POŠTNINA PAVŠALIRANA. CENA DIN 2 — Jugoslovanski vsesokolski izlet. Sokolstvo, ta naša lepa in velika narodna organizacija, žanje te dni sadove svojega polstoletnega vztrajnega in smotrenega dela na polju narodne telesne in duševne vzgoje. Častni in silni so uspehi tega dela. Ogromne mase naroda so organizirane v Sokolstvu, daleč se razteza delokrog Sokola, v vse ljudske sloje, ki se zbirajo te dni v Ljubljani, da — čeprav oddaljeni in neznani — merijo med seboj v bratski tekmi svoje sile. Ni še dolgo, ko je ležalo težišče Sokolstva v njega narodno-političnem pomenu. Sokolstvo je bilo predstavnik narodnega odpora proti tujerodnemu nasilju; bilo je šola za neustrašene narodne borce, opora in uteha za ogrožene narodne pokrajine, Da pri tem ni zanemarilo druge strani svoje naloge, smotrene in vztrajne telesne vzgoje, v tem leži pojasnilo za silen razmah Sokolstva, v katerem se mu ne more primerjati nobena druga organizacija, ne pri nas in menda tudi nikjer drugje ne. V tej točki pa je tudi vzrok, da je Sokolstvo obdržalo svoje pozicije in si jih še okrepilo tudi po narodnem osvobojenju in osamosvojenju, čeprav je s tem odpadla važna idejna sila, ki mu je poprej dovajala vedno nove življenske moči. Narodno-vzgojno nalogo Sokolstva sta prevzeli v narodni državi šola in javna uprava, zato pa je stopila zopet v ospredje z vso silo glavna prvotna sestavina sokolske misli: telesna vzgoja. Potreba po njej je bila po uničujočem delovanju svetovne vojne še mnogo večja kakor prej. Telesno ojačenje najširših narodnih vrst je postalo ravno tako nujna zahteva kakor zahteva po moralni obnovi. Zato se je Sokolstvo v smotreni preorientaciji s podvojeno energijo posvetilo tej strani svojega programa; še bolj sistematično in vztrajno je začelo gojiti gimnastiko kot sredstvo telesne vzgoje. Povsod opažamo zato nov razveseljiv razmah: vzgoja naraščaja, naraščanje sokolskih domov in telovadnic, naraščanje števila telovadcev in telovadk. Delo se je še bolj osredotočilo v telovadnici in postajalo vedno intenzivnejše. V teh slavnostnih dneh polaga Sokol časten in razveseljiv obračun tega dela. Vendar pa telovadnica danes ne zadošča več vsem. Ko so odpadle umetne ovire za naš razvoj, se tudi mi nismo mogli in nismo smeli več upirati pokretu, ki je bil v tem okupiral že ves svet in ki . zasleduje v bistvu isti cilj kakor gimnastika — sportu. Odveč bi bilo na tem mestu govoriti o važnosti in potrebi sporta, o njega upravičenosti ob strani gimnastike, Sokolstva. Jasneje od vseh razmotrivanj in dokazovanj govori dejstvo, da si je sport v prav kratki dobi osvojil ves kulturni svet in da je dosegel silni razmah tudi med narodi, ki so že imeli visoko razvito in močno gimnastično organizacijo: Francozi, Belgijci, Nemci in — nam najbližji — Čehi. Bilo bi nesmiselno, da bi se ravno mi upirali temu splošnemu pokretu. Bilo bi pa tudi narodno-politično škodljivo. Premalo smo bili in premalo smo še znani v širokem svetu. Danes pa morda ni sredstva, s katerim bi lažje vzbudili zanimanje sicer težko dostopne zapadne jasnosti za sebe kakor ravno s sportom. Menite, da so angleški listi, namenjeni širši publiki, kdaj prej toliko pisali o Čehih in Češki, kakor pred meseci, ko je bil v Pragi tepen angleški nogometni prvak »Celtic«, ati pa ko je žela praška »Sparta« svoje triumfe po zapadni Evropi? In koliko smo že mi zamudili, ker se še ne moremo meriti z drugimi narodi na velikih mednarodnih tekmah. Vsem je še v živem spominu, kakšno zanimanje so vzbudili na zadnji olimpiadi v Anversu finski športniki i svojimi nepričakovanimi uspehi. Česar niso mogli doseči finski državniki, to Se je posrečilo finskim športnikom: popularizacija Finske po vsem kulturnem svetu. V tem pogledu pripada tudi našemu sportu še izredno važna naloga; naloga, ki je Sokolstvo v taki meri ne more vršiti. Sport — gimnastika; dva sistema telesne vzgoje, oba z enakim plemenitim ciljem: dvigniti telesno sposobnost posameznika do čim popolnejše stopnje, obrniti vso pažnjo na smotreno vzgojo telesa, na izpopolnjevanje lastnega neizkoriščanega organizma do one stopnje, ki so jo odlikovali stari Grki z olimpijsko nagrado ter tako dvignili zdravstveni nivo vsega naroda z vzgojo krepkih in zdravih posameznikov. Z izpopolnjevanjem telesnega zdravja se pa dviga tudi duševni in moralni nivo posameznika. Ideja discipline do samega sebe, odpravljanje telesnemu razvoju škodljivega načina življenja, boj nemorali, alkoholu in nikotinu — vse to globoko vpliva tudi na duševno in moralno vzgojo mladine. V tem oziru vrši tudi Sokolstvo izredno važno nalogo. S svojim velikim razmahom po deželi osvaja tudi kmečko ljudstvo, zbira mladino v telovadnicah in ji poleg telesne vzgoje vceplja smisel discipline in požrtvovalnega dela. To je tem važnejše, ker si je ravno na deželi težko misliti možnost drugačnega sistema kakor sokolskega, V tem oziru gre Sokolstvu brez dvoma prednost pred sportom. V dneh sokolskih praznikov se vnovič pojavljajo vprašanja o razmerju Sokolstva do sporta. Mnogo se je že pisalo in razpravljalo o tem pri nas in drugod, zlasti še pri Čehih. Vendar mislimo, da je razmerje povsem enostavno in ni nikake potrebe, da bi tvorilo kak »problem«. Na vprašanje »sport al i Sokolstvo?« je najboljši in najpravilnejši odgovor: »sport in Sokolstvo!« Delo obeh organizacij je paralelno in stremi za istim ciljem, za povzdigo telesne in moralne moči naroda. Pobijanje eine izmed obeh panog bi bilo brezplodno delo, ker sta se obe v svetu že tako globoko ukoreninili, da ju je nemogoče zatreti. Vsak medsebojni napad pa škoduje obema in škoduje s tem narodu samemu. Tudi o kvarni konkurenci med sportom in Sokolstvom ne more biti govora, ker je za končni, obema skupni vzvišeni cilj pač vseeno, kako stremi kdo za njim. Glavno je, da prodira zavest važnosti in potrebe smotrene telesne vzgoje v najširše sloje in da so vedno številnejše vrste onih, ki hočejo na tem polju delati, pa najsibo potem v telovadnici ali v sportu. Čim bolj se prilega ta ali oni sistem naravi posameznika, tem večji bodo uspehi. Letošnji vsesokolski izlet pa postane za nas tudi velike mednarodne važnosti, ker je združena ž njim mednarodna telovadna tekma, ki bo zbrala v Ljubljani iz vseh delov sveta mnogo tujcev, ki so doslej bore malo vedeli o Jugoslovanih, kaj šele o Ljubljani in Slovencih. Drugače nas bodo sodili, ko bodo videli zbrane narodne armade Sokolstva, ko bodo spoznali, kako globoko pojmujemo tudi mi ono idejo, ki jo sjpatrajo vsi za eno najvažnejših in najlepših. V svetu bo lahko ljubljanska sokolska olimpiada zalegla v naš prid več, kakor bi mogla doseči dolgoletna draga propaganda kake druge vrste. Ob slavnostnih dneh sokolske organizacije iskreno pozdravljamo našega sobojevnika za veliki cilj narodne telesne in moralne okrepitve. Prvi jugoslo • vanski vsesokolski izlet naj pokaže svetu naše dosedanje uspešno delo in odpre naj oči tudi onim doma, ki še nimajo pravega umevanja za to stran narodne vzgoje. Tako naj bo bodrilo za podvojeno nadal.e-vanje tega dela; potem nas ne bo skrbela bodočnost. V Sokolstvu in sportu vzgojena mladina bo dala narodu in državi najboljših mož. (3) Pred ustanovitvijo JZSS, JVS JTS. 13. „avgusta se organizirajo zimskošportni klubi v enotno vrhovno organizacijo, v Jugoslovanski zimskošportni savez, veslački klubi v Jugoslovanski veslaški, savez in 27. avgusta tenis klubi v Jugoslovanski tenis savez. S tem bodo vse' športne panoge, ki se goje v večji meri v naši državi, samostojno organizirane — dokaz, da je razvoj prekoračil svojo začetniško stopnjo. Zimski sport je dobil pri nas po vojni jako velik razmah, kljub temu, da niti vse zime niso bile ugodne. Koristi in lepota zimskih športov so privabile toliko športnikov, da nam obeta vsaka zima nadaljno podvojitev' števila zimskih športnikov in nedvomno je, da bodo tudi ostale pokrajine, osobito Bosna in Srbija, hitro napredovale. Naravno je, da je že lega sama dala Sloveniji največ možnosti razvoja zimskih športov osobito smučarskega, ki bo skoro gotovo za dogledno dobo imel tu svoje težišče. Sankaški in drsalni sport sta se tudi v ostalih pokrajinah zelo gojila, posebno slednji na Hrvatskem. Nagel razvoj je prav zelo pogrešal močno osrednjo organizacijo, osobito še, ker niti ni bilo klubov, ki bi gojili samo zimske sporte, temveč c,e je vršilo to le v sekcijah. Lansko leto o priliki prvenstvene smučarske tekme se je sklenilo, da se pripravi čim-prej delo za zimskošportni savez, ki bo imel sedaj 13. avg. v Ljubljani svojo ustanovno glavno skupščino. Savez bo nedvomno močno vplival na nadaljno gojenje zimskih športov ter bo moral smatrati med drugim svojim najvažnejšim nalogam, da zainteresira armado za zimski sport. Srečna misel, povabiti veslačke klube o priliki kraljeve poroke v Beograd, ima zaposledico veslaški savez. Veslaški klubi so vsled neokretnega in dragega transpor-tiranja čolnov prilično navezani na svoje mesto. V Beogradu se je videlo, da jih kljub temu ni malo, da so prilično dobro izvežbani in da je neobhodno potrebna skupna vez med njimi. Da je to le v savezu mogoče, o tem ni dvoma. Ker takrat še ni bilo ničesar pripravljenega ter se je ideja saveza pojavila šele na setanku v Beogradu, se je sklicala ustanovna skupščina tudi na 13. avg. v Ljubljano. Tako pridobi vecilaški šport svojo vrhovno organizacijo in gotovo ne bo daleč, ko se bo pod Kalimegdanom vršila prva velika jugoslovanska regata. Zagrebški klubi so dospeli v gojenju tenisa prilično daleč. Skoro vsako leto prirejajo mednarodne tenis turnirje, medtem ko je bila vez ostalih jugoslovanskih mest precej rahla ter ni bilo pravega razmerja. To jim je dalo misel lastnega saveza, katerega so tam pripravili in katerega uvedejo z velikim turnirjem za prvenstvo Jugoslavije. V Sloveniji se je Ilirija v tenisu zelo razvila ter bo z novimi tenis prostori še bolj pridobila. Tudi Atena bo svoje prostore skoro dokončala, tako, da bo imela Ljubljana zaenkrat 6 tenis prostorov. Maribor ima jako dobro moštvo ter se tudi tam precej goji. V ostalih mestih se goji tenis več družabno kot športno. Gotovo bo novi savez v stanju, pritegniti tudi ta mesta k resnemu in smotrenemu športnemu delu. Tenis sport bo pač z lahkoto zavzel mesto, ki mu po svojem bistvu pripada. Dobra organizacija vpliva vedno ugodno na razvoj. Ni dvoma, da bodo koristi, ki nam jih prinesejo te organizacije, pospešile razvoj jugoslovanskega sporta. Z izvedbo organiziranja vseh panog v svoje vrhovne organizacije pa stopa vedno bolj v ospredje potreba po vrhovnem Sve-sportskem savezu. To bo prva naloga bodočih dni. laj Športne prireditve S. K. Primorje v Ljubljani o priliki otvoritve novega nogometnega in lahkoatl. igrišča. Dne 11. in 12. avgusta t. 1. otvori S. K. Primorje v Ljubljani svoja novozgrajena nogometna in lahkoatletična igrišča. Po trudapolnih prizadevanjih se je sedanji društveni upravi posrečilo, pridobiti uglednega ljubljanskega posestnika, g. Peterca, da je oddal svoje zemljišče na Dunajski cesti, tik za Aleksandrovo vojašnico, klubu na razpolago. S tem činom, ki je izraz globokega razumevanja gospodarskega in občekulturnega pomena sporta, je pridobil ljubljanski sport možnost novega napredka. Vsako nogometno in lahkoatletično igrišče je nekako žarišče športnih pobuid in arena, kjer se športna misel razvija, kjer se osredotočuje veliko športno gibanje, ki sedaj preplavlja ves kulturni svet. Temu činu pa se je morala pridružiti Lubezen sedanje društvene uprave in posameznih njenih članov, predvsem bančnih ravnateljev J. De Paulisa in A. Štubelja, do društvenega razmaha, ki so stavili potrebne gmotne in duševne energije z neprimerno požrtvovalnostjo klubu na razpolago. Tako se je zgradilo igrišče, ki bo po svoji tehnični popolnosti spadalo med najboljša vežbališča jugoslovanskega sporta. Stavbena dela je prevzela tvrdka Weisbacher. Ogradila je igrišče z leseno, trpežno in lično izdelano ograjo, vhod se je okrasil z večjim, okusno stiliziranim portalom v obliki osemmeterskega loka. Dohod z Dunajske ceste napravlja na občinstvo najugodnejši vtis. Vidi se, da uprava ni štedila s sredstvi, da poda igrišču tudi lični zunanji obraz. S tega vidika bodo gostujoča moštva mogla ponesti iz Ljubljane glas o resnem športnem gibanju med Slovenci. Kakor povsod je zunanjost tudi pri teh prireditvah važna za odločujoče vtise. Igrišče samo se je preuredilo po znanih tehničnih predpisih. Obsega pravokotnik z dimenzijami 105/70 m. Pomanjkanje bližnjega hidranta je preprečilo napeljavo škropilne cevi prav na sredino igrišča, kakor ga imajo n. pr. češka igrišča. Tozadevno se bodo morali podvzeti pri ljubljanski občini primerni koraki, da napelje v bližino vodovodne cevi, ker je za športna igrišča namakanje ter polivanje s hidrantom življenska potreba. Poleg igrašča se je postavila velika skakalnica. Novost za Slovenijo pa bo tekališče, ki je zgrajeno povsem v smislu tozadevnih tehničnih pravil. Ovinki so izvršeni po predpisanih ločnih merah. Dolgo je 300 m. Stometerska proga na pročelni strani je za deset tekačev široka. Tekališče je bilo najprvo 20 cm izdolbeno ter se je nato navozilo približno 20 vagonov leša, to je železniških ugaskov. Ker se je moralo z 'ozirom na delovanje posameznih sekcij pospešiti otvoritev, so se postavili na obeh vzdolžnih straneh nogometnega igrišča po dve vrsti klopi. Še tekom avgusta pa se dogradi že odobrena in načrtana tribuna. Ob steni vzhodne ograje se postavi slačilnica za posamezne sekcije, shramba športnega orodja, kopalnica ter primerna veranda. Kot 'otvoritvene svečanosti priredi S. K. Primorje dve nogometni tekmi in lahkoatletični miting za vse jugoslovanske športnike. Po dosedanjih prijavah> bo udeležba zelo številna. Železniške olajšave o priliki vsesokolskega izleta bodo privabile mnogobrojne zagrebške in tudi beogradske lahkoatletike v Ljubljano. S'ovenija bo zastopana po svojih najboljših močeh. Želeti bi bilo, da se mitinga udeleže tudi športniki iz Celja in Maribora, da poneso iz Ljubljane pobude za intenzivno gojenje lahkoatletič-nega sporta na naši severni meji. Lahkoatletični miting bo obsegal nastopni spored: V petek popoldne ob 16. uri: 1. tek na 100 m; 2. tek na 60 m za'dame; 3. tek na 200 m; 4. met diska; 5. finale 100 m; 6. finale 60 m za dame; 7. met krogle; 8. skok v višino brez zaleta (gospodje); 9. skok v višino brez zaleta (dame); 10. skok v višino z zaletom (gospodje); 11. skok v višino z zaletom (dame); 12. štafeta 4 X 100 m; 13. štafeta 4 X 60 m (dame). V soboto popoldne ob 16. uri; 1. tek na 200 m; 2. tek na 200 m (dame); 3. tek na 300 m; 4. skok ob palici; 5. skok v daljavo z mesta (gospodje); 6. skok v daljavo z mesta (dame): 7. skok v daljavo z zaletom fgospodje); 8. skok v daljavo z zaletom (dame); 9. finale 200 m; 10. met kopja; 11. tek na 400 m za gospode; 12. tek na 400 m za dame; 13. pešhoja na 600 m. Prijave naj se pošiljajo na g. Vinko Slamič, Ljubljana, Mestni trg 11. Prijavnina znaša za osebo 5 Din, za točko 3 Din, za štafeto 10 Din, Darila se bodo razdeljevala prvim trem najboljšim tekmovalcem vsake posamezne točke, klubu, ki postavi največ tekmovalcev, in klubu, ki doseže največ točk. Oba dneva gostuje kombinirano moštvo Haška in Concordije iz Zagreba. Postava moštva, ki bo po svoji moči enaka naši državni reprezentanci B, se objavi v časopisju. S. K. Primorje bo z otvoritvijo novega nogometnega in lahkoatletičnega igrašča dokazalo, da se usmerja proti višjim, stalnim ciljem športnega napredka ter da želi zavzeti med slovenskim sportom neko zgodovinsko vlogo. Dr. B. m Uspehi naših kolesarjev v tujini. Kosmatin in Šolar v dirki Dunaj—Linz—Dunaj 330 km. Avstrijci so priredili letos mesto znane dirke Dunaj— Gradec—Dunaj, 380 km, mednarodno dirko na progi Dunaj—Line—Dunaj, 330 km, ki je sicer za 50 km krajša, a zato mnogo strmejša ter ima nič manj kot 11 prav ostrih bregov v vsako smer. Tekme sta se udeležila za Jugoslavijo znana ljubljanska prvaka Kosmatin in Šolar, ki sta dosegla prav časten uspeh: placirala sta se na četrto in peto mesto, dobrih 6 minut za prvim, medtemi ko je prispel prvi za Šolarjem, peti po redu, 42 minut karneje na cilj. Uspeh naših dirkačev je zelo časten ter je nov dokaz, da imamo res dober materijal, ki se pa še premalo izrablja. Pri primerni podpori bi bilo našim dirkačem mogoče še večkrat zastopati častno barve naše države, tako se pa žal ob finančnem vprašanju vse razbije. Ako primerjamo Šolarja z njegovo lansko formo v dirki Dunaj—Gradec— Dunaj, vidimo, da je bil letos mnogo boljši ter da je le slučaj kriv, da se ni še bojje placiral. Nov internacio-nalec je Kosmatin, ki se je izborno razvil, ki je pa vslel nesrečnega defekta izgubil sicer zadnji spurt. Organizacija dirke je bila prav slaba — vsaj za naše dirkače, ter moramo absolutno grajati pristranost dunajskih športnih krogov. Že dejstvo, da je hotela prva skupina, ki se je sestavila že prvih 20 km z Dunaja, z vsemi nedovoljenimi sredstvi otresti se jugoslovanskih tekmecev, govori dovolj jasno. S suvanjem in zapiranjem ceste se ju je hotelo onemogočiti ter sta morala prav per-sebno paziti, da sta prišla brez nezgode naprej. Velika nekolegialnost je obstojala v tm, da so vse okrepčevalnice ob kontrolah zabranjevale celo vodo našima dirka-čama, ki sta, dasi sta vozila v prvi skupini, vedno prišla pred prazno kontrolo. Da to za 15 X urno dirkanje mnogo pomeni, ni treba posebej poudarjati. To naj služi v dokaz, kaj bi mogla doseči ob športnem in gentlemanskem postopanju prirediteljev. Rezultati dirke so sledeči: L Kottl (Dunaj) 14 ur 22 min. 42 sek.; II. Kimra 14 ur 22 min. 42-5 sek.; III. Neuhold 14 ur 22 min. 42-6 sek.; IV. Kosmatin 14 ur 29 m. 05 sek.; V. Šolar 14 ur 29 min. 05-2 sek.; VI. Samuel 15 ur 10 min. 11 sek. Prijavljenih je bilo 52 dirkačev, startalo jih je 37, a na cil; jih je prispelo le 13, od teh slednji tri ure za prvim. r Dunajski listi se jako pohvalno izražajo o naših dirkačih, da sta vozila jako hitro in vztrajno, kar potrjuje njih naziranje, da pošilja Ljubljana vedno le dobre dirkače, katerih absolutno ni podcenjevati. O dirki sami pišejo, da sta vozila Kosmatin in Šolar vso dolgo turo v vodilni skupini in da se jih Dunajčani nikakor niso mogli otresti. Šele defekt Kosmatina že blizu cilja, kateremu je Šolar kolegialno pomagal, je odtrgal oba dirkača od vodilne skupine ter jima napravil časovno diferenco šestih minut. Obema dirkačema, Kosmatinu in Šolarju, pa izrekamo naše priznanje za dosežene uspehe, ki jima naj bodo v vzpodbudo za nadaljnji trening, m Izbirna plavalna tekma v Ljubljani. Ljubljanica bi bila za slične prireditve pripravna, vendar tok vode zelo vpliva na tekmovalce, posebno pri daljših progah z obratom, kjer se menja smer po in proti vodi, s tem tudi napor, kar sigurno vpliva na plavača in na dosežene čase. Prostor je bil drugače enostavno, a zelo dobro prirejen: niti menjanje cilja ni povzročalo posebne zamude. Start raz velik čoln je zelo dobra ideja, ima pa to hibo, da je previsoko nad vodo (dame so startale raje iz vode!). Tekmovalcev je bilo precejšnje število, pogrešamo pa kot redno tekmovalcev iz drugih krajev Slovenije. Zastopani so bili le ljubljanski klubi, ki so pokazali precej ambicije ter obilico popolnoma novih moči, posebno pri novincih, kar je razveseljivo dejstvo. Žalibog imamo zabeležiti tudi nekaj nedostatkov, katerih se pa moremo v bodoče z lahkoto izogniti. Razpis je bil pogrešno sestavljen v tem, da zahteva pri dolgih progah z obrati, da se morajo plavači vidno dotakniti cilja, kar pa ni bilo mogoče, ker je bil na eni strani čoln, s katerega se je startalo, na desno in levu pa ni bilo markacije. Cilj ne more biti točka, temveč vedno le linija. Posledica tega nedostatka je bila, da se je morala diskvalificirati štafeta, ker je prešel plavač L. S. K. čoln ter se je moral s strani in nazaj njemu približati. Nedostajalo je reditelje^, tekmovalci so pa motili 'sodnike z neupravičenim vmešavanjem. Sodniki morajo imeti na cilju absoluten mir in polnomočje. Dne 30. julija se je vršila zjutraj in popoldne izbirna plavalna tekma za plavalno tekmo prvenstva Jugoslavije v Beogradu, in sicer na Ljubljanici na prostoru Ljubljanskega športnega kluba. Čeprav so se udeležili tekme samo trije ljubljanski klubi (Primorje, L. S. K., Ilirija) in se je na sam dan tekme prijavila samo ena tekmovalka Jadrana, vendar je udeležba bila zelo častna kljub slabim pogojem za trening v tej sezoni. Rezultati, posebno na dolge proge, niso dosegli lanskih, ker je mrzlota vode otežkočila plavanje in se je prvič plavalo z obrati; rezultati na kratke proge so pa dosegli lanskoletne, postavljen je bil celo nov slovenski rekord (na 50 m sprint juniorji), ter dečki, kateri so izboljšali rezultat 1-5 sekunde. Prijavljenih je bilo 60 tekmovalcev in tekmovalk, ki so tekmovali v 15 različnih točkah. V naslednjem podajamo v kratkem rezultate; v oklepajih se nahajajo rezultati lanskega leta pri plavalni tekmi za prvenstvo Slovenije. I. 200 m gospodje, prsno (6 prijavljenih, startali 4). 1. Trnk6czy Dalibor L. S. K. 3 : 49-2, 2. Kern Srečko, Primorje 4 : 05-8, 3. Trnk6czy Ubald, L. S. K. 4 : 26-8. II. 100 m gospodje sprint (4 prijavljeni — 3 startali — 1 med plavanjem izstopil). 1. Vrečko Karlo, Primorje 1 : 18-9 (1 : 13-4), 2. Kramaršič Vinko, L. S. K. 1 : 24-6. III. 100 m dame sprint (6 prijavljenih — 4 startale — 1 med plavanjem izstopila). 1. Erbežnik Ema, Jadran 1 : 41-2, 2. Premelč Marta, Primorje 1 : 43-9, 3. Cimperman Marica, Primorje 1 : 47-3. IV. 100 m bočno (8 prijavljenih — 4 startali). 1. Navinšek Emil, L. S. K. 1 : 30-8 (1 : 30-4), 2. Pippenbacher Dušan, Ilirija 1 : 39-9, 3. Pečak Oskar, L. S. K. 1 : 33-2. V. 100 m hrbtno (6 prijavljenih — 5 startalo .— 1 izstopil vmes). 1. Sancin Savo, Primorje 1 : 37-6 (1 : 37-4), 2. Zupančič Gabriel, Ilirija 1 : 38-2, 3. Anžlovar Vlado, Primorje 1 : 41-3. VI. 50 m juniorji sprint (9 prijavljenih — 5 startalo). 1. Rybaf Maran, Primorje 39 (42-6) nov slov, rekord! 2. Koridelič Srečko, Ilirije 40, 3. Justin Joža, Primorje 43. VII. 50 m dečki do 14. leta (10 prijavljenih — 9 startalo). 1 j (| 1. Erbežnik, Primorje 44T (45-6), 2. Kramaršič B., Ilirija 49-2, 3. Bleivveis Marko, L. S. K. 50-3. VIII. točka (50 m deklice) odpadla, ker niso nastopile. IX. 1500 m prosto (5 prijavljenih — 5 startalo — 4 odstopili). 1. Bajc Oto, L. S. K 36 : 19 (Švigelj, ki je skozi vodil, je po 11, rundi izstopil). X. 400 m gospodje prsno (5 prijavljenih — 4 startali). 1. Trnk6czy Dalibor, L. S. K. 7 : 57-5, 2. Kern Srečko, Primorje 8 : 02-6, 3. Trnk6czy Ubald, L. S. K. 9 : 26-9. XI. 300 m dame prosto (6 prijavljenih — 4 startale — 1 odstopila). 1. Premelč Marta, Primorje 6 : 40-6 (5 : 47-4), ’ 2. Erbežnik Ema, Jadran 6 : 47-5, 3. Zupančič Helena, Ilirija 6 : 56-7. XII. 400 m prosti stil gospodje (2 prij, — 2 startala), 1. Jakil Joško, Primorje 8 : 30, 2. Pippenbacher Gojmir, L. S. K. 9 : 44-7. XIII. Štafeta (4 X 100 m) prosto (2 prijavljeni — 2 startali). Prva je prišla na cilj štafeta S. K. Primorje (Kern, Strikberger, Špicer, Vrečko K.) v 7 : 07-2. — Točka kot taka razveljavljena. XIV. Skoki: 50 točk dosegljivih (4 prijavljeni — 2 startala). 1. Grilc Bogomir, L. S. K. 45 X> točke, 2. Kordelič Srečko, Ilirija 42% točke. XV. Water polo. S. K. Primorje — L. S. K. (0 : 0) 1 : 2. Primorje v postavi; Anžlovar, Sancin S., Justin, Ry-baf, Debelak, Vrečko K., Sancin D. (igrano z dvema rezervama), L, S. K. v postavi: Trnk6czy St., Trnk6czy D , Švigelj F., Švigelj Z., Medved J., Kramaršič V., Bleivveis Marko. V prvi polovici igra odprta — Primorje v momentih v premoči. L. S. K. ima boljšo kombinacijo — Primorje izgublja v drugi polovici žogo po nepotrebnem, ker ne obvladuje metov z veliko žogo. PLAVALNI -SPORT a S Plavalna tekma v Karlovcu. Na Korani so se vršile dne 30. julija velike plavalne tekme. Udeležili so se jih s svojimi najboljšimi plavači Hašk — Zagreb, Somborsko športsko udruženje, Victoria' — Sušak, Gradjanski — Karlovac in Olimpija — Karlovac. Posebnega pomena je bilo plavanje štafete 100 + 200 + 300 + 400 m za prehodno darilo mesta Karlovac, ker se je boril Hašk, ki je dobil to prehodno darilo že trikrat z enkratnim prekinjenjem, za definitivno posest darila. Pozornost je vzbudilo, da je dosedanji prvak Jugoslavije na kratke proge Szentgyorgyi (Sombor) v dveh točkah podlegel Blažiču (Hašk). Na 1000 m je ostal Reš (Sušak) slejkoprej prvi, brez resne konkurence. V umetnih skokih je pokazal Kovačec (Hašk) velik napredek. Kovačec je treniral dalj časa v Grazu; zagrebški krogi mu dajejo mnogo šans za prvenstvo Jugoslavije v umetnih skokih. Vsekakor ima edine konkurente v dosedanjem jugoslovanskem prvaku Kavšku (Ilirija) in v mladem Kordeliču (Ilirija), prvaku Slovenije, katera pa v Karlovcu nista tekmovala. V vodnem polu začasno nadkriljuje Somborsko Š. U. za več kot cel razred vsa druga moštva. V Karlovcu so pred-vedli lepo in sigurno kombinacijsko igro, razen tega so izvrstni strelci. Dosegli so se sledeči rezultati: t. Štafeta: 100 + 200 + 300 + 400 m I. Hašk-Zagreb 15' 55" i tri petine, II. S. Š. U.-Sombor, III. Viktorija-Sušak. 2. 100 m, prsno plivanje: I. Hrkalović (Gradj.-Karlovac) 1' 38" i četiri petine, II. Scholz (Gradj.-Karlovac), III. Be-denko (Vikt.-Sušak). 3. 50 m j u n i o r i : I. Margreitner (Vikt.) 33", i dvije petine, II. Venturini (Vikt.), III. Popov (Somb.). 4. 1000 m slo h. stil: I. Reš (Vikt.) 17' 49", II. Okičič (Olimpija-Karlovac). 5. Sk o k o v i : I. Kovačec (Hašk) 8’6 boda, II. Marjanovič (Hašk) 8 boda. 6. 50 m s p r i n t : I. Blažič (Hašk) 29" i tri petine, II. Koch (Gradj.), III. Justiz (Hašk). 7. 100 m plivanje na ledjima: I. Deak (Somb.) 1' 35", II. Bazala (Hašk), III. Halavanja (Vikt.). 8. 100 m d a m e : I. Kuntini (Vikt.) 1' 51" i jedna petina, II. Prebil (Vikt.), III. Noll (Olimpija). 9. 100 m b o č n o p 1 i v a n j e : I. Derda (Olimpija) 1' 35", II. Vakšič (Gradjanski), (Herjanić i Pajalič diskvalificirani). 10. Potapljanje: I. Vakšič (Gradjanski) SO'Sm, II, Ga-miršek (Olimpija), III. Reš (Vikt.). 11. 100 m slobodni stil: I. Blažič (Hašk) 1' 16" i dvije petine, II. Rihtman (Vikt.) 1 23 , III. Lisac (Gradj.). 12. W a t e r - p o 1 o : Sombor - Hašk 8 : 0, Viktorija - Olimpija 4 : 1. K plavalnim tekmam za prvenstvo Jugoslavije, ki se vrše v nedeljo, dne 6. t. m., je odposlal ljubljanski plivački pod-savez sledeče tekmovalce: Za SK Ilirijo Kordelič, Kavšek in Ravnik, za SK Primorje Vrečko, Debelak, Sancin, Kern, Jakil J. in Premelčeva, za L. S. K. Trnkoczy D., Navinšek in Grilc. Berlin — Kristijanija. V mednarodni tekmi, ki se je vršila v Kristijaniji, je znlagal Berlin s 24 proti 15 točkam. Berlinčani so .zmagali v štafetah, 100 m hrbtnem in 200 m prsnem plavanju, Nov damski svetovni rekord. V New Yorku je dosegla Miss iz Chicage svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 100 yardov: 1:15:8. KOLESARSTVO a a Praški stadion. Nettelbeck je vpostavil na 30 km za Motenjem nov svetovni rekord v 21 : 31 : 04. Tour de France, velika kolesarska dirka okoli Francije je začela letos 25. junija ter je končala koncem julija. Vozilo se je 15 etap za 5375 km. Boj se je vodil med Francozi in Belgijci, v katerem so pa prvi podlegli. Sigurno zmago so odnesli Belgijci. Zmagal je Firmin Lambot, Belgija, z 222 urami, 8 min. in 5 sek. Drugi je bil Jean Alavoine, Francija, z 222:49:21. Tretji Schier, Belgija. Četrti Lenger, Belgija. V kategoriji drugo-rednih dirkačev je zmagal Jose Pelletier z 227 : 01 : 35. Star-talo je 120 dirkačev, 38 jih je prišlo na cilj. Velika cena Nemčije. Dirka za veliko ceno Nemčije se je vozila v okvirju kblnskega športnega tedna v štirih etapah. Vreme so imeli neznosno, protiveter, mraz in dež. 38 jih ie startalo. I, Adolf Huschke v 38 : 33 : 51, II. Kohl v 38 : 35 : 53 NOQOnET a a Prvenstvo II. razreda Ljubljane za 1921/1922.