Puščica je hila le znamenje, naj obstane. • Ko je belopolti mož stopil na su* ho, so zahtevali od njega soli, in mu Ponudili zanjo na izbiro: prvič moko posebno vrsto upokojencev, staroupo* kojence, ki dobivajo, kakor že omenjeno, le 1/a one pokojnine, katero prejemajo njihovi tovariši iz najno* vejše, tretje dobe. Umljivo je, da je to neenako po* stopanje hudo zadelo može, ki so se ob prevratu zaupali novi državi. Vsa javnost je že tedaj soglašala, da se to mora popraviti; tudi vladni krogi so opetovano priznali, da je odpomoč nujno potrebna. Splošno se je torej pričakovalo, da bo novi uradniški zakon ali pa poseben pokojninski zakon izboljšal gmotni položaj tudi staro* upokojencem. Toda novi uradniški zakon nima nobenih določb o staroupokojencih. Pa tudi oni sami so utihnil, prav tako pa tudi njih organizacije; nastala je grobna tišina, lotil se jih je obup. Šele v grobu bo prenehalo njihovo gorje, ki pa ne zadene Je upokojencev samih, ampak tudi njihove žene in otroke. Je neizrečno hudo, da tak mož po mnogoletnem, narodu in poklicu zvestem službovanju ne le, da ni nič pridelal, ampak še prišel ob to, kar je morebiti imel, svojce pa zapušča v bedi in v dolgovih. Danes sem srečali dva staroupoko* jenca. Eden mi je potožil, da je ležal več tednov bolan drugi pa, skrajno shujšan, da odhaja v bolnico; mož je samec: »Vse, kar sem imel« — je pri* povedoval — »sem moral razprodati, tičim v dolgovih, kredita ni več. Vsak dan si skušam dopovedati, da moram biti grd falot (sit venia verbo),.da sem zaslužil tako usodo.« In šel je. Ne bo ga več iz bolnice S kako lepimi besedami se je za* vzemal ugledni avstrijski državnik dr. Schober za upokojence, ko je nedavno govoril o dolžnostih in pravicah državnega uradništva! Po »Našem Glasu« je rekel: »Brezpogojno je treba po mojem mnenju — in pri tem se ne opiram le na razlog človečanstva, tem* več tudi na razlog morale — da so po* kojninski prejemki uradništva tako določeni, da prejme uradnik, čim odsluži — povedal sem že, da od urad* ništva zelo mnogo zahtevam — tudi res tako pokojnino, da je pred skrbmi vsakdanjosti prav tako varen, kakor mora biti varen aktivni uradnik.« iz manoike, drugič kožo mroža iz Amazonke, tretjič sveža želvina jajca. V njihovih kočah, ki so bile okrašene z opičjimi lobanjami in z ogrlicami iz jaguarjevih zob, so kakor prekajene krače visele izpod stropa balzamirane mumije prednikov. Pisane are so po teh hišnih grobiščih plezale na okoli in na bobnu iz opičje kože so ležale sumljive kosti, skrbno s čebehnm voskom prevlečene... Toda niti polni lonci masata, opojne pijače, ki jo pripravljajo Indijanci iz soka juke, niti najlepša puščica, katero mu je dal ka* cik, indijanski poglavar, nič ni moglo zapeljati Simpsona, da bi bil odprl svoj tajinstveni zavoj. Že so pragozdni Indijanci s svojim primitivnim telegrafom mangoare, s trkanjem po deblih, javili daleč navzdol po reki, da se bliža v čolnu be* lokožec in z njim nepoznano tajin* stveno breme. Zdelo se je, da ni po* sebno priporočljivo, nadaljevati vož* njo v čolnu s tovorom, ki je tako zdražil poželenje divjakov Ampak Simpson je bil Irec in že dobrih dvaj- Odknta beseda. Nedavno je v »Jutru« objavil ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc nekaj člankov pod naslovom »Ljub* Ijansko občinsko gospodarstvo«. Nas državnih nameščencev ti članki, s katerimi je pisec zavračal trditve in očitke občinskega svetnika g. Freliha, predsednika društva hišnih posestni* kov v Ljubljani, v splošnem kar se tiče raznih gospodarskih zadev mestne občine, ne zanimajo prav posebno. Važen za nas, kot stanovanjske na* jemnike, je pa vsekakor odstavek, v katerem osvetljuje ljubljanski župan stališče g. Freliha* glede stanovanjskih najemnin in položaja hišnih lastnikov v Ljubljani. V članku od 19. maja beremo: »V pogledu najemnin se seveda z g. Frelihom ne bomo nikdar zedinili Kakor rade volje ugotavljam, da ima* mo v Ljubljani zelo veliko hišnih po* sestnikov, ki ne izkoriščajo svojih strank in ki od njih ne zahtevajo pretiranih najemnin, tako moramo obsoditi akcijo g. Freliha, ki v tem vpra* šanju ni odkritosrčen. On trdi, da so v Ljubljani najemnine zmerne, in da ne presegajo zlate paritete. Še lansko leto pa je v neki okrožnici poudarjal, da so najemnine po njegovi zaslugi visoko prekoračile zlato pariteto. Ravno tako je rekel, naj se znižajo davščine na hišno posest, pa se bodo znižale tudi najemnine. Pri tem pa je pozabil povedati, da so bile na hišno posest v zadnjih letih znižane občin* ske in državne davščine, najemnine pa so, kakor to ve vsak izdatno porasle. Če še omenim da je pred nekaj leti na občnem zboru Društva hišnih posestnikov protestiral eden najintim* nejših prijateljev g. Freliha proti zi* davi novih hiš v vsaki stanovanjski akciji, češ, da bodo potem najemnine padle, bo vsakemu jasno, da na tako pot komunalne politike nikdar ne moremo kreniti.« Državne uslužbence, ne glede na stroko in položaj, prav tako kakor tudi vse ostale najemnike zares ve* seli, da se je vendar le našel mož na visokem javnem položaju, ki je istini set let na vseh plovnih rekah pragozda kakor doma. Sedmi dan se je stvar nerodno obrnila. Začelo se je prav prijateljski. V zadušljivi opoldanski soparici, ko želve mirno, brez slehernega pregiba leže v blatu, ko venejo metulji in ko se opice rajše puste pobiti, preden bi zapustile vejo, kjer čepe, se je kar na* enkrat približal kanu in priplul tesno k Simpsonovemu čolnu. Nekega Indijanca je med plavanjem ranil skat tiste vrste, ki imajo tako oster rep, da prereže meso kot zdravnikov nož. Ra* no so čedno pokrili s pajčevino in s tobakovimi listi, katere je njihov ča* rodej prej dobro prežvečil. Najprej so zahtevali .Indijanci od Simpsona vse žganje, kar ga je imel s seboj — za namakanje bolnikove rane, kakor so dejali. Nato so hoteli med smehom, s preprosto nesramnostjo divjakov razvezati ovijalke, s katerimi je bilo povezano mrtvo truplo. Simpson se je razsrdil in zagnal oba Indijanca z njihovim ranjenim to* varišem v vodo — kar je bil izredno pogledal odkrito v obraz in kar naravnost in po pravici povedal, kar mi* sli. Mi smo že v našem listu nešteto* krat'trdili isto, navajali dokaze in po* samezne, posebno kričeče primere in dokazovali potrebnost znižanja najemnin, oziroma zakonske zaščite najemnikov. Zato nas je prav posebno vzrado* stilo, da se je sam ljubljanski župan oglasil za tisto veliko množico gmot* no šibkih in nezaščitenih stanovanjskih najemnikov, ki od svojih preskromnih prejemkov na škodo ostalim življen-skim potrebam plačujejo nesorazmer* no visok odstotek hišnim lastnikom. Če je — kakor navaja čllanek dr. Puca — sam predsednik društva hišnih po* sestnikov še lani zatrjeval, da so najemnine v Ljubljani po njegovi za* slugi zrasle visoko nad zlato pariteto, se bo naša trditev, da je stanovanjska draginja največje in poglavitno zlo in pravi vzrok neugodnega gmotnega položaja državnih nameščencev, zdella še bolj upravičena Posebno še, če pomislimo, da so vsi prejemki stalnih uslužbencev globoko pod zlato pari* teto, najemnine pa po pretežni večini nad njo. In vse to ne velja samo za Ljubljano, temveč za vsa naša mesta. Načelne odločbe državnega sveta. Odločba splošne seje z dne 17. maja 1930., št. 21.912/30.: V osnovo za izračunanje pokojnine po čl. 138. uradn. zakona (iz leta 1923., op. ur.) je treba v slučaju drugega odstavka 7. člena istega zakona vzeti kot redno stanarino, stanarino iz čl. 35. navedenega zakona, poveča* no za 10 odstotkov. * Odločba splošne seje z dne 27. oktobra 1930., št. 37.152/30.: O h lačišnica zb Mg ve Mio Izubijana, Miki -SiševR cesta §ta-.& priporoča svojo bogato zalogo v>eh vrst manufakturnoga Haga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije. resen prestopek zoper vse zakone go* zdnega prijateljstva. Tod|p samokresi, katere je imel belokožec, so odločili in Indijanci so pustili, da je mirno odplul naprej. Toda nekaj ur nato se je zdelo, da so se vsa drevesa na bregovih spremenila v blazne loke. Med rahlim si* kanjem je kar deževalo pisanih puščic vsake vrste, ki so plavale kakor mrtve papige v deroči struji. Simpson je stal tesno sklonjen pod raztrgano streho iz palmovih vej, veslal divje obupno in ob prsa je imel naslonjeno ženino truplo, da je kot ščit lovilo pu* ščice. Se dandanašnji si ob taboriščnih ognjih pripovedujejo' možje o tem ću* dovitem begu. Gringo, največji trmo* glavec, kar jih je na svetu, je zmagal: kavčuk, vsa zlata .zrna, celo svoje orožje je moral prodati, da je plačal najlepši pogreb, kar so jih bili že dol* ga leta videli v Ikvitosu. »Knock out!« S to edino besedo je odgovarjal vsem, ki so ga spraše* vali, kako se je ta borba končala. Stran 4. »NAS GLAS' Organom finančne kontrole se doba službovanja v vojski računa za pokojnino kakor ostalim bojevnikom, in po tem nimajo pravice še do beneficij (ugodnosti) iz čl. 72. zakona o organizaciji finančne kontrole za dobo, odsluženo v vojski, ker niso mo* jjli, dokler so služili v vojski, vršiti tudi dolžnosti organov finančne kon* trole. * Na splošni seji, ki se je vršila dne 20. decembra 1930., se je izdala pod št. 2157/30 naslednja odločba: »Z zakonom o državnem pro* metnem osebju od 6. novembra 1923. ni prenehala veljati naredba promet* nega ministra od 30. maja 1922., štev. 16.276.« * Na splošni seji, ki se je vršila v dneh 26. in 28. januarja 1931., so bile izdane pod št. 4935/31 naslednje od* ločbe: I. »Izjeme v t. 3. odst. 1. pod HI. čl. 154. zakona o civilnih uradnikih od 31. julija 1923. veljajo samo za otroke tistih državnih uradnikov, ki so slu* žili po tem zakonu in si po njem pridobili pravico do pokojnine za svojo deco.« II. »Strokovnjaška komisija iz čl. 99 b) zakona o državnem računovod* stvu se mora vselej sestaviti, kadar gre za spor tehničnega vprašanja med pogodbeniki, in ni sporna samo kakovost naročila ali solidnost izvršenih del.« III. »Po drugem odstavku čl. 261 fin. zakona za 1924./1925. se sme v po-edinih opravičenih slučajih po pred* logu notranjega ministra vrniti pomoč tistim ustašem in njihovim družinam, kateri so uživali dosmrtno pomoč od vlade bivše kraljevine Črne gore, pa jim je bila ta pomoč iz političnih razlogov odvzeta.« IV. »Častnikom in ostalim urad* nikom vojaško*civilne vrste, se vra* čuna po čl. 118. zakona o ustroju voj* ske in mornarice od 9. avgusta 1923. v leta za pokojnino samo tisti čas, katerega bodo ti uradniki prebili v aktivni službi do dne, ko se izda ukaz o upokojitvi.« V. »Pričeta druga polovica leta iz 2. odstavka čl. 1. zakona o pridobitvi pravice do osebne pokojnine od 1. marca 1929., se mora zaradi lažjega obračuna smatrati kot cela samo pri določitvi odstotka za pokojnino, ni* kakor se pa ne more vračunati v efek* tivno dobo državne službe, ki se po prvi alineji spredaj navedenega čl. 1. zahteva za pridobitev pravice do osebne pokojnine.« VI. »Odstavek 2. čl. 53. zakona o uradnikih in ostalih civilnih uslužben* cih (od 31. julija 1923., op. ur.j se more uporabljati tudi v primeru, kadar se po službeni potrebi sprejme v dr* žavno službo oseba, ki je že prej bila v državni službi.« Obieke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna i O S. R ^ I C H . Upokojencem s pokojninskimi prejemki po zakonu o civilnih uradnikih z dne 31. julija 1923. Od odseka za računovodstvo tuk. finančne direkcije smo prejeli to-le službeno obvestilo: Zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931., § 272., prvi odstavek, določa, da so dolžni državni uslužbenci, ki jih je zatekel ta zakon kot upokojence s pokojninskimi prejemki po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., pla* čevati od dne, ko stopi ta zakon v veljavo (torej od 1. aprila 1931.) v uradniški pokojninski sklad. Osnova za vplačevanje so oni prejemki, ki so bili osnova za odmero osebne pokojnine, a kot čas vplačevanja se jim šteje ves oni čas do dne upokojitve, ki se jim je bil priznail z izvršno rešitvijo za osebno pokojnino. Za čas od upokojitve do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, smejo taki državni uslužbenci naknadno vplačati prispevke v urad* niški pokojninski sklad. V tem prime* ru se jim ta čas šteje za odmero rod* binske pokojnine. Osnova za odmero pokojnine pa je bila osnovna in položajna plača in stanarina, torej znaša prispevek v po* kojninski sklad 5% od teh aktivnih prejemkov, ne pa 5% od priznane po* kojnine. Po § 144. se pobirajo prispevki za pokojninski sklad po službeni dolžno* sti ob izplačevanju prejemkov in jih morajo računodajniki poslati v dvajsetih dneh potem, ko so se prejemki izplačali Državni hipotekarni banki, drugače pa plačati od njih po preteku tega roka 6% obresti v korist sklada. Vsled tega se bodo vsem tem upokojencem odtegnili prispevki za pokojninski sklad za mesece april, maj in junij 1931. naenkrat od pokojninskih prispevkov za junij 1931., v bodoče se bodo pa odtegovali redno mesečno. Za naknadna vplačila prispevkov v uradniški pokojninski sklad za čas od upokojitve do dne, ko stopi ta za* kon v veljavo, bo pa predpisal natančnejše odredbe minister za finance s posebno uredbo, o kateri bodo upokojenci obveščeni pravočasno. Finančna direkcija, odsek za računo* vodstvo: Paternoster, m. p. Vestnik. Železničarska čebelarska zadruga. Nedavno je bila v Zagrebu ustanov* Ijena zadruga, v katero je pristopilo nad 250 železničarjev-čebelarjev. Ta čebelarska zadruga se je ustanovila na inicijativo prometnega ministrstva, ki deluje na tem, da bi se čebelarstvo med železničarji čimbolj razširilo. Enaka zadruga se je ustanovila tudi že v Sarajevu. Ustanovitev metliškega sreza, S posebnim zakonom je bil ustanovljen novi srez metliški s sedežem v Met* liki. Srez tvorijo naslednje občine čr= nomeljskega sreza: Božakovo, Črešnjevec, Gradac, Lokvica, Metlika, Podzemelj, Radoviča in Suhor, iz jastre-barskega sreza pa občina Radatovič. Posojila daje, petletna, državnim uradnikom in upokojencem z najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače in zavarovalne police banka in zavarovalnica Beogradska zadruga, zastopstvo »Tehna«, družba z o z., Ljubljana, Mestni trg 25/1. — Tel. 2580. Razpis pripravniških služb. Upra* va pošte in brzojava v prometnem ministrstvu je razpisala natečaj za 7 mest uradniških pripravnikov, diplo* miranih pravnikov in štirih pripravni* Štev. 16. kov, absolventov elektrotehničnega odseka tehničnih fakultet. Poštna uprava sprejme poleg tega 90 moških in 10 ženskih uradniških pripravnikov s polno srednješolsko izobrazbo. Prošnje je treba vložiti pri najbližji poštni direkciji do 15. julija t. 1. Organizacijske vesti. Društvo finančnih pravnikov v Ljubljani ima svoj izredni občni zbor v četrtek dne 11. junija, ob 8. uri zve* čer Občni zbor se bo vršil v posebni sobi restavracije Činkole v Ljubljani. Kopitarjeva ulica. Gg. člani so zaradi važnega dnevnega reda vljudno vab* Ijeni, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Društvo sodnih poduradnikov in slug v Ljubljani nam je poslalo v ob* javo obvestilo, da ima svoj izredni občni zbor v nedeljo, dne 14. junija 1931. ob 13. uri, v sobi št. 28 v justični palači v Ljubljani. Dnevni red: Sprememba društvenega naslova, ustanovitev centrale, eventuelna likvidacija društva. — Za društvo sodnih pod* uradnikov in slug za Slovenija v Ljub* Ijani odbor. Zveza nabavljalnih zadrug. Iz majske številke »Zadrugarstva«, katero smo pa prejeli šele dne 25. maja, posnemamo, da je bila sklicana za ne* deljo, dne 31. maja v Mariboru X redna letna skupščina »Zveze nabav* Ijalnih zadrug državnih uslužbencev«. Skupščina je bila sklicana ob 3. uri popoldne v dvorani doma Nabavljalne zadruge v Mariboru, Rotovški trg št. 2. — Poročilo o občnem zboru, ki nam je obljubljeno, objavimo prihodnjič. Razpust društev. Ker nima pogo* jev za pravni obstoj, je bilo razpuščeno »Društvo cestarjev kraljevine SHS v Ljubljani. — Po objavi v služ* benem delu »Jugoslovana« je razpu* ščeno »Podporno društvo za učiteljski naraščaj v Ljubljani«, ker že več let ne deluje in nima niti članov, niti imovine. Združenje železniških uradnikov. Oblastni odbor imenovane organiza* cije v Ljubljani je štel začetek tega leta 276 članov, od teh 30 uradnikov L kategorije in 246 uradnikov M ka* tegorije. A. & E. Skaberne, Ljubljana Velika izbira češkega in angleškega sukna. Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana zanakuo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. L. Miktiš Lilijana, Mašini m 15 priporoča svoio zalogo Popravila se izvršujejo točno in solidno iigsrnsAOčiteliske tiskam« Franciška.sr.r.Ka LA TELEFON ŠT. 3397 RAČUN LUŠTNE HRAN: L. ŠT 10.761 ✓ priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, reviie itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte cenik! Telefonska štev. 2412 Štev. pošt hran. 11.165 Vzajemna posojilnica v !juhljani r. z. z o. z. Mik lovčeva, cesta 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2. Prva iugosiovanska tovarna dežnikov JOSIP VIDMAR LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO ŠTEV 19 Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naročil! EN GROS! EN DETAIL! Ustanovljena L 1882. C. I. HAMANN lliibüans Vam nudi fiajsolidnalši vir nakupa perila« opreme nevest In novorojenčkov» perja» modnili potrebščin * Predtiskarlja modernih ročnih del- Izdaja za konzorcij „Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.