Poštnina plačana v gotovini.
Slo/entki
Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno- vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 190
hmeljar
Leto IX.
Celje, 5. avgusta 1938
Štev. 16
Pred obiranjem
Nekam zelo pičlo obetajo letos naši nasadi, pa kaj hočemo. Uši so povzročile mnogo škode, potem se je še prosena vešča spravila nad naš hmelj, vreme pa že od spomladi ni bilo nič kaj pravo. Mnogo je morala prestati letos naša rastlina, pa še bi se bila popravila, da je v zadnjih tednih vsaj enkrat pošteno namočilo; tako pa je še suša doprinesla svoje, da bomo pridelali letos menda tako pičlo kakor že davno ne. Zato pa se moramo potruditi, da bo vsaj to, kar bo, res prvovrstno, da bomo imeli vsaj kakovost, če že ne množine.
Na peroriosporo smo vse preveč pozabili, kar bi se nam utegnilo še zelo otepati. Vreme je namreč zadnji čas za razvoj te bolezni kakor nalašč in nevarnost, da nam hmelj še porjavi, je mnogo večja, kakor se misli. Opozarjali smo na nujno in neobhodno potrebno zaščitno škropljenje tedaj, ko je hmelj pričel cveteti. Sedaj prehaja cvet v kobule in v interesu vsakega hmeljarja je, da brez. odlašanja poškropi razvijajoče se kobule zaščitno proti peronospori in si na ta način zajamči dobro barvo pridelka.
Za škropljenje v kobule je posebno pripravno koncentrirano bakreno apno »Ob 21«, ki ga ima na zalogi Hmeljarska zadruga v Žalcu. To škropivo se namreč najmanj pozna na kobulah, pa vendar zanesljivo ščiti kobule pred peronosporo in po-rjavenjem; 1 kg tega sredstva zadostuje za 3001 škropiva. Škropiti v kobule pozneje ne smemo, da si ne pokvarimo kupčije. Sicer pa poznejša škropljenja, ko hmelj že začne rjaveti, itak ne pomagajo več dosti. Pritožbe, da naš hmelj vsebuje preveč bakra, morajo prenehati, ker bomo sicer izgubili najboljše kupce. Zato pa je za škropljenje hmelja v kobule sedaj skrajni čas. Pravilno škropljenje proti peronospori učinkuje zanesljivo vsaj štirinajst dni, če ga le takoj prvi dan po škropljenju ne izpere kak naliv.
Običajni vsakoletni
hmeljarski tabor
priredi z običajnim dnevnim redom tudi letos Hmeljarska zadruga r. z. z o. z.
na Veliko Gospojnico dne 15. t. m.
ob pol 9. uri dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalca.
Vabljeni vsi hmeljarji!
Škropimo torej hmelj v kobule zaščitno proti
peroiiospoii pravočasno m ne šele zadnji leden pred obiranjem ali celo pozneje. Samo na ta način bomo namreč hmelj zanesljivo obvarovali perono-spore, ne da bi se kdo mogel upravičeno pritoževati, da je na našem hmelju preveč bakra.
Obiranje bo letos menda precej težavno, ker zaenkrat izgleda, da bo hmelj precej neenakomerno zorel. Vsekakor pa bomo morali paziti, da bomo obirali tako čisto in pravilno kakor nekdaj. Zadnja leta namreč naše obiranje ni bilo več tako brezhibno, kar je tudi škodovalo slovesu našega hmelja, ki je prejšnja leta slovel, da je najlepše obran. Letos bo pridelka manj in bo zato lažje obrati čim bolj skrbno, da bo potem vsako prebiranje čisto odveč.
Tudi glede sušenja bo pri tem pičlem pridelku vsekakor lažje kakor pa pri obilni letini, ko so mnoge sušilnice premajhne. Zato bomo hmelj tudi lažje dobro in v redu posušili, kajti prav na sušilnicah se cesto sicer najboljše blago temeljito pokvari.
Žal bo torej naša letina letos sicer vse preveč pičla, pa tu se ni dalo in se ne da pomagati. Tembolj potrebno pa je zato, da postavimo na trg v vsakem oziru čim najboljše blago, da bomo'vsaj deloma pridobili na kvaliteti, kar smo izgubili na kvantiteti.
Savinjski hmeljarji na Češko~ slovaškem
Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. je priredila pretekli teden s pomočjo kralj, banske uprave in okr. kmet. odbora v Celju osemdnevno poučno potovanje savinjskih hmeljarjev v glavne okoliše Češkoslovaške. Skupino umnih hmeljarjev je spretno vodil naš, tudi po Češkoslovaškem dobro znani ban. hmeljarski nadzornik.
Z lepim in udobnim autobusom mesta Celja smo se odpeljali 24. julija iz Celja in smo po hitri vožnji skozi Avstrijo čez Semmering prispeli zvečer v moravsko obmejno mesto Mikulov. Mesto ima večinoma nemško prebivalstvo, zato nas je češka manjšina tem bolj navdušeno in gostoljubno sprejela-. Pri večerji, kamor so prišli sami odlični Čehi, nas je prav iskreno pozdravil predsednik tamkajšnje češke manjšine g. Vedra„ ki je posebno poudarjal češko-jugoslovansko prijateljstvo. Za lep in gostoljuben sprejem se je z vznešenimi besedami zahvalil vodja ekskurzije ing. Dolinar. Pri izvrstnem češkem pivu nam je potekel večer v veselem in bratskem razpoloženju.
Drugi dan smo nadaljevali pot po moravskih in čeških planotah, kjer so nas pozdravljali s polja bodri češki kmetje. Občudovali smo njihove z zrelim žitom pisane poljane in z modernimi stroji skrbno obdelana polja. Vozili smo se po ravni, gladki in asfaltirani cesti med širokimi njivami, kjer je valovilo rumeno žito in je ponosna pšenica v snopih padala s kosilnega stroja, katerega je vlekel traktor. Ustavili smo se in si ogledali moderno čudo, katero sta vodila samo dva delavca in opravila delo v istem času, kakor bi ga opravilo 50 do 100 žanjic. Kakšna razlika med našimi malimi in velikimi češkimi njivami ter med našo in njihovo zemljo! Marsikdo izmed nas si je na lihem zaželel take plodovite zemlje tudi na naša polja. Toda naš autobus je hitel dalje skozi Brno v zlato Prago, kjer smo dobili udobno prenočišče v Aleksandrovem kolegiju.
Iz Prage smo se potem vozili v glavne hmelj-ske okoliše.
Že zgodaj zjutraj prihodnjega dne nas je vodila pot v smeri proti Roudnicam. Je to edini čisto češki hmeljski okoliš, dočim so vsi drugi mešani z Nemci. V Veltrusih sta nas že pričakovala zastopnika Hmeljarske Jednote (združenje) v Roudnicah, gosp. predsednik Moucha, in ravnatelj tamkajšnje hmeljske oznamovalnice, g. Milota, ter nas vodila skozi hmeljske nasade tega okoliša. Obširno sta nam pojasnjevala obdelovanje, gnojenje in sploh kulturo tamkajšnjih hmeljišč. V Roudnicah nas je v
Da obvarujete hmelj pred peronosporo in s tem pred porjavenjem kobul, škropite ga na vsak način
takoj sedaj, ko se razcvete, s koncentriranim bakrenim apnom Ob 21, ki ga dobavlja svojim članom po izredno ugodni ceni
Skladišče: Žalec	Hmeljarska zadruga
r. Z. Z O. Z,
mestni posvetovalnici pričakoval in pozdravil gosp. župan Herynk, ki je poudarjal zlasti ljubezen Čeho-slovakov do Jugoslovanov in naše zvesto slovansko zavezništvo. Za njegov pozdrav se mu je zahvalil in mu v jedrnatih besedah odgovoril naš hmeljarski nadzornik. Nato nam je g. župan razkazal znamenitosti mesta. V Gospodarski zadrugi nas je z lepim 'nagovorom dočakal njen predsednik g. Šustr ter nam razložil delovanje zadruge, ki se bavi s prodajo in nakupom žita, umetnih gnojil, kmetijskih strojev, mlinskih izdelkov itd. Letos bo začela tudi z vnovčevanjem hmelja. Ogledali smo si tudi velika skladišča, ki jih ima zadruga na železniški postaji. Tu se je pač vsak lahko prepričal o koristi kmetijskega zadružništva.
Ko smo pregledali napredek roudniških hmeljarjev, smo se podali k obedu, ki nam ga je priredil g. mestni župan, da potem zopet nadaljujemo pot. Vse prekratek je bil čas med gostoljubnimi roudniškimi hmeljarji. Takoj po obedu smo namreč že morali hiteti v drug hmeljski okoliš, Uštek, kjer so nas tudi že pričakovali zastopniki tamkajšnje Hmeljarske Jednote in nam razkazali svoje lepe hmeljske nasade. Poslovili smo se od njih šele ob prehodu v Dubski hmeljski okoliš, ki je manjši in pridela le kakih 2000 stotov hmelja letno. Tudi je hmelj tu slabše kakovosti, zelenec, ter napeljan na hmeljevke kakor pri nas, dočim goje v drugih okoliših znani semšak ter skoro izključno le na žici. Zastopnika roudniških hmeljarjev sta nas spremljala skozi Uštecki in Dubski okoliš do Melnika, ki ima prekrasno lego sredi vinogradov ob izlivu Labe v Vltavo. Tudi v Melniku smo bili gostje Hmeljarske Jednote v Roudnicih, katere zastopnika sta nam razkazala mesto ter priredila večerjo. Šele pozno zvečer smo se prisrčno poslovili od njih in obljubila sta, da nas prihodnje leto obiščejo roudniški hmeljarji v Savinjski dolini.
Ob sebi umevno smo si temeljito ogledali stanje nasadov v okoliših Roudnice, Uštek in Duba. Nasadi obetajo vsekakor mnogo bolje kakor pri nas, le da so panoge in cvetni nastavki nekam redki. Zato je splošno mnenje, da bo pridelek za kakih 10 do 20 % manjši kakor lani. Uši je bilo tod malo, pač pa več peronospore, ki bi pri ugodnem vremenu za to bolezen mogla preiti tudi v kobule.
(Konec prihodnjič.)
Razno
Kredit za obiranje hmelja dobe hmeljarji, in sicer pod istimi pogoji kakor lani, tudi letos pri vseh denarnih zavodih v Celju, ki oglašujejo v našem listu.
Polovična vožnja za hmeljske obiralce je na prošnjo Hmeljarske zadruge tudi letos dovoljena, kakor smo že poročali, in sicer za čas od 1. avgusta do 30. septembra. Vsak obiralec mora na svoji domači postaji kupiti celo karto in rumeno železniško legitimacijo K 13, ki stane 2 din. Ko na namembni postaji izstopi, ne sme oddati karte, temveč jo mora shraniti z legitimacijo K 13 vred, da se po končanem obiranju lahko brezplačno odpelje zopet nazaj. Ko se obiralec vrača, mora imeti tudi še posebno objavo Hmeljarske zadruge, ki potrjuje, da je bil res zaposlen pri obiranju hmelja. Potrebne objave Hmeljarske zadruge morajo preskrbeti obiralcem hmeljarji, ki jih dobe brezplačno v zadružni poslovalnici v Žalcu, pri uredništvu našega lista v Celju in pri zadružnih podružnicah v posameznih občinah, prav kakor lani. Sicer pa se za te objave še ne mudi, ker jih bodo rabili obiralci šele za povratek.
Dobra preskušnja. Neki policijski narednik v mestu Columbus (Ohio, USA) je dobil nalogo, da preskusi v novi pivovarni pivo, če ni premočno. Narednik je pivo res temeljito preskusil in potem v svojem poročilu omenil, da je izpit devet in pol litra tega piva, ki pa ni imelo nanj drugega učinka, kakor da mu je le še povečalo žejo.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Stanje nasadov se je sicer v splošnem nekoliko popravilo, vendar je silno neenakomerno. Cvet prehaja polagoma v kobule in kakovost pridelka se obeta prav dobra, četudi bo glede množine letina le pičla. Rastlina je v splošnem zdrava, vendar tnpi zaradi suše, ker ji posamezne nevihte ne morejo preskrbeti dovolj vlage. Vsekakor pa je množina in kakovost pridelka še odvisna od vremena prihodnjih dni.
Vojvodina: Stanje nasadov v splošnem obeta le srednjo letino. Rastlina je v polnem cvetu, vendar večinoma bolj slabo razvita in okužena s peronosporo; le pravočasno zaščitno škropljeni nasadi obetajo boljši pridelek.
Češkoslovaška: Po izdatni vlagi se je pri toplem in sončnem vremenu stanje nasadov precej izravnalo, četudi drugoletni še vedno slabo obetajo. Rastlina že splošno cvete ter sem ter tja prehaja cvet že v kobule, vendar je cvet dosti bolj redek kakor lani. Razni škodljivci in bolezni zaenkrat ne povzročajo znatnejše škode, vendar je sledove peronospore opaziti skoro v vseh nasadih in obstoja resna nevarnost, da bo pri ugodnem vremenu prešla tudi v kobule. Po sedanjem stanju nasadov sodeč, bo pridelek vsekakor manjši kakor lani. — Tržišče je mirno, prometa malo in le bolj nominalno notira lanski pridelek žaieški 16—23 din za kg.
Nemčija: Stanje nasadov je zelo različno, vendar rastlina v splošnem še vedno zaostaja v razvoju, četudi je pri ugodnem vremenu zadnjih tednov dobro napre-
dovala. Rastlina je v splošnem zdrava, četudi se ponekod močno ponuja peronospora, dočim je bilo uši le malo. Hmelj polagoma pričenja cveteti, vendar je zaenkrat cvet vsekakor bolj redek kakor lani. — Tržišče je nadalje zelo mirno, prometa prav malo, cene pa le bolj nominalne in nespremenjene.
Francija: Stanje nasadov v splošnem nič kaj posebno dobro ne obeta. Rastlina je namreč še vedno slaba, odgnala je le redke panoge in so tudi cvetni nastavki mnogo bolj redki kakor navadno. Peronospora se pri ugodnem vremenu širi dalje in jo je vedno težje zatirati. — Tržišče je prav mimo in le sem ter tja pride še do kakega zaključka ter se plačuje za lanski pridelek alzaški do 18 din in Burgund do 16 din za kg.
Poljska: Stanje nasadov se je sicer v splošnem popravilo, vendar je rastlina ponekod še vedno zaostala in tudi peronospora povzroča vedno večje skrbi. Rastlina je v splošnem nekam slabotna in odganja le redke stranske panoge.
Belgija: Stanje nasadov je slej ko prej zelo neenakomerno, uši še vedno niso izginile in ponekod se tudi peronospora pojavlja v vedno večjem obsegu. — Tržišče je mirno, zaključkov bolj malo, cene pa nominalno nespremenjene.
Anglija: Stanje nasadov se je sicer vidno popravilo, vendar je rastlina še vedno zaostala v razvoju. Nevarnost uši je končno le popustila in tudi peronospora zaenkrat ne povzroča resnejših skrbi. — Tržišče je mirno in skoro brez prometa.
Amerika: Stanje nasadov je zelo različno, vendar v splošnem slabše obeta kakor lani, ker rastlina mnogo trpi zaradi naglih toplotnih sprememb in je tudi zaostala v razvoju. — Tržišče je mimo in prometa bolj malo; cene so ostale sicer nespremenjene, vendar so le bolj nominalne.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, seveda ne vedno iz prve roke, so bile naslednje:
	letos	lani
Nemčija (Hallertau), za doma	48	52 din
za izvoz	11	16 din
Anglija (Golding)	47	51 din
Češkoslovaška (Žalec)	23	21 din
(Uštek)	15	15 din
Jugoslavija (savinjski)	22	18 din
(vojvodinski)	4	5 din
Francija (alzaški)	18	16 din
Amerika, domači (Oregon)	16	30 din
že zacar., inoz.	52	64 din
Poljska (wolinjski)	14	14 din
Belgija (Poperinghe)	13	12 din
Škodljivce na hmelju, trti, sadnem drevju, grmičevju in povrtnini uspešno uničuje kvasija les, tobačni izvleček, apneni in svinčeni arzenijat, zelenilo, afidon, mazavo milo, kazein, salojdin, Sulikol, Arsol, Solbar, Nosprasen, Nosprasit, žvepleno - apnena brozga, hiper-mangan, Arbinol, Fenoftalein papir.
Drogerija „Saniias“, Celje.
¡Sprejemalk hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar je prin je j naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in- hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim pr emoženj em
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana. zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
¡Hranilnica Dravske banovine!
| Celje »• Ljubljana ♦♦♦ Maribor |
Pupilarno uaren zauod. Obrestauanje najugodnejše.
S Za vloge in obresti jamči Dravska banovina S | z vsem premoženjem in vso davčno močjo, m
i«se®«
S®»«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninslca zavarovanja »Karitas«.
Zastopniki v vsaki župniji.
Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2.
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSKI SUPERFOSFAT 16% in 18% HOSTNI SUPERFOSFAT KMF 18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENČEVO MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL ¥0% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po na j nižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. 0.
ali njeno podružnico v Celju
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRAN I LNI C A
(v lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.