DUHOVNO
AtiO XI. — NUM. 183	LA VIDA
ABRIL 1943
ŽE V L JJ EN JE
ESF>IIF30TU>Al	LETO XI. — ŠTEV. 183
APRIL 1943

E! 4 DE ABRIL a las 11 horas se realizarä er. la CRIPTA DE SANTA ROSA DE LIMA (Pasco 409) la conmemoracion del 2do. ANI VERS ARIO DE LA INVASION DE YUGOSLA-VIA, con la oracidn para las victimas de la guerra y e) bien de la Patria y del Rey. Invitamos a todos nuestros simpatizantes que concurran a apoyar nuestras oraciones.
“Manj strašna noč je v črne zemlje grobu kot so ped svetlim soncem sužni dnevi” je pel naš veliki Prešeren. Tega so se držali vodniki naše domovine v kritičnih dneh koncem predlanskega marca.
Po podpisu dunajske pogodbe, katera je bila nečastna kapitulacija pred Hitlerjem, se je dvignil narod. Čez noč so vrgli vlado in postavili na prestol mladega kralja Petra II, ki je sestave nove vlade pcveril Simoviču.
Z razveljavljenjem podpisane pogodbe na Dunaju je postal položaj nevaren in 6. aprila se je zavalila nemška sila čez mirno Jugoslavijo, ki pač ni mogla kljubovati uspešno toliki in taki armadi.
Molče se je narod uklonil. Molče je prenašal pel leta vsa nasilja. Toda ni strpel več Krivice sc bile prevelike.
Zagorel je upor in DRAŽA MIHAJLOVIč je dvignil nezmagljivo in nevidno armado, ki nadaljuje boj in ga bo nadaljevala do končne zmage.
6. aprila bo druga obletnica te krvave tragedije.
UN TRISTE ANIVERSARIO


n)s-;s
t ■£ ++\. ■ • \
/ / /
■—■V /
o O /
OteCi J/ijerrKCL ’* /ladvO-TČ
- — >i \Jta.£yasri~is' žgfS >ar?iva d-tver ote£i, J to- tc.jayr^
„ 5L0BC P MR "Hm T-SKfr
CR/^ff GORff
El 6 de abril diö Hitler la orden de invadlr a Yugoslavia. No fuš esperado im gesto semejante. El gobierno de Simovič, constituldo pocos dias antes, al tomar el cetro yugoslavo el joven rey Pedro II y al derrocar el gobierno anterior, firmante de un paeto vergonzoso con el Eje, ofrecio una transacciön pacifica del asunto, que. ricndo salvar el honor del pais y la justi-cia internacional.
La invasiön de nuestra patria en tal mo-mento no encontrö resistencia eficaz. Contra los miles de aviones de Hitler no he-mos podido contar con mas qne con aetos de demora, ya que se perfilaban los ocultos planes de Hitler. Yugoslavia fu6 en 17 dias repartida entre los vecinos. Los acon-tecimientos sigllientes demostraron, que el sacrificio yugoslavo no resultö infructuo-so. Hizo deniorar por dos meses la invasiön de Rusia, con lo que ganaron tiempo los Aliados para prepararse a lo que se prevela. Gracias a esta demora pudo Rusia aguantar el primer golpe y sigue la pelea, de cuyo fin depende la suerte de nuestra, patria.
La situaeiön de ella es hoy desesperada. La mäs horrible tocö a Eslovenia, repartida entre Alemania, Italia y Hungria. Los pueblos enteros quemados, poblaciones de algnnas regiones deportadas para dar lu-gar a las familias importadas; las iglesias desiertas; los sacerdotes en campos de con-centracičn; los colegios nacionales supri-midos: los libros quemados; el idioma eslo-veno prohibido; la gente obligada a tra-bajar para el triunfo del opresor; muchos mueren de hambre y de frio; no hay ley que proteja contra el libertinaje del ejer-cito de ocupaciön; no hay ni justicia ni moral ninguna.
Todos los varones que ban podido salvar la vida se ban refugiado en las montafias y los bosques, formando alli grupos de gue-rrilleros, amenazando y siendo amenaza-dos, esperando el dia de la resurrecciön de una Yugoslavia que saludarä reunidos a todos los hermanos de sangre, que perte-necen a la mišma naeiön yugoslava.
“LA VIDA ESPIRITUAL”
es una revi sta mensual de la Celec-tividad Eslovena.
Invitamos a los simpatlzantes que tambičn se suscriban y consigan sus-critores y avisos para contribuir al seguro sostenimieato de esta revista. El abono es solo de 2 $ anuales.
EL DIRECTOB de la Revista es el capellžm de la Colectividad, Pbro. Juan Hladnik, residente en la Par. Santa Rosa de Lima, Pasco 431. Telef.: 48-3361 y 0095.
ADMINISTRACION:	Paz Soldän
4924. Tel. 59-6413.
Bila Selu hudo bolna. Zatekla sein se k sv. Antonu Padovanskemu, obljubila javno zahvalo in trdno "sem prepričana, da som po njegovi priprošnji zopet ozdravela. Zato se javno zahvaljujem za uslišano prošnjo in vsem priporočam naj se obračajo do sv. Antona v vseh dušnih in telesnih potrebah.
Hvaležna za zdravje Ana Höcker Svetogorska zastava je gotova Blagoslov sc bo vršil 15. maja na Av. del Čampo s sveto mašo oh 10 uri. Ta dan bo skupno sveto obhajilo. Popoldne se bo pa vršila slovesnost pri sv. Noži ob 16.30.
Podroben program bo javljen v prihodnji številki.
Zbirka pa še ni končana. Nadalje so prispevali: Pavlin 3.—, Bratuž T. 5.—, Keber 10.—, N. N. 5—, Stok A. 1.—, N. N. 2.—, Klarič 3.—,	Bavčar 2.—,
Smerdolj 1.—, Pahor 4.—, Bajt E. 5.—, Gerbec 1.—, Bajt 3.—, Marinac 1.—, Vidic 1.—, Sapač 2.—, Šeruga 1.—, S. de Žiberna 1.—. Skupno 51 lj'.
Zastava stane 440 pesov in prosimo še nadaljne prispevke.
JUGOSLOVANSKA ZAGONETKA Iz članka Ph. Simmsa priobčenega v New York Telegramu od 17. dec.:
Resnica, zastrta v notranjosti Jugoslavije, je začela pronicati in razkrivati težko verjetne razmere v tej zemlji.
V Jugoslaviji se nahajata dve vojski, ki vsaka zase bije guerilske boje proti zasedbenim četam esišča. Obenem in istočasno, pa bijeti tudi med seboj krvave boje. A ena izmed njih, ona katero podpira Moskva, očita drugi, da je naklonjena osišču in da ji ni zaupati.
Najbolj presenetljiv del te zgodbe pa je najbrže dejstvo, da je obtožba sodelo vanja z osiščem naperjena proti generalu Draži Mihajloviču, katerega slave vlade zedinjenih narodov kot enega najbolj iz-vanrednih junakov in patriotov, ki so se pojavili v tej vojni. On je bil, ki se je leta 1941. takoj zatekel v gore in začel proti tlačitelju svoj junaški boj na življenje ir. smrt.
V jugoslovanski ambasadi sem se raz-govarjal s podpolkovnikom živojem Radoj-čičem, ki je častnik letalskih odredov. Njegova izredno nevarna naloga je bila, z letali dobavljati eskrbo generalu Mihajloviču iz neke zavezniške baze v Egiptu v Jugoslavijo. On ga dobro pozna.
• 'Trditi, da bi bil general Mihajlovič osišču naklonjen”, je izjavil z ogorčenjem, ‘‘je popolnoma napačno in krivično. Najbolje to sam vem. Kdor njega napada, žali ves jugoslovanski narod, kajti on je njegova- živa podoba. • ‘ General Mihajlovič”, je nadaljeval podpolkovnik, ‘‘ima približno 100.000 mož in bi mogel dvigniti v trenotku odločilnega udarca še 350.000 mož. Pravi trenotek bi prišel, ako bi bili zavezniki na tem, da vdro v južno Evropo. Povzročiti pa že zdaj odločilni spopad z zasedbenimi četami bi bila z njegove strani žalostna taktika.”
Drugi element, o katerem se je zdaj zvedelo, pa so partizani. Njihova vojska stoji po največ pod vodstvom komunističnih častnikov in deluje v zapadni Bosni in Sloveniji. Nekateri njihovih voditeljev so si nabrali izkušenj v brigadah, katere je Moskva podprla v španski vojski in uživajo tudi zdaj njeno podporo.
Pravijo, da so partizani šli tako daleč, da. so ustanovili novo državo, ki ima tudi svoj urad za zunanje zadeve. Moskva ima tam svojega poslanca, oziroma pobočni-ka, po imenu Ivana Lebjedeva, ki je bil prej ataše na sovjetskem poslanstvu v Beogradu.
Moštvo partizanskih edinic ni vseskozi komunistično. Najbrže niti večina ni komunistična. Dozdevno se dogaja naslednje: akoravno general Mihajlovič nikdar ni prenehal svojega boja proti osišču, je bila njegova politika, posebno v zadnjem času, da ohrani svoje sile za oni neizbežno bližajoči se dan, ko bodo zavezniki vdrli na evropska tla in bo njegov napor zadobil zares velik pomen. Toda v tem razdobju so marsikateri lojalni Srbi v svoji nestrpnosti, željni takojšnjih spopadov s sovražnikom, prešli na stran bolj aktivnih partizanov.
• Na Kloridi je izdihnil Jožef Koršič
doma iz Cerovega pri Gorici. Kavno isti dan je dopolnil 52 let. Bil je jo operiran na želodcu, toda dnevi so se mu iztekli 2. marca. Na Kloridi si je zgradil prijazen dom iz katerega so ga številni rojaki spremili na zadnji poti v Vicente I.opez. Pogrebne molitve je opravil g. Hladnik.
Kajni zapušča vdovo, dva sina in dve hčeri. Stanko ima 24 let, Amalija 18, Karlo 16 in Jolanda 14 let.
Maša za rajnega bo pri sv. Rozi 18. aprila ob 12 uri.
BRATOVŠČINA ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA je na Avella-nedi prav lepo proslavila svojo prvo obletnico.
Prihodnji sestanek na AVELLANEDI 18. aprila; — na
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo;
Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48-3361 (48-0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ol) sredah in petkih ni doma.
Uprava:
Paz S o 1 d a n 4924 Telefon 59 - 6413
Registro de Prop. Intelectual 81190
CERKVENI VESTNIK 4. APR.: MAŠA ob 11 uri pri SV. ROZI. — Ob 12 uri v zgornji cerkvi sv. Roze za Antona Sopčič in tovariše, padle 10 apr. na Savskem mostu v Zagrebu.
MOLITVE in KRIŽEV POT na Patemalu (Avalos 250).
11. APR.: MAŠA NA AVELLANEDI za rajne stariše Kralj.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Ivan Bratuž,
MOLITVE na Paternalu in KRIŽEV POT.
18. APR.: MAŠA NA PATERNALU za Eufemijo Frančeškin.
Pri sv. Rozi ob 12 url za Jose Koršič.
MOI.TTVE in- KRIŽEV POT na AVELLANEDI.
25. APR.: VELIKANOČ. — NA AVELLANEDI maša ob 9.30 uri za Kato Ritoper.
NA PATERNALU maša ob 11 uri za Anton Gregorič.
MOLITVE NA PATERNALU.
Postna postava. Post od mesa je vso postne petke. Pritrganje v jedi vse srede in petke v postu in na veliki četrtek.
Velikonočno spoved boste lahko opravili na Avellanedi na vel. soboto od 17 do 10 uro. Spovedoval bo č. g. Kisilak.
Na Paternalu spovedovanje na vel. soboto od 14 do 16 ure v kapeli na A v. del Čampo.
Blagoslov velikonočnih jedi na Paternalu 6b 16 uri, na Avellanedi ob 19 uri
(po spovedi).
Zahvala Mariji.
V težki želodčni bolezni sein se zatekla k Mariji Nove Pompcje. Začela som 9 dnevnico. Že drugi dan molitve je prenehala vsa bolečina in od tedaj sc ni vrnila več.
Zato priporočam vsem. naj sc le zaupno zatekajo k Mariji v vseh svojih stiskah. No bodo ostali neuslišani.
Jožefa Kudež.
POZIV VOJNIM OBVEZNIKOM
Vsi jugoslovanski državljani od 20 do 40 leta so pozvani, da se prijavijo poslaništvu osebno ali pismeno (Av. de May o 1370/1II), da s tem zadoste svoji državljanski dolžnosti.
Kdor bi to zanemaril, zgubi vsako pravico, katero bi kdaj iskal v domovini.
POZIV DOBROVOLJCEM:
Poslaništvo poživlja tudi nedržavljane od 18 do 46 lota, kateri hi imeli srce, da storijo kaj v pomoč naši trpeči domovini. Zglasijo naj se osebno za pregled.
Zdravniški pregled se vrši vsak dan ob 11 uri v prostorih poslaništva.
Potne stroške in prehrano ter stanovanje prevzame Vojna delegacija.
Odpravnik poslov, svetnik, dr. Filip Dominikovič
PATERNALU 25. aprila.
‘‘SAMOPOMOČ SLOVENCEV”
je na izredno uspel način proslavila otvoritev lastnega doma na ulici Centenera 2249 esq. Av. Riest ra.
S sodelovanjem prijateljskih društev in ob ogromni vdeležbi rojakov je bil otvorjen lični lastni dom, ki bo prični o podjetnosti rojakov še poznim zanamcem.
V tem lokalu se odslej vsako nedeljo popoldne zbirajo številni rojaki.
Vršil se je tudi občni zbor, ki je izbral zn novega predsednika Petrovčiča Franca.
SAM SEBE NE POZNA
Kako hitri smo v presoji drugih! In kako natančni! Kadar ti narediš podoben korak, se ti zdi, da tega nihče ne sme opaziti, kaj šele obsojati! To je tvoja pravica, tako se ti zdi!... Tako imaš drugo mero za presojanje bližnjega; nočeš da bi z isto mero sodili tebe!
Seveda, kadar si krivec ti, vidiš vse izgovore in ne priznaš nobene obtožbe; kadar so krivi drugi, takrat ne priznaš nobenega izgovora, pač pa so ti dobrodošla vsa sumničenja in naglo podtikaš slabe namene. Gorje pa drugim, ki tako s teboj ravnajo!
Svoje slabosti prikrivaš sam sebi, tuje pa razkrivaš! Tako se imaš za boljšega. Drugi te pa drugače poznajo!
Prvi korak do pravega spoznanja samega sebe in za pravično presojo bližnjega je storjen kadar se človek zave te samoljubnosti v ravnanju s seboj in drugimi. Tega se pa zave, če sam vase pogleda z iskrenostjo in neizprosnostjo, ne opravičujoč se sam pred seboj, marveč kot tožnik samega sebe.
To je izpraševanje vesti, ki je priprava na dobro spoved.
Praviš: kaj je meni spovedi treba? Ravno s tem, ko tako govoriš, dokazuješ kako zelo si je potreben! Saj samega sebe ne poznaš! Zakopan si v vsakršne grehe; tvoja duša in tvoja vest je polna nečednosti. Ti si kakor tisti, ki išče plevela po sosedovih njivah, na svoje pa ne pogleda . Tisti, ki žive s teboj, vedo nešteto tvojih slabosti, ti pa nobene ne vidiš... Kadar boš pogledal sam vase narav-
nost, boš spoznal, kako zelo je potreben pregled tvojega srca, kako zelo si potreben spovedi in potem boš videl, kaj moraš popraviti.
Vsaj enkrat na leto je dolžnost, da človek samega sebe neizprosno vzame v roke in pregleda svoje življenje. Pa bo videl, da ima tudi z Bogom neporavnane račune, ki mu bodo v neznosno breme, kadar bo moral stopiti na obračun, če se nanj ni pripravil.
Vojna umetnost satanova je, da človeka razoroži. Vzeti mu tista sredstva, ki so mu najizdatnejša pomoč v boju za zveličanje njegove duše, to hoče sovražnik naše večne sreče. Spoved in sv. Obhajilo sta najvažnejši sredstvi zveličanja. Brez teh dveh zakramentov ne bomo dobili vstopa v kraljestvo večne sreče.
Kako bridko je, kadar stopim k mrtva-kemu odru človeka, kateri ni imel v zdravih dneh nobene misli na Boga. V bolezni ni bilo časa, ali ne volje, da bi se z Bogom spravil... Kakršno življenje, taka smrt. Preje mu ni bilo nič za Boga. Zato pa ni bil vreden milosti srečne smrti.
Nikar, dragi rojaki, ne bodite brezbrižni! V naš prid, v neprecenljivo dušno korist je dana zapoved velikonočne spovedi! Nikar ne zanemarite svoje dolžnosti in potrebe, da boste kot dobri ljudje živeli in kot pravi kristjani srečno umrli!
Samo eno dušo imaš! Samo enkrat ti je umreti! Nikar se ne igraj z večnostjo in z neumrljivo dušo. če se ti zanjo ne boš potrudil, nihče ti je ne bo rešil. Zato poskrbi, dokler je čas.
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Pet let je že minilo, ko sem bil v Mar del Plata. Našel sem tedaj nekaj rojakov, toda v petih letih so se mi dodobra porazgubili in kaj novih je menda med tem tudi tjakaj prišlo.
Ob priliki mojega prejšnjega obiska v Mar del Plati sem obljubil, da se bom prihodnjič pokazal v nedeljo popoldne. Tako so namreč želeli rojaki, katere sem tedaj našel, meneč da imajo v nedeljo popoldne čas in bi se radi zbrali za pomenek. Tako sem hotel torej postaviti na preskušnjo, koliko je vredna njihova beseda... Stara resnica je namreč ta, da se samega sebe vsak za dobrega ima in v svojih besedah se dela lepega in vedno najde kak izgovor s katerim skuša opravičiti svojo nemarnost z večjim ali manjšim videzom iskrenosti.
Vsekako nisem pozabil dane besede in tako sem naravnal moj načrt tako, da pridem v nedeljo v Mar del Plato in tako ponudim rojakom lepo priliko, da se pokažejo, če jim je res kaj do tega, da se srečamo.
31. januarja ob 12.35 je zganil vlak iz Pl. Constitu-ciön. Še enkrat sem zamahnil v pozdrav Lojzetu Furlanu, ki me je iz Paternala, kjer sem imel mašo in obed, popeljal naravnost na Constitucion.
Z Bogom in — nasvidenje v Mar del Plati, mi je odgovoril Lojze, ki je namenil, da tudi v naslednjih
dneh pohiti tja s svojimi opravki in mi je zato tudi naročil, da naj uredim pri naših “Tolminkah” v Mar del Plata, da ne bo lačen in žejen....
Nič ni vlak nazaj pogledoval. Kar mudilo se mu je dalje, kajti dolga pot ga je čakala in kratko je imel odmerjen čas. Ob 19 uri mora biti na mestu v Mar del Plati! Pa tudi jaz nisem gledal nazaj, kajti želel sem si že priti malo ven iz tega večnega direndaja in razbeljenih mestnih sten, da vidim spet nekaj prostega polja, nekaj svežega življenja.
V Mar del Plato večinoma potujejo sedaj s pul-manom. Je mnogo ceneje. Saj stane samo 10 $ tja in toliko nazaj, pa se pelje udobno na mehkem sedežu. Na vlaku stane 14 $ na trdi deski... Meni je pa le ugodneje služil vlak radi voznega reda, ki me prinese ob 19 uri z gotovostjo na mesto, s pulmanom je pa ta stvar bolj nesigurna.
Kaj pa če se bomo skuhali na potu? 31. januarja je sonce sam ogenj in v razbeljenem vlaku, kjer te še prah duši...
To me ni preveč skrbelo. Prvi se ne bom stopil jaz!
Radi gotovosti sem še pomislil, kje bo sonce in sem si poiskal prostor na senčni strani. Toda, ali je bilo sonca sram, ker ga nekateri tako grdo obrekujejo v času vročine in ker se mu drugi skrivajo pod scnčni-
ke . . . ta dan se je sonce skrilo in kar hladno je vleklo skozi okno. Ni kazalo k dežju, pa vendar sem si zaželel, da bi nas kaj poškropil, malo zato, ker je vožnja v vlaku naj lepša tedaj, kadar drvi skozi blisk in grom in nevihto. Še bolj pa se mi je videlo potrebno, da nas kaj zalije, ko sem opazoval izpito pokrajino, ki je željno prosila kaplje dežja. Vedel sem že preje, da je v deželi suša, toda od blizu sem jo opazoval šele tedaj, ko smo brzeli dalje od Brandzena proti Chascornusu, ko se je odprlo suho polje v vsej žalostni goloti.
La Plata. .. Mar del Plata?. . . Imeni sta si tako podobni, da bi ju človek zamenjal. Tudi mene je to motilo, dokler nisem pogledal na zemljevid. Še bolj resnično pa spozna, kaka je razlika med temi dvemi mesti, kdor ju obišče. La Plata^ je skoraj na pragu Buenosa. Saj je manj kot 50 km do tja. Toda če se nameniš v Mar del Plata, tedaj se pa kar dobro podkuj, zakaj .400 km je lepa razdalja. V Ljubljani smo merili razdalje po kranjsko in smo regli da je v Trst daleč. Iz Buenos v Mar del Plata je pa štirikrat tako daleč. Vožnja je pa seveda 400 krat zanimivejša in lepa iz Ljubljane v Trst, dolga pa je v kilometrih le malo nad 100 km.
Proti Mar del Plata je vsa pokrajina kaj enolična. Asfaltna cesta, katera teče skozi razne kraje, tako skozi Brandsen, Chascomus, Dolores, Maipti in druga mesta je seveda nekoliko zanimivejša. Vlak pa raztresa svoje saje ves čas skozi odprto polje in se imenovanih krajev samo od daleč dotakne. V spoštljivi razdalji od železnice so se namestile estancije, katerih je videti na vse kraje med drevesnimi skupinami. Sem pa tja vidiš kako polje koruze ali čredo živine; od Chascomusa nadalje zaživi ozračje. Bele in črne “vrane” in pisane “šoje” se kričaje ali molče poganjajo po obzorju. Če pogledaš tja v daljo, pa se ti zablesti tam nekje kako jezero, ali opaziš morda bliže kje kako lužo.
Spomnil sem se zanimivih cpisov rajnega g. Kastelica, kateri je pred 9 leti šel z otroci kct kaplan v kolonijo Las Annas in je hodil tamkaj okrog na lov na vodne ptice in na vsako jako divjačino katera gomazi po tistih krjiha. Las Armas leži že 300 km daleč, že ontran kraja Maipti.
Za potnika, ki ne ve kaj bi začel, je bila vožnja kaj enakolična. Kadarkoli pogledaš skozi okno, vidiš isto podobo. Tam nekje kako skupino drevja, morda kako živinče in prežgano polje...
Mene ni vse tisto niti dolgočasilo in ne kratkočasilo. Vzel sem v roke brevir, ki me je ves čakal. Pa so me menda molitve tako ganile, da sem kar... zaspal. Ko sem se zbudil sem bil prav vesel, da ni zaspal tudi vlak, ki jo je med tem jadrno naprej pobiral, se tu pa tam kaj ustavil, toda potnika ni nobenega dobil novega.
Pa ne le vlak je tekel; tudi dan se je pomikal dalje. Oblaki so se razpustili in sonce je začelo tipati za nami. Ni nam več moglo razbeliti voza, pač pa je odprlo ob zorje bolj na široko in razkrilo doli proti jugu neka brda, ki so me spomnila naših gričev. “Sierras de Bal-carce”, je pokazal sopotnik.
Pa tudi pred nami je pokrajina začela oživljati. Vse več znamenj delavega polja, vodne vetrnice, njive krompirja, zelenjadni vrtovi, nasadi drevja, skromne kajže, ki so se pa vse bolj umikale ličnim hišicam. vse to je napovedovalo bližino večjega kraja. Seveda, tukaj se že splača kmetu drago kmetovanje z vodo, katero morajo črpati iz globokih- tal, da morejo svoje nasade zalivati, ker sicer bi niti za mravlje ne pridelali, kaj pa še za sitno letoviško gospodo. ..
JE ŽE TUKAJ. ..
Kmalu bo sedem ura. Torej bomo na mestu... Potniki so seveda sila nestrpni. Morda je še celo uro vožnje,
pa že začno vlačiti na kup svoje potne zavoje.,In ko se naveličajo čakati stoje, pa spet sedejo. In ker se boje, da bodo zamudili izhod z iskanjem svoje prtljage, si pa nalože v naročje svoje zavoje in tako premene desetkrat svoj položaj, dokler slednjič vendar pride konec pota. .. Jaz se nisem menil za njihov direndaj, temveč sem si krajšal čas s prebiranjem “Šaljivega Slovenca”, kateri mi je marsikatero zanimivo povedal in mi tudi čas znatno okrajšal. . . Nekje zadaj je razvajen otrok celo pot kričal in se cmeril. Tako so ga pač naučili, da mu vselej dajo, karkoli zaželi, batine pa nikoli, — ker si je seveda ne želi! To je strašna ljubezen, ki timogokrat dela sive lase neizkušenim in slepo zatelebanim v svoje otroke. .-. Toda kaj jim morem pomagati. .. Raje berem dalje dovtipe mojega šaljivca:
Povej, Pavlek, ali si se že učil računanja v šoli? — že, oče! — Pa mi zračunaj tole: Dva voznika sta 8 km narazen. aZdnji vozi dva km hitreje na uro. Kedaj bosta skupaj?. .. . Pavlek je bil bolj zrel, kakor tisti sopotnik kričač. Pa jo je pogodil in odgovoril: V krčmi!. .. .
Hm, takole smo se vozili včasih, da ko smo se nehote zbrali v “Cestah”, sedajle bomo pa končali v Mar del Plati. Pa še je časa dovolj!...
Toda oni kričač je še vse bolj cvilil. . . Morda je imel kaj takega v računu kot Tinček o katerem sem bral tole: Mama je prišla iz potovanja. Tinček priteče in začne grozansko tuliti. “Kaj pa ti je, Tinček?” je zaskrbelo mamo. “Včeraj sem padel, pa sem se strašno udaril!” — Mati ga potolaži. “Potem ti pa ni treba jokati danes”. Tinček pa si obriše solze in ko je nehal tuliti modro razloži: “A včeraj vas ni bilo doma. Včeraj me niste mogli slišati, danes me pa slišite!”
Med tem je vlak zavozil v mesto in še nekaj okre-tov, pa smo obstali.
Dolg je bil vlak. Daleč nekje izven postaje je bil moj voz. Morda pa me le kdo čaka?.. . Tisočglava množica je za vrvela križem. Le kdo bi se mešal mednje! Zato sem jo kar čez tire ubral in ob strani iskal izhoda. Če me kdo čaka, me menda ne bo iskal pod kolesi?
“Gospod Janez, dober dan”...	,
Začuden sem pogledal in spoznal Justino Budino-vo, ki je pa imela, ob enem ko je mene pozdravila, še drugo skrb: opozoriti ostale, da je že vse v redu. “Roza! Olga!”...... je klicala' in kar nenadno je bilo
okrog mene lepa skupina rojakov, ki so si razdelili vloge, kako me bodo našli. Tudi za tak slučaj je bilo poskrbljeno, če bi se nameraval odpeljati naprej na novo postajo. Simčič je šel na vlak, da me bo tamkaj našel.
Prav malo sem pričakoval kakega sprejema, zato me je pa tembolj razveselilo, da sem se tako hitro našel med rojaki. Veselo smo si podali roke in pohiteli k Lupinu, kjer smo potegnili praznik sprejema precej na dolgo.
Lupinova družina je med tem, odkar smo se zadnjič videli, kar velika postala. Starejša hčer je že cela gospodična. V bližini so se naselili nekateri drugi rojaki. Nedaleč proč imajo trgovinico Grabnarjevi, doma tudi iz Števerjana, od koder so Lupinovi. Skoro sosedje so Gabrijelčičevi. Blizu tam živi tudi Anton Simčič. Tale družbica se je zbrala tisti večer. Justina Budinova ter Roza ščukova, ki sta vsak dan polni dobre volje sta bili tisti večer še bolj duhoviti, tako da sta še Mauričevo Olgo spravili v smeh in seveda vse druge tudi.
Pa sem se pozanimal, kako da je možkih tako malo. Saj je skoro povsod naših možkih več kot žensk v tej deželi?
Prav imate gosped, je menil Simčič. Vas so se ustrašili. če bi bilo zaradi deklet, bi radi prišli poslušati in gledati Rozo, Justino, Olgo in katerokoli Špelico. . .
Se mi zdi, da je tako. Prav zato sem hotel biti tukaj v nedeljo zvečer, da bi gotovo lahko prišli. Pa že vidim, da se boje črne suknje tako kot hudič križa. . . No, pa krivice nočem delati nikomur. Morda pa je res, da ni naših ljudi mnogo tukaj v Mar del Plati.
To je že res, da nas je malo, so pojasnili.navzcči. Družin je le malo. Morda vsega skupaj deset. Samskih možkih je več, ki delajo razna dela po mestu kot šoferji, hotelski uslužbenci, zidarji. Največ jih je v kamnolomih.
Vsekako bi jih lahko kaj več prišlo in jih je ne-j mara vsako nedeljo to uro več tukaj pri kozarcu, kot jih je danes, toda, kaj jim hočem. Še Bog nikogar ne vleče za lase v nebesa in še manj morem to delati jaz. Rad bi jim pa le povedal kako dobro besedo sedaj, ker tedaj, kadar bodo oni tega želeli, ne bodo imeli nikogar, ki bi jim jo rekel.
Pravijo, da brez tega prav lahko žive, je menil eden navzočih.
In tudi jaz ne dvomim o tem. žive že! Toda kako žive? Pa ni vse, živeti! in do kdaj bodo tako živeli. Ko bi človek ne poznal toliko živih zgledov, kako končava j o v lastnih razvalinah tisti, kateri hočejo brez Boga živeti! Ko bi po imenu in po vrsti naštel vse tiste očete, katere je lastni sin vrgel skozi vrata, ker je bil tako vzgojen; ker je oče trdil, da Boga in, vere in farja ni nič treba. .. Takih zgodb, takih družinskih tragedij imamo že veliko tukaj v tujini in jih bo vsak dan več v hišah, ki so bile zidane v nedeljo in v družinah, kjer ni nikoli časa za molitev in kjer se slišijo le zasmehijive besede čez vse kar je božje. Pravim: če bi naštel samo tiste zgodbe, katere jaz poznam, bi marsikdo debelo gledal. Koliko je pa tistih, za katere vedo samo najbližnji sosedje, ali pa ostanejo skrite v pritajenem joku in tihem molku tistega, ki nosi žalostne posledice poživi-njenja svoje družine!
To so zgodbe, ki jih jaz poznam iz Buenos Airesa. Da bi le ne bilo nobene take tudi tukaj v Mar del Plata. Vsekako pa mi je žal, da so pokazali tako malo razumevanja za dcbro stvar. Moja dolžnost je, da spomnim rojake na višje stvari, Ker na vsakdanje že vsak sam misli. Rad bi jim poklical v spomin katero tistih lepih misli, ki so nam jih dale na pot ob odhodu naše matere. .. Prav to je namen mojemu potovanju po svetu. Zato mi je žal, da se prav tisti najbolj skrivajo, kateri so dobre besede najbolj potrebni.
Pa kaj bi z grenkimi besedami žalil tiste, kateri ste pokazali vso dobro voljo ip prihiteli nocoj semkaj. Vam naj izrečem prav toplo besedo zahvale in prošnjo, da se še bolj potrudite drugič, kadar se nam spet kaka prilika ponudi, da se zberejo rojaki. Vi, ki ste prihiteli na postajo, kjer nisem pričakoval nikogar, ste mi napravili izredno veselje s svojo ljubeznjivostjo in vam se zahvalim tudi za prijazni večer, katerega smo tukaj le preživeli nocoj, tako sem končal moje besede, kajti ura nas je že klicala vsakega na svoje mesto.
PO MAR DEL PLATI
Prav lepo mesto je^ to. Ne ponaša se s palačami, pač pa ena ulica tekmuje z drugo, katera bo pokazala več lepih hišic, ki so nekatere zares tako lepo zgrajene, da kar postaneš in uživaš ljubkost zgradbe med zelenjem in okrasjem.
Toda pravi čar tega letoviškega mesta se odpre šele, kadar stopiš na obrežje. Svet je tamkaj valovit, tako da ponekod preide skoro brez padca v morje, po drugod pa se dviga brdo kakih 50 m visoko in je morje izglodalo podnožje vspetine, tako da pada brdo s strmimi pečinami v peneče valove. Po nabrežju in po dvigajočem se brdu je bogastvo razsulo vse svoje razkošje in nagromadilo nebroj prekrasnih domov, ki tekmujejo
Pri Lupinu in v Pension Trieste.
med seboj po umetniškem okusu in kričavi bahavosti. Med strmimi vspetinami je pa ostalo dovolj položnega nabrežja, kjer so se naselila velika kopališča od “Playa La Perla”, mimo “Populär”, “Grande”, vChi-ca”, “De los Ingleses”. ... Slikovitost terena je dala gradbenikom izborno priliko za osnutke njihovih načrtov in za speljavo cest.
Na obrežju so se naselili najbolj znameniti hoteli, ki nudijo gostom tako priliko za -kopanje, kakor tudi veličastni pogled na širno morsko plan, od koder se vozijo srebrni valovi v “mesto srebrnega morja”.
Najlepše, kar nudi Mar del Plata, je sprehod po nabrežnih cestah, ki postreže z vso pestrostjo lepot morja, stavbene umetnosti, okrasnih parkov in lepotnega cvetja...
Zanimalo me je kako podobo ima novi “kazino”. Stara rambla je bila porušena. Na njenem mestu so namenili zgraditi palačo, ki naj bo vredna naj znamenitejšega kopališkega mesta na južnem Atlantiku. Zato sem si seveda predstavljal, da bom presenečen ob pogledu na toliko obetano palačo.
Tamle je, so mi pokazali zgradbo. .
. Jaz sem pa gledal tisto hišo in ugibal, če je nemara tukaj kaka velika vojašnica, zakaj sodil sem, da bi sloviti kazino moral imeti kaj drugačno obliko. Saj bi človek rekel, da je to zaboj za milo. .. če so hoteli imeti tako, pa tako imajo. Lepega pa to ni prav nič. ..
šo manj lepo je pa tisto, kar se v tisti palači godi. Tamkaj je velika igralnica, v katero tisoči vstopajo ' polni naj lepših nad. Mislijo, da bodo obogateli v enem dnevu. . . Velikanski prostor oh kazini je napolnjen z gosposkimi automobili, katerih gospodarji z žarečimi očmi srepe v vrtenje rulete. Prvi dan se navadno vsak vrača z zadovoljnim nasmehom. Drugi dan nemara tudi še. Tretji dan se pa sreča obrne ali četrti, ali kadarkoli. .. Tragika te igre je v tem, da strastno vleče človeka za seboj, dokler ga ne razočara, da ga izmedri ali da ga požene v obup... Le kam gre tisti denar, katerega zgube tisti, ki se vračajo razočarani in teh je vsaj devetdeset od sto. .. Tako človek razume, zakaj je tvegal 6 milj ono v tisti, kateri je vzel v zakup igralnico. .. Največ gre v njegov žep.
Kazino, pravim, je na zunaj milnat zaboj. Na zno-traj je pa nesreča za tisoče... In vendar je prav tista hiša, katera je glavna privlačna točka letovišča v Mar del Plati. Vsa druga lepota, tako v obrežju in nasadih kot v ličnih hišicah in pestrih mikavnostih okolice, bi zgubilo vsako privlačnost, če bi težka gospoda ne bila lačna igralnice, kjer zapravijo bogatini tisoče in sto-tisoče, za katere so med letom stiskali ubogo paro v svojih fahrikah in na svojih estancijah.
Mesto ima v času letovanja 300.000 ljudi. Saj se zbere v Mar del Plati v poletnem času vsa odlična buenosaireška gospoda. Stalnega prebivalstva ima pa komaj 60.000. V zimskem času je večji del hiš zaprt. Mnoge premožne družine imajo v Mar del Plati svoje
letoviške hišice. Čez zimo jih kar zaklenejo, še več pa je hišic, katere vzamejo v najem za poletne mesece premožne družine. Marsikak preprost a uvideven človek je pred leti kupil tam zemljišče, zgradil je hišico in sedaj jo daje vsako leto v najem; potegne od nje kakih 1500 $ za pol leta, pa še kak groš zasluži in tako lahko prav lepo živi, če ima dve ali tri takele hišice.
Največ ljudi, ki žive v času letovanja tam, se naselijo v lastnih ali najetih samostojnih hišicah. Kak sto-tisoč ljudi pa išče stanovanja v hotelih in penzijonih, katerih je seveda nebroj.
Tudi tri naše rojakinje: gospa Kati Fon, ga. Fani Jamšek in gdčna. Liza Kragelj so poskusile srečo s hotelom. Najele so si celo stavbo, kateri so dale ime “Pension Trieste” in poskrbele vse potrebno, da bi mogle prav postreči. V ulici Tucumän, 6 kvader od kazine, stoji njihova prijazna in gostoljubna hiša, ki je letos postala tudi zbirališče rojakov, katere j c pot peljala tam skozi. Če jim je njihova podjetnost prinesla zaželjeni uspeh ali ne, to vedo one. Da pa so se na moč potrudile, dabi ustregle gostom, to sem videl in zvedel. In ni dvoma, da bi jim tudi kaj čistega ostalo, če bi njihovi gosti pokazali toliko dobrevolje nasproti njim, kakor so je oni vžili od svojih gostiteljic... Toda, danes je vtej stvari tako, da ne gre na letovišče le tisti, kateri ima denarja na pretek in mu ni treba stiskati centvov, temveč gredo tudi ljudje, kteri morajo šteti do pol centava. Naše Tolminke so pa že tako postavile naj nižjo ceno... in od kod naj pride dobiček?
Gospod, če bi kdo vsako minuto mislil na te nevšečnosti, bi ne bilo obstanka, tako pa smo pa kar zadovoljne in sedaj pa še bolj vesele, da ste nas prišli pogledat. Danes bi vas tudi lahko sprejele v hišo, ker je prostor, toda kdo ve, če ga bo jutri še kaj... To je nevšečnost našega dela, da se nam kar naenkrat navali ljudi, da nimamo kam z njimi, nato se nam pa spet vse izprazne. Sicer pa smo imele večinoma dobre ljudi. ..
Tako sem izrabil 4 dneve, da sem poiskal rojake, kolikor sem jih mogel izslediti. Tudi kopati sem se šel v morje, toda dosti proč od vrvi se nisem spustil zakaj preveč grdi valovi so se gnali iz morja in preveč nerodne so bile skale na tistem mestu. Ne bi hotel, da mene pokoplje morje, kakor so gospoda Jožeta vzele gore.
V MIRAMAR
50 km bolj na jugu leži* kraj, ki se ponaša s tem imenom. Morda pa tudi tam najdem kakega rojaka, tako sem upal in skočil na pulman, ki vozi tja vsak dan ob 15 uri. Najprej teče po mestu in pride na obrežje šele v pristanišču, ki leži na jugu mesta in je sposobno, da sprejme tudi največje ladje. Sedaj je bilo videti le nekaj drobnoh podmomikov in nekako staro križarko, ki je menda nasedla na skalo in jo uporabljajo za stanovanje vojne mornarice.
Pulman hiti dalje skozi “Peralta Ramos”, kakor so dali ime naselju na tej strani Punta Mogotes, po možu, ki je ustanovitelj mesta Mar del Plata. Vse do tja sežejo vile in hoteli in še vedno zidajo nove.
Iz dalje že nas je pozdravljal ogremni svetilnik in ko smo bili že daleč naprej, je še stezal svoj dolgi vrat za nami.
Onstran svetilnika se začne druga dežela. Na levi strani ceste obrnejo nase pozornost “planke”. Vse križem tečejo plotovi iz desk, katerih pomen razumeš šele tedaj, če veš, da so to obrambe proti sipinam. Tamkaj se začenjajo sipine, katere veter vedno naprej nosi in če bi njihovega poleta ne zastavile planke, bi bila kmalu zasuta cesta. Kdor tega ne ve, bi mislil da so tamkaj zelenjadni vrtovi, skriti med plankami...
Valovito teče svet dalje. Z nabitega pulmana sem
mogel opazovati le pokrajino proti notranjosti, ki je kazala žalostne sledove usodne suše. Sem pa tja je niknilo tam nekje drevje in oznanilo kako domačijo. Dvakrat smo skočili tudi čez most, ki je križal skromen potok.
“Laguna Verde“ se je predstavila domačija, dve osebi sta izstopili in se je odprl tako pogled tudi na leve, na morje.
Na levi je valovilo morje in se penilo ponekod ob strmih pečinah, drugod pa je gnalo svoje srebrnopene valove daleč na sipino, odkoder se vračajo nazaj in se umazani lomijo spet s tistimi, katere goni morje iz dalje semkaj na breg v vednem nemiru. Daleč tam nekje je samevala ladja, ki je iskala pot proti jugu in tudi mala jadernica se je zibala na sivih valovih, kateri so cveteli v srebrni peni in bežali čez plan proti bregu in se lomili besno peneč ter odbijali nazaj morje, ki je v penastih obročih tiščalo k bregu.
Še malo naprej, pa smo bili v Miramarju.
Kje pa je mesto, sem iskal zastonj na levo in desno. Opazil sem cerkev in izstopil. Skromna cerkvica svetega Andreja, nič večja, kot katerakoli podružnica v poljanskih hribih, je bila odprta. Tudi njena notranja uredba ne prekaša naših podružnih cerkva.
Dvomil sem, da bi imel Miramar 10.000 ljudi, kakor sem nekje čital, toda če prav nisem videl dotlej nikakega strnjenega mesta, pa sem vseeno videl tri velike skupine hiš, v katerih je pač tudi nekaj kristjanov in nekaj vernih ljudi... Nekaj tisoč jih prav gotovo je. Pa je vendar vsaka hribovska podružna cerkev bolj obiskana, kot kaže tisto skromno svetišče, v katerem sem pokleknil, da počastim Gospoda Jezusa, ki noč in dan zastonj čaka ene same misli tisočerih zemljanov, kateri slišijo svetega Andreja zvon in vidijo njegov ponižni zvonik, ki jim kaže v nebo, — pa njegove pritajene pridige ne razumejo. . .
Na pragu sem se srečal z župnikom kraja, ki mi je potožil o verski brezbrižnosti svojih kristjanov in me povabil, naj počakam, da se vdeležim tisti večer procesije, katera gre do morja. Bil je namreč ravne dan svečnice, ki je spominski dan “Morske Zvezde”. Tisti dan imajo s “Stella Maris“ procesijo do morja in je to dan, ko se zbere največ ljudi, več kot nikoli drugič. Za take zunanjosti so v Miramarju kristjani, za drugo jih pa ni...
Moj načrt je bil seveda drugačen in zato sem moral njegovo prijazno vabilo odkloniti. Stopil sem nato, da poiščem, kje je mesto in če najdem kakega našega, človeka.
Kmalu sem bil med hišami in na ulicah. Brez načrta sva tavala s spremljevalcem, duhovnikom, ki je hodil z menoj. Oprezoval sem kje bi izsledil kako restavracijo. Med tem ko bi popil vrček piva, bi po-zvedel, če je kak naš rojak tam okrog.
Pa sva zastonj iskala. Čuden kraj, ki nima gostilne! Vsaj na tistih križiščih je ni bilo. ..
Pa vidim tisti hip, da me pozorno motri človek v zidarski obleki ki je prihajal nasproti s kolesom. Naravnost predme zapelje in me nagovori: “Dober dan, gospod Janez!” Precej negotova je bila njegova beseda’, toda kar hitro se mu je razpotegnil obraz v širok nasmeh, ko je opazil mojega in slišal moj odgovor.
Torej se nisem zmotil. Ali me ne poznate?
Zares ne vem, koga bi mogel srečati tukaj.
Ušaj Franc sem. Saj ste bili pri nas!
Ušaj? — Ušaj?. . . živite na Pas. Montalbo? Saj ste res! človek božji! Kaj vas pa nosi tod okrog?
Za, zdravjem sem prišel sem. Moja mala je bila slaba in jaz sam tudi in sem sedaj še nekaj mesecv tukaj. Prav zares, kako je bilo to, da se srečava! Povem
(UJM M /k
El dla 8 de Abril se cumplen dos afios de la inva-siön de Yugoslavia por el Eje. Empezö entonces una tragedia sin igual. Poblaciones de regiones enteras masa-cradas o desterradas; pueblos y ciudades queipados; los sacerdctes alejados de su grey; la poblaciön privada de todo consuelo religioso; los sobrevivientes despojados de lo mäs necesario, muriendo de harabre, de frio y enfer-medades contagiosas; los hijos separados de sus padres; laa jövenes entregadas a las paslones del ejčrcito invasor; el pais repartido entre los vecinos, que proceden siste. maticamnte al exterminio de la poblaciön, sea con ma-tanzas o sea por la opresiön, para doblegar la resistencia de im pueblo heroico, que prcfiere morir antes, quc trai-cionarse a si mismo... Los varones capacitados se ban refugiado en los besques y las montanas, desde donde se cmpenan en apoyar la causa de su patri a, viviendo la vida de una bestia perseguida, al margen de todo derecho, en peligros continuos, colgados entre la vida y la muerte mäs horrible.
Asi se repite multiplicada la historia del biblico Job, que nos sugiere las mismas reflexiones con las que busca respuesta a sus aplastantes problemas: “/Por que fuč con-cedida la luz al miserable, y vida a aquellos que estän en amargura de ämmo? Que aguardan la muerte y no viene, como los que cavan en busca de un tesoro, y se gozan en extreme, cuando hallan el sepulcro... (Job 4, 20.25).
Por tanto os*, digo, no andeis afanados por vues-tra vida pensando que comerčis, ni por vuestro cuerpo, que vestireis? No es mäs la vida que la comida y el cuerpo mäs que el vestido. . . Mirad las aves del cielo aue no siembran ni siegan . y vuestro Padre las alimenta Y por los vestidos /por qu6 os acongojäis? Considerad los lirios del campo . Vuestro Fadre Celestia! sabe que de todas estas cosas teneis menes-ter (San Mat cap. 6). Y todavia agrega Jcsucristo aquello del carino paternal con que la Providencia cuida de los pdjaros y cuanto mas de los hombre ya aue hasta tiene contados los cabellos de nuestra ca-beza...
lUna evidente contradicciön! gritd enardecido un rebelde. . .
Diqame, padre, /.por que Han sufrido nuestras ma-dres ddndonos la vida y educacion? /Acaso para que ur. dia nos maten?
Pues, conteste yo, puesto que usted probablemente no se presentard como voluntario de la guerra. y no le espera morir de un tiro /acaso podrd escaparse a la muerte?
Una cosa es morir de muerte natural, persistia el opositor, v otra la de morir violentamente.
Con todo, usted admite, que a la muerte no podra sustraerse. Pues, digame /.su mcdre le did la vida y la educacion para que algün dia su existencia termine cor. la muerte?
Pero antes de aue me alcance su guadana inevi-tablemente, podre vivir y hacer algo util, insistia el hombre.	1	• * y^~--$rrp-r,^g^
Vamos, amigo. Diga no mas /que serä aquella
vam, da sem že dolgo iskal vaš naslov, ker ga sem i Buenosu pozabil. Pa ga. mi nihče ni sporočil. Nikogar s nisem boli želel, kot vas videti, pa nobenega nisem man pričakoval in glejte kako sva se našla! Sedaj morati pa z mano. Saj stanujem tu blizu.
Stopil sem na njegov dom, kjer nas je pozdravil presenečena žena in hčerka in prav tako presenečen Črnogorec, hism lastnik.
Tako sem v tisti hiši dobil pred sebe vse kar j< jugoslovanskega v Miramarju. Črnogorec živi tam nam recze dolga leta in pozna vse ljudi in dobro ve, da n nobenih drugih rojakov tam okrog. (Nadaljevanj,-)
utilidad tar. grande, con la cual pretende usted dej ar una memoria inolvidable? /Serla usted acaso un inventar grandiose, como Gutenberg, que hizo la imprenta? /Descubriro: algo como la electricidad de Volta? /Como lc: helice de Ressel? .
El hombre se ponia pensativo. — En realidad fue grandiose el invento de la imprenta Pero tiene un fatal defeeto: Si sirve a la verdad, tambien sirve a la mentira. La electricidad es röpida en construir, pero lo ec mar todavia en destruir. . . La helice Ileva cargas ütiler. a traves de los mares y de los horizontes, pero tambien. se hizo ur. instrumenta tremendo de destruc-ciön
Asi. seguimos discutiendo y el hombre se daba cuenta que cualquiera de los meritos que una persona pueda tener para el progreso de la civilizacidn, solo tiene un valor relative. Y /que decir de la infinidad de personas, cuya vida no dejara deträs suyo otra cosa aue una tumba, dando testimonio del triste destino de el y de todo cuanto haya nacido. . .?
Er. poco halagador morir en la cama sintiendo los pasor de la muerte que se acerca. Tan desagradable er eso, aue hasta buscan como ocultarselo al mori-bundo, que hasta tienen miedo de llamar al sacerdote, paro: que el enfermo no se asuste /Le parece que vale la pena nacer para un fin tan triste?
No niego que es triste el fin, pero ya que la muerte no puede evitarse, me parece mäs simpätica la natural y no la violnta, contestč el otro.
\ digame. Uno muere en la cama entre el llanto de los suyos que nada pueden ayudarle; otro muere de ur balazo en el campo de batalla, sacrificando su vida por ur porvenir mäs feliz de su pueblo. /Quičn pierde Y guien gana?
Pero 61 podrla vivir mäs. Podrla hacer mäs con los anos de la vida que perdio .
/Podrla hacer mäs? Con todo no podrla e vit ar su trägi.co fin. Y este er el punto que estamos discutiendo. Siempre estamos con lo mismo que todo ha nacido para caer preša de la muerte Pero con la diferen-cia de que uno, renunciando a su propia vida, arries-gändola y sacrificändola para el bienestar de la posteridad, muere hčroe; otro ponderändose a si mismo, sobreponiendo su propia existencia al bienestar de su nacion y su projimo, huye cobarde de la muerte honorable para ser su vlctima mäs tarde, sin haber hecho nada Ahl recien llegarä a comprender que: "MAS VALE UN DIA DE HEROISMO QUE CIEN ANOS DE COBARDIA"
No hemos nacido para vivir eternamente. Ni usted ni nadie puede cambiar su destino. Para darnos cabal comprensiön del valor de la vida, nuestro Redentor nos did un ejemplo inequlvoco: se ofrecio como vlctima expiatoria para los demäs Vengd pues usted y todos los egolstas que idolatran su propio yo; que de la vida buscan el mäximo de placer; que condenan como dis-
La regiön de Trieste es de las mäs dis-putadas de Europa. Dcspučs de 1918, quc fuö incorporada r. Italia, siguiö siendo mo-tivo de tirantez entre Yugoslavia e italia, ya que el 70% de la poblaciön es eslovena y croata, cuyo ideal politico es ser parte integrante de Yugoslavia, lo quc actual-mente dccumenta cou su levantamiento centra Italia.
Realmente hay poblaciön italiana solo en las ciudades costeras y en Goncia. El interior no tenia antes ningiin inorador italiano.
Es lögico que Trieste, Goricia, Istria ccn Fiume y Žara en Dalmacia serän par. tes de Yugoslavia en el nuevo mundo que ha de cristalizarse en el horrible crisol de la guerra actual.
parate todc lo que lleva algün vestigio de sacrificio desinteresado lQue hagaz? su estatura un pie mas alta y su vida un dia mas larga! . iNo lo pueden? . Pues que se formulen en serio la pregunta: £por que llegaron al mundo? Tal vez comprenderan, por que nacieror? con la sentencia de la muerte. Pensando algo mas alld entenderän quizäs el "mäs valp un dia hčroe que cien anos cobarde".
Todavia queria hacer objeciones el hombre. No me sorprendia su actitud, ya que su inteligencia no alcanzaba mas alla del sepulcro. Demasiado poco le parecia la vida — y ^todavia troncharla violentamen-te?...
iCuänto se afanan. los poderosos y adinerados para prolongar su existencia! <j,Que ganan con eso? |Pasar repetida la angustia de la agonia! Todo su esiuerzo resulta finalmente esteril. |Igual tendrän que caer! iEso le parece mas consolador?
Se quedö callado. Quizäs recordd las palabras de lesus: “Quien ama su vida la perderä y el que aborre-ce su vido: er este mundo, para la vida eterna la guardarä" (Juan 12, 25),
iFara que hemos recibido la vida? £para derro-charla a nuestro a-itojo? iPara g ozar en el mundo? iQue pocos son los que pueden realizar este ideal materialista! £Er que queda la gran mayoria?: |conde-nada a una vida de martirio ininterrumpido! |Ä1 hombre no le queda pues otra cosa qtm la desesperacičn! Pegarse un tiro como lo hizo Heine e! poeta del mate-rialismo que terminč en pesimismo desesperado....
Vea, seno*, una comparacičn: La madre menda a su hijo al almacen con el dinero para el jabčn. Es natural que a el le gustaria mäs comprarse caramelos Y no lo encargado ... As? hemos recibido el don de la vida de nuestro Creador no para disponer de ella segur. los deseos sino conforme Con el deber, ya que debr.remos dar cuenta de ello . . El amor propio, las inclinaciones perversas. los halagos de las pasiones enganan o: muchisimos, a todos los que son demasiado cobardes para aceptar sinceramente las palabras y el-ejemplo de Jesucristo, que vino "para servir y dar-se y no paro: ser servido".
Lo: figura de! Buen Pastor, el cuadro de Belen, e! Redentor er la cruz, e). Aleluya de Pascua, son tärminos-que nos aclarar todas las complicaciones de la vida.
Er. fin, empezo a rerdirse e! opositor. iDigame padre, como puede usted conciliar la contradiccion entre la Providencia, que no deja caer ni un cabello de nuestrar cabezas, y las horribles matanzas de tanta gente inocente?
Bier fäcil ec esta tarea. Para que usted se conforme mejor, voy a reprducirle unas palabras de Leon Tolstoi, el filösofo rušo mäs famoso, nada catölico, hasta cierta epoca ur ateo completo, pero finalmente un creyente. As? dice er su libro 'Sentido de la Vida": “La vida no es para si mišma. No tiene ningun sentido, si. no ec. servir a Dios, si no es cumplir la voluntad dp Dios. Ec bien comun e) error de contemplar la vidc: como a) servicio de la humanidad. Claro que asi. lo es, ya que sirviendo a Dios tembien servimos a lo: humanidad La vida ec verdadera solo cuando lo: vivimos conforme con la conciencia. La conciencia ec la ley suprema de la vida. La voz de la conciencia por su parte es precisamente lo que la religičn. Hama “Voluntad de Dios".
Ya: ve, que la finalidad de la vida del indlviduo es e), servir a Dios y no el capricho propio. Cumplir pues £on J a misičn recibido de su Creador es la unica fina-lidqd. de nuestra existencia.
4. APRILA ob 16 uri se vrši v JUGOSLOVANSKEM DEMIJA V SPOMIN DVEH OBLETNIC NAŠE
SOMOS LOS MENSAJEROS DE DIOS
Recibimos čada cual su tarea. Una vez cumplida hemos de volver para recibir el pretnio conforme con lo: fide-idad en el curnplimienio de la misičn confiada. Le puede tocar a uno la misičn agradable a otro le točo: peneča. . No importa la calidad de eiia, sino la Hdelidad en. cumplirla, que determina e! premi o eiemo cvue nor. espera. Hemos nacido para la eternidad y no para e! tiempo. En el tiempo de nuestra existencia nos toča dem.istrar lo quc valemos, el premio que mere-cemps. .. .
Y	ipor que deber? morir tanfos inccentes, y triunfar los malvcdos? iPor que deben algunos sufrir tanto? Son, cosas que me confunden, oporna el hombre.
Y	digame dpor que hay en un reloj rueditas chi-quitas y grandes? čpor que aquella palanquita y esa cuerda y aquel resorte? &Por quö no son todos los componentes iguales?
Porque asi lo necesita el reloj, me contestö.
Ya ve. La obra magnifica de la creacičn divina, en la cu.al al hombre le toča el papel principal es una maravilla mucho mäs complicada, porque se trata en elld no de medir el tiempo sino de medir el valor de los corazones de miles de millones. para darles justo premio no para un momento sino para toda la eternidad. Si tropezamos con dificultades al explicar un meca-nismo del genio humano, como podria usted pretender, comprender hasta e! ultimo detalle los caminos de la Divina Providencia al dirigir el desiino de tantos seres, iY todavia, si todas las personas cumplieran fielmente con. su deber! Puesto que son muchisimos los que abusan de su libertad, se complica mäs todavia la tarea de la Providencia que debe regulär, estimular, reprimir, castigar. . . para que el Mundo siga ade-lante,
' Todar las airocidades que se cometen, todas las maldades con que martirizan a las inocentes victimas, te; drän algün dia su explicaciön y su castigo.
Cuando el rey Antiojo desencandenč una horrible persecucior contra los judios ortodoxos (Macabeos II., 7) cayeron victimas los siete hijos y la madre Maca-bea. "Mando que al primer hijo le cortasen la lengua \y arraneada la piel de la cabeza le cortasen tambien las extremidades, a la vista de sus hermanos y su madre. As? le habla el segundo: "Tu o perversisimo, nos haces perder la vida presente mas el Rey del mundo nos resucitarä para la vida perdurable"
Ta! es el consuelo de todos los que sufren, de todos los que son. perseguidos, que se sacrifican por los demäs.
Bien, sabemos, que el mismo Padre Celestial, que tiene contado los cabello de nuestra cabeza. tiene mäs todavia en cuenta lo que sufrimos para cumplir la voluntad de Čl, lo que sacrificamos para el bien de nuestros hermanos de religičn. y de sangre. j (Quien quiere salvar su vida, la perderä, pero auier. generosamente estä dispuesto a sacrificarla, la ganarä!
j V SOBOTO CELI DAN	j
}	je odprto samo za naše ljudi, |
}	da se fotografirate v	1
|FOTO SAVA	j
f San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606 j
DOMU na DOCK SUDU, ulica NUnEZ 1751, AKA-DOMOVINE (27. marec in 6. april). Vstopnina prosta.
Una grata sorpresa nos hizo la virita del E. P. STEFAN SOČAK, quc vino de Chile pasando a Bolivia, donde lo espera la tarea de profesor en el seminario de La Paz.
ŠTEFAN SOČAK je bil rojen v Sev, Ameriki. 4 leten je prišel v Bukovnico pri Bogojini. Vstopil je k Salezijancem in imel lani v decembru novo mašo v Santiagu.
Slika nam ga kaže med rojaki, ki so bili na obedu in ki so obed pripravili.
Sv. mašo je imel č. g. Sočak na Avellanedi 14. in 28. marca. .
in Mlinarjev Štefan. Nato smo se postavili v dvorišču pa nas je g. Hladnik dobil vse v svoj aparat. Dvakrat je slikal celo ti'upino, enkrat gospoda in pripravljatelje kosila in enkrat tri njegove najbližnje sorodnike: Rožmana, Bojneca in mene.
Nato smo se podali k Ošlajevim kjer smo bili prav lepo sprejeti in postreženi s pijače in potico katera se je vsem preveč dopadla in ne vem če je za gospo Terezo kaj ostalo.
Od ošlajevih smo se napotili k nam. Tam smo pa že našli nekatere znance. Tudi pri nas smp se malo poveselili, pa škoda da se ura ni ustavila kajti prav hitro je bila tri čertrt na šest. Gospod bi pa moral biti doma ob pol šestih. Kako pa sedaj najprej v “San Carlos”, kjer so gospoda S:čaka čakali.
Greva do Puente Barracas od tam s kolektivom do plaza Mayo, od tam naprej pa, Subterrdneo, to je najbližnja vožnja in res sva tako napravila in bila že ob šostih in pol na Riva-davia in Mcdrano. Kar hitro so naju poslali v cerkev sv. Kata. rine na Plaza Constitucičn. Tam so naju že čakali meneč, da se je gospod že zgubil. Sprevodil sem častnega, gosta še na vlak kateri, jo šel ob 20.05.
Gospod Sočak se zahvali vsem, ka.teri so bili pri maši in ki so ga tako lepo sprejeli povsod.	Jožef Ivanič
Nov obisk iz Čile
Ono soboto 13 marca, blizu poldne je bilo. Ravno sem se spravljal domov. Kar naenkrat zazvoni telefon. Gospodar mo je prišel poklicat.
i,Kdo bi le moral biti? sem si mislil, prijel za slušalo iu začujem z druge strani glas:
Oia, Jožek, dobro jutro
Debro jutro, gospod Hladnik! — Spoznal sem ga že po glasu. — Kaj je pa novega?
Nova maša bo v nedeljo na Avellanedi.
Nova maša? Kdo jo bo pa imel?
Ravno zdaj mi je javil č, g. Zmct, da je prišel iz čile prekmurski • rojak č, g. Štefan Sočak, doma iz Bukovnlcc pri Bogojini.
Kdaj je pa prišel?
že pred petnajstimi dnevi, pa siromak ni vedel z?, nobenega znanca, da bi ga obiskal. Zato pa pojdi ti na Avellanrdo iri daj razglasiti, da bo on imel jutri mašo in če bi mu pripravili kakšno kosilo.
Dobro! Bomo že mi poskrbeli za kosilo. Saj je naš ožji rojak iz sosednje vasi.
*
Na večer tistega dne, ko sem prišel na Avellanedo sem pa zvedel tam, da je kosilo že naprošeno v gostilni. Mislil sem, dabo kosilo pri nas, pa je tako tudi prav.
Druga stvar je bila spraviti skupaj vse pevce, da bo slovesnost lepša. In res ženske so prišle vse, čeprav nekatere, ko so vaje skoraj že minule.
*
V nedeljo zjutraj se je kaj hitro raznesla novica o prihodu g. Sočaka, Precej ljudi se je zbralo pri sv. maši. Zbor je
najprej zapel: “Novi mašnik bod’ pozdravljen__”. Nato je pel
sv. mašo g. Sočak. Pridigal je pa. g. Hladnik, ker se novomašnilc ni upal po naše govoriti. Po maši je bil gospod povabljen na kosilo pri katerem se je zbralo blizu 20 rojakov.
Kaj pa kakšen spomin od gospoda? Pa je že bilo rešeno, kajti že se je prismejal g. Hladnik kateri nam je sporočil, da je prinesel svoj fotografski aparat.
Najprej je gospod Hladnik povzel besedo pozdravil vse navzoče. Tudi g. Rožman je spregovoril par besed ter g. Šeruga
GLASOVI OD DRUGOD
častiti Gospod H adn k!
že tako dolgo ne govorim, tudi ne pišem po slovenski, d.i mo je sram začeti trpinčiti našo preljubo "slovensko besedo.
Ob jaslicah sem mislila na Vas, tudi na Janezovo; — pisati pa sem hotela pozneje in ta pozneje šele danes prihaja na dan.
Obljubo tudi nisem izpolnila. Smo v siromašnem Paraguau in to še v precej zakotnem kraju, pa redkokdaj dobim v roke kakšno knjigo, ki bi služila namenjeni stvari.
Za “Duh. življenje” pa se zopet preporočam, saj je to edini slovenski prijatelj, zvest in ljub. Najprej pogledam kod ste hodili. Zanimljivo pišete. A potem pa številko prečitam od Vaše telefonske številke pa vse do zadnje reklame.
Tega leta sem doživela tukaj marsikaj, živimo zelo fami-liarno — in to je prva odlika Paraguaya. Saj še naša čast. M. Provincijalka niso do sedaj nikjer bili tako prisrčno sprejeti, kakor v preprostem Paraguayu, Od najmanjšega otroka, do Njegove Ekscelence g. Presidenta, ki ji je svoj voz ponudil iz Pa-raguarf do Asunciona. Ljudje so z nami zelo zadovoljni.
Imamo pa tako vročino, da je v senci do 44". Hvala Bogu! Imamo vsaj hladno vodo za piti, če je že ni, da bi se človek v njej okopal. Imamo namreč ledenico na petrolej. Sicer bi vsi po malo bolehali. Vkljub počitnicam in dobremu teku sem oslabela mnogo, posebno pa živci. Saj se samo ob deževnih nočeh lahko spi. Ljudje se tožijo na sušo: ni sadja, slaba koruza, mno-
go živine je poginilo. V zimi pa smo imeli precej občuten mraz, ki je Vse banane posmodil. Vse je slabejše tega leta. Na dnevnem redu je riž, meso (govedina), koruzni žganci. Tudi kruha ni dobrega. Jemo “gallete” tiste suhe; Ljubi Bog pa skrbi za nas. Ko je sestra v kuhinji vsa v skrbeh, kaj ho v lonec postavila, ji že božja Previdnost pošlje kaj primernega. In tako dan za dnem, saj smo tako daleč od sveta -oddeljeni, da si tudi z denarjem ne pomoreš. Vseeno smo zelo zadovoljne.
V novembru smo imeli odličen obisk v San Ignaciju. Sama Njegova Ekscelenca g. President nas je obiskal s svojimi mi-n stri. Seveda je to bilo prvikrat in baš tega leta, ko smo mo sčm prišle. Bil je zelo oduševljcno sprejet od ljudstva. Za njegov sprejem so zgotovili novo Banko, novo občinsko poslopje, novo bolnišnico, ki je s teip dnem začela delovati, čč. oo. Jezuiti pa so mu pokazali novi muzej, za katerega so skozi deset let skrbno spravljali svoje tristoletne krščansko starine, ki so se še obvarovale v narodu. Naš novi in majhen kolegij pa ga je pozdravil s srčkanim programom, da se mu ni kar nič mudilo, ko se je končalo. Tudi moje učenke so mu pokazale svoja ročna dela z malo izložbo, ki je dobro uspela. Saj so skoraj vse najlepše stvari bile namenjene v poklon tako odličnim gostom. Prvikrat je Desetnica mogla nekaj svojega darovati vladarski osebi. Za nagrado pa sta me vzela s seboj dva ministra na potovanje po Misiones. Kar v tovorni avtomobil so sedli — saj drugo vo. žilo menda ne bi izdržalo po teh poljskih poteh. Obiskali smo šole, cerkve in druge znamenitosti v Santa Maria, Santa Rosa,
NEKAJ ZA STARKE
če pa imamo mladino pred očmi, je potrebno priporočati popolno abstinenco vsaj do gotove dobe, dokler traja rast. Na Češkoslovaškem so sprejeli januarja 1922 zakonski načrt, ki prepoveduje točiti in prodajati alkoholne pijače vsem mladostnim do 16. leta; vse žgane pijače pa do 18. leta. — V Združenih državah Severne Amerike so od 1. 1920 dalje prepovedane po javnih gostilnicah in pivnicah sploh vse alkoholne pijače. Prestopki se strogo in ostro kaznujejo, časopisi poročajo, koliko milijonov dolarjev so Američani s tem pridobili, kako sta se dvignila blagostanje in sreča po družinah, kjer je poprej vladal demon alkohol.
Med nami je v tem pogledu marsikaj slabega. Saj so na nesrečo poznani prav naši ljudje kot najbolj vdani pijači. In vemo, da se otrok veliko raje prime tistega kar vidi na očetu in je gluh zato, kar mu nabija v ušesa trezna mati. Dobro v tej deželi pa je to, da je med prav vzgojenimi domačini prav malo pijanstva.
Tu pa zopet poudarjamo zlasti važnost samo vzgoje, ki je v tem, da se zna človek krotiti, premagovati, vladati samega sebe, zagraditi pot slabim nagonom in nerednemu poželenju.
Starši in vzgojitelji bodo mogli blagodejno in svarilno posredovati v alkoholnem vprašanju, če se bodo sami poučili o škodljivosti alkohola in alkoholnih pijač, če bodo tudi sami vodili mladino z lepim zgledom,
V naslednjem še nekoliko pojasnil o alkoholu:
Kaj je alkohol? V prirodi ga ni nikjer; razviti se da iz sadežev in snovi, ki imajo sladkor v sebi, in sicer potom vretja. V 100 litrih vina se nahaja do 12 litrov alkohola; v žganju do 50, v špiritu in rumu pa do 70 litrov.
škodljivost alkohola. Alkohol in alkoholne pijače škodujejo telesnemu zdravju, ker kvarijo zlasti notranje organe: želodec, jetra, ledvice, srce, posebno pa živčevje. O tem ni treba razpravljati, saj se vidijo skoraj po vseh šolah nazorne slike, ki predočujejo notranje človeške organe v zdravem stanju, zraven pa tudi v razširjeni, otolščeni, največkrat pa v krnjavi obliki, ki jo povzroča čezmerna alkoholna pijača,
Nekdo je označil škodljivost alkoholnih pijač takole: “Pijanec požene razum iz glave, denar iz žepa, moč iz telesa, komolec skozi rokav. ’ ’ * v
Santiago (24 legua!) Ko M, častiti gospod Hladnih videli to mizerijo v šolah in cerkvah, hi se razjokali. Držim, da ti ljudje ne čutijo potrebo za nekaj holjim in lepšim. Resnica je, da je narod obubožal radi neprestanih vojsk, da ni cest še, katere bi pripomogle trgovini in kulturi. Vendar, zakaj si tujci takoj pomagajo na noge vkljub istim težkočam. Saj si sami priznavajo, da jim je potreben nekdo, ki bi delo začel. Največje pomanjkanje pa se vidi v morali. Temu se ni čuditi; saj v celem Misiones ne najdete več kot štiri duhovnike. V San Ignacio sta dva Jezuita, zato kraj napreduje v vsemu; a imata pa na skrbeh še tri župnije in mnogo “kompanij”. Vse te župnije so bile pred tristo leti središče kulture pod vodstvom Jezuitov, saj nam še pričajo o nekdanji slavi mnoge cerkve, 'ogromnih dimenzij,
v razvalinah, baročnega stila, še zdaj je mnogo kipov, krasno izrezanih iz lesa, krasni stebri katerih pozlatnina še kljubuje vremenom. V Santi Rosi še stoji Loretska hišica, enake veličine s pravo Loretsko hišico. Tudi freske na zidu se še spoznajo.
Z marcem pa bomo zopet šolske vajeti prijeli v roke. Naj bi dobri Bog blagoslovil naše nove brazde v tako zapuščeni zemlji. Tudi Vam želim Božjega uspeha v Vaših plemenitih podjetjih.
Zelo bi me veselilo, če bi s katero pošto priromalo kakšno pismo iz Pasco. Tukaj sem zelo zadovoljna — čeprav včasih po-
čim mlajši je človek, ki uživa alkoholne pijače, tem strašne j še je opustošenje na notranjih organih, tem večja je nesreča. Zato pa je vse obsodbe vredno in lahko rečemo — naravnost zločinstvo, ako nespametne matere že majhnim otrokom ali celo dojencem dajejo vina, da jih s tem uspavajo. Uspavajo jih za trenutek, ali tudi zastrupljajo jih telesno in umsko! Žalostne so tudi navade, da po družinah celo večkrat na dan nudijo otrokom čaja z rumom ali žganjem. Ako taki otroci zaostanejo v rasti, razvoju, ako hirajo duševno in ne napredujejo umsko, ako so razdražljivi', nepazljivi in neubogljivi v šoli in doma, naj starši ne iščejo drugod vzrokov, ampak naj sebe obsodijo! Star ravnatelj neke otroške bolnišnice je zapisal iz svoje izkušnje to-le sodbo: “Starejši otroci izgube vsled opojnih pijač duševno in telesno svežost, dozorevajo zgodaj, se premalo uče in postanejo slabokrvni. Njih nrav se dostikrat pokaži: poprej krotki, voljni in poslušni, postanejo vsled alkohola jezavi, razdražljivi in neposlušni. ’ ’
Duša je sicer duh, toda navezana je na telo, zlasti na možgane. Možgani z živci so tisti občutljivi deli telesa, ki jih duša najbolj uporablja. Ako se pokvarijo možgani z živci, duša ne more razvijati svoje delavnosti; zato peša z alkoholom otrovanim ljudem moč mišljenja, pojema spomin, slabi jim volja.
Prav tako pogubne posledice ima alkohol tudi z ozirom na krščansko življenje. Tisti, ki se vdajo alkoholnim pijačam, se navadno pregrešijo prav zoper vse božje zapovedi; zlasti pa izgube prav hitro srčno nedolžnost, kar potrujeje tudi sveto pismo. V knjigi pregovorov beremo: “Vino dela nečistost in pijanost hrup.” Temu se ni čuditi. Kri se vsled užitega alkohola hipno razburi, domišljija se zmeša, živci razdražijo in tako se zbude in razvijejo naj nižji nagoni. Alkohol zmanjša tudi moč volje, da se ne more uspešno upirati strastem, posebno če se pridruži zapeljevanje.
Alkohol zbuja jezo. O tem priča sv. pismo, ki pravi: “Vino, če se nezmerno pije, napravi zdražbe in jezo in veliko razdrtij.” Sodne dvorane so žive priče pogubnih posledic alkoholnega uživanja. Pijanost ovira dalje izpolnjevanje krščanskih dolžnosti. Alkoholik ne mara dosti za molitev, ne za službo božjo, ne za sv. zakramente, ne za božjo besedo. Ni čuda, če je nastal pregovor: Pijanec se izpreobrne, ko se v jamo zvme!
(Nadaljevanje)
manjkuje na vseh krajih. Duhovno smo dohro obskrhljene, in to je glavno.
Za kateri Memento pri sv. Maši prosi, ter Vas pozdravlja in roko poljublja hvaležna	Desetnica
Preporoda se v sv. molitve uz pozdrav, s. Lucrecia
častiti gospod Hladnik!
Najprej čestitam na tako lepi ideji, namreč da so naši Slovenci nabavili tako lepo zastavo z milostno podobo Matere Božje iz Brezij. To je pa res pohvale vredno. Mene je do solz ganilo to lepo delo. Pa zakaj ne bi. Tudi jaz sem nekolikokrat pohitela na lepe Brezje k Njej, Kateri dolgujem toliko zahvale za mnoge sprejete milosti. V znak ljubezni in hvaležnosti Materi Božji na Brezjah pošiljam Vam moj prispevek za drugo zastavo, ker je prva že plačana. Prilagam tudi naročnino za “Duh. življenje” za 1943 za Antonio Benčič in za S. Nobilia Rupnik oba iz Guamini.
Dobite še kaj novic iz domovine? Jaz že eno leto ne dobim nič. Ne vem če so živi ali pa mrtvi. V “Duh. življenju” piše marsikaj za vso okolico tam kjer sem jaz doma ali za mojo vas (Luče na Dolenjskem) ne piše nič. Saj mogoče več ne postoji. Mogoče ste Vi kaj slišali? Tako bi rada kaj zvedela. Oh, da bi se Gospod Bog usmilil in dal mir naši dragi domovini.
LA PAGINA PARA LA JOVEN
LA REUNION DE LAS JOVENES se realizarä el 4 de abril a las 15 horas en Paz Soldan con un programa de mucha actuaüdad.
RECOMENDAMOS A LAS JOVENES, que no dejen de concurrir la Semana Santa a la iglesia de Santa Ines, Avalos 250, para oir los sermones: el Jueves a las 16 h. y el Viernes a las 18.30 horas.
Se que el rostro es el reflejo del alma. ^Necesito poncr-lö como paleta de pintor, lleno de tintes variados, para hacer creer que soy mejor? Arreglarme un poco, si, porque es propio de la mujer el presentarse correctamente; pero salir a la calle, como si fuera payaso de circo.... tNos atreve-riamos riamos salir si supieramos que a nuestro pašo, con la cara de payaso y las polleras. de bataclana, las personas se reirian diciendo: jes todo un circo en una sola persona, o lo que es peor aün por nuestra culpa se condenaran eternamente? Ademäs, aunque no ocurrieran estas cosas, pensemos bien, que vamos diciendo a todo el mundo, soy una mcntirosa y una tonta grandisima”.
Mentirosa, porque mi cara no es esta. Supongamos que un joven se enamora de una careta, <;que ocurriria el dia que nos viera con la verdadera cara?.. . jQue desilusiön! No era como el creia. . . Pongamos en claro que el joven que se enamora de una careta. . . ya sabemos lo que se puede espe-rar de el.
Tambicn puede suceder que necesitemos pedir un em-pleo. Acudimos a un establecimiento serio, porque de no ser asi es preferible mil veces, morirse de hambre. Nos presen-tamos ante el jefe, que necesita una bucna empleada, aseada, prolija, inteligente. El jefe no ha de ser ciego, seguramente, Y de una sola mirada, vera si nos emplea o no. Mira la cara, espejo del alma, sucia como paleta de pintor; Iv no es aseada, pensarä; seguramente se olvidö de lavarse y si se olvida de lavar la cara no puede ser prolija y tambien se olvidarä de lo que aqui sc le mande. Sigue la inspecciön. El vestido. . . ^Pero como?, se dirä, esta joven pide empleo de dactilografa o de banista. Su vestido no es como debe ser; el cuello, se llama asi porque debe estar en su sitio, que es el cuello, y no en otro lugar. ^Las mangas?, parece que las confunde con el
cuello, la distancia es tan corta_ la pollera? j Ay!
Mire joven, no puedo emplearla porque aqui no hay empleo para payasos ni para banistas.
Y estoy segura que cuando sale, el jefe dice: jPobrecita!, o es muy tonta, o algo le falta en el cerebro.
El curso postescolar en Paz Soldän reanudö su tarea.
SESTANEK DEKLIŠKEGA KROŽKA se vrši 4 aprila ob 15 uri na Paz Soldan.
“Življenje ni praznili — je delaven dan, od zore do mra\a rosan in potan.
S. GREGORČIČ
Marsikatera mladenka bi rada imela življenje kot predpustno burko, kakor to dela svet okrog njÄ . . Nekoč bo bridko razočarana spoznala svoj zmotni korak, ko se ji bo Zgodilo kot vešči, katera se zaganja proti ognju. Svetla luč jo privlači, toda šele tedaj, ko obleži Z ožganimi krili, se zave, da se je zmotila.
Če ima predpust svojo pravico, pa takoj za njim sledi post. Resen nauk je v tem, ker nas opozori, da je treba obrzdati poželjenje telesa. Telo s svojimi strastmi je kakor neukročen žrebec, ki slepo drvi z jezdecem in z njim vred strmoglavi v prepad, ako jezdece ne dobi oblasti nad njim.
Sedem je glavnih nagnenj v človeku, katera so označena s' sedmimi glavnimi grehi. Ta nagnenja so koristna, če so uravnana po pameti,' toda razbrzdana spravijo človeka v pogin, v nesrečo telesa in v pogubo duše. Stvarnik naš nam je dal desetero zapovedi, med katerimi so nekatere prav zato, da nam kažejo meje, v katerih naj se naše poželenje giblje, da ne bo duši in telesu v pogubo.
V postnem času nam cerkev prav posebno pokaže na post, s katerim naj bi obrzdali poželenje po jedi in se s tem urili v boju tudi z drugimi strastmi.
Koliko je mladenk, ki so kot “bodeča neža”, tisti osat, ki ima lep plavkast cvet, toda vsepovsod je polen bodic... Sladkosnedna, prepirljiva, oblastna, trmasta, hinavska, lena, ne-čimcrna. . . nekatera ima vse te slabosti, druga nekatere. Kako srečen bi bil svet, če bi mladenke razumele svojo plemenito dolžnost, osrečevati druge z žrtvijo svojih sitnosti. Prva stopnja do te samoizobrazbe je obrzdati svojo sladkosnednost, naučiti se, požirati sline, kadar mika kak slasten prigrizek. . . To je smisel posta!
Tista ki obvlada svoje želje po slaščicah, ki jo najbolj mikajo, se bo znala in mogla izmotati tudi iz zank, katere spravljajo v nevarnost lepoto njene duše in nedolžnost njenega telesa.
Poskusi, mladenka, ali si zmožna odreči se slaščici, katera ti je najslajša, jedi ki ti je najljubša! Videla boš, koliko je vredna zmaga nad samim s seboj.
ALI SE ZAVEDAMO DOLŽNOSTI?
Na Paternalu imamo “slovensko šolo’’. Mnogo je rojakov, ki se kar nič ne zavedajo svoje dolžnosti, do te ustanove. Barometer naše narodne zavesti je naše zanimanje za šolo in zato po pravici upamo, da bodo slovenski patemalci dokazali, da so kos svoji nalogi.
Radi političnih sprememb je bilo treba tudi to ustanovo preurediti in bo delovala sedaj v tehle oddelkih:
1.	POSTESCOLAR, pri katerem se daje pomoč otrokom za njihove šolske naloge. Mesečnina je 3.— $, Kdor od teh gojencev hoče kosilo in malico plača na dan 0.50 $. Je za deklice in dečke, dopoldne in popoldne.
2.	PUPILOS, z vso oskrbo v hiši za 40 $ mesečno.
3.	SLOVENSKI TEČAJ. V pondeljek, sredo in petek od 17—18.30 se vrši pouk v slovenščini, ki je brezplačen in h kateremu boste gotovo vsi radi poslali otroke.
Ker se v “pcstescolar” pozneje ne bo moglo sprejemati, zato vpišite že sedaj otroke, da ne boste v zadregi tedaj, ko boste uvideli, da je otrok potreben pomoči. S tem boste brez skrbi in podprli boste z malo žrtvijo to prevažno našo ustanovo.
Zadružništvo na Primorskem
ZVEZA IN RAVNATELJ SVITOSLAV PREMROU
Zadružništvo je na Goriškem staro kakor po ostalem slovenskem ozemlju. Že v dobi narodnih čitalnic so nastale po trgih Schulze-Delitschevke. Njim so sledile Reiffeisenovke. Posebno pobudo za ustanovljanje podeželskih kmečkih hranilnic in posojilnic je dalo krščansko socialno gibanje po razkolu med dr. Antonom Gregorčičem in Francem Gabrščekom (“Primorski list” in “Gorica" na eni, “Soča" in “Primorec" na drugi strani), še mnogo bolj pa je rastlo zanimanje za to sacialno gospodarsko gibanje, ko so mladi agilni in z drjem. Gregorčičem nezadovoljni možjeproti njemu ustanovili “novo strujo", ki jo označujeta tednik “Novi čas" in. “Katoliško tiskovno društvo” v Gorici. Leta 1908 so se zbirali skoro brez izjeme vsi katoliški akademiki in mlajša duhovščina okrog teh dveh ustanov; iz tega kroga so izšli vsi društveni in gospodarski organizatorji katoliško usmerjenega dela Goriške, to sc pravi najmanj 80% prebivalstva.
Zveza je izšla še iz kroga dr. Gregorčiča, če se ne motim, na posebno prizadevanje dr. Josipa Pavlica, prezgodaj umrlega brata dr. Andreja, moža izredno bistrega pogleda in modernih socialnih nazorov. Registrirana je bila pri goriškem okrožnem sodišču kot “Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev" registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po vojni je bil ta naslov spremenjen v krajše ime “Zadružna Zveza".
Postala je po zamisli svojih ustanoviteljev svojim članicam zadružno socialna idejna voditeljica, svetovalka v orga-nizatoričnih, pravnih in gospodarskih vprašanjih, izravnavala je kot osrednja blagajna denarni promet svojih članic in vršila nad njimi po takratnem avstrijskem zadružnem zakonu nadzorovalno oblast. Ravnatelj je bil absolvent tržaške trgovske akademije Svitoslav Premrou. To je bil plemenit mož, v teoriji cel znanstvenik, ali reševanju izrednih problemov vojnega in povojnega časa ni bil kos in so mu živci precej odpovedali.
Med vojno se je zvezina pisarna preselila v Ljubljano v hišo tamkajšnje Zadružne zveze.
*
INFLACIJA IN ZMEŠNJAVA S KRONAMI
Po razsulu avstro-ogrske monarhije so prišli dnevi negotovosti in pričakovanja. Med Gorico in Ljubljano nova meja, krone tu in tam. Premou in, po njegovi vrnitvi v Gorico, ljubljanska zveza sta v Ljubljani sprejemala in izplačevala denar za račun naše zveze in njenih članic. Ko so bile na Goriškem dne 9. aprila 1919 krone odtegnjene prometu, je Premrou začel vknjiževati ljubljanske.vloge v razmerju 30 lir za 100 K. Jugoslavija je zamenjala 4 K za en dinar, torej 25 Din za 100 K, Italija pa 60 lir za 100 K. K sreči je pri obveščevanju o izvršeni tranzakciji pristavljal, da je 30% priznanje x samo pogojno in začasno. Optimist, kakor mnogi drugi Primorci, si ni mogel predstavljati, da bi mogla italijanska zasedba naših krajev dolgo trajati. S posebnim pričakovanjem in upanjem ga je navdajal Wilsonov vpliv.
Pred vsem v krajih ob takrat začasni demarkacijski črti je cvetelo tihotapstvo z denarjem. Mnogi so prenašali lire iz Italije v Jugoslavijo, jih tam menjali v krone in kasneje v dinarje. Mamila jih je dozdevno dobra kupčija, ker so prejemali polno kron za malo lir, in nalagali so te krone pri ljubljanski Zadružni zvezi za račun svoje domače posojilnice na Goriškem. Mnogi Primorci so pa tudi živeli še nekaj časa izven novih meja in svoje prihranke v takratnih devaluira-nih kronah na isti način nakazovali svojim domačim denarnim zadrugam. Nihče od teh priprostih ljudi ni prav razumel, kaj je ^inflacija in kaj je devaluacija. Tihotapci so si pa še do-mišljevali, da so kdo ve kako prebrisani.
Ravnatelj Premrou je bil v goriškem “Narodnem odbo-ruv P°d predsedstvom drja. Karla Podgornika, kasnejšega državnega poslanca, finančni referent. To je bila tudi ena
izmed točk, ki so ga vznemirjale. Bal se je Italijanov. Družino je imel v Ljubljani, skrbi za njeno vzdrževanje v takih nemirnih časih niso bile majhne. Tako so mu razni činitelji razrahljali živce, da ni čudno, če je kljub svojemu strokovnjaškemu znanju izgubil jasni' in realni pogled na dejanske razmere v mednarodnih denarnih zadevah.
Spregledal je možnost, da hi mogla imeti krona, naložena v Jugoslaviji, mnogo manjša vrednost od krone, naložene v istem času na italijanskem ozemlju. Računal tudi ni Z važnostjo datumov pri vrednosti denarja, ki so jo dobili po kasneje izdanih odlokih, v Italiji 9. april 1919 in 3. november 1918. Od njega sestavljene bilance iz teh razlogov niso bile točne in niso izkazovale pravega stanja naše Zadružne zveze. Bil je pa vendar preinteligenten in preizobražen, da ne hi slutil, kako je bil zašel v zagato. Ali takratno načelstvo je bilo nesposobno, da bi moglo z jasnostjo presoditi položaj. Če bi mu bili dali na razpnlago spretnih pomagačev pri delu, prav gotovo bi bil tudi on vse uredil. V svoji duševni depresiji se je 1. 1920. odpovedal ravnateljstvu. V službi Zadružne zveze so bili zraven njega samo še revizor Fegic Jože, mlada uradnica Marija Fornazarič in neki sluga, ki je bil skupen s Centralno posojilnico. Pisarna je bila v prvem nadstropju hiše iste Centralne posojilnice in je abstojala iz dveh sob brez zadostne ventilacije v dvoriščnem traktu, zraven mnogo ugodnejših posojilničnih prostorov, ki so imeli okna na cesto in vhod proti dvorišču.
KAPLAN NA RAZPOLOŽENJU
Prav tisti čas sein se bil umaknil z uradniškega mesta v nadškofijski pisarni, ker so italijanske oblasti v tem smislu pritiskale na nadškofa. Ali moja ostala cerkvena služba, bil sem obenem kaplan na Travniku, mi je dajala vse premalo dohodkov za količkaj dostojno preživljanje. To skrb za moj obstanek je izrazil tudi nadškof dr. Sedej in zato mi je že v naprej dal dovoljenje za eventuelno necerkveno službo. Želel je, ohraniti me goriški nadškofiji.
Razumel sem se že takrat nekaj na moderno knjigovodstvo. Leta 1911 so mi kot novomašniku izročili vodstvo slovenskega “Alojzijcvišča" v Gorici, deškega zavoda, ki smo ga drugo leto za tem povečali, da smo število gojencev mogli povišati od 40 na 90. Da bi gospodarstvo tega zavoda mogel uspešneje nadzorovati, sem se poglobil v tajnosti knjigovodstva. Leta 1918. še pred koncem vojne, sem s pomočjo Antona Sfiligoja zopet odprl knjigarno in papirarno Katoliškega'tiskovnega društva s pooblastilom odbora. Začeli smo brez denarja in s prazno trgovino. Kmalu zatem 1 so me izvolili pri tem podjetju za predsednika, kar sem ostal do leta 1923. Tudi tu sem skozi nadzoroval knjigovodstvo in sestavljal bilance.
Radi tega ni bilo preveč čudno, da mi je kmalu po mojem slovesu od nadškofijske pisarne dr. Josip Ličan v imenu načelstva Zadružne zveze ponudil službo pri njej, in sicer poldnevno za mesečnih 300 lir. Mene je pa ponudba presenetila, ker na zadružništvo do takrat nisem mnogo mislil, niti nisem prav vedel, kaj je to. Domenila sva se, da napravim poskus uživeti se in da v kratkem dam obvezni odgovor.
OPAZUJEM KOT POLDNEVNI VAJENEC
Nekaj časa sva torej sedela s Premrouom skupaj v zvezini pisarni. Po mojem mnenju mu vendar ni bilo prijetno, da je načelstvo kar tako brez posebnega ugovora sprejelo njegovo odpoved. I ricakoval je bil, da mu bodo kaj prigovarjali, ponudili povišanje dohodkov in podobno. Mož je imel prav gotovo velike zasluge za Zadružno zvezo. S svojim trudom in navdušenjem je le on napravil iz nje, kar je bila postala do vojne: važno in vsega upoštevanja vredno gospodarsko organizacijo ^na Goriškem. Po pravici ga je hladno vedenje načelstva žalilo. Jaz sem ga imel rad in ga visokp cenil. Moj prihod k zvezi je bil manj všeč Fcgicu, ki je gotovo že takrat
G.P.D.S. V VIL.LI DEVOTO proslavi 4. aprila svojo 8 obletnico. Na proslavi sodeluje tudi Slovenski dom.
Picscntilc je glasilo “Naš Dom’’ z u-vodn'mi besedami, katere gotovo niso izraz društvenega odbora. Saj je vsakemu bralcu Slov. lista očitno, da jo imel list za "se prosvetne in kulturne prireditve GPDS prostor in lepe besede, Slovenski dom je pa z GPDS jako tesno iu i>,kreno sodeloval vse te zadnje mesece. Zato gre brez dvoma za neko pomoto v tistem spisu, kar bodo uvidevni možje, ki društvo vodijo, gotovo znali lepo pojasniti ;n po.av-nati. Saj so vedno dokazali pravo umevanje I*risti cele kolonije in ni dvoma, da je sodelovanje med Slov. D. in GPDS stvar, ki jo želijo vsi, katerim je kaj mar slovenskega kulturnega napredka v Argentini.
GPDS po letnem občnem zboru vodi tale glavni odbor: Pr. Levpušček, predsednik; Andrej Vrabec, podpredsednik; Vinko Batagelj, tajnik; Karlo Bovcou, blagaj. nik ter Karlo Kovač, Franc Žorž in Andrej Gcrjup.
EDINOST V CORDOBI
je imela občni zbor 28. marca, na katerem je bil izbran nov odbor. Rojaki v Cordobi so se prav razživeli. Posebno viden uspeli njihovega delaje “Slovanski odbor’ ’, kateri je zbral v skupno 'črto Slovence, Čehe, Beloruse in Ukrajince. Predsednik jc Slovenec Anton Stepan ta-časni predsednik društva Edinost.
VSESLOVANSKI KONGRES
se bo vršil v Montevideu v velikonočnih dneh. Namen kongresa je združiti v enotni akciji vse Slovane v latinski Ameriki. Med vsemi slovanskimi skupinami, ki niso fašistično orientirane se budi zanimanje za ta kongres. Bojimo se pa, da je čas prekratek, da bi mogli izpeljati kongres v primerni višini, ki jo zasluži zadeva, ki je za, vse Slovane tako velikanskega pomena.
“NAŠA SLOGA’’ V IZREDNI IZDAJI
Ob priliki druge obletnice prevzema jugoslovanskega žezla in žaloigre naše domovine je izšla “Naša Sloga’’ bogato ilustrirana na 36 straneh, da nas opozori na silne naloge, ki so pred nami in da primerno počasti spomin kralja Petra II, ki je simbol bodoče velike Jugoslavije, v katere skorajšno vstajenje upamo.
DRUŠTVO “IVAN CANKAR’’ ki deluje na Saavedri je imelo svoj redni občni zbor 28. febr. Novi odbor tvorijo: Jožef Bažec, Rijavec A., Pri j on A., Skerk Andrej, Suban K., Sulčič H., Štolfa T., Cibič B. Prcslava društvene obletnice se vrši 4. aprila v društvenih prostorih, Bamako 4962.
V ROSARIO
je namenjen izlet “Slovenskega Doma’’ za 4. julija, kjer bo zapel pri sv. maši, na radiju in slovenskem koncertu. Seveda, če ne pride kaka nepredvidena ovira!
V ČAKO
bo pohitel na obisk k rojakom g. kaplan Hladnik v dneh 5—12 julija, če ne bo kake posebne zapreke.
POROČILA se je Branka Dreosi, liči zavedne slovenske družine iz Mirna pri Gorici z Dušanom Boštjančič. Mlademu paru želimo mnogo sreče.
VESEL DOGODEK. Liberat Tavčar iu ga. Romana sta 21, marca doživela izpolnjeno željo. Dobili so dražestno hčer kicc. čestitamo!
| SMRT JE POBRALA v Cordobi VINCENCA LEBANA, ki je že dolgo bo lehal in 48 leten zapustil solzno dolino.
Smrt je pobrala
Ignaca Makše
(loma iz Mirne Peči na Dolenjskem. Ponesrečil se je že pred več meseci, ko jc padel iz odra. Pa se je opomogel in spet šel na delo, toda bilo je prekmalu. Bolezen se mu^jo ponovila. Ni bilo več pomoči in je dokončal tek življenja previden s svetimi zakramenti.
Pokopan jo bil v San .Tasto ob spremstvu rojakov, ki so se mogli vdeležiti niegove zadnje poti.
V Villi Celini si je zgradil z ženo Nežo prijazen dom, v katerem sedaj žaluje žena z 8 letno hčerko in I letnim sinčkom.
OB OBLETNICI KOROŠKEGA PLEBISCITA
“Wiener Tagblatt” piše dne 13. oktobra, kako je bila v Čelov,cu proslavljena 22. obletnica koroškega plebiscita. Tega dne so sklicali v eClovcu shod.
Gauleiter Reiner je v svojem govoru zopet slavil “vstop” naše Gorenjske v Rajh in še enkrat izkopal gorostasno nemško trditev, da je prebivalstvo tega ozemlja nemške krvi. Dejal je, da je Magna Charta Koroške, t.o je, načela za postopanje s prebivalstvom Gorenjske, utemeljena na tej osnovni ideji. Objavil je, da je bila nacistična stranka organizirana tudi na našem ozemlju in da so pravila prstala veljavna z dnem 10. oktobra 1942. Po mnenju gaulciterja Reiner-j a je s tem takezvani “Kranjski problem” definitivno rešen.
Obenem je bilo na teh sejah osnovano vzgojno društvo za Kranjsko, katere predsednik je postal kranjski državni predsednik Wolsegger. Podpredsednika sta profesorja Eichinger in Kranzmeyer.
NOVA KULTURA NA GORENJSKEM
“Kaerntner Zeitung” z dne 8. decembra objavlja članek o “napredovanju” nemškega jezika na Gorenjskem. V zimi od leta 1941 do 1942 je bilo organiziranih 338 tečajev za nemščino, katere je obiskovalo 11.692 slušalcev. Za vsak tečaj so morali učenci plačati po šest RM. število tečajev se je povzpelo od marca do julija 1942 na 521, a število učencev na 20.739. Razen tega je predavalo v 118 šolah 423 učiteljev, povečini nemške narodnosti, domačih in takih, ki so prišli iz Rajha. Ti tečaji so bili brezplačni. Učenci vseh šol se poslužujejo Gratzove učne knjige, ki tolmači razlike med slovenskim in nemškim jezikom. Na Gorenjskem je danes vsakomur dana možnost, da se nauči nemškega, jezika.
NEMŠKA “KULTURA” MED SLOVENCI NA ŠTAJERSKEM
švedski časopis “Svenska Pressen” je poročal dne 26. oktobra:
Po zaključku vojno z Jugoslavijo so Nemci takoj anektirali in vključili v nemški rajh vso Spodnjo štajersko. Pridobili so s tem 500.00 prebivalcev, ki govore, kakor pravijo Nemci, slovenski “dialekt”.
Pred kratkim je objavil vodja štajerskega Heimat Verband-a v Marburger Zertung pod svojim lastnim podpisom, da prepoveduje našemu prebivalstvu govoriti slovenščino in mu obenem zapoveduje, da se takoj nauči nemščine. Z onimi, ki bi kljub temu, da so zmožni nemščine, govorili kakšen tuj dialekt (slovenščino), se bo ravnalo kakor s saboterji. Glasom novic iz Berlina je razglas določil, da bodo prestopki kaznovani z izključen jem iz občine.
Spodnja štajerska zdaj ni več avstro-ogrska provinca, temveč del večjega nemškega rajha. V Nemčiji, pravi “Leiter” štajerskega Heimat Verband-a, se govori le nemški, a teh 500.000 spodnjih Štajercev, vendar ne more zahtevati, da se sto milijonov Nemcev nauči spodnje štajerskega dialekta. Naučiti se morajo govoriti nemščino iz nazornih in stvarnih razlogov. V teku zime leta 1941-42 se je baje naučilo nemščine 10.000 dečkov in deklic v otroških vrtcih in šolah, a 130.000 odraslih se je učilo jezika v posebnih tečajih pri Heimat Verband-u. Za zimo 1942-43 pa naj velja geslo, da se vsakdo nauči nemščine in da ta jezik potem tudi govori. Od vsakogar, ti zna nemško, zahtevam, da se poslužuje izključno le nemščine. Vi niste Slovenci, vi ste spojni člen nemške nardne skupnosti. Preskočite poslednjo oviro!
spletkaril proti Premrou-u v upanju, da postane za njim ravnatelj. Domišljeval si je vedno, da mu ni bil nihče kos v zadružništvu. Takrat ga še nisem globlje poznal.
Prevzel sem kot tajnik dopisovanje in arhiv. Skušal sem se čimbolj poglobiti v tehnične potrebe in idejne podlage zadružništva. Pregledal sem vse dosegljive knjige, kf so bile količkaj v zvezi s podobnimi vprašanji. Z odprtimi očmi sem skušal do dna spoznati organizacijo in ljudi okrog nje. Kajpada so bili uspehi mojega opazovanja predmet mnogih razgovorov z mojimi zaupnimi tovariši.
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
Obrnite se na
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN L I P Ič A R
GUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50.3036
VELIK ANO Č SE BLIŽA Sicer bo D. Ž še izšlo preje, to da že sedaj opo zor jamo, du ni kar ne pozabiti pohiteti na po božnosti Velike ga tedna.
Slovencem bi prav posebno na iJlenjen nagovoi v cerkvi sv. Neži fAvalos 250) m Vel. četrtek ot 16 uri in na Vel Petek ob 18.3C uri.

Traduccion de DARINKA ČEHOVIN
v	-
DECIMOCUARTO CAPITULO
Las olas murmuraban quedamente en el Bosforo. Šobre ellas se acunaban los barcos; dormian las esbeltas naves en cuyas cubiertas sonaban los vigias.
Las grandes rutas maritimas y terrestres, llevaban a Bi' Sando la agitada sangre de las multitudes mas desenfre' nadas, la llevaban al corazon mismo de Bizancio, al hipodro' mo o al espadoso foro. Las estrellas brillaban serenas; curio-sas miradas de oro bajaban desde el cielo para posarse sobre la lujuriosa tierra, contemplar las oleadas de la multitud, o reirse del fracaso y del gritcrio de aquel dia triunfa! que se prolongaba bajo su nocturno dosel.
Iztok se acosto sobre la suave hierba; desde un alto mi-rador contemplaba al mar, desde el cual asomaba el delo. A su alrededor el rosedal perfumaba el ambiente y por encima florecian los laureles.
Coronado de gloria, aclamado por un mar de gritos, y a pesar de todo, infeliz, j que no dana por que sobre su cabeza susurraran las hojas de tilo, por que a sus pies se^exteiv diera el blanco mar de los rebanos de Svarun! j Que felicidad seria estar en el campamento, sentado al lado de su padre, rodeado por las- muchachas a las que describiria a Bizancio, su triunfo en la lid, el lujo y el esplendor! Tambien lo escucharian los jovenes, sus heroicos companeros; describiria al afeminado enemigo, les contaria la vergonzosa manera en que Bizancio fabrica a los heroes de pergamino, j oh! y los jčvenes llevarian sus narraciones en el corazon, e irian de hogar en hogar esloveno a anunciar la lucha por la libertad, contra el despotismo, marcarian la ruta a traves del Danubio.
Mas recordo que tal vez peleaban antos y eslovenos, no se dirigirian hacia el sur, a traves del Danubio, cuando lle-garia la primavera? Quiza recojieron las lanzas, las hachas y los arcos y se preparen a bebcr la sangre vertida por las heridas abiertas a sus hermanos.
Estos pensamientos lo enardecieron. /Por que no correr al establo, elegir al mejor caballo y huir a časa?
;Pero, y sus propositos? Los dioses se encargaban de dirigir sus pasos. La Providencia mišma lo encamino hacia Epafrodit; Perun dirigid su flecha hacia el milano y le abrio la puerta para que pudiera mirar al alma mišma del enemigo, lo quc le serviria, y con provecho, para su patria. No, ya no debia volver a časa, ya no. Iria, pero llevando consigo el arte de la guerra, robado a Bizancio, para depo-sitarlo en el altar de su patria.
En el patio de la villa de Epafrodit ladraron los perros. Enseguida callaron para anunciar con suaves ladridos el re-greso del dueno; Volvia este del mercado de Teodosio. Alli, bajo las marmoreas arcadas, habia proseguido los festejos del triunfo hasta la medianoche y jugado a los dados por cofres llenos de “bizntinos de oro’’. La fortuna lo habia be-sado desde aquel momento en que recibiera a Iztok, como a Putifar, cuando recibio a Jose en su časa. Asi se alababa y halagaba en medio de los ricos patricios mientras Melchor vertia los cofres de oro en recipientes de cuero.
Volvio pues Epafrodit de muy buen humor. Sobre su
4. APRILA OB 11 URI sv. maša v kripti sv.
naše domovine
pecho guardaba el anillo de Teodora y el pergamino del em-perador; volvia con baldes llenos de oro y con deudores de los que podria inmediatamcnte al dia siguiente posesionarse de sus hermosas časa, si quisiera cobrarles. oCn inmensa ale-gria brillaban los ojos del griego. jDinero y la gracia del em-perador! Ya podia comerciar librcmcnte y hasta enganar a alguno. j El emperador no lo condenaria!
Ordeno a Melchor que repartiera entre los esclavos del mejor vino, dulces y frutas, pescados y ostras, todo cuanto habia en la despensa. Preguntö si los eslovenos habian vuelto. Tenia que hablar en seguida con Iztok; si no lo encontra-ban debian buscarlo.
El portero le comunicö que Iztok habia regresado tem-prano.
Melchor mismo fue a buscarlo y Epafrodit ordeno condu-cirlo al salon donde recibia a los mas altos huespedes.
Cuando llegö, Iztok no se atrevič a pasar la puerta. Centelleaban las refulgentes luces de tres lamparas de oro, alumbrando una inmensa riqueza. Donde no cubria el suelo la alfombra de Bagdad, alli brillaban las piedras coloreadas de un carisimo mosaico. Desde las paredes espiaba el rnarmol, tachonado de esmeraldas, zafiros y onix. Bancos bajos estaban apoyados sobre pies de marfil, hilos de ora se entretcjian con las telas, una piel, extrana para Iztok, acanciaban las suaves sandalias de Epafrodit. Tres gracias extendian sus brazos delante el y sostenian sobre sus finos dedos una con-chilla coloreada dentro de la cual habia una čopa de oro llena del mejor vino griego.
“jSientate, Iztok!”
Epafrodit lo invitö a acercarse. Hablaba el simple lengua-je de los tracios, mezclada con muchas palabras eslovcnas, Iztok lo comprendia con facilidad.
El hijo de Svarun se le acercö temeroso y se sentč de cuclillas a los pies del rico Epafrodit.
El griego le sonrio con simpatia y posö sus dedos sccos sobre sus revueltos bucles. Hizo una sena. Un negro trajo otra antigua taza de Grecia.
“jBebe, hijo de eslovenos, bebe en honor de Cristo, que es generoso tambien contigo!”
"jLa Providencia me acompana, Perün dirige mis fle-chas! j No conozco a tu Cristo!”
“iLa reconoceras! jBebe agradeciendo a los dioses!” Vaciaron las vajillas.
“Iztok, tu me libraste de Tun lis! Te debo agradecimien-to y paga.”
“j Tun us es un malhechor! Cualquier esloveno debe hacer lo mismo. Nosotros no asaltamos a los pacificos viajeros.”
“Eso mereče felicitaciones, Iztok. Asi que mi deuda es muy grande.”
“Ya la pagaste, senor. Nos recibiste a mi y a mi padre-cito. jBien pagada esta!”
“No les pague, esloveno. Los recibi, pero contraje otra deuda. jTü venciste hoy! jTe glorifica Bizancio! Se olvida-ron del vietorioso Belisario y se habia mas de ti que del em' perador. Y tu venciste como huesped mio. j Tu gloria es mi gloria! /Que deseas?”
“Quisiera aprender a guerrear como los bizantinos, j des-pues volverme a časa!”
“/Guerrear? /No eres cantor, pues?”
Epafrodit se sorprendio. Iztok lo mira serenamente en la čara.
“Cantor, porque lo quiere padrecito. Pero quisiera gue-rrear. j Me alegran la espada y el arco!”
jBien hablas, hijo de eslovenos! ;Es una lastima que gas-tes tus mil nos en las cuerdas! jEscucha! El emperador dispuso un puesto militar de honor en la guardia palatina, para el vencedor. Tu lo tendras. Manana debes ir conmigo a la cor-te. La mišma Teodora desea verte. jSeras un buen guerrero! Que seas barbara y reces a los dioses, no significa nada. Co-
Roze (Pasco 409) za padle žrtve in blaeor in Kralja.
•' r lf y''^‘	~ f
iDime! iPeleaste centra Hilbudi? ... noceras a Cristo y lo amaräs. Aprendenis a guerrear y te bau-tizaräs, se olvidarä tu nambre barbaru. Los padres del empe-rador no nacieron en la purpura y Ja emperatriz es hi j a de un siervo. Es por eso que aman a los barbaros si son de merito. j Y tu lo eres, Iztok! Pero medita, si no aceptas el pues-to debes huir esta mišma noche de la ciudad, eso dependc de ti. Te dare caballo y dinero para huir. jElige, pues!”
“jYa elegi, senor! jManana ire al ejercito!” el padrecito?”
“Se queda contigo o vuelve a časa. j Como le plazca!" “Bien. jOtra cosa aün! ^Estas contento de quedarte en mi časa? Un buen soldado necesita cultura. Te dare un maestro para que te ensene el idioma y la eseritura. Por la manana iras a los ejercicios; dedicaras las tardes al estudio.” “jQue bondadoso eres, senor!”
“jPuedes irte! j Manana te acompanare a la corte!” Cuando se despidieron, el griego se quedo mirando tras Iztok. Sus astutos oj os se paseaban por los hombros del cslo-veno. ^Asi que es mušico? ^Cantor? ^Por Hercules, si este no ayudo a exterminar a Hilbudi! Calla y callara. Pero su padre es charlatan. Se emborrachara y lo traicianani. Entonces, ;ay del joven! El emperador se venga horriblemente.”
Golpeo con un martillo de oro un gong de plata. “jMelchor, que vuelva el esloveno, enseguida!”
El mayordomo fue en busca del joven.
“Seria una lastima perder al joven heroe! jDcbo pro-tegerlo de las garras del emperador!”
QSenor, que ha sucedido?” — Iztok estaba otra vez de-lante de Epafrodit. — “jDebo hablar contigo!”
“jHabla, te escucho!” — QDiras la verdad?”
“j No miento, senor!”
“j Dime, tu ni estuviste entre los eslovenos, que mas alki del Danubio, vencieron a Hilbudi, heroico jefe del ejercito imperial?”
”jTe dijo mi padrecito que somos müsicos!”
Iztok no titubeo. Sostuvo la mirada eserutadora del co-merciante. Sus mejillas no se ruborizaron.
”jIztok!” — Epafrodit lo torno de las manos y lo hizo acercarse. — Qlztok, respetas el juramento?”
“jHasta la muerte, senor!”
“j Yo tambičn! j Por eso te juro por Cristo, mi Dios, que nadie sabni de mi boca nada de cuanto me confies! Te pre-gunto porque te amo y temo por ti. j Dime!, jurarne por tus dioses, <:peleaste contra Hilbudi o no lo hiciste?”
Iztok callaba. Sus labios estaban apretados, los ojos le ardian, su cabeza se irgui’6 orgullosamente. Solamente contesto: “;Puede llamarse digno hijo de su patria al que no alza al arco y destruye al enemigo?”
“i Asi que estuviste Debes saber que si se llega a sospe-char, jpobre de ti!” — “j No se sospecharä!”
“Santa Sofia vigile tus palabras y las de tu padre. j Epa-f rodit cuidani por ti!”
Cuando Iztok volvia a su habitacion se encontrö con
Radovan que regresaba. Šobre su tunica de terciopelo apare-dan gotas de vino negro. Se paro delante de Iztok y meso con ambas manos sus cabellos, sus ojos giraron, como si fue' ra a desmayarse.
“j Iztok, Iztok! jTodos los demonios lo eneuentren y lo despedacen! j Morana descanse sobre el durante siete aiios y lo haga morir! j En sus entranas hagan nido las avispas! j Las hormigas le coman la lengua! j Iztok, <mo lo dije?, ^no dije que era un malvado? ^No lo dije? j El diablo mas poderoso, al que teme el mismo emperador, le enrosque el cuello con su cola y lo ahorque! j Iztok! j Iztok!”
Radovan se tambaleö y se tirö sobre la alfombra, donde blasfemö y grito.
Iztok miraba y escuchaba. No comprendia al anciano. “Padrecito, <;a quien debe matar Morana? iQue te suče-de? ^Quien te causö tanta pena? jCuenta! jTengo mi cuchi-llo! jVoy a matarlo! jDilo, solamente!”
“Quisiste matarlo, pero no te lo permiti, j oh, pobre desventurado!” — Se golpeo la f rente.
QQuise matar? ^Cuando? ^A quien?”
QNo te dije que es falso, que es un perro rabioso? jContesta! ;no te dije?” — <;Quien, padrecito? ^Estäs enfermo?
“j Y corno! Tomar tal vino gratis, hasta la saciedad y que el hombre conozca tan terriblc nueva, es como para en-fermarse de muerte. j Oh, sanguijuela!”
Iztok se sento al la do'de Radovan y le despejo la f rente, “jDame agua!”
Bebio con gran enojo. Despues se serenö un poco.
“j Iztok, si supieras que es lo que llegue a saber ahora, cuando tema ya dispuesto a volver a časa, para descansar en paz de mis dolencias!”
“jPues, habla, Radovan! ^Que mal ocurriö?”
“Me encontrc con eslovenos del Danubio, eslovenos hon-rados. Me contaron que Tunüs, j trecientos diablos hay en su gorro!, quemö el puente de Hilbudi que cruza el Danubio y se dirigiö hacia los antos. j Encendera una guerra, una guerra, creeme, Iztok! j O jaki Jarababa (un ser demoniaco) le bc-biera los ojos!. . . j Oh!, ipor que no lo mataste? j DesventU' rado yo, que na te lo permiti!”
“jPadrecito, no te lamentes! No lo mate, pero vendra el dia en que Penin lo pondni al alcance de mis manos.”
“jComo en el hipodromo al milano para que lo par-tiera tu flecha! Para eso debemos ir ahora ligero para časa. ^Quien dirigira a las jčvenes?”
“jPadrecito, yo no puedo!"
QNo puedes? j Castigo para el hijo que asi contesta a su padre! Svarun morira, los eslovenos no pudran contra los antos; en vez del campamento encontraräs un tümulo de topos y en lugar de tu hermana Liubiniza a la mujer de un sarnoso pastor de cabras. jDesdichado de ti, Iztok!”
“Svarun no morira, y Rado, hijo del prominente Boy an, viejo guerrero, sabe para que lleva el arco, sabe como pelear el que amai a la hi j a de Svarun. Penin estara con el y las don' cellas cuidarän a Liubiniza. Yo me quedo, padreito y cuando aprenda a guerrear...”
“Tu te quedas, y cuando aprendas a pelear. . . jBien!. . . iQuedate! j Puedes quedarte!... Yo ire y le dire a Svarun como lo ama su hijo.”
Enojado, Radovan se volviö hacia la klanca pared. El enojo y el vino volvian pesados sus parpados. Cerrö los ojos y ya semidormido, murmuraba ininteligibles maldiciones sobre la cabeza y la vida de los hunos.
A la manana siguiente, ya de madrugada, hormiguea-ban por la časa de Epafrodit los sie r vos y los esclavos. Meteor no habia cerrado los ojos. Cuido a los sirvientes para que no se emborracharan. Mas le preocupaba la visita al emperador que la mas cargada n a ve de su senor en medio de una desatada tempestad.
Epafrodit exigia el mas brillante acompanamiento. Aquel que sin duda podia tener linicamente el rico y el patricio, el que en su časa tema cuidadosamente guardado el anillo del emperador y su pergamino.
OPAZOVALEC
SLOVENCI NA SARDINIJI
(“Bazovica” št. 5j z dne 20. decembra 1942.)
Poročila iz Ljubljane naglašajo, da je bilo iz Ljubljanske pokrajine odpeljanih v notranjost Italije nad 30.000 Slovencev. Nekaj časa so jih držali po nekaj tisoč v Furlaniji in Julijski Krajini, zlasti na Tolminskem in Bovškem. V zadnjem času pa so vsa ta taborišča izpraznili in Slovence cdjeljali največ v Sardinijo. Tu so naši ljudje internirani po najbolj primitivnih taboriščih, kjer stradajo in zmrzujejo. Večina mora na prisilno delo. Tudi po drugih krajih Italije je vse polno Slovencev. Do oktobra meseca letošnjega leta niso smeli ničesar pisati domov in tudi z doma niso dobivali nikake pošte. Sedaj prejemajo po kako dopisnico.
DR. DRAGO MARUŠIČ, bivši ljubljanski ban je tudi padel. Niso znane podrobnosti njegove snnti. Ob napadu na Jugoslavijo je bil interniran na ljubljanskem gradu z mnogimi drugimi in pozneje odpeljan v taborišče v Ita.ijo. Tam je bil ubit. Doma je bil iz Opatjega sela pri Doberdobu. Kot advokat, od 1. 1924 dalje v Ljubljani, je postal važna politična oseba in ob nesreči domovine bil deželen preganjanja in padel kot žrtev za svobodo.
ANDREJ ČOK, velik tržaški Slovenec, bivši voditelj šole Ciril Metodove, ki je bil pre letom obsojen v tržaškem procesu na 30 let zapora, je umrl v ječi pred meseci, najbrže so ga mučili ali zastrupili.
MILAN ZELEN je bil slušatelj pravne fakultete v Ljubljani. Ob napadu na Slovenijo se je izkazal junaka. Doma je bil iz Senožeč. Padel je pod strelom. Njegova tragedija še ni povsem znana. Ve se pa to, da ga bo naša zgodovina imenovala s častjo.
HINJE PRI ŽUŽEMBERKU. Partizani so odpeljali in ubili učiteljico DARINKO ČEBULJ, zgledno mladenko in vzorno učiteljico, zgled žive vere. Padla je kot mučenica za vero. Zgodilo se je to istočasno, ko je bil ubit kaplan Henrik Novak. Morilec je najbrže večkratni morilec IVAN Rome, kateri je bil pozneje ubit in pri katerem so našli zapisnik o justifikaciji teh.
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU. Ko je šla v juliju na prvi petek k maši, ko se je vršila skupna pobožnost prvih petkov v celi domovini, so partizani zajeli CILKO ŠUŠTERŠIČEVO na povratku iz cerkve in jo ubili. Istotanr so baje justificirali partizani 87 oseb.
V DRAGATUšU so odpeljali župnika JAKOBA OMAHNA in kaplana. Kaplan se je čez tri dni vrnil, župnika so partizani umorili. Baje so ga žgali na grmadi nekje na Kočevskem.
Podobne smrti sta umrla tudi suhorski . župnik JANEZ RAZTRESEN in semiški kaplan KOFALT, doma iz Krašnjega vrha.
V ZGORNJEM KAŠLJU so partizani umorili najprej ženo nato pa so donta poiskali še moža FELIKSA POGAČNIKA, ki je bil podžupan pri Dev. Mar. Polju. Mož je bil od vseh spoštovan in je padel kot žrtev hudobije ali osebnega maščevanja.
Strašne so vesti, ki prihajajo iz domovine o grozovitostih, katere počenjajo partizani, ki so ob nastopu slovesno obetali spoštovati vero, sedaj pa prav radi vere preganjajo in ubijajo.
IZ KOČEVSKEGA: Vel. dolina, 4. avg. je bilo ustreljenih 10 ljudi, ker so našli pri njih orožje.
VELIKE LAŠČE: v DVORSKI VASI je požganih 19 posestnikov in cerkev. STRMEC so obstreljevali s kanoni.
DOBREPOLJE: Italijani so požgali Bruhanjo vas. S topovi so obstreljevali vas Kompolje, del vasi je pogorel. Italijani so ustrelili Slaka Janeza, partizanskega kurirja, odpeljali pa so Slonarja Frica, železničarja, ki je nosil partizanom tobak in vino ter žel. uradnika Petra iz postaje Dobrepolje.
Dne 3. avgusta so Italijani s treh strani obstreljevali vasi Veliki in Mali Videm. Pogorelo je mnogo hiš.
MLAKA PRI PONIKVI: V vasi so se parkrat pojavili partizani, zato so Italijani odpeljali 55 ljudi.
RAŠICA: v Kraški jami pri Rašici so Italijani ujeli 300 partizanov, baje jih je izdala neka žeska, ki je bila prej z njimi.
ČUŠPERK: Dne 3. avgusta je b.l med Dobrepoljem in čušperkom napaden osebni
čast. g. ŠTEFAN SOčAK med rojaki. Poleg je Ivaničev Jože, doma iz sosednje vasi
vlak. Eden Italijan in 1 železničar sta bila ubita, nekaj je bilo ranjenih. V gozdu nad Ilovo goro so Italijani ujeli šolskega upravitelja iz Ilove gore in so ga nato v čušperku ustrelili.
ROB: Učitelj Brundelj, komandant partizanskega oddelka je šel javiti predajo svojega oddelka za 200 mož.
RIBNICA: Dne 4, avgusta so Italijani odpeljali iz Ribnice 200 mož in fantov v Italijo. V Veliki gori se je predalo mnogo partizanov.
KARLO VIC A: Dne 3. avg. so Italijani na Karlcvici ujeli partizana učitelja Švajgerja, ki je dal obsoditi na smrt 40 ljudi. Odvedli so ga na Rob k italijanski komandi. Poslan je bil na višjo komando v Velike Lašče, kjer je bil brez zašli-šanjr. ustreljen.
TRAVNA GORA: V začetku avgusta je Travna gera postala partizanski “Doberdob”. Nekateri pravijo, da je bilo tam do 1.200 partizanov, pa da jih je komaj kakih 20 zbežalo. Italijani so namreč goro od vseh strani obkolili in jo potem s topovi in z avijoni bombardirali.
SLOVENSKI VOJAKI V RUSIJI
Moskovski radio je sporočil, da so na luski fronti Rusi ujeli med številnimi italijanskimi ujetniki tudi precejšnje število Slovencev iz Primorske, zlasti iz okolice Bovca, Kobarida in Idrije. Ti slovenski ujetniki so takoj zaprosili ruske vojaške oblasti, da jih kot. prostovoljce
uvrstijo v rusko armado. Slovenski vojaki, ki so bili ujeti od Rusov, so po veliki večini pripadali alpskim edinicam.
VSESLOVANSKI KONGRES
V	dnevih 21. jan. m 1. iebr. se ja vršilo v ruski prestolici Moskvi zborovanje vseslovanskegaodbora, katerega so se udeležile proininentue jugoslovanske, češke, bolgarske in druge osebnosti. Shod je razmotrival napore, ki jih vodijo razne slovanske narodnosti, ter je sprejel proglas na vse te zatirane evropske narode.
IZ BELE KRAJINE
METLIKA: 10. aprila 1941. so padli kot prve žrtve trije belokranjski na Savskem mostu v Zagrebu: ANTON SOPčrč (ki ima tukaj brata) ter POLDE NO VAK iz Metlike, ter JOzE JAKLJIČ iz Glihe, j. Pobili so jih ustaši, ko so imeli stražo na mostu.
Vse učiteljstvo so Italijani aretirali in tudi profesorje meščanske šole Zaprte so imeli v Metliki in Črnomlju,
GRADAC so 6. jul. obkolili in pobrali vso živine.
V	STAREM TRGU so imeli Italijani 60 žrtev v vroči bitki. 6 hiš je porušenih, KOVAČA VAS tudi požgana.
V	OTOVCU pri viaduktu pred Črnomljem je bila cela bitka.
IZ PREKMURJA
Tudi Madjari izseljujejo: Kakor znano, se je v Jugoslaviji, takoj po prvi svetovni vojni izvedla agrarna reforma. Veleposestva so bila razlaščena in zemlja razdeljena malim kmetom in kmetskim delavcem. Tako je bilo tudi v Prekmurju. Tu je dobilo zemljo tudi precej Primorcev beguncev. Sedaj so Madjari vsem tem zemljo odvzeli ter jih preselili v barake v Sarvar. Pri preselitvi so postopali surovo kakor to delajo Nemci.
IZ SAVINJSKE DOLINE: Gerilci so v zadnjem času posebno aktivni v planinah okrog Solčave in Mozirja. Zato so Nemci nekatere trge in vasi v Savinjski dolini dobesedno izpraznili. Iz trga Vojnika so Nemci odpeljali vse moške in fante, prav tako iz škofje vasi in Trnovelj, Iz Savinjske doline so polovili in zvozili v Celje okrog 6.000 ljudi, med njimi tudi ženo.
V	Vojniku so ustrelili dva bivša orožnika in tri kmečke fante.
Dne 26. julija so v takozvanem “Sta. rem piskru” v Celju ustrelili 65 ljudi.
V	št. Juriju ob južni železnici in Rogaški Slatini (steklarna Straža), je bilo kcncem julija ustreljenih okrog 120 ljudi.
Strah in groza je, kadar pride kdo iz zapora. Iz Lipovca, občina Škofja vas, sta prišla domov brat in sestra. Brat je blazen, sestra pa je slepa.
NEMŠČINA V CERKVI
Cerkve so dolgo časa ostale zaprte in bile šele pozneje zopet odprte pod pogojem, da se bo služba božja vršila v nemščini. Zato so tudi pripeljali nemške duhovnike.
Narod se je proti temu seveda uprl, nakar so ga Nemci začeli krvavo zatirati. V vasi ŠT. PAVEL je prišlo v cerkvi do prepira, ko se je narod uprl proti nastopu nemškega duhovna. Ta je po telefonu poklical policijo, ki je z biči nagnala žene v cerkev, moške a polovila v kolikor niso pobegnili v gozdove.
Kanonik, dr. žagar, 60-letni starec, ni hotel zapustiti župnišča v vasi NOVA CERKEV pri Celju in je prepovedal nemškemu duhovnu vstop v cerkev. Za kazen so ga zgrabili, strahovito pretepli in mučili. Nemški policaji so mu zvezali noge
in ga potem vlekli po dvorišču, dokler ga ni zadela kap. A še jim ni bilo dovolj — pretepali so ga napiej do smrti.
DOSMRTNO JBČO SO DOBILI kot osumljenci zveze s četniki, obsojeni v Ljubljani: ROS EDVARD, 63 let, iz Kranja, uradnik; POČKAJ VLADO, 38 let iz Dutovelj; RANKI JOSIP, 25 let, iz Litije, dijak; MLINAR FRANČIŠKA, iz Logatca, 20 let; MARJANA JESENKO, 43 let, iz Logatca; PREZELJ SREČKO, 32 let, iz Nov .mesta; PODBORŠEK TEREZIJA, 28 let iz šmartna pri Dev. Mar. v Polju. OBLAK RAJKO, 35 let, iz Ljubljane; GOLOB RADO, 21 let, iz Dolge gore, dijak, DBF AR FRANC, 22 let iz Višnje gore, OMAHEN ROMAN, 30 let, iz Ljubljane; ZEMLJAK FRANC, 22 let, iz Pi-šec pri Brežicah. Večina teh je sojena, pa se mude med četniki, razen žensk, katere so v zaporu.
17. sept. so orli obsojeni v Ljubljani POŽENEL IVAN, 31 let, iz Idrije, uradnik; KUNAVER IVAN, 31 let iz Ježice, krojač; KOVAČ ANTON, 26 let, iz Ljubljane; KOŠAK JOSIP, 28 let iz šent Vida;: KOVAČ BOŽIDAR, 20 let, iz Ljubljane; VIDIC MARIJA, 20 let, iz Gornji Nocor? (Gorica); LADIHA JOSIP, 28 let, iz Porenja; JELENC IVAN, 25 let. Ti trije vsi bivajoči v šalki vasi pri Kočevju. Vsi so obtoženi prestopkov proti dučejevim “mirotvornim naredbam”.
Zadevne sodbe so bile sodno objavljene v ljubljanskem “Jutru” in v tržaškem “Piccolu”. “Jutro” torej igra vlogo “italijanskega” lista.
INTERNIRANI DUHOVNIKI, župnika iz Dcba (Kamnik) so internirali v Aquili (Abruzzi). Dob leži v nemškem območju, župnika so nemci pregnali, Italijani pa internirali. V Turinu sta internirana kočevski kaplan škarča in Erzar, župnik Fister jepa v Kopru.
IZ PRIMORSKEGA so pregnali Italijani vse tiste ljudi, ki so pribežali tja iz Kranjskega.
IZ KRANJA: V Globokem so partizani iztirili vlak, radi česar so Nemci ustrelili v Kranju pri Koroškem mostu 65 talcev.
V VELIKIH IAččAH, koder je tudi mečno četniško gibanje so bili obsojeni na dosmrtno ječo pred vojnim sodiščem v Ljubljani: POKOVEC SREČKO, doma iz Medvod, orožnik; BEZJAK KAREL, občinski tajnik v V. Laščah in mlinar GAČNIK JOŽEF iz Opalkovega. Vsi so krivi proti “dučejevim mirotvornim naredbam”.
GOVOR PROF. FURLANA V ČASOPISJU
“Baltimore Sun” povzema izvleček Furlanovega govora o delovanju jugoslovanskih četnikov.
“Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so ustanovili Jugoslavijo, so vajeni podzemeljskega boja proti različnim tlačiteljem že cd one dobe sem, ko so Turki pcrgaz'li njihovo ozemlje v 14. in 15. stoletju”, je izvajivl g. Boris Furlan, izvedenec jugoslovanske vlade v izgnanstvu v svojem predavanju.
F.SLoojonažz -Ie.dt-čuinkov etaoin hrdla
“V teh stoletjih so strokovnjaško razvil metode sabotaže, guerilskega bojevanja in zarotniškega delovanja ”, je dejal g. Furlan, prej profesor politične filozofijo v Jugoslaviji.
Zedinjenje. “Evropa je zdaj dosegla zedinjenje — slogo v uporu —. in pozabila vse stare razpore”.
G. Furlan je nato naštel nekatera sredstva sabotaže, katerih se poslužuje uporniške gibanje.
Izurjeni delavci trde, da nimajo nobenega pojma in tako prisilijo naciste, da zapravijo dolge mesece s podukom v ravna-
nju s stroji, katere tako dobro poznajo, da bi jih mogli brez težkeč razde j ati in zopet zložiti.
Delavci v tovarnah izrabijo tudi najmanjše netočnosti ali pomote v načrtih — in pokvarijo toliko izdelkov kakor le mogoče, pote pa se izgovarjajo, da niso megli vedeti, da je bil načrt napačen.
čudne epidemijo izbruhnejo kar naenkrat, tako da vsi delavci v enem kraju istočasno zbole, dečini na čudežen način žene in otroci občine, ki niso v vojaških delavnicah, ostanejo v najboljšem zdravju. LEP USPEH KORISTNE RAZPRAVE
V “Duhovnem življenju” je v preteklem letu izšla obsežnejša razprava č. g. Doktoriča o zgodovini glazbe na Primorskem. Njegov članek je stvarno dokazovanje, da je Primorje slovensko, ker je dalo Slovencem toliko odličnih grazbeni-kov. To je pač eden najbolj izdatnih dokazov o slovenskih pravicah do Prirnor-
Njegovo dovršeno razpravo so ponatisnili tud' V “Ameriškem Slovencu”, da je tako moč Dcktcvičsvega dokazovanja segla tudi na severno oklo.
Te dneve pa smo dobili v roke tu-kajšno glazbeno revijo “Eco Musical”, v kateri je povzeto v španskem obilo gradiva iz Dokteričeve razprave ped naslovom ‘ ‘La cultura musical de los eslove-nos de la Venecia Julia’ ’, ki obsega 2 strani,
S tem je podan tudi v španskem jeziku dokaz naših slovenskih pravic in naših veljavnih glazbenikov, o katerih tukajSai glazbeni izobraženci vedo več, kot pa si mi sami o terc mislimo.
SHRAH OVITO DIVJAK* E ITALIJANOV V SLOVENIJI
POLHOVGRADEC: od 18. do 26. 7. so Italijani v mestu ustrelili 9 oseh, v vasi Belca pri Dvoru pa so zažgali 6 hiš.
TOMIšELJ: Dne 25. 7. ro Italijani ustrelili 12 ljudi, ki so jih partizani izvolili v vaški sovjet. Listo z imen' so partizani pri umiku pustili v občinski pisarni.
BIRČNA VAS: Dne 29. 7. je na progi med Rožnim delom in Uršn iri reli eksplodirala mina. Zato so Italijani Birčno vas in Stransko vas zažgali, iz F.adohe pa so odpeljali 35 moških. Tu ni skoraj nobenega moškega več. Na poljih nihče ne dela,
GROSUPLJE* Dne 3. avgusta so Italijani celo uro streljali s topovi iz Grosup-lja v vasi Gabrje in Nova gora. Pričeli so tudi selitev prebivalstva iz Groruplja, Šmarja in okoliških vasi.
STARA VAS PRI GROSUPLTU: 8. 8. so bTi od Italijanov odpeljan* naslednji meški in fantje: Kocjan Ježe, Štrukelj Janez, Podržaj Tone, Makoterjeve fante, Remo Stanko, dva Tengaljčeva in učitelja. Odpeljali so tudi večino mož in fantov iz vasi Malt vrh, Veliki vrh in Razdrto, skupaj okrog 80.
GOLO: Italijani so ustrelili 8 oseb iz Golega, 5 'Iz Zapotoka in 6 iz Visokega, č'š da so podpirali partizane. Govori se, da ro partizani sami ustrelili svojega k'mi er rja ch\ Antena Zupančiča, advokata iz Ljubljane. Dr. Zupančič je bil doma iz Iga.
PRESERJE: Italijani so določili rok od 10 dni, v katerem naj se domačini vrnejo iz gozdov; sicer bodo izvajali represalije. Ljudje se skrivajo v okoliških gozdovih, hranijo se z nakradenim krompirjem. Več ljudi se je vrnilo, med njimi Polde Kovač iz Preserja; Italijani so ga cdpeliali, njegovo hišo pa zažgali.
RUDNIK: Italijani so zahtevah od župnega urada družinske pole za vse tiste družine, katerih fantje so pebegmli v gozdove, na občini pa so pobrali sezname takih družin.
STRAŽA - VAVTA VAS: Dno 26. 7, so Italijani požgali mnogo hiš v vasi Straža in tudi nekaj v Vavti vasi.
NOVO MESTO: Dne 1. 8. so Italijani začeli izseljevati ljudi iz vseh niš, ki se nahajajo v pasu širokem poldrug kilometer na obeh straneh železniške proge. Oh železnici grade bunkerje in kopljejo globoke jame v obrambne svrhe. Mnogo mož, žend in celo otrok so odpeljali v internacijo.
TEŽKA VODA PRI STOPICAH: Italijani -o odpeljali 30 moških neznano kam.
MIRNA PEČ: V Mirnopeški fari so Italijani požgali vasi Šentjurje, Poljane in Hrastje, baje tudi Globodol.
MAHKOVEC NAD TRŽIŠČEM: Dne 2. avgusta so Italijani v Prijatlovi zidanici zajeli in takoj ustrelili 16 partizanov. Nato so zažgali vso vas Malkovec, t. j. 30 hiš in vsa gospodarska poslopja. 2. avgusta so Italijani ujeli partizana Povšeta iz Novega mesta. Odpeljali so ga v Mokronog. Pii njem so našli imenik ljudi, ki so v Tržišču in Mokronogu podpirali partizane. Povše bi moral biti ustreljen, a se je v zaporu sam obesil. Sedaj love ljudi, ki jih je Povše imel v seznamu.
ŠT. RUPERT: Na gradu Dob je nastanjen oddelek italijanskih vojakov. Ker je iz vasi škarpa odšlo nekaj fantov s partizani, so zažgali 5 hiš.
TRŽIŠČE: Dne 4. avgusta so se razvneli boji s partizani v gozdu nad Tržiščem. V teli bojih je padlo 5 Italijanov; zato so v Tržišču ustrelili 10 domačinov. Kmalu nato je priletelo nad Tržišče 7 italijanskih letal, ki so vas bombardirala. Od bomb je bilo ubitih 17 vaščanov, a zgorelo je preko 20 hiš.
BLOščEK: V neki kraški jami ned Bloščekom so partizani imeli svojo am. bulanco ki jo je oskrbovala ženska -zdravnica. Ko so Italijani prodirali in se bližali jami, je bilo v ujej 14 ranjenih pr.rtrzanov. Zdravnica je z revolverjem ustrelila 8 ranjencev, nato pa še srhe, za ostale ni imela časa, ker so prej prišli Italijani.
GORNJE OTAVE: Dne 30. julija so Italijani ujeli partizana — učitelja Mervič Metoda in Šinkovca Viktorja, ter še 18 drugih partizanov, štiri od teh so takoj ustrelili, petek dne 31. julija pa še 6.
BEGUNJE: Italijani so požgali 7 hiš ir. 30 ljudi odpeljali.
ROVTE nad Logatcem: V nedeljo dno 2. avgusta so Italijani v vasi Podpesek zažgali 9 hiš in 15 gospodarskih poslopij. Lukane Pavla, občinskega, cdbonvka in načelnika zadruge v Rovtah so že prej ubili, sedaj so še zažgali hišo in hlev ter odgnali 4 glave živine. Ta dan so ustrelili 10 mož in fantov. Morali so si prej sami izkopati grobove.
BLOKE: 12. avgusta 1942. — Na Blokah in v okolici je že do sedaj požganih nad 100 hiš in ubitih okrog 30 ljudi, že sedaj več kot vso prvo svetovno vojno. Dno 5. avg. so Italijani iz aeroplanov bombardirali vas Ravne. Dve ženski sta bili ubiti. Italijani so irtrelili 5 fantov, trije so p? bili ubiti že prej. V vaseh Metulje in Topola so zažgali po 2 hiši, v vasi Fara 3 hiše, popolnoma pa so zažgali vasi Zakraj, Conto in Koteli. Dne 8. avg. je bil pogreb 15 fantov. Med mrtvimi so ■ gostilničar Lenarčič in sin, pesnik Čampa, dalje fantje Domn, Matičev Jan>o, Se. ralov Kerle. Za vojašnico je grobišče z 60 grobovi slovenskih ljudi, delema ubitih od Italijanov, deloma od partizanov. Grobišče je tudi na Velikem vrhu in Kotlu.
BOK ALOE: V noči od 11. na, 12. avgusta so partizani napadli gospodinjsko šolo na Bokalcah. Odpeljali so vso živino in živila.
LISICA ZVITOREPKA
DVOBOJ MED VOLKOM IN LISICO
Zvitorepka in njen protivnik Lakotnik sta stopila pred prestol in se globoko priklonila kraljevi dvojici. Ko jo kralj ugledal lisico, ki je bila nakratko ostrižena in vsa pomaziljena, si ni umogel kaj in je razsul glasen smeh. Miroljub se je potihoma bal, da bi se dvoboj utegnil slabo končati za Zvitorepko, in kraljica Krunoslava sd je celo trudila na vso moč — seveda zaman —, da bi preprečila dvoboj, boječ se za lisico, ki se ji je zdela nap ram Lakotniku dokaj preslaba. Toda zdaj, ko je prikorakala lisica tako čudno opravljena, zdaj se je zakonski dvojici razpršila vsa bojazen, in Miroljub jo veselo vzkliknil: “Zvitorepka kdo te je naučil teh umetnosti 1 Resnično, prav po pravici te imenujejo Zvitorepko; zakaj vedno in povsod si znaš pomagati iz zadrege in vsekdar jo dobro izviješ! ’ ’
Lisica sc je inolčč priklonila kralju in kraljici; a nato je hitro skočila na bojišče, kjer se je bil Lakotnik že razkoračil.
Zdaj sta tudi pristopila ris Lukavec in mogočni maček Leopard, ki sta bila odločena za reditelja in sta morala skrbeti, da se ne kršijo stari običaji in postave. Oba vojnika, lisica in volk, sta prisegla — kakor je velevala šega —, da se borita za resnico in pravico, za katero sta pripravljena preliti svojo kri. Prav tako sta tudi obljubila, da se bosta bojevala pošteno in se ne bosta posluževala nikakih nopostavnih sredstev, posebno nikakih čarodejstev. To obljubivši, sta stopila vsak na svoje odločeno mesto v krogu, pričakujoč znamenja, da sc sme pričeti borba.
Kralj je namignil in gosak Vrtokljun je mogočno zatrobil v svojo trombo. Z odprtim žrelom in iskrečimi očmi se je zaprašil Lakotnik v Zvitorepko. Ta pa, okretnejša nego njen okorni protivnik, je švignila v stran in se oprezno umikala, sem in tja skakajoč in s čopastim repom prah pometajoč, kakor ji je bila svo-tovala Dremuša. Nalašč je pustila volka nekoliko bliže, a v trenutku, ko jo je hotel le-ta pograbiti, ga je prevejanka oplazila z repom po očeh, da se mu je pesek usul po licu. Hipoma jo zopet švignila v stran in je že napol brljavemu nasprotniku z zadnjima nogama nabrskala toliko sviža i prahu v oči, da si volk ni vedel več pomagati in si je z mencanjem in otiranjem le še povečaval bolečine. Bliskoma so je Zvitorepka zdaj zaprašila v napol slepega uprotivnika in ga praskala in grizla, motajoč mu neprestano
VSA STAVBENA DELA
Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832 U. T. 34 - 3405
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte ln proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo.
Av. FRANCISCO BEIRO 6327.31 Bs. Aires. — U. T. 60—0277. Vlila Deveto
prahu v oči. Volk se je otresal in zamahoval, kamor jo pač priletelo, zakaj videl ni ničesar več. Lisica pa se mu je oprezno umikala in ga vedno predrzneje napadala, zlobno se mu posmehujoč: “Gospod Lakotnik, ’ ’ — mu je dejala — ‘ ‘ marsikatero jagnje ste že zaklali, toda menim, da se Vam v bodoče ne bo treba več ukvarjati s tem poslom; slepec vendar ne vidi moriti in klati. Ako me pa prav lepo prosite, pustim Vam še morebiti nekoliko luči Vaših oči in prizanesem Vašemu živ Ijenju! ”
Tako besedujoč je zgrabila volka malce neprevidno spredaj za golt, zanašajoč se, da ga tako prisili, da se ji vda. Toda Lakotnik je napel vso svoje moči in je vrgel lisico na tla ter ji pokleknil na prsi. V bobi mu je lisica izpraskala eno oko, a zdaj mu tega ni bilo mar, marveč zgrabil jo je z ostrimi zobmi za prednjo nogo.
Zdaj je bila jelševa za lisico, ki je prišla tako nenadoma v škripce. “Ojme”. si je mislila, “zdaj mi gre pa za kožo! Ako se mu vdam, si nakopljem večno sramoto; a če tega ne storim, je po meni. Kaj bi počela 1 ’ ’
Lisici pride na misel, da bi poskusila s prošnjo. “Ljubi striček”, mu šepeta, “prizanesite mi in z največjini veseljem bom odsihdoh Vaša zvesta služabnica. Svečano Vam prisegam, da Vam odslej izročim vsako stvarco, ki jo ulovim, da se z njo posladkate: gosi, race, kure, ribe — vse, vso bo Vaše! In s svojim svčtom Vas hočem podpirati: Vi ste močni in silni, a jaz sem prebrisana in izkušena, in. če bova z združenimi močmi opravljala posel so nama nihče no more ustavljati. Vrhu tega morate tudi priznati, mili striček, da ni lepo in spodobno, če se dva sorodnika, kakor sva midva, neusmiljeno lasata in pretepata. Jaz bi se itak z Vami no bila nikdar borila, da me niste Vi pozvali na dvoboj. In to mi morate tudi priznati, da sem se z Vami borila po viteško, saj nisem niti vseh svojih zvijač porabila v borbi. Vaše oko je sicer ranjeno, to da to se ni zgodilo namenoma, temveč le iz neopreznosti. Sicer pa itak ni posebne nevarnosti, zakaj — le poslušajte — poznam neko sredstvo, ki Vam hitro zaceli rano. To zdravilo Vam gotovo priskrbim, ako mo izpustite. Ako mi prizanesete, hočem tudi javno priznati, pred kraljem in prod vsem svetom, da sem Vam delala krivico, da sem lagala in Vas grdo osleparila. Priseči hočem naposled svečano, da sto po moji sodbi naj-
TIENDA "LA PALMA"
Vse potrebno za perilo in razne potrebščine za moške, ženske In otroke!
Ne bo Vam žal, če se oglasite.
JOSIP BOŽIČ
GÜIFRA 1462	PISrEYRO
HOTEL IN RESTAVRACIJA
" P A C I F I O O ”
ANTON BOJANOVIO CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Blizu Rotiral	V centru mesta!
večji poštenjak in junak med živalmi. Vse to Vam obetam, samo zdajle mi še prizanesite! ’ ’
liiKo jo govorila Zvitorepka v strahu in trpotu. Lakotnik pa ji porogljivo odvrne: ‘Ti hinavka jezična, cog ve, kuj In nu še vse obljubna, samo uu te izpustim 1 A če bi mi tudi ponudila kepo zlata, veliko kakor ves svet, oi ti vunuune ne prizanesel. Oj, kako bi se mi smejala, ako 'bi se zopet dal za nos zvoditi! Toda nič ti ne pomaga, le kar pripravi se na smrt, izdajalka!”
Peneč se od razjarjenosti je govoril Lakotnik to besede lisici, pod njim na tleh ležeči. A medtem, ko je volk tako raz-ljučcno besedoval, je lisica neopaženo segla s svojo prosto šapo protivniku med zadnje noge, in Lakotnik je grozovito zatulil v silnih bolečinah. Zvitorepka ga je namreč zgrabila za trebušino in vlekla, mrcvarila in ščipala tako silno, da je zdajci pozabil na vse svojo grožnje. Urno je lisica potegnila zdaj tudi drugo nogo iz odprtega žrela volkovega in je oberoč zdela vala protivnika, kai se je, dalo. Voik se je zvijal tako neznansko, da ga je mrzli pot curkoma oblival. Zvitorepka pa jo porabila ugodno priliko in se izvila izpod nasprotnika; planivši mu na hrbet, ga -je grizla in davila in praskala, da se je omamljen zgrudil na tla in ni mogel več vstati.
Volkovi prijatelji so, to videč, zagnali obupen vrišč in prosili kralja, naj konča borbo.
Miroljub je bil s tem zadovoljen. Velel je rediteljema, risu Lukavcu in mačku Leopardu, naj naznanita zmagoviti lisici, da je borbe dovolj in da kralj ukazuje naj se dvoboj konča.
Reditelja sta odhitela v ograjo in sta Zvitorepki izročila kraljevo povelje.
“Njega Veličanstvo zahteva”, sta dejala, “da pustite volka živega in se zadovoljite s tem, da Vas svet časti kot zmagovalko! ”
“Rada storim, kar zapoveduje kralj,” je odvrnila Zvitorepka, “saj bi ga tudi slušala, če bi želel samo premirje; zakaj kraljeva želja mi je bila vsekdar povelje. Samo to mi naj dovoli njegovo Veličanstvo, da povprašam prej svoje prijatelje, kaj menijo o tej stvari!”
Od vseh strani so pristaši zaorili lisici: “Le kar ročno stori, kar ti veleva kralj; zakaj lepo je in častno, ako se pokažemo velikodušne svojim sovražnikom! ”
(Nadaljevanje)
TJMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA. OKNA IN POLKNA FRANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena
okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 6021 Telef. 61-6184.
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Fatemalu
PAZ SOLD AN 4844. Tel. 59-1356
Krščanska socijalna načela
Ono je torej treba predvsem ugotoviti, da moramo prenašati človeške razmere; nemogoče je, da bi v državljanskem občestvu prišlo do enakosti med najnižjim in najvišjim. To sicer nameravajo socialisti, toda prazno je vsako stremljenje, ki nasprotuje naravnim lastnastim sveta. Prevelike namreč in premnoge so pri ljudeh razlike v naravnih lastnostih, nimajo vsi enake nadarjenosti, ne spretnosti, ne zdravja, ne moči; nujni razliki teh okolnosti samoposebi sledi neenak položaj. In to je popolnoma prikladno za korist zasebnikov in skupnosti; skupno življenje namreč potrebuje različne zmožnosti za opravljanje poslov in razne službe; in za opravljanje teh služb sili ljudi predvsem vsakterega različno imetje.
In kar se tiče telesnega dela, bi človek celo v stanu nedolžnosti ne bil brez dela; toda kar bi tedaj volja prostovoljno Želela za razvedrilo duha, temu se je moral pozneje podvreči človek — da se, pokori za greh — tako, da čuti njegovo težo in je k temu prisiljen od potrebe. “Prekleta bodi zemlja v tovjem delu, v trudu se boš ad nje živel vse dni svojega življenja.” (1 Moz. 3, 17).
In na podoben način ostale nadloge na zemlji ne bodo prenehale, ker so nesrečne posledicej greha, zato trpke, trde in težke in nujno spremljajo človeka do zadnjega dneva življenja. Zato je trpljenje in bolest človeška usoda, in naj ljudje preizkušajo in iščejo karkoli, takšnih neprilik z nobeno silo, z nobeno spretnostjo ne bodo mogli popolnoma iztrebiti iz človeške družbe, če pa kateri izjavljajo, da to zmorejo, če bednemu ljudstvu obetajo življenje prosto vsake bolesti in težav, polno pokoja in vednega uživanja, tedaj isti nalagajo ljudstvu gorje in pripravljajo prevaro, ki se bo nekoč prevrgla v še večjo nesrečo kot je sedanja. Najboljše kar storimo je, da vzamemo človeško življenje kakršno je, obenem pa, kakor smo že omenili, iščemo drugod za težave primerne olajšave. -(Kako bridka se te poslednje besede danes uresničujejo.)
Po sreči hrejenimo vsi. Tega hrepenenja nihče ne more iztrgati iz človeškega srca. Kaj je sreča? Stanje, v katerem nam gre vse po volji. Popolna sreča bi bila, če bi bili prosti vsega zla in v posesti vsega dobrega, kar si po pameti moremo želeti. Je-li tako stanje možno?
Dvojen, enako zmoten odgovar nam prihaja na to vprašanje: Socijalisti imajo preveč optimizma in obetajo svojim somišljenikom kratkomalo nebesa na zemlji. Seveda se bo to zgodilo v njihovi bodoči državi. “Svobodni hočemo biti, kakor ptički pod nebom; brezskrbno vedro, v sladki harmoniji naj nam poteka življaenje kakor njim.” Te besede, ki so prišle iz ust in iz izmučenega srca krojača Weitlinga tvorijo še dandanes blago-vest za ljudsvo živeče v naravnih skrbeh in skrajni bedi.
Na drugi strani je med ljudi, tudi med dobre katoliške delavce zašel nekak fatalizem, če govoriš
NA AVELLANEDl 7. FEBRUARJA
Deževalo bo. Mrki oblaki so se gnetli po nebu. '1 če boste vzeli dežnik s seboj gotovo ne bo deževalo”, mi je rekel vratar. Imel je prav: vzel sem dežnik in ga nisem odprl ves dan.
Tistega nedeljskega jutra je drčalo precej Slovencev s pul-manom iz Borissa in La Plate do Avellanede. Pri kapeli sem našel mnogo poznanih obrazov.
V kapeli smo naleteli na majhno zapreko. Ni bilo mašnih oblačil za tri gospode. Hitro smo si pomagali iz zagate: pri. jazni g. Dravec je pognal svojo "voitureto” do župnišča kjer sva si z g. Utrošo sposodila mašni plašč in dve dalmatiki zelene barve.
SLOVESNA SV. MAŠA
Polna jebila kapela. Pred oltarjem je stala krasna zastava milostljive Marije Pomočnice Slovencev. Vse oči so se uprle k oltarju. Trije gospodje v zelenih mašnih oblačilih so že stali pred njim. Preč. g. Franjo Schnürer je začel s presveto daritvijo; ob njegovi desnici salezijanec č. g. Vladimir Zmet in na levici č, g. Jakob Herr, salezijanec, moj tovariš. Ojačeni glasovi pevskega zbora pod spretno taktirko našega nadebudnega g.
ž njimi o težavnih, dandanes večkrat nevzdržnih delavskih razmerah tedaj prav pogosto slišiš odgovor: Je že božja volja tako. Vsega zla ne boste nikoli s sveta spravili.
Zlato srednjo pet nas uči socialni papež Leon XIII., ko pravi, kako pogubonosno je varanje bednega ljudstva, ako se istemu vzbuja upanje, da bo že na tem svetu dcseglo življenje prosto vseh bolečin in neprijetnosti in polno pokeja in vednega uživanja. Kajti veliko težje in z veliko večja nevoljo trpi tisti, ki je v svojem upanju razočaran, ki vidi, da so se mu gradovi, katere si je bil zidal v oblake, razblinili v nič. Boljša je resnica, čeprav kolje oči, kakor prevara, kakor je boljša operacija kakor dolgotrajno trpljenje. Nemogoče je odpraviti neenakost med ljudmi, nemogoče odstraniti vse težave dela, in prav zato je nemogoče odstraniti na svetu vsako trpljenje.
“Najbaljše kar storimo je, da vzamemo človeško življenje, kakršno je, obenem pa iščemo drugod za težave primerne olajšave.” Take papež. Uči nas isto že lastna pamet. Naj si nastane v svetu še tolik napredek, vendar bo na svetu vedno nekaj nevednih in petrebni bodo učitelji. Ostali bodo učenci in potrebni jim bodo mojstri. Ostali bodo bolniki in potrebni bodo zdravniki. Ali naj imajo vsi ti enake pravice in dolžnosti? Nemogoče. Tudi delo ostane in boo stalo vedno različno, težavno eno in manj težavno drugo. Zato je navadno varanje, govoriti na zemlji o pooplni neskaljeni sreči.
Na drugi strani je pa zopet res, da ne smemo držati rok križem, rekoč: Je že božja valja tako.
Kdcr to trdi, dela Bogu samemu krivico, ker Bog pač dopušča nesrečo, trpljenje kot posledice izvirnega greha, nima pa nad njimi dojadajenja. Deloma pa je človek večkrat tudi sam kriv nesreče in zla na svetu. To velja še prav posebno o sacialnih razmerah, velja pa seve tudi o našem osebnem dušnem ali telesnem trpljenju. Večina bolezni in nezgodnih smrti ni potrebna ne vsled človeške narave in tudi ne vsled božje volje. One sc povečini plod in sad človeških naprav in razvad. Isto velja o krivičnem družabnem redu. Res je, da je uzakonjen. Toda zakoni so človezko delo. Kdor jih je napravil, jih enako lahko spremeni in cdpravi. In kdo drugi je kriv, če zakoni ne odgovarjajo duhu krščanske ljubezni, kakor ljudje, ki so jih postavili. Zanemarjali in prezirali so božjo postavo ljubezni in so si sami spletli bič, ki jih tepe.
Res je da vsega zla ne bo mogoče spraviti s sveta. Katoličani to vemo in vemo tudi, da je to posledica izvirnega greha. Vera nam daje moč, da maremo prenašati trpljenje, vera pa nam daje tudi sredstva, da moremo to zlo in trpljenje ublažiti in mu vzeti ostrino.
Cirila Krena, so spremljali s pobožno zbranostjo službo božjo. Na evangelij je g. mašnik spregovoril lep nagovor. Sam pogled na polno kapelo in na visoko število mož, mu je dal zgovorno besedo. Vsi smo se počutili kot v domači župniji, zato je g. Franjo vzpodbujal svoje rojake naj ohranijo navade od doma: vsakdanjo molitev, nedeljsko sv. Mašo in zvestobo v veri. Z enim stavkom: ne zgubiti v vsakdanjem dirindaju in pehanju naših najlepših navad, ki utrjujejo naše slovenstvo i nam do-našajo spoštovanje od vseh tistih, ki nas opazujejo, ki nas vodijo k edini in pravi sreči.
PRT BRATSKEM OBEDU
Po cerkveni slovesnosti smo ubrali pot do slovenske restavracije kjer je čakalo vse pripravljeno za obed. Vljudno nas je sprejel predsednik “Slovenske Krajine”. Naši dobri rojaki so z ljubeznivostjo poskrbeli imenitno postrežbo. Posebno zaslugo imajo g. Anton Smodiš, sorodnik g. Sclinurerja, nato g. Alojzij černjak in g. Štefan Gomboc. G. Tonek se je pokazal kot izboren šel in izurjen natakar s svojim belim predpasnikom. Nad devetdeset gostov je sedlo k mizam. Na čelu omizja so sedeli trije gospodje, ožji sorodniki in povabljenci gospoda Franja.
“Slovenska Krajina”
Po zadnjem občnem zboru je novi odbor prevzel vodstvo društva. Predsednik je Luis Šeruga, podpr. Štefan Casar, tajnik je Martin Gjörek, blagajnik Štefan Eitoper.
Članstvo je dokazalo, da razumeva nalogo društva in tako brez dvoma ne bo odreklo svoje vsestranske dealvnosti v prospeh društva, kakor je že dokazalo z vinsko trgatvijo, ki je nadvse lepo uspela. Pristopilo je tudi že 10 novih članov.
Do 17. aprila je še dovoljen pristop brez pristopnine. Zato pohitite tisti, ki želite postati člani.
j	A M A R O	t
j MONTE CUDINE !
i	A Z A F R A N	I
j MONTE CUDINE j
j	CALIDAD Y RENDIMIENT O
MONTE CUDINE S. R. Ltda. t	BELGRANO	2280	j
Prdsednik “Slov. Krajine” g. Luis Šeruga in g. Adalbert Frei, ninger sta medtem spustila v promet, vse božje darove. Dobro je bilo organizirano in gostje so se počutili po domače. G. Štefan Rožman je dal dobrodošlico vsem navzočim. Za “pijte, jejte”, kakor se poje v “aMrko skače” je prestal čas za petje in pomenkovanje. Preč. g. Schnürer ni mogel prehvaliti tako dobrih ljudi, i so storkili vse mogoče, da bi bili dobro pogoščeni. Orehove potice in sirovi zvitki (retaši) so bili presenečenje, ki so ga pripravile ljubeznive gospodinja, žene mož, ki so pripravili tako lep praznik. Gospodinja Skajerjeva in hčerka Terezika sta nosili težo dneva.
“Vkup se snidemo, vince pijemo in veselo zapojemo!”, tako so nas presenetile deklta s himno Slov. Krajine. Bilo je na sporedu nagovorov, pozdravov in napitnic, prisrčnih in pripro-stih. Poslušali smo besede g. Preiningerja, g. Gomboca itd. Ne boste mi zamerili če nisem zabeležil vseh, zato so mi nekatera nehote ostala v tintniku. Gospodje smo se morali tudi oglasiti. Kar mi je narekovalo srce v tistih trenutkih razpoloženja,č sem izrazil zahvalo g. Franju ker nas je obiskal prvikrat prihajajoč od onstran Kordiljere. Posebno priznanje sem omenil prirediteljem te svečanosti, ki je zbrala toliko naših Prkmurcev; nato njegovemu bratu Poldetu in sestri ge. Lini, ki imata srečo sniti se z njim po dolgih letih odsotnosti. Nadalje g. Cirilu, ki s svojim zborom pripomore za lepoto službe božje in glasbene zabave; predsedniku, odboru in članom “Slov. Krajine” in zlasti prišlecem iz Berissa. Preostaja samo ena želja: naj se kmalu povrne med nas. (S tem sem se hotel nekaj oddolžiti za mojo štiriletno odsotnost. . . .). Sedaj pa vam zaupam eno slabost: “srce pa gor mi sili, nazaj v avežanedski raj”, ker so se mi tako priljubili.
Moj tovariš iz zavoda, argentinec, č. g. Jakob Herr je v kasteljanščinl povedal svoje uti se: prvikrat se je nahajal med našimi ljudmi in se je počutil “dobro”, besedo, katere pomen je takoj znal rabiti. Pohvalil je našo skupnost in lepo prireditev in zaključil z željo da bi se vedno tako složno obnašali.
Slednjič se je oglasil č. g. Schnürer ni povdaril svojo iskreno zahvali. Ni hotel primerjati, kar so napravili rojaki tako v Berissu kakor na Avellanedi; na obeh prekmurskih postojankah so se postavili in imenitno počastili njega duhovnika. Sodelovanje vseh ga je ganilo; zanimanje vseh ni mogoče prehvaliti. Ob slovesu mu je žal zapustiti svoje rojake od katerih je bil deležen toliko prijaznosti. Ponesel bo v čile lepe spomine in željo povrniti se v bližnji ali daljni bodočnosti.
PRI BLAGOSLOVU
Vsi so stopili na blagoslov. Zopet smo se strnili pod okriljem Marijine zastave. Kapela se je napolnila z duhom kadila. Naša
DUHOVNO ŽIVLJENJE Pasco 431
Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGETINO TARIFA REDUCIDA Concesičn 2560.
“SLOVENSKI DOM”
sc jo preselil. Novi prostori so na ui. San Blas 1051, to je I kvadre nad Don ato Alvarez in :l kvadre pod Av. San Martin, ob
križišču Tcrrero in San Blas.
____I3QCTO	joao==3Qoo:	-*
] JUAN B O G A N I j
2	Sucesor de BOGANI HNOS.
O	IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA — 1925
U. T. 47, Cuyo 6894	n
Buenos Aires	p
-------------ni—im----30001	-oaoig
molitev se je oglasila. Iz naših grl je prekipela Marijina pesem in “prosi za nas”. Božji blagoslov je legel nad nas kot ljubka senca čez razbeljeno ravan, medtem ko je č. g. Sshnurer prekrižal z monštranco ves klečeči narod.
Ure dneva so pohajale tako hitro kot filmska dejanja na platnu, čeprav smo se trenutno razšli, smo se znova sešli pri malici v isti restavraciji rojaka Skaperja pri pogačah in pri pivu. Vsako slovo ima v sebi nekaj otožnega, občutnega. Ozke
vezi, ki so nas združile zjutraj bi se morale zrahljati že popoldne! Pripravljena zakuska v gostilni kjer smo obedovali, nas je zadržala še »par ur. G. Tonek je imel dosti opravka namočiti naše ustne. Imeli smo soparen dan. Prišlo je tudi mnogo drugih rojakov, ki so bili zaposleni do poldne. V enem kotu se je prijavilo par korenjakov, ki so začeli prepevati: “Včasih je luštno b’lo”.
Na drugem koncu dvorane smo se zbrali drugi pevci z g. Kustecom in gospo, oba s prelepimi glasovi in s popolnim poznanjem premnogih popevčic, še nekatera imena hranim v spominu: g. Gelt, ki pa tega dne, žal ni prinesel harmonike; basist
g. Utroša, g. Bojncc, gdčna Srakova itd.
Znočilo se je. Podajali smo si roke v slovo. Besede, ki so kipele iz srca, so bile izraz hvaležnosti, zadovoljstva in tovarištva. Odhajali smo s prelepimi utisi in z željo v srcu da bi
eekmalu kaj takega ponovilo.
Takole so sodili prisotni:
Franc Bojnec: “že dolgo ni bilo take slovesnosti kakršno smo doživeli ob obisku č. g. Schnürer ja.”
č. g. Herr: “Moraš me zopet povabiti na prireditev med Slovence. ’ ’
Prireditev je bila popolen uspeh Slov. Kra dne, podoba
enotnosti in delavnosti društva.
Lep vtis je nudil pogled na vesele Prekmurce koder sc nihče ni “nacukal” ali pa pregloboko pogledal v “glaž”. Vse
je izpadlo spodobno in kaavlirsko. Najlepša propaganda!
Pohvale vredne so kuharice in druge ženske, ki so se požrtvovalno ponudile za delo in postrežbo.
Naši Prekmurci spoštujejo in ljubijo svoje duhovnike!
La Plata, v marcu 1. 1945.	Vladimir Zmet
X
ji
M
s
i'
1
X

i
1
i
M
Estudio: SAN MARTIN 233, IV.	$
Horario: 10—12, 16—17.	Telef. 33-6435 ; 63-3253 ^
Obrnite se v vseh pravnih zadevah na našega prijatelja spretnega advokata
Victor E. Clement
A B O G A D O