21
GeoGrafija v šoli  |  2/2024
širimo obzorja širimo obzorja
Dolžina rastne dobe kot kazalnik 
podnebnih sprememb 
Climate Change indicators: Growing Season Length  
izvleček
Segrevanje podnebja se ne kaže le na 
dvigu temperatur zraka, dvigu temperatur 
celinskih voda in morja, ampak tudi 
na toplotnih pogojih za rast rastlin. 
Z višanjem temperatur se podaljšuje 
obdobje rasti, ki se spomladi začne 
prej in v jeseni kasneje zaključi, daljša 
rastna doba pa pomeni tudi večjo vsoto 
biotemperatur in s tem boljše pogoje 
za toplotno zahtevnejše vrste rastlin. v 
prispevku predstavljamo ugotovljene 
spremembe dolžine rastne dobe za 
izbrane klimatološke postaje v Sloveniji 
v štirih klimatoloških obdobjih. Ugotovili 
smo, da so se dolžine rastne dobe 
podaljšale za dva tedna ali več, tako za 
travno kot drevesno rastlinstvo.  
Ključne besede: segrevanje podnebja, 
temperaturni prag, rastna doba, podnebni tipi, 
Slovenija
Abstract
Global warming affects not only air, inland 
waters and sea temperatures but also 
thermal conditions for plant growth. 
temperature rise extends the growing 
season, which begins earlier in spring and 
finishes later in autumn. a t the same time, 
a longer growing season results in a higher 
sum of biotemperature, leading to better 
conditions for more thermally demanding 
vegetation. this article presents the 
observed changes in growing season 
length for selected climatological stations 
in Slovenia during four climatological 
periods, namely that growing season 
lengths have increased by two weeks or 
more for both grass and tree species. 
Keywords: global warming, temperature 
threshold, growing season, climate types, 
Slovenia
Dr. Valentina Brečko 
Grubar
Univerza na Primorskem, 
Fakulteta za humanistične študije
Oddelek za geografijo
valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si
Adrijana Perkon
Univerza na Primorskem, 
Fakulteta za humanistične 
študije
Oddelek za geografijo
adrijana.perkon@fhs.upr.si
COBISS 1.01
https:/ /doi.org/10.59132/
geo/2024/2/21-29
1 Uvod 
Podnebje s svojimi značilnostmi, kot so najvišje 
in najnižje dnevne temperature, količina in 
razporeditev padavin, veter idr., pomembno vpliva 
na rastlinstvo. Za rast je namreč poleg svetlobe, 
zraka, vode in hranil v prsti potrebna predvsem 
toplota. Povezanost podnebja in rastlinstva kažejo 
podnebno-vegetacijski pasovi na Zemlji, ki jih 
imenujemo biomi, pri klasifikacijah podnebja 
pa se še danes pogosto uporablja poimenovanje, 
temelječe na značilnem rastlinstvu, npr. 
savansko, stepsko podnebje. Podobno se tipe 
podnebij pogosto pojasni s pogoji za uspevanje 
rastlinstva in kmetijsko pridelavo (Ogrin idr., 
2023). Podnebje je torej eden pomembnejših 
dejavnikov za rast in segrevanje, ki smo mu priča, 
saj se odraža na pogojih za uspevanje naravnega 
rastlinstva, okrasnih in kulturnih rastlin v 
kmetijstvu. Pri pridelavi hrane je poznavanje 
podnebnih sprememb zelo pomembno, saj bo 
prilagajanje zahtevalo spremenjen čas za setev 
oz. sajenje, izbiro drugih sort kulturnih rastlin, 
morda celo drugih kultur. Temperatura je lahko 
omejujoča na vsaki stopnji razvoja rastline, 
vpliva na preživetje, razmnoževanje, nagnjenost 
k boleznim in tako naprej. Rastline so različno 
občutljive za spremembe temperature, 
enim ustreza le enakomerna toplota, druge 
so prilagojene občasnemu (sezonskemu) 
spreminjanju, so bolj ali manj odporne proti 
izjemno nizkim ali visokim temperaturam, 
življenjski procesi pa večinoma potekajo pri 
temperaturah 0−30 °C. V posameznih delih 
rastnega obdobja, t. i. vegetacijskega cikla, 
rastlina potrebuje določeno količino toplote, 

22
GeoGrafija v šoli  |  2/2024
iz prakse
ki jo imenujemo toplotna vsota. To je vsota 
povprečnih dnevnih temperatur, potrebnih za 
zadovoljivo rast. Na primer krompir potrebuje v 
rastni dobi 1400−2200 °C, koruza 2200−3500 °C, 
figa pa nad 4000 °C (Lovrenčak, 2003). Potrebno 
temperaturno vsoto rastlina dobi v različnem 
številu dni, ki ga imenujemo dolžina rastne ali 
vegetacijske dobe
1
. Omejujeta jo spomladanski 
in jesenski temperaturni prag. Spomladanski 
temperaturni prag označuje dan, v katerem 
se srednja dnevna temperatura, ki je bila 
pred tem dnevom ves čas nižja od določenega 
temperaturnega praga, dvigne nad to vrednost. 
Jesenski temperaturni prag pa je dan, ko 
se srednja dnevna temperatura, ki je bila pred 
tem ves čas višja od določenega temperaturnega 
praga, spusti pod to vrednost. Z določitvijo 
temperaturnih pragov oziroma datumov, ko 
se temperatura dvigne ali spusti pod izbrano 
vrednost, določimo dolžino obdobij, ko se srednja 
temperatura nahaja nad izbrano vrednostjo. 
Pri nas se vegetacijsko obdobje najpogosteje 
označuje kot obdobje, v katerem je srednja dnevna 
temperatura zraka višja od 5 °C (Hočevar in 
Petkovšek, 1995, str. 135−136). 
2 Vpliv podnebnih sprememb  
na rastlinstvo
Z vidika podnebnih sprememb nam spremljanje 
dolžine letne rastne dobe omogoča oceno vpliva 
spreminjajočega se podnebja na razvoj rastlin 
in njihovega okolja (Žust in Vlahović, 2023). 
Rezultati preteklih raziskav so kazali, da bo 
v primeru ogrevanja za dodatno stopinjo (v 
primerjavi s klimatološkim obdobjem 1961–1990) 
nastopilo obdobje s temperaturnima pragoma  
5 °C in 10 °C spomladi v povprečju en teden prej ter 
jeseni šest dni pozneje. Obdobje s temperaturnim 
pragom 5 °C se bo podaljšalo za dobrih 5 %, 
10 °C pa za 7 %. Če se bo ozračje v primerjavi z 
omenjenim klimatološkim obdobjem segrelo za  
3 °C, bo začetek obdobja s temperaturnima 
pragoma 5 °C ter 10 °C nastopilo spomladi 20 dni 
bolj zgodaj, jeseni pa 18 dni pozneje. To pomeni 
16 % podaljšanje vegetacijskega obdobja pri prvi 
ter 22 % pri drugi temperaturi. Doba rasti do 
dozorevanja pa se bo zaradi segrevanja za nekatere 
rastline skrajšala. V primeru ogrevanja za stopinjo 
bi bila ta za koruzo krajša za približno dva tedna. 
Za vinsko trto, ki ima za svoj razvoj večje toplotne 
zahteve, se bo pri ogrevanju za 1 °C 
1 Nekateri avtorji ločijo vegetacijsko od rastne dobe, pri čemer rastna 
doba (pri kmetijskih rastlinah) pomeni čas od setve do žetve, in 
s tem povezano dozorevanje pridelkov, vegetacijsko obdobje pa 
obdobje, ko je temperatura nad določeno temperaturo zraka, ki je 
potrebna za rast rastlin (Kajfež Bogataj, 2005). V tem prispevku sta 
rastna in vegetacijska doba sinonima.
čas od začetka rasti do zrelosti skrajšal od enega 
do dveh tednov. Če bo prišlo do dviga temperatur 
za 3 °C, pa to pomeni tudi do pet tednov krajšo 
rastno dobo do zrelosti (Kajfež Bogataj idr., 
2003). Do sprememb prihaja tudi v fenološkem 
razvoju dreves. V obdobju 1960–2000 so 
nastopile spomladanske fenološke faze 6,3 dni 
prej (s trendom -0,2 dni na leto), jesenske pa 
4,5 dni pozneje (s trendom +0,15 dni na leto). 
Statistično značilno zgodnejše olistanje so 
ugotovili pri lipi, divjem kostanju, navadni brezi 
in bukvi. Opazen je bil tudi trend poznejšega 
obarvanja listja jeseni pri bukvah, brezah in lipi. 
Posledično so se kazali pozitivni trendi v dolžini 
obdobja med nastopom obeh fenoloških faz. 
Tovrstnim spremembam se hitreje prilagajajo 
rastline, ki so manj občutljive za spremembe 
podnebnih dejavnikov (Bergant idr., 2004).
Primerjava podatkov za klimatološki obdobji 
1961−1990 in 1991−2020 za izbrane 
klimatološke postaje je pokazala, da se je rastna 
doba s temperaturnim pragom 5 °C v Ljubljani 
podaljšala za 12 dni, Novem mestu za 11, Biljah 
pri Novi Gorici za 13, Godnjah pri Tomaju za 19, 
Murski Soboti za 9, Mariboru 10 in Ratečah za 
12 dni. V Ljubljani je leta 2020 trajala 294 dni 
(Žust in Vlahović, 2023).
3 Potrebni podatki in način 
izračuna dolžine rastne dobe
Za določanje dolžine rastne dobe se uporablja 
več načinov. Ker nas zanimajo razlike med 
povprečnimi dolžinami rastne dobe, smo uporabili 
način izračuna iz srednjih mesečnih temperatur 
za klimatološka obdobja. Pri natančnejšem 
določanju rastne dobe, npr. za posamezno leto, so 
za izračun uporabljene srednje dnevne vrednosti, 
in temperaturni prag je presežen, ko je spomladi 
vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna 
temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. 
Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen 
spomladanski pogoj tako, da spomladanski 
temperaturni prag nastopi na prvi dan vsaj 6 dni 
dolgega obdobja, v katerem povprečna dnevna 
temperatura zraka ni več nižja od 5 °C. S tem 
so izločene do 6 dni trajajoče zgodnje zimske 
otoplitve (Žust in Vlahović, 2023). 
Pri določanju temperaturnega praga najprej 
ugotovimo, med katerima mesecema leži izbrani 
temperaturni prag. Sledi izračun oziroma 
določitev števila dni med obema dnevoma 
(Hočevar in Petkovšek, 1995, str. 135–136). 
širimo obzorja
Pri nas se 
vegetacijsko obdobje 
najpogosteje 
označuje kot 
obdobje, v katerem 
je srednja dnevna 
temperatura zraka 
višja od 5 °C.
V primeru ogrevanja 
za 1 °C bi bila doba 
rasti do dozorevanja 
za koruzo krajša za 
približno dva tedna. 
Za vinsko trto, ki ima 
za svoj razvoj večje 
toplotne zahteve, se 
bo pri ogrevanju za 
1 °C čas od začetka 
rasti do zrelosti 
skrajšal od enega do 
dveh tednov.
d =                                     x D
T
prag
T
pod
T
pod
T
nad

23
GeoGrafija v šoli  |  2/2024
pri čemer velja:
 – število dni med srednjim dnevom v 
mesecu (15. dnem) ter dnevom prestopa 
temperaturnega praga: število dni, ki 
jih je treba prišteti k srednjemu dnevu v 
mesecu za spomladanski prag ter odšteti 
od srednjega dneva v mesecu za jesenski 
prag.
 – izbrani temperaturni prag [°C].
 – srednja mesečna temperatura v mesecu, 
nižja od temperaturnega praga [°C].
 – srednja mesečna temperatura v mesecu, 
višja od temperaturnega praga [°C].
 – število dni v mesecu oziroma število dni 
med srednjima dnevoma (15. dnevoma) 
v mesecu, to je 30.
Dan, ko temperatura spomladi preseže 
temperaturni prag (), dobimo tako, da 
srednjemu dnevu v mesecu ( s temperaturo 
pod pragom prištejemo izračunano število 
dni d. Dan, ko temperatura jeseni pade pod 
temperaturni prag (), pa dobimo tako, da 
srednjemu dnevu v mesecu ( s temperaturo pod 
pragom odštejemo izračunano število dni d. 
Dolžina rastne dobe je seštevek dni med obema 
pragoma.
Spomladanski temperaturni prag:
Jesenski temperaturni prag:
Obdobje s srednjo temperaturo višjo od 10 °C = 
178 dni.
4 Uporabljeni podatki za izračun 
dolžine rastne dobe 
Pri našem izračunu smo uporabili podatke, ki so 
dostopni v podnebnih statistikah arhiva Agencije 
Republike Slovenije za okolje (ARSO, 2024b), 
in sicer homogenizirane in dopolnjene nize za 
štiri 30-letna klimatološka obdobja: 1961–1990, 
1971–2000, 1981–2010 in 1991–2020. Izračuni 
so narejeni za temperaturni prag 5 °C, ki velja za 
trave in sorodne rastline, ter temperaturni prag 
10 °C, ki velja za drevesa. 
Za ugotavljanje sprememb dolžine rastne dobe v 
izbranih klimatoloških obdobjih smo izbrali enajst 
klimatoloških postaj glede na lego v različnih 
podnebnih tipih v Sloveniji (Slika 1). Oprli smo 
se na najnovejšo tipizacijo podnebij za obdobje 
1991–2020 po Ogrinu idr. (2023), ki loči devet 
tipov znotraj štirih osnovnih tipov podnebij: 
zmerno sredozemsko, zmerno celinsko, gorsko 
in podgorsko podnebje. Zmerno sredozemsko 
podnebje loči, tako kot pri predhodni tipizaciji 
(Ogrin in Plut, 2009), dva tipa, in sicer obalno 
in zaledno. Prav tako se gorsko podnebje deli na 
dva tipa, to sta gorsko podnebje višjega in gorsko 
podnebje nižjega gorskega sveta. Zmerno celinsko 
podnebje je v novi tipizaciji členjeno v zmerno 
celinsko podnebje severovzhodne, vzhodne in 
jugovzhodne ter osrednje Slovenije, v predhodni 
tipizaciji pa je bilo ločeno na zmerno celinsko 
podnebje vzhodne, osrednje ter zahodne in 
južne Slovenije. Večina zahodne Slovenije zdaj 
širimo obzorja
T
prag
d
D
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december
-1,7 0,8 4,6 9,5 14,1 17,8 19,1 18,3 14,7 9,7 4,8 0,1
Primer izračuna temperaturnih pragov 10 °C in dolžine rastne dobe za Maribor v obdobju 1951–1980.
T
pod
T
nad
D
prag  
=  D
sred            
  d
+
d =                                                    x 30 dni
10 °C
14,1 °C
9,5 °C
9,5 °C
D
prag
 =    15. 4. + 3 dni         
D
prag
 =   18. april  =  108.dan
d =    3,26  =  3 dni         
~
d =                                                    x 30 dni
10 °C
14,7 °C
9,7 °C
9,7 °C
D
prag
 =    15. 10. - 2 dneva         
D
prag
 =   13. oktober  =  286.dan
d =    1,8  =  2 dneva        
~

pripada tipu zelo vlažnega podgorskega podnebja, 
Ljubljanska kotlina je prej pripadala zmerno 
celinskemu podnebju zahodne in južne Slovenije, 
zdaj osrednje Slovenije, Celjska kotlina, ki je prej 
pripadala zmerno celinskemu podnebju osrednje 
Slovenije, pa zdaj vzhodne in jugovzhodne 
Slovenije. Na območju Posavskega hribovja med 
Ljubljano, Celjem, Novim mestom in Krškim je z 
največjim sklenjenim obsegom zastopano vlažno 
podgorsko podnebje. 
Za obalno zmerno sredozemsko podnebje smo 
izbrali klimatološko postajo Bilje pri Novi Gorici, 
za zaledno zmerno sredozemsko podnebje 
Godnje pri Tomaju, za zmerno celinsko podnebje 
osrednje Slovenije Ljubljano, za zmerno celinsko 
podnebje vzhodne in jugovzhodne Slovenije Celje 
in Novo mesto, za zmerno celinsko podnebje 
severovzhodne Slovenije Maribor in Mursko 
Soboto, za gorsko podnebje nižjega gorskega 
sveta Rateče, za zelo vlažno podgorsko podnebje 
Postojno in Logatec, za vlažno podgorsko 
podnebje pa Lisco. 
5 Dolžine rastne dobe za izbrane 
klimatološke postaje v obdobjih 
1961–1990, 1971–2000, 1981–2010 
in 1991–2020
Za izbrane klimatološke postaje smo po 
zgoraj opisanem postopku za vsa štiri obdobja 
izračunali dolžine rastne dobe za temperaturna 
pragova 5 °C in 10 °C (Preglednici 2 in 3) in 
rezultate prikazali na Slikah 2 in 3. Predvidevali 
smo različno dolga podaljšanja rastnih dob, 
saj podatki o spremembah temperatur za 
obdobje 1991–2020, v primerjavi z referenčnim 
obdobjem 1961–1990, kažejo razlike med 
klimatološkimi postajami (Ogrin, 2023). Med 
njimi je tudi pet postaj, ki smo jih izbrali mi 
(Preglednica 1). Srednja mesečna temperatura se 
je povsod zvišala. V januarju se je najbolj zvišala 
v Murski Soboti (za 2,2 °C), v poletnih mesecih v 
Godnjah pri Tomaju (od 2,1 do 2,5 °C) in na Lisci 
(1,9 do 2,2 °C), jesenske temperature pa najmanj 
odstopajo navzgor v Ratečah (0,5 °C) in v Murski 
širimo obzorja
Slika 1: Podnebni tipi z lokacijami izbranih klimatoloških postaj 
Viri podatkov: GURS, 2024a; GURS, 2024b; Ogrin in sodelavci, 2023
24
GeoGrafija v šoli  |  2/2024

25
GeoGrafija v šoli  |  2/2024
Soboti (0,8 °C). Na osnovi navedenih podatkov 
smo predvideli največje spremembe rastne dobe 
v Godnjah pri Tomaju, podobne v Murski Soboti, 
Celju in na Lisci ter manjše v Ratečah.
Med obravnavanimi klimatološkimi postajami 
je bil, v primerjavi z obdobjem 1961–1991, 
spomladanski temperaturni prag 5 °C v obdobju 
1991–2020 najprej dosežen v Biljah pri Novi 
Gorici (20. februarja) in v Godnjah pri Tomaju 
(25. februarja) ter najkasneje v Ratečah  
(4. aprila). Na ostalih klimatoloških postajah 
je bil prag dosežen v prvi polovici marca ter na 
Lisci konec marca. Jesenski temperaturni prag 
5 °C je v obdobju 1991–2020 nastopil v začetku 
decembra v Biljah pri Novi Gorici in Godnjah 
pri Tomaju, v drugi polovici novembra v Murski 
Soboti, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Logatcu 
in Postojni ter konec oktobra v Ratečah. Dolžina 
rastne dobe je bila v vseh obdobjih najdaljša v 
Biljah pri Novi Gorici in v Godnjah pri Tomaju, 
ki imata zmerno sredozemsko podnebje, in 
najkrajša v Ratečah, ki ima podnebje nižjega 
širimo obzorja
Preglednica 1: Zvišanje srednjih mesečnih temperatur zraka (v °C) v obdobju 1991–2020 v primerjavi s povprečjem 
1961–1990 na izbranih klimatoloških postajah (ogrin, 2023) 
odstopanja temperature zraka v °C 
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec pom. pol. jes. zim. leto
Godnje pri 
Tomaju
1,5 1,1 1,6 1,4 1,4 2,1 2,2 2,5 1,0 1,1 1,6 1,4 1,5 2,2 1,3 1,4 1,6
Murska 
Sobota 
2,2 1,2 1,3 1,4 1,1 1,6 1,6 1,9 0,4 0,9 1,3 1,1 1,3 1,7 0,8 1,5 1,3
Celje 
1,7 0,4 1,3 1,3 1,3 1,7 1,6 1,9 0,4 1,0 1,5 1,0 1,3 1,7 1,0
1,0
1,2
Rateče 1,4 0,9 1,3 1,4 1,4 1,6 1,4 1,5 0,1 0,3 1,0 0,9 1,3 1,5 0,5 1,1 1,1
lisca 1,4 0,6 1,2 2,3 1,1 1,9 1,9 2,2 0,4 0,7 1,4 1,0 1,3 2,0 0,8 1,0 1,2
Preglednica 2: temperaturni pragovi 5 °C in dolžine rastne dobe za izbrane klimatološke postaje v obdobjih  
1961–1990, 1971–2000, 1981–2010 in 1991–2020 (razlaga kratic: StP – spomladanski temperaturni prag, JtP – jesenski 
temperaturni prag, DrD – dolžina rastne dobe)
5 °C 1961–1990 1971–2000 1981–2010 1991–2020
  STP JTP DRD STP JTP DRD STP JTP DRD STP JTP DRD
Bilje pri Novi 
Gorici 
29. feb 1. dec 272 26. feb 2. dec 276 26. feb 5. dec 279 20. feb 9. dec 289
Godnje pri 
Tomaju 
6. mar 29. nov 263 2. mar 1. dec 269 2. mar 4. dec 272 25. feb 8. dec 283
ljubljana 10. mar 15. nov 245 6. mar 14. nov 248 6. mar 18. nov 252 1. mar 24. nov 263
Novo mesto 14. mar 13. nov 239 11. mar 12. nov 241 10. mar 16. nov 246 5. mar 22. nov 257
Maribor 16. mar 12. nov 236 14. mar 10. nov 236 12. mar 14. nov 242 8. mar 19. nov 251
Murska 
Sobota 
16. mar 11. nov 235 13. mar 10. nov 237 12. mar 13. nov 241 8. mar 19. nov 251
Celje – Med-
log 
20. mar 10. nov 230 17 .mar 7. nov 233 15. mar 13. nov 238 10. mar 19. nov 249
Postojna 26. mar 11. nov 225 23. mar 10. nov 227 20. mar 10. nov 230 16. mar 19. nov 243
l ogatec 1. apr 4. nov 213 30. mar 3. nov 213 26. mar 8. nov 222 23. mar 13. nov 230
lisca 8. apr 2. nov 204 8. apr 30. okt 202 4. apr 3. nov 209 28. mar 7. nov 219
Rateče 14. apr 23. okt 189 13. apr 23. okt 190 9. apr 26. okt 197 4. apr 28. okt 204

26
GeoGrafija v šoli  |  2/2024
gorskega sveta, kar je bilo pričakovano. Med 
klimatološkimi postajami z zmerno celinskim 
podnebjem ima najdaljšo rastno dobo Ljubljana, 
sledi Novo mesto, zelo podobne dolžine 
imajo Maribor, Murska Sobota in Celje. Med 
klimatološkima postajama podgorskega zelo 
vlažnega podnebja ima Logatec za 13 dni krajšo 
rastno dobo kot Postojna (Preglednica 2). 
Na vseh izbranih klimatoloških postajah 
je bil v obdobju 1991–2020 spomladanski 
temperaturni prag 5 °C dosežen 8−10 dni 
prej kot v obdobju 1961–1990, jesenski 
temperaturni prag pa je nastopil do 9 dni 
kasneje. Rastna doba se je v povprečju 
podaljšala za 15 dni v Ratečah, Logatcu, 
Mariboru in na Lisci, 16 dni v Murski Soboti, 
17 dni v Biljah pri Novi Gorici, 18 dni v Novem 
mestu, Ljubljani in Postojni, 19 dni v Celju ter 
za 20 dni v Godnjah pri Tomaju (Slika 2). 
Podobna je tudi razporeditev nastopa 
temperaturnih pragov 10 °C za izbrane 
klimatološke postaje v obdobju 1991–2020. 
Spomladanski temperaturni prag je bil najprej 
dosežen v Biljah pri Novi Gorici (29. marca), 
Ljubljani (4. aprila) in Godnjah pri Tomaju 
(5. aprila), v prvi polovici aprila v Novem 
mestu, Mariboru, Murski Soboti in Celju, v 
drugi polovici aprila v Postojni in Logatcu ter 
najkasneje (3. maja) na Lisci in (5. maja) v 
Ratečah. Jesenski temperaturni prag 10 °C je 
nastopil najkasneje v Biljah pri Novi Gorici 
 (5. novembra) in Godnjah pri Tomaju  
širimo obzorja
Slika 2: Dolžina rastne 
dobe (število dni) za 
temperaturni prag 5 °C 
v štirih klimatoloških 
obdobjih na izbranih 
klimatoloških postajah 
Vir podatkov: ARSO, 
2024b
272
276
279
289
263
269
272
283
245
248
252
263
239
241
246
257
236
236
242
251
235
237
241
251
230
233
238
249
225
227
230
243
213
213
222
230
204
202
209
219
189
190
197
204
Bilje pri Novi Gorici (55 m)
Godnje pri Tomaju (320 m)
ljubljana (299 m)
Novo mesto (220 m)
Maribor (264 m)
Murska Sobota (187 m)
Celje – Medlog (241 m)
Postojna (538 m)
l ogatec (485 m)
lisca (947 m)
Rateče (864 m)
1961-1990 1971-2000 1981-2010 1991-2020
1. 1.
16. 1.
31. 1.
15. 2.
1. 3.
16. 3. 
31. 3.
15. 4.
30. 4. 
15. 5.
30. 5.
14. 6. 
29. 6. 
14. 7. 
29. 7.
13. 8. 
28. 8. 
12. 9. 
27. 9.
12. 10.
27. 10. 
11. 11.
26. 11.
11. 12.
26. 12.

27
GeoGrafija v šoli  |  2/2024
(1. novembra), v drugi polovici oktobra v 
Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Murski 
Soboti, Celju in Postojni, v začetku oktobra 
v Logatcu in na Lisci ter najbolj zgodaj (27. 
septembra) v Ratečah (Preglednica 3). Dolžina 
rastne dobe za drevesa je bila v vseh obdobjih 
najdaljša v Biljah pri Novi Gorici in Godnjah pri 
Tomaju, sledijo Ljubljana, Novo mesto, Maribor, 
Murska Sobota, Celje, Postojna, Logatec in 
Lisca, najkrajša pa je v Ratečah, in sicer je več 
kot 70 dni krajša kot v Biljah. Med Postojno 
in Ljubljano je razlika v dolžini rastne dobe za 
temperaturni prag 10 °C (15 dni) manjša kot pri 
temperaturnem pragu 5 °C (20 dni). 
V obdobju 1991–2020 je temperaturni prag 
10 °C v primerjavi z obdobjem 1961–1990 na 
vseh izbranih klimatoloških postajah nastopil 
približno 10 dni bolj zgodaj, jesenski pa je 
nastopil 5−6 dni kasneje v jesen. Rastna doba se 
je v povprečju najmanj podaljšala na Lisci (za 10 
dni) in v Ratečah (za 11 dni), za 14 dni v Logatcu, 
Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti, za 15 dni 
v Biljah pri Novi Gorici, Celju, Novem mestu 
in Postojni ter največ (za 16 dni) v Godnjah pri 
Tomaju (Slika 3). 
5 Sklep
Dolžina rastne dobe je eden od kazalnikov 
podnebnih sprememb in njeno podaljševanje 
nedvomno kaže segrevanje podnebja. Primerjava 
temperatur za obdobje 1961−2011 je pokazala 
razlike pri porastu temperatur, ki pa niso enake 
za vse letne čase in ne za vse klimatološke 
postaje oziroma dele Slovenije (Vertačnik idr., 
2013). Prav tako je razlike v temperaturah pri 
primerjavi obdobja 1991−2020 z 1961−1990 
za različne klimatološke postaje ugotovil Ogrin 
(2023). Zanimalo nas je, ali se bodo pokazale 
razlike v dolžini rastne dobe med klimatološkimi 
postajami, ki ležijo v različnih podnebnih tipih. 
Ugotovili smo, da večjih odstopanj med izbranimi 
klimatološkimi postajami ni. Izračuni za 30-letna 
klimatološka obdobja 1961–1990, 1971–
2000, 1981–2010 in 1991–2020 so pri vseh 
pokazali zgodnejše doseganje spomladanskega 
temperaturnega praga 5 °C in 10 °C ter poznejše 
doseganje jesenskega temperaturnega praga 
5 °C in 10 °C. Na vseh izbranih klimatoloških 
postajah se je rastna doba v obdobju 1991–2020 
v primerjavi z obdobjem 1961–1990 spomladi 
začela v povprečju 9 dni bolj zgodaj in se je 
širimo obzorja
10 °C 1961–1990 1971–2000 1981–2010 1991–2020
  STP JTP DRD STP JTP DRD STP JTP DRD STP JTP DRD
Bilje pri Novi 
Gorici 
8. apr 29. okt 201 7. apr 29. okt 202 3. apr 1. nov 208
29. 
mar
5. nov 216
Godnje pri To-
maju 
15. apr 25. okt 190 15. apr 24. okt 189 11. apr 28. okt 197 5. apr 1. nov 206
ljubljana 14. apr 19. okt 185 14. apr 18. okt 184 10. apr 21. okt 191 4. apr 23. okt 199
Novo mesto 17. apr 14. okt 177 16. apr 14. okt 178 12. apr 18. okt 186 8. apr 20. okt 192
Maribor 18. apr 14. okt 176 17. apr 13 .okt 176 9. apr 19. okt 190 9. apr 19. okt 190
Murska Sobota 17. apr 12. okt 175 17. apr 12. okt 175 13. apr 16. okt 183 8. apr 17. okt 189
Celje – Medlog 22. apr 11. okt 169 21. apr 11. okt 170 17. apr 16. okt 179 13. apr 17. okt 184
Postojna 2. maj 11. okt 159 30. apr 10. okt 161 26. apr 14. okt 168 22. apr 16. okt 174
l ogatec 5. maj 3. okt 148 3. maj 3. okt 150 29. apr 7. okt 158 26. apr 8. okt 162
lisca 11. maj 1. okt 140 10. maj 29. sep 139 6. maj 1. okt 145 3. maj 3. okt 150
Rateče 13. maj 24. sep 131 11. maj 24. sep 133 8. maj 25. sep 137 5. maj 27. sep 142
Preglednica 3: temperaturni pragovi 10 °C in dolžine rastne dobe za izbrane klimatološke postaje v obdobjih  
1961–1990, 1971–2000, 1981–2010 in 1991–2020 (razlaga kratic: StP – spomladanski temperaturni prag,  
JtP – jesenski temperaturni prag, DrD – dolžina rastne dobe)
Dolžina rastne dobe 
je eden od kazalnikov 
podnebnih 
sprememb in njeno 
podaljševanje 
nedvomno kaže 
segrevanje podnebja. 
Primerjava 
temperatur za 
obdobje 1961−2011 je 
pokazala razlike pri 
porastu temperatur, 
ki pa niso enake za 
vse letne čase in ne 
za vse klimatološke 
postaje oziroma dele 
Slovenije.

28
GeoGrafija v šoli  |  2/2024
zaključila 9 dni kasneje v jeseni. Povprečna 
dolžina rastne dobe za trave in sorodne rastline 
(5 °C) se je v povprečju podaljšala za 15–20 dni 
ter za drevesa (10 °C) v povprečju za 11–15 dni, 
kar je več, kot so predvidevali raziskovalci pred 
dobrim desetletjem (Kajfež Bogataj idr., 2003). 
Naši rezultati pa se ujemajo z ugotovitvijo, 
da je podaljšanje bolj opazno na jugozahodu 
Slovenije (Oblišar, 2016). Dolžina rastne dobe 
se je najbolj podaljšala v Godnjah pri Tomaju 
in Biljah pri Novi Gorici, ki pripadata zmerno 
sredozemskemu podnebju. Pri obeh se je opazno 
zvišala srednja letna temperatura, v kolikšni meri 
pa lahko to pripišemo vplivom vedno toplejšega 
morja, bi morali raziskati z izračuni za druge 
klimatološke postaje na tem območju.  
Z drugačnim izborom klimatoloških postaj bi bilo 
zanimivo raziskati še, ali bi se večje oz. manjše 
spremembe pokazale npr. med višje ležečimi 
postajami, postajami na orografskih pregradah, 
med postajami, ki ležijo v dolinah ali kotlinah, in 
tistimi v termalnem pasu. 
Prispevek je nastal z namenom, da spodbudimo 
podobne raziskave s starejšimi učenci in 
dijaki. Predstavljena metoda je razmeroma 
širimo obzorja
Slika 3: Dolžina rastne 
dobe (število dni) za 
temperaturni prag  
10 °C v štirih klimatoloških 
obdobjih na izbranih 
klimatoloških postajah 
Vir podatkov: ARSO, 
2024b
1. 1.
16. 1.
31. 1.
15. 2.
1. 3.
16. 3. 
31. 3.
15. 4.
30. 4. 
15. 5.
30. 5.
14. 6. 
29. 6. 
14. 7. 
29. 7.
13. 8. 
28. 8. 
12. 9. 
27. 9.
12. 10.
27. 10. 
11. 11.
26. 11.
11. 12.
26. 12.
1961-1990 1971-2000 1981-2010 1991-2020
Bilje pri Novi Gorici (55 m)
Godnje pri Tomaju (320 m)
ljubljana (299 m)
Novo mesto (220 m)
Maribor (264 m)
Murska Sobota (187 m)
Celje – Medlog (241 m)
Postojna (538 m)
l ogatec (485 m)
lisca (947 m)
Rateče (864 m)
201
202
208
216
190
189
197
206
185
184
191
199
177
178
186
192
176
176
190
190
175
175
183
189
169
170
179
184
159
161
168
174
148
150
158
162
140
139
145
150
131
133
137
142

29
GeoGrafija v šoli  |  2/2024
preprosta, brez uporabe statističnih izračunov 
in jo je mogoče preizkusiti pri pouku 
geografije oz. pri medpredmetnih povezavah 
z matematiko, biologijo, naravoslovjem, pri 
izbirnih predmetih, z nadarjenimi učenci 
pri geografskih krožkih ali v okviru priprave 
raziskovalnih nalog. Učenci tako lahko 
spoznajo klimatološka opazovanja v Sloveniji, 
spoznajo postaje, ki delujejo v bližini njihovega 
doma, uporabijo prosto dostopne podatke 
iz arhiva Agencije Republike Slovenije za 
okolje in lahko primerjajo med seboj podatke 
za različna klimatološka obdobja ter za 
različne klimatološke postaje. Z določanjem 
temperaturnih pragov zelo nazorno pokažemo, 
zakaj na nadmorski višini Kredarice ne morejo 
uspevati drevesa in zakaj pozno ozelenijo trave 
in se pojavijo prve cvetice, zakaj drevesa v 
višjih nadmorskih višinah rastejo počasneje, 
zakaj se olistajo z različnim časovnim zamikom 
in tako naprej. Razlike poskusimo pojasniti z 
vzročno-posledičnimi povezavami geografskih 
dejavnikov, ki vplivajo na spremembo 
temperature v različnih območjih Slovenije, 
takšna raziskava pa je lahko dobra osnova tudi 
za diskusijo o posledicah podnebnih sprememb. 
Ko uporabijo razpoložljive podatke in naredijo 
izračune za določitev temperaturnih pragov ter 
dolžine rastne dobe, lahko nadalje ugotavljajo 
in pojasnjujejo, kako te spremembe vplivajo 
na rastlinstvo ter gospodarski dejavnosti 
gozdarstva in kmetijstva. Daljša rastna doba in 
večja vsota biotemperatur lahko na hladnejših 
(višje ležečih) območjih prispevata k izboljšanju 
pogojev za pridelavo toplotno zahtevnejših 
kultur, npr. uspevanje vinske trte. Nasprotno pa 
lahko višje temperature povzročijo skrajševanje 
rastnega cikla (rastlina prej doraste, plodovi 
dozorijo) in manjši pridelek. Zgodnejši 
temperaturni prag predstavlja povečano 
tveganje nastanka pozebe v spomladanskih 
mesecih in tako prizadene pridelavo. To 
je le nekaj možnih posledic, ki jih lahko v 
nadaljevanju raziščemo tudi z intervjuji. 
6 Viri in literatura
arSo 2024a. razlaga meteoroloških spremenljivk. 
https:/ /meteo.arso.gov.si/uploads/meteo/help/sl/
razlaga_spremenljivk.html
arSo 2024b. Podnebne statistike 1950–2020. 
https:/ /meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/
statistike_1950_2020/
Bergant, k., k ajfež Bogataj, l., Sušnik, a., Cegnar, 
t., Črepinšek, Z., kurnik, B., Dolinar, M., Gregorič, 
G., r ogelj, D., Žust, a., Matajc, i., Zupančič, B., 
in Pečenko, a. (2004). Spremembe podnebja in 
kmetijstvo v Sloveniji. narodna in univerzitetna 
knjižnica.
GUrS 2024a. Državni topografski sistemi. Državna 
pregledna karta merila 1:750000 – vektorski podatki. 
Prostorski podatki. https:/ /ipi.eprostor.gov.si/jgp/
data
GUrS 2024b. Državni topografski sistemi. Digitalni 
model višin 12,5 m. Prostorski podatki. https:/ /ipi.
eprostor.gov.si/jgp/data
Hočevar, a., in Petkovšek, Z. (1995). Meteorologija: 
osnove in nekatere aplikacije; Univerzitetni, 
visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo. 
Univerza v ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za 
gozdarstvo.
k ajfež Bogataj, l., Sušnik, a., Črepinšek, Z., Bergant, 
k., kurnik, B., Matajc, i., r ogelj, D., Cegnar, t., Žust, 
a., Dolinar, M., Pečenko, a., in Gregorič, G. (2003). 
Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na 
podnebno spremenljivost in ocena predvidenega 
vpliva. agencija republike Slovenije za okolje. https:/ /
meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/agromet/
product/document/sl/ranljivost.pdf
k ajfež Bogataj, l. (2005). Podnebne spremembe in 
ranljivost kmetijstva. Acta agriculturae Slovenica 
85(1),25-40.
l ovrenčak, F. (2003). Osnove biogeografije. Univerza v 
ljubljani, Filozofska fakulteta.
oblišar, G. (2016). Spremenljivost agrometeoroloških 
parametrov v Sloveniji v obdobju 1951−2013. 
[Magistrsko delo]. Univerza v ljubljani, Biotehniška 
fakulteta.
ogrin, D., in Plut, D. (2009). Aplikativna fizična 
geografija Slovenije. Znanstvena založba Filozofske 
fakultete Univerze v ljubljani.
ogrin, D. (2023). odkloni temperature zraka in višine 
padavin v obdobju 1991−2020 od povprečja 1961−1990 
po podnebnih tipih Slovenije. Geografski obzornik 70 
(3−4), 4–13. 
ogrin, D., repe, B., Štaut, l., Svetlin, D., in ogrin, M. 
(2023). Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih 
za obdobje 1991–2020. Dela 59, 5–89. https:/ /doi.
org/10.4312/dela.59.5-89
vertačnik, G., Dolinar, M., Bertalanič, r., klančar, M., 
Dvoršek, D., in nadbath, M. (2013). Podnebna 
spremenljivost Slovenije. Glavne značilnosti 
temperatur zraka v obdobju 1961−2011. agencija 
republike Slovenije za okolje.
Žust, a., in vlahović, Ž. (2023). Dolžina rastne dobe. 
k azalci okolja. https:/ /kazalci.arso.gov.si/sl/content/
dolzina-letne-rastne-dobe-9
Žust, a. (2015). Fenologija v Sloveniji: Priročnik za 
fenološka opazovanja. Ministrstvo za okolje in 
prostor, agencija republike Slovenije za okolje. 
https:/ /meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/
agromet/product/document/sl/Brosura0515.pdf
širimo obzorja