Glasilo kolektiva izdaja Gl P »Ingrad« Celje v nakladi 3200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: v.d. Franc Berginc, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Z doseženim nismo zadovoljni NA DELO V IRAK Takšni prizori pred poslovno stavbo Ingrad, ko srečujemo sodelavce s kovčki, ki čakajo na odhod v Irak, so vedno pogostejši. Do konca marca je odšlo že okoli 80 naših delavcev. To so zgolj številke, toda vsaka zase pomeni človeka, ki je najbrž moral razrešiti marsikatero osebno dilemo, preden se je podal na pot. Z različnimi občutki odhajajo fantje tja daleč, saj vedo, da se bo treba marsičemu odreči, vedo pa tudi, da se da zdržati in da bo zaslužek dosti večji. S tem pa že načrtujejo lepšo prihodnost. yjjj g INOVACIJSKA DEJAVNOST — STALNA SPREMLJEVALKA STABILIZACIJE O ipoteku inovacijske dejavnosti v preteklem letu smo skušali kolektiv informirati s sprotnimi članki v našem glasilu. Tokratni prispevek naj bo nekakšen kratek pregled o teh dogajanjih v lanskem letu. Odbor je prejel v letu 1981 samo pet prijav. Od teh so bile štiri razvrščene v grupo tehnične izboljšave in en koristni predlog. V teh petih predlogih je bilo udeleženo 11 avtorjev — naših delavcev, ki združujejo delo v TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina (1), Mehanizacija (1), GO Žalec (2), Proizvodni obrati (l)in GO Celje (1). Po izobrazbeni strukturi so bili predlagatelji zastopani takole: 1 VS, 8 SS in 2 VK delavca. S svojimi realiziranimi predlogi so ti delavci ustvarili 1,287.243 din prihranka. Nagrade, ki jim po našem pravilniku pripadajo in katere je izračunal odbor na podlagi ustvarjenih prihrankov ter potrdil delavski svet znašajo v skupnem znesku 139.169 din (kar je cca 10,8 % ustvar- jenega prihranka). Nagrajene tehnične izboljšave in koristen predlog, ki jih je mogoče stalno uporabljati (niso samo za enkratno izvedbo tam, kjer so bili predlagani in uporabljeni), imajo torej trajen pomen in naj se u-veljavijo za: — zastičenje — fugiranje zidov in opeke NF istočasno z zidanjem, — obešanje vmesne mostne podpore pri Hilnne-beck opažih namesto opiranje v strugo, — izdelavo proti smradni h kanalizacijskih jaškov iz odrezkov (odpadkov) črne pločevine, (Nadalj. na 2. strani) Očistimo Tudi letos bo v Celju akcija »-očistimo okolje« in to v petek, 16. aprila v OZD (izven delovnega časa) in v soboto, 17. aprila okolje v Krajevnih skupnostih. Namen akcije je očistiti in olepšati videz delovnega in bivalnega okolja na celotnem območju občine Celje, zbrati čimveč kovinskih odpadkov za nadaljnjo industrijsko predelavo, urediti zelenice, nasade, parke, obrežja rek in potokov, nadomestiti drevesa, grmovnice in drugo zelenje. Sodelovali naj bi vsi delovni ljudje in občani Celja, še posebej pa mladina, mladinske delovne brigade ter člani društev in družbenih organizacij pri posebnih zadolžitvah. Za izvedbo akcije so v OZD neposredno odgovorni predsedniki osnovnih organizacij sindikata, ki naj imenujejo štabe za izvedbo akcije. Vsak štab pripravi program akcije o času poteka, razporeditvi posameznikov, o pripravi pripomočkov in orodja ter načrt obveščanja. Pokažimo svoj odnos do čistega okolja in se vključimo v akcijo. Vili S. Gradnja verižne stanovanjske zazidave v celjski soseski Nova vas se bliža h kraju V dneh do 9. kongresa ZKS, ki bo 15. do 17. aprila 1982 v Ljubljani, komunisti v osnovnih organizacijah razpravljamo o kongresnem gradivu in imamo še možnost, da s svojimi pripombami potom delegatov vplivamo na oblikovanje kongresnih dokumentov. Med celjskimi delegati bo tudi Bojan Vrbnjak iz Ingrada. 3 Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost zs to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge. (Nadalj. s 1. strani) INOVACIJE — vgrajevanje razbremenilnih cevi v betonskih konstrukcijah s sidranjem na pozitivno armaturo in postopno obtežitvijo armature z be-tonlo-m. Kot vidimo, inovacijska dejavnost le ni popolnoma zamrla. Vendar pa z doseženim še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Samo pet prijavljenih predlogov za tako številčen kolektiv je odločno premalo. Naloga nas vseh v bodoče mora biti, da inovacijsko dejavnost razširimo in jo vključimo kot stalno spremljevalko stabilizacijskih prizadevanj. Odbor je na seji, konec januarja t. L, sklenil, da je potrebno člane kolektiva še bolje Informirati o vrstah inovacij, možnostih za prijavo itn odškodninah — nagradah za dosežke. Zato v nadaljevanju objavljamo izvleček nekaterih najbolj bistvenih členov (2., 3., 4., 5., 8., 16., 39. in 40 člen) iz našega Pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih: Namen pravilnika je, da spodbuja vse člane delovne skupnosti k izumljanju, odkrivanju im uvajanju novih rešitev za kak tehnični problem, k racionalnejši uporabi tehničnih sredstev, tehnoloških in drugih delovnih postopkov, s katerimi se dosegajo večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu In ener- Poslovanje temeljnih organizacij O gospodar jemo u v letu 1981 je bilo v prejšnji številki glasila že govora. Takrat pa še nismo razpolagali s podrobnejšimi številkami, zato je prav, da v tej številki glasila prikažemo tudi pomembnejše podatke. v 000 din Element Iz teh nekaj osnovnih številk je razvidno, da so bila osnovna gibanja v 1. 1981 pozitivna in kažejo na sorazmerno dobro gospodarjenje in pravilne usmeritve v delitvi. Dve osnovni ugotovitvi sta: — rori rasti celotnega prihodka smo dosegali skromno rast, ki je realno pod obsegom prejšnjega leta in ob tem Uspeli zadržati rast stroškov na nižjem nivoju. — Pri ustvarjanju in delitvi dohodka in čistega dohodka smo dali prednost sredstvom za poslovne namene. Skladno z resolucijskimi predvidevanji. Opozoriti je potrebno, da zbirni -prikaz zajema v obeh letih primerjave podatkov za priključene TOZD Megrada, zato so višji seštevki celotnega prihodka tudi rezultat te priključitve. V nadaljevanju prikazujemo pomembnejše podatke o gospodarjenju temeljnih organizacij v Ingradu v letu 1981, s primerjavo za leto 1980. Iz teh podatkov je razvidno, da nobena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo, da pa se rezultati med njimi precej razlikujejo. Ugotovimo lahko, da so v 1. 1981 bili poslovni uspehi na splošno ugodnejši v gradbeni operativi ter da upadajo zlasti v TOZD Mehanizacija, Proizvodnih obratih in Lesnih obratih. Kljub podobnemu poslovnemu predmetu kot ga imata Mehanizacija in Lesni obrati sta TOZD Prevozi Ljubljana in Mo- ZAKLJUČNI RAČUN ZA bilia Ljubljana poslovali precej uspešneje kot leto prej. Občutno poslabšanje poslovnega uspeha je opaziti v TOZD Projektivni biro, kjer se najprej čuti recesija v obsegu investicij. V okviru delovne skupnosti so precej slabe rezultate dosegale enote družbenega standarda (naselje, menza), zato bodo na tem področju potrebni določeni ukrepi za sanacijo stanja. Doseženi rezultati v 1. 1981 nas obvezujejo, da bomo nadaljevali intenzivno z delom, istočasno pa zaradi zastoja na področju investicij storili vse potrebno, da bomo še zvišali našo konkurenčno sposobnost. To velja zlasti za izboljšanje produktivnosti dela, boljšo organiziranost pri delu in tudi krepitev naše kreditne sposobnosti. Pri lastnih naložbah * bo zato potrebno marsikje odreči predvidenim nabavam osnovnih sredstev, ki niso najnujnejša in tako sprostiti sredstva za morebitno kreditiranje investitorjev. Druga enako pomembna naloga pa je še večja vključitev naših kapacitet na inozemska tržišča. Janko Golob, dipl. oec. LETO 1981 1980 1981 Indeks Celotni prihodek 3.927.930 5.037.910 128 Porabljena sredstva 3.080.364 3.794.206 126 Dohodek 927.566 1.243.703 134 Cisti dohodek 646.391 834.628 129 Osebni dohodki 504.953 620.585 123 Del CD po odbitku OD 141.388 214.043 151 giji, boljše izkoriščanje Strojev in naprav, boljša organizacija in kontrola proizvodnje ter poslovanja, boljša varnost pri delu ter sploh vsako racionalnejše izvajanje katere koli funkcije v podjetju. Izum kot predmet pravilnika pomeni novo ustvarjeno rešitev za kak tehnični problem, ki ga lahko uporabimo v dejavnosti podjetja in izpolnjujejo zakonite pogoje za pridobitev patenta. Za tehnične izboljšave se v smislu pravilnika štieje tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosegajo večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kontrola proizvodnje in večja varnost dela. Koristni predlogi so iniciativni predlogi, ki pomenijo racionalnejšo rešitev, a se v smislu določb zakona o patentih in tehničnih izboljšavah ne štejejo za izum ali tehnične izboljšave, kot na primer: — predlogi, ki niso tehnične narave, a se nanašajo zlasti na zboljšanje organizacije, — predlogi, ki niso originalni, temveč pomenijo zgolj prenos tehničnih izkušenj in dognanj iz drugih podjetij ali iz strokovne literature, — predlogi strokovnih delavcev podjetja, ki se nanašajo na projekte konstrukcije in tehnološke (postopke. Vsak član delovne skupnosti, ne glede na katerem delovnem mestu dela, ali druge osebe zunaj delovne skupnosti, smejo predlagati podjetju tehnične izboljšave in koristne predloge, katerih namen je pospešiti in izboljšati dejavnosti, za katero je podjetje registrirano. Postopek za prijavo Izumi, tehnične izboljšave in koristni predlogi se praviloma prijavljajo v dvojniku pismeno odboru za racionalizacije in tehnične izboljšave na obrazcu »prijava izuma« (ali tehnične ižboljšave ali koristnega predloga) po prilogi št. 1, M je sestavni del tega pravilnika. Prijava izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga mora vsebovati opis predloga, po potrebi skico in načrte ter dokumentacijo o uporabljivosti koristnosti im pomembnosti izuma in tehnične izboljšave ter drugo dokumentacijo, ki je pomembna za ocenitev koristnosti in ■pomembnosti. Osnova za določitev višine odškodnine so prihranki pri direktnih stroških in sicer: a- prihranek na času — direktni stroški na porabljeno uro na delovnem mestu (brutto osebni dohodki), b) prihranek na energiji, c) prihranek pri tekočem vzdrževanju, vendar ne na škodo stroja, d) prihranek na materialu, e) prihranek na kapitalu na osnovo + 15 % 750 din f 12 % 3.150 din f 10 % 7 % 5 % 3.5 % 2.5 % 1.5 % od od od od od od nad (prihranek) 5.000 pripada 25.000 pripada 50.000 pripada 100.000 pripada 200.000 pripada Osnova do 5.001 do 25.001 do 50.001 do 100.000 pripada 5.650 din + 100.001 do 200.000 pripada 9.150 din + 200.001 do 500 000 pripada 14.150 din + 500.001 do 1,000.000 pripada 24.650 din + l.OOp.OOO 37.150 din + v 000 din CELJE LAŠKO Ind. ŠENTJUR Ind. Osnova za določitev vi- 1980 1981 Ind. 1980 1981 1980 1981 šine odškodnine ie prihra- stroških. Celotni prihodek 699.606 898.701 128 330.711 324.780 98 189.224 286.730 151 nek na direktnih Porabljena sredstva 603.215 763.702 127 289.349 264.986 92 151.822 229.498 151 Od osnove pripada predla- Dohodek 96.391 134.999 140 41.362 59.794 144 37.402 57.232 153 gatelju oziroma izumitelju Cisti dohodek 73.665 105.590 143 26.263 35.855 136 25.858 38.277 148 odškodnina po gornji tabe- Oftebni dohodki 57.030 67.010 117 18.655 24.187 129 21.339 28.474 133 li. Alojz Krajnc Del CD po odbitku OD 16.635 38.581 232 7.608 11.668 153 4.519 9.813 217 ŽALEC LJUBLJANA IGM PROIZVODNI OBRATI 1980 1981 Ind. 1980 1981 Ind. 1980 1981 Ind. 1980 1981 Ind. Celotni prihodek 274.663 370.710 135 604.054 626.155 103 491.543 687.281 140 160.606 253.157 157 Porabljena sredstva 217.093 305.177 140 417.160 445.975 107 387.252 533.012 137 96.227 173.172 180 Dohodek 57.570 65.233 113 133.939 180.180 134 104.291 154.269 148 64.379 79.986 124 Čisti dohodek 37.954 46.856 123 103.445 120.239 116 65.033 91.388 140 46.522 55.479 119 Osebni dohodki 28.006 32.102 114 73.260 70.745 96 58.848 75.944 129 31.277 41.614 133 Del ČD po odbitku OD 9.948 14.754 148 30.186 49.494 164 6.185 15.445 249 15,245 13.865 91 LESNI OBRATI MOBILIA MEHANIZACIJA PREVOZI 1980 1981 Ind. 1980 1981 Ind. 1980 1981 Ind. 1980 1981 Ind. Celotni prihodek 59.073 75.739 128 71.717 99.769 139 268.733 326.060 121 72.976 88.388 121 Porabljena sredstva 35 442 46.204 130 44.184 57.464 130 143J158 190.256 133 39.672 43 215 109 Dohodek 23.631 29.535 125 27.533 42.305 153 125.575 135.804 108 33.304 45.173 135 Cisti dohodek 17.063 19.148 112 17.758 29.713 167 73.271 84.345 115 17.054 26.452 155 Osebni dohodki 12.397 14.746 119 12.322 16.937 137 63.720 75.805 119 13.556 18.250 134 Del CD po odbitku OD 4.667 4.402 94 5.436 12.777 235 9.551 8.539 89 3.498 8.202 234 PROJEKTIVNI BIRO ROGAŠKA SLATINA KONJICE DSSS 1980 1981 Ind. 1980 1981 Ind. 1980 1981 Ind. 1980 1981 Ind. Celotni prihodek 22.955 24.616 107 212.244 436.019 205 340.952 365.148 107 128.873 174.957 136 Porabljena sredstva 3,715 3.823 103 165.287 348512 210 300.688 318 588 106 53.142 70.624 133 Dohodek 19.240 20.793 108 46.957 87.507 186 40.264 46.560 115 75.731 104.333 138 Čisti dohodek 15.548 15.234 98 33.631 59.187 176 28.431 25.405 89 64.845 81.461 125 Osebni dohodki 10.162 12.868 126 29.258 46.799 159 18.137 19.388 107 56.988 76.717 134 Del CD po odbitku OD 5.386 2.366 44 4.373 12.388 283 10.293 6.017 58 7.857 4.744 60 VOLITVE 82 Naše delegate za samoupravne organe v temeljnih organizacijah, v delovni organizaciji in v SOZD Giposis ter za delegacije zbora združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, smo vdliili 11. marca letos. Volišča smo izkoristili istočasno tudi za izvedbo referenduma za sprejem sprememb statuta DO in spremembe samoupravnega sporazuma o Združitvi TOZD v DO Ingrad. Tako volitve kot referendum smo uspešno opravili, saj je prišlo na volišča 3185 delavcev od 3770 vpisanih v volilni imenik, ali 85 odstotkov. Najboljšo udeležbo so zabeležili v TOZD Prevozi 98 % in TOZD Lesni obrati 97 % najsilabšo pa v TOZD GO Celje 75 %, kjer imajo stalno veliko odsotnost zaposlenih. Nekatere volilce smo vprašali, kaj pričakujejo od izvolljenih delegatov? Mijo Njeglovec, TOZD GO Ljubljana, zidar na gradbišču v Dravljah. »Dosedanji delegati niso izpolnili naših pričakovanj zato želim, da bi novi delegati spremenili način dela in dali večji pomen delegacijam«. Vera Veligošek, gradbeni tehnik v DSSS, je akltilvno sodelovala v pOStopfau evidentiranja delegatov. "Pričakujem vsestransko aktivnost naših delegatov, ki bodo dejansko zastopali stališče samoupravne delovne skupine,-Dušan Honvait, TOZD Proizvodni obrati, Siilkopleskar v avtoličanski delavnici. "Izvolili smo nove delegate in upam, da bodo pravi samoupravljala, ki bodo zastopali interese delavcev in nas o sklepih tudi obveščali« Simon Lazar, TOZD GO Celje, je zaposlen kot skladiščnik na gradbiščih v okolici Tuzle. "Prepričan sem, da delegatski sistem vse bolj prodira v zavest delavcev in da bomo preko svojih delegatov uresničevali naša hotenja.« Vse izvoljene delegate v samoupravne organe in delegacije bomo objavili v posebni prilogi Glasila. Vili S. 9. KONGRES ZK SLOVENIJE Pogovor z delegatom Priprave na 9. kongres ZKS so v polnem teku. V razpravi so glavni dokumenti, kot so poročilo o delu CK, predlog sprememb statuta in resolucija o delu zveze komunistov v naslednjem obdobju. V Celju smo izbrali 11 delega- Bojan Vrbnjak tov, ki nas bodo zastopali na kongresu. Med njimi je tudi mladi Bojan Vrbnjak iz Ingrada, avtomehanik v TOZD Mehanizacija. Vprašali smo ga, kako ocenjuje razmere v sredini, katere predstavnik bo na kongresu: "V naših pogojih gospodarjenja se še vedno premalo ukrepa, da bi družbena sredstva bolj smotrno trošili in zagotavljali večjo stabilizacijo. Delavci imamo veliko pripomb na obnašanje raznih organov v naši družbi, kamor praktično delavčeva beseda ne seže, odnosno nima vpliva, modernizacija proizvodnje, delitev dohodka, kjer se na vsa dogajanja kot so z raznimi predhodno sprejetimi prispevki ustvarja mehanizem za odvajanje sredstev, na katera bi morali delavci imeti večji vpliv. To pomeni, da smo na področju menjave dela premalo storili. Poseben problem v neposredni proizvodnji je še vedno nagrajevanje po delu, zlasti KV in VK delavcev, ki za svoje delo niso ustrezno nagrajeni. Ce bomo temu vprašanju namenili več pozornosti, bomo s tem spremenili odnos do dela, do družbenih proizvajalnih sredstev, do izrabe delovnega časa, inovacijske dejavnosti, izboljšanje organizacije dela in končno bi morali odpraviti nekatere slabe navade, ki se pojavljajo med delom, kot so: slabi medsebojni odnosi, alkohol, hierarhija, skratka več tovarištva bi moralo biti in bolj bomo morali ceniti vse to, kar je do danes zgradila naša družba. Na kongresu bomo morali spregovoriti tudi o socialnih razlikah, o birokraciji, o delovnih in življenskih pogojih delavcev, o sodobnejših prijemih v tehnologiji in organizaciji dela v proizvodnji, posebej pa še o odgovornosti.« Celjski delegati pripravljajo za kongres 5 razprav: prestrukturi ran j e celjskega gospodars(tva in naloge ZK, lik komuniista-strokov-njaka, zveza komunistov in mladina, kadrovska, idejna in akcijska krepitev zveze komunistov ter odgovornost zveze komunistov za preseganje parcialnih odnosov. Zaželimo delegatom uspešen prispevek 9. kongresu ZKS. Vili Šuster Franjo Če vnik odšel v pokoj Franjo Cevnik, ki bi oktobra letos slavil deveto obletnico odgovornega urejevanja našega Glasila, sicer pa pomočnik glavnega direktorja, je ob koncu februarja letos stopil v zasluženi pokoj. Ob tem dejstvu misli hitijo nazaj in se srečujejo s sedanjostjo in preteklostjo, z vsem tistim delom, ki ga je teh dvajset in več let opravljal v naši organizaciji združenega dela in zunaj nje. Njegova pota d ružbenopol iti čnega in strokovnega delavca so vodila ne samo v občinske, marveč tudi v republiške kroge. 2e 1959. leta je bil med glavnimi nosilci združitve celjskih gradbenih podjetij. Delal je za utrjevanje delavskega samoupravljanja in za samoupravno preobrazbo delovne organizacije. Izreden je bil njegov delež pri sestavi predlogov in sprejemanju ter seveda uveljavljanju neštetih samoupravnih aktov v delovni organizaciji in mi Biroju gradbeništva za vso slovensko gradbeništvo. Bil je nosilec odgovornih nalog v letih 1976-78 pri integracijskih procesih v gradbeništvu. Za svoje izredno plodno delo je prejel več priznanj in odlikovanj, najvišjo med njimi leta 1975 Red zaslug za narod s stebrno zvezdo. Njegov delovni opus pravzaprav ne pozna konca in ga je zmogel le človek, kii je z največjo odgovornostjo in zavzetostjo sprejemal in uresničeval odgovorne nalo-ge In zdaj za konec aktivnega dela — topel stisk roke in najboljše želje: še veliko zdravih in srečnih let im hvala za vse! Uredništvo Seminar na Dobrni ga je podal Uroš Lipušček, komentator RTV Ljublja- Po programu za idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje članov ZK in drugih nosilcev odgovornih funkcij v Ingradu, je bil tudii letos dvodnevni seminar na Dobrni. O dosedanjih kongresih in o pripravah na 9. kongres Zveze komunistov Slovenije im 12. kongres ZKJ je govoril dr. Emil Rojc, član predsedstva CK ZKS. O aktualnih nalogah sindikata je govoril Miran Potrč, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. Odgovarjal je tudi na številna vprašanja udeležencev seminarja. Resolucijo SR Slovenije za leto 1982 je podal Lojze Fortuna, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. O gospodarskem položaju v Celju in usmrtitvah občine v tem letu, je govoril mag. Jure Toplak, podpresednik Izvršnega sveta SOb Celje. Zaključni račun delovne organizacije za lansko leto je obrazložil Janko Golob. Skupaj s Francem Bergincem sta nato odgovarjala na vprašanja prisotnih. Seminar smo zaključili z zunanjim in notranjim političnim pregledom, ki Vili S. Miran Potrč pri delu Lani 221 nesreč VARSTVO PRI DELU V LETU 1981 Leto 1981. je pomenilo za varstvo pri delu delo v zaostrenih gospodarskih pogojih, zaradi česair se je bilo bati, da bodo ti pogoji povzročali tudi pri izvajanju celotnega varstva zaposlenih določene težave in zastoje. Kljub temu je splošna ugotovitev, da izvajanje varstva pri delu ni bilo okrnjeno, razen pri nabavi nekaterih delovnih ne- delovne priprave in naprave v Lesnih obratih in IGM, prav tako vsa dvigala in ostali stroji TOZD Mehanizacije. V teku pa je akcija, da vse stroje, tako na gradbiščih kot v obratih, predno pričnejo obratovati, pregledamo in preizkusimo in da jih tudi periodično preizkušamo. Pri nekaterih delovnih napravah in pripravah se kaže .. Preizkus in praktično rokovanje gasilnih aparatov prav in priprav, ki jiih nismo mogli nabaviti. Tako smo osebna varovalna sredstva nabavljali in odobravali v skladu s pravilnikom o osebnih varovalnih sredstvih. Kaže se predvsem velika potrošnja zaščitnih rokavic, medtem, ko zaposleni na gradbiščih nikakor nočejo uporabljati zaščitnih čelad. V letu 1981. so bili vsi obrati in gradbišča pregledani s posebnim namenom glede izvajanja požarnega varstva Visi ročni gasilni aparati so bili pregledani in zamenjani, prav tako so na večini gradbišč izvedli praktično rdkovanje z ročnimi gasilnimi aparati. Večjih požarov ni bilo, nekaj začetnih, ki so nastali v glavnem zaradi varjenja, je bilo takoj pogašenih. Na specialnih zdravniških pregledih je bilo 756 delavcev. Delavci nekaterih TOZD pa so bili na pregledih v januarju 1982. Od pregledanih delavcev je zaskrbljujoče število delavcev z omejitvijo — 281, predvsem za delo na višini. V letu 1981. so bile pregledane in preizkušene vse predvsem iztrošen ost nekaterih starejših dvigal in separacije v Rog. Slatini ter Libojah. Glede poučevanja iz varstva pri delu je bilo v lanskem letu opravljeno veliko delo. Poučenih in izprašanih je bilo 607 na novo sprejetih delavcev, prav talko so bili poučeni in izprašani iz varstva pri delu vsi ostali delavci po gradbiščih in dbratih, 1969 po številu ter tudi ves tehnični in delovodski kader. Lani je bila uresničena davna želja delavcev Skupnih služb za izboljšanje delovnih pogojev, prav tako so ise izboljšali tudi delovni pogoji za delavce v železokrivski delavnici in mehanični delavnici, ki so se preselili v nove delovne prostore. Na gradbiščih smo v letu 1981. ugotavljali predvsem pomanjkanje in nepravilno izdelavo cevnega odra, talko da zaščita pred padci z Višine na gradbiščih ni biila najbolje urejena. Pri montaži objektov po montažnem sistemu Ingrad pa je predvsem po- trebno, da se nabavijo mehanične lestve, saj se visokih objektov z običajnimi lestvami ne da varno montirati. Tudi sicer se montažna gradnja ne izvaja varno, predvsem zaradi nezadostne zaščite pred padci z višin (prekrivanje odprtin, lovilne mreže, varnostni pasovi j. V letu 1981. se je pripetilo 221 nesreč pri delu; od tega je bilo 203 nesreč pri delu in 18 na poti na ali z dela. Od 203 nesreč na delu je bilo 178 nesreč lažjega značaja, 22 nesreč sred-njetežkega značaja, 2 težki nesreči in 1 smrtna nesreča. Z ozirom na 3154 povprečno zaposlenih je 221 neisreč 7 %. V primerjavi z letom 1980 se je število nesreč pri delu nekoliko povečalo (0,4 %). Zaradi nesreč pri delu smo izgubili 15.894 delovnih ur. Tako znaša izguba delovnih dni za eno nesrečo 9 dni. Piri analizi nesreč glede na vzroke ugotavljamo največ nesreč zaradi nezadostne pazljivosti in spretnosti (108), zaradi izvajanja delovnih operacij v nasprotju s predpisi (19), zaradi neuporabe osebnih varovalnih sredstev (10) in zaradi delovnega prostora po načinu vzdrževanja v nasprotju z varnostnimi normami (17). Pri nadaljini analizi ugotavljamo, da je bilo največ nesreč v četrtek in petek, po mesecih v mesecu juniju, po urah dela v tretji in sedmi uri dela. Po starosti se največ nesreč pripeti delavcem starim 21 — 30 let in ki imajo 1 — 4 let delovnega staža. Naj pogostejše poškodbe so poškodbe prstov rok, dlani in nog. Veliko je tudi poškodb oči in glave zaradi neuporabe zaščitnih očal in čelad. Celovito gledano izvajanje varstva pri delu ni slabo, pomanjkljivosti so predvsem v izvajanju tehničnega varstva, zato moramo predvsem na tem področju, skupno na vseh nivojih, odločno izboljšati stanje in nadaljevati pot, ki je začrtana v programih in samoupravnih aktih varstva pri delu. Hubert Golner Proizvodno tekmovanje PRVIČ V TOZD MEHANIZACIJA Na pobudo Občinskega sindikalnega sveta v Celju, da se vključimo v ddlavno tekmovanje kovinarjev, je bil storjen prvi korak sicer že nekajletne tradicije kovinarjev, da se tudi mi uveljavimo v dejavnosti, ki je potrebna v gradbeništvu. Moram priznati, da v začetku ni bilo pravega navdušenja. Za prvič je to razumljivo, saj se je vsak bal, da bo moral pokazati na tekmovanju več kot je potrebno pri vsakodnevnem delu. Toda ob vztrajnem delu inioiaitiivnega odbora, je bil led prebit. Bilo je sicer veliko dela pri samih pripravah na tekmovanje, toda z dobro voljo smo vse uredili, Odločili smo se in tekmovanje za avtomehanike izvedli na prosto soboto, 27. marca letos. V tekmovanju, ki je po- tekalo v dveh delih, je sodelovalo deset tekmovalcev. V teoretičnem delu, skupaj 30 vprašanj, so odgovarjali na vprašanja iz samoupravljanja, varstva pri delu in strokovnega področja. Praktični del pa je vseboval vgraditev črpalke za Vbrizg goriva (pravilna postavitev črpalke, vzpostavitev pravilnega razmerja oznak na variatorju, zagotovitev aksialmega razmaka), uravnavanje kota predvbrizga in uravnavanje razmaka ventilov. Tekmovanje je potekalo po strogih (republiških) merilih za posamezne faze dela in sta ga spremljali dve komisiji in ocenjevalna komisija. Najboljši rezultat je dosegel KV mehanik Dušan Ograjenšdk, drugi je biil ViK mehanik Franc Uršič in tretji VK mehanik Marjan Bevc. Vsi trije se bodo v mesecu maju udeležili občinskega tekmovanja kovinarjev — avtomehanikov. Ocenjevalna komisija in tudi sami tekmovalci so ugotavljali, da je tekmovanje pokazalo pravo raven znanja in predvsem delovnih navad. Eno pa je gotovo, da so takšna tekmovanja dobrodošla prav v tem času, ko ugotavljamo, da je treba v naše proizvodno delo vlagati več znanja in kvalitetno delati. Ervin Drgajner CELJE - CELJE - CELJE - CELJE PRVA SEJA OBČINSKE DELEGATSKE SKUPŠČINE — Prve seje zborov občinske delegatske skupščine Celje tretjega Sklica bodo v sredo, 14. aprila. Delegati se bodo najprej sestali na ločenih, za tem pa še na skupni seji. Na ločenih bodo med drugim volili predsednike in namestnike predsednikov posameznih Zborov. Tako je za zbor združenega dela kandidat za predsednika član našega kolektiva Jože Mešl, za namestnika predsednika pa Andreja Lenko iz EMO. Kandidat za predsednika zbora krajevnih skupnosti je Vera Černič (Škofja vas), za namestnika Miro Verdnik (Mera). Kandidata za predsednika in namestoilka predsednika družbenopolitičnega zbora sta Peter Šprajc in Frandi Pusar. Kandidat za predsednika občinske skupščine je Edi Stepinšek (Mera), za neprofesionalnega podpresednilka pa dipl. inž. E)ani Podpečan (Cinkarna) in prof. Anka Aškerc (Zavod za spomeniško varstvo). Za predsednika izvršnega sveta kandidira dipl. inž. Zvonimir Hudej, za člane pa Miloš Pešec, Ivan Poklic, Rastiislav Žnuderl, Viktor Krajnc, Aleš Vrečko, Ana Spat, Žarko Mrovlje, Sonja Ocvirk, Ivan Andrejaš (vsi ti profesionalno) ter nepoklicno Vlado Kuštrin, Janez Petek in Darko Zupanc. Delegati bodo odločali tudi o imenovanju komisije za volitve imenovanja in kadrovske zadeve, o občinskem komiteju za SLO in DS, o svetu za SLO in DS, o sekretarju občinske skupščine — predlog je, da ostane Vlado Ramor — pa tuldi o predsedniku in članih predsedstva SRS, o kandidatih za družbenopolitični zbor Skupščine SRS ter o slovenski delegaciji za zvezni zbor Skupščine SFRJ. LJUBLJANSKA BANKA — Prvi zbor tretjega sklica Ljubljanske banke Splošne banke Celje je veljal ne samo oceni poslovanja barikie v lanskem letu in sprejemu letošnjega načrta, marveč tudi izvolitvi članov v organe bančnega upravljanja. Za predsednika zbora banke je bil izvoljen Rudi Janežič (Hmezad Žalec), za predsednika izvršilnega odbora Jure Toplak (Mera), za predsednika kreditnega odbora Zlatko Pavčmik (Laško) itd. VIŠJE OBRESTI — Od prvega marca letos dalje veljajo pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje višje obresti za vezane dinarske hranilne vloge, in sicer za vezavo na 13 mesecev 11 °/o, ina 24 mesecev 13 °/o in na 37 mescev 15 odstotkov. V primerjavi s prejšnjimi, so nove obresti višje za dva do pet odstotkov! CELJE - CELJE - CELJE - CELJE Kje in kdaj bomo letovali ? POČITNIŠKI OBJEKTI Z MOŽNOSTJO SAMOSTOJNE PRIPRAVE HRANE Počitniške hišice v Baša-niji — Savudrija: V Bašaniji imamo 4 počitniške hišice, vsaka ima po 2 stanovanjski enoti, vsaka enota pa 5 ležišč. Stanovanjske enote so opremljene z vsem priborom za kuhanje za pet oseb. Skupaj je 30 ležišč. Rjuhe in prevleke za zglav-niik morate prinesti s seboj. Kiljuče za vse hišice ima oskrbnica Anita Kocjančič, Bašanija. Počitniška hiša v Bernar- Pravzaprav nas pa niso nalaga-dinu, Ladjedelniška — Por- //,... od tukaj pa vidim morje! Da bi pravočasno in najbolje oskrbeli letovanje vsem delavcem GIP »Ingrad« Celje ter njihovim družinam, posredujemo obvestilo o naših počitniških zmogljivostih, o izmenah in rokih za prijave. POČITNIŠKI DOMOVI S POLNO OSKRBO Počitniški dom Piran, Pu-strla 11: Dom ima 9 sob s skupno 28 ležišč (8 sob je tro-postdjnih, 1 soba pa šti-riposteljna), lastno kuhinjo in jedilnico. Sezona letovanja v Piranu je od 1. 7. do 30. 8., ostalo je predsezona, oziroma posezona. Izmena letovanja v Piranu traja 7, oziroma 14 dni ali dve izmeni. Počitniški dom Valovine pri Puli: V naselju počitniške Skupnosti ZB Maribor imamo dve zadani hišici z vso opremo. Vsaka hišica je razdeljena v dve stanovanjski enoti, ki sta ločeni z dvema vhodoma. Ena enota iima sobo z dvema ležiščema im sanitarije, druga pa dve sobi s štirimi ležišči in sanitarije. Hišici sta v prijetnem borovem gozdičku in v bližini restavracije, skupaj 12 ležišč. Izmene so vsakih 10 dni. Počitniški dom Petrčane pri Zadru: Podjetje ima sklenjen samoupravni sporazum za dobo treh let za zgradbo v Pekrčanih pri Zadru. Po sporazumu imamo na razpolago 6 sob s tremi ležišči, Skupaj 18 ležišč. Počitniški dom se lahko koristi od 1. 7. do 31. 8., ima lastno kuhinjo in jedilnico. Izmene so vsakih 10 dni. torož: Dom ima 11 sob, skupno 29 ležišč. Gostje imajo na razpolago mini kuhinje za prilpravo hrane. Kuhinje so opremljene z vsem priborom za kuhanje za štiri družine v eni izmeni. Ključe za vse sobe ima oskrbnik Viktor Krapelž, Ladjedelniška 9, Portorož. Avtomobilske prikolice: V Novalji na otoku Pagu, v avtokampu Straško, imamo 7 štiriposteljnih prikolic, skupaj 28 ležišč. V Baški na otoku Krku, v avtokampu Zablače, imamo 5 štiriposteljni prikolic, Skupaj 20 ležišč. Ključe za vse prikolice dobite v turistični pisarni ob vstopu v avtokamp. Vse prikolice so opremljene z vsem potrebnim, tudi priborom za kuhanje za 4 osebe. Od posteljnega perila morajo gostje prinesti s seboj le rjuhe in prevleke za blazine. Izmene za vse prikolice in poč. hišice so vsakih 10 dlni. Planinska hišica na Rogli: Na pohorski planini Rogli, v bližini hotela Planja, smo zgradili počitniško hišico za potrebe članov kolektiva. Več podatkov o tej brunarici, vključno s ceno, smo objavili v prvi številki. Vsi, ki letujejo v počitniških domovih, hišicah in avtomobilskih prikolicah, se morajo izseliti do 9. ure na dan izmene. Prednost pri letovanju v sezoni imajo člani kolektiva, ki imajo šoloobvezne otroke. Zato na prijavo ne pozabite vpisati letnice rojstva otrok. Družinam z mlajšimi otroki priporo- čamo, da se prijavijo v pred in posezoni. Cene storitev v počitniških domovih, hišicah in stanovanjskih prikolicah bomo objavili takoj, ko bodo znane. Rok prijave: Prijavnice za letovanje pošljite oddelku za splošno službo pri delovni skupnosti skupnih služb, Lava 7, GIP »Ingrad« Celje, najkasneje do 10. aprila 1982. Obrazec za prijavo dobite v svoji temeljni organizaciji, saj je vsaka temeljna organizacija prejela ustrezno število obrazcev. Oddelek za družb, standard Škodljiva uravnilovka da si izboljšamo življenjske pogoje in tudi mimo uživanje vloženega dela na stara leta. Zato smo že la- ni predlagali konferenci IO ZS v TOZD IGM in ker se še na tem ni nič storilo, tudi letos predlagamo, da se OD zvišujejo enakomerno, ne pa več v procentih, kar še poglablja socialne razlike. Ugovori so, da je to »uravnilovka« in da to ni mogoče, kar pa mi zavračamo. Saj so delovna mesta ocenjena in ovrednotena tako, da nastane nekakšna lestvica in s tem tudi razlika med posameznimi delovnimi mesti, Ce to izrazimo v urnih postavkah in dodamo ob povišanju OD enako vsoto, ta razlika ostane vedno ista. Os pa se poviša v procentih, že nastanejo odstopanja. OD pa se zviša na račun povišanja življenjskih stroškov — cen, ki pa se zvišajo za vse enako, zadenejo pa najbolj tiste z nizkim OD. Vsak delavec, ki dosega večjo storilnost v proizvodnji, dobi presežek, ki je odvisen od njegovega dela, vsa ostala »režija« pa povprečni presežek vseh akordnih skupin v TOZD. Ko dobimo v proizvodnjo nove stroje, moramo narediti še več za isto plačilo, v pisarnah pa se v takšnih primerih izboljšajo samo delovni pogoji, kvečjemu se še lahko zviša OD delavcu, ki dela na tem stroju. In zdaj zaključek: delo posameznika naj bo pravilno ovrednoteno in stimulirano, bolj ceniti proizvodno in fizično delo in zviševanje OD vsem enako, ne pa več v procentih kot doslej, ki je pripeljalo do takšnih razlik in nerealnega vrednotenja proizvodnega in neproizvodnega dela. S tem bomo povečali storilnost in boljšo izkori- ščenost delovnega časa. Predsednic SDS: Franjo Močnik Mnenje strokovne službe Po samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu, so v 9. členu omenjenega samoupranvtiga sporazuma navedeni tipični delokrogi del in nalog z indeksnim razmerjem 1:5. Tudi v naši delovni organizaciji so razvrščeni po tipičnih delokrogih in so v osnovi predstavljali indeksno razmerje 1:5. Prav s politiko neenakomernega dviganja osebnih dohodkov za vse kategorije delavcev (1. 10. 1979 150.— + 10%, 1. 3. 1981 5% dvig osebnih dohodkov samo proizvodnim delavcem, L 7. 1981 400,— din + 6 %) imamo trenutno indeksno razmerje del in nalog NK delavca napram delokrogu glavni direktor 1:4,3. Poudariti velja, da je pri kreiranju politike nagrajevanja po delu in vseh povišanjih prisoten sindikat, ki zastopa stališča in zahteve delavcev, v smislu, da je vsaka uravnilovka na področju nagrajevanja zelo škodljiva. Smatramo, da so navedena stališča samoupravne delovne skupine obrat TRAFO Rogaška Slatina neušklajena s stališči družbenih dogovorov in političnih organizacij. Zavzemati pa se moramo še nadalje za čim boljše in čim doslednejše nagrajevanje po rezultatih dela, ker naj bi bili samo rezultati dela merilo za nagrajevanje. Služba nagrajevanja po delu Nadstrešnica za skladiščenje materiala v TOZD PO Nagrajevanje mora biti odvisno od rezultatov dela Prejeli smo pismo, v katerem samoupravna delovna skupina TOZD IGM, dbrdt TRAFO Rogaška Slatina načenja vprašanje delitve osebnih dohodkov, vprašanje, o katerem smo se sicer že zdavnaj dogovorili, kako ga bomo uresničevali, pa vendar ... Pismo objavljamo v celoti. Da bi pa pismo ne ostalo brez odmeva, smo prosili za odgovor in mnenje strokovno službo za nagrajevanje po delu. SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Najprej vam urednikom našega glasila tovariški poždrav. Radi prebiramo ta naš časopis, saj v njem Objavljate prispevke dopisnikov iz cele DO, Tudi mi smo se odločili, da pošljemo svoj prispevek za objavo, v kolikor bo to mogoče. Že dalj časa govorimo in razpravljamo o poostrenih pogojih gospodarjenja, še posebej v gradbeništvu. To je še bolj razvidno iz zadnje številke glasila, kjer beremo prispevke iz posameznih naših TOZD. Povsod so skoraj isti zaključki: povečati storilnost, delovno disciplino, dosledno nagrajevanje po delu, boljše vrednotenje proizvodnega dela itd. Strinjamo se s temi ugotovitvami in želimo, da se že pravilno pristopi k uresničevanju teh spoznanj. Da bo pa v32 to steklo, moramo pristopiti k odpravljanju socialnih razlik, doslednemu vrednotenju vloženega dela in nagrajevanju po delu. Vsi vemo, da delamo zato, V Bevčah pri Titovem Velenju začasno ustavljena gradnja blagovnice. Usposobljeni so le pritlični prostori, kjer je samopostrežna trgovina že v obratovanju. 8. marec letos delovno Kako malo je potrebno, da občultiš srečo, prioaid-nost, da, tudi pripadnost škupnosti, v katero vsakodnevno prihajaš, da bi ustvarjala zase, za družino, za druge — za skupnost. Človek pač ne more biti sam. Te občutke je marsikatera ženska Ingrada delila s sodelavkami, ko je sledila kratkemu kulturnemu programu, ki je 8. marca letos skromno obeleževal mednarodni praznik žensk v Ingradu. Pripravili so ga naši mladinci, v njem pa so sodelovali malčki VVO »Anice Cemeje-ve« iz Celja, dramska sekcija Ingrada in pevski kvartet Ingrad iz Rogaške. Ženskam Ingrada je spregovorila Lea ČMAK, tista, ki je pred desetletji bila med prvimi organizatorkami proslavljanja 8. marca v Ingradu. Ni dvoma, da je prav ona ena najzaslužnejših delavk gradbene delovne organizacije, kjer so ženSke seveda v manjšini, da 8. marec dobiva v naši sredini pravo delovno, kulturno, bolj humano vsebino. Letošnja proslava je imela poleg kulturnega tudi delovno obeležje. Ženske smo na tem svojem zboru ugotovile, da potrebujemo organizirano obliko delovanja. Nismo več zadovoljne z organizacijo, ki je potisnjena na stranski tir družbenopolitičnega življenja v delovni organizaciji. Dosedanji 3-članski odbor, ki si ni uspel utirati dovolj jasne in smele poti za opravljanje svoje funkcije, smo razširile na 8 članic, v katerem je zastopanih 400 delavk iz vseh TOZD. V odbor so izvoljene: Anica ČONC in Nevenka KUCER, DSSS Celje, Tatjana ERŽEN, DSSS Ljubljana, Ivanka KRAGELJ, GO Celje, Joža STIMNI-KAR, GO Ljubljana, .Jelka DOBERSEK, IGM Medlog, Fanika SKAMEN, Mehanizacija in Majda GOLOB-MAiRES, Projektivni biro. Za predsednico smo izvolile Anico CONC. Dogovorile smo se, da bomo odločno zahtevale najtesnejšo povezavo naše organizacije s konferenco OO sindikata. Le tako lahko z večjio zanesljivostjo upamo, da bodo na dnevni red raznih organov oha-jala tudi vprašanja, ki zadevajo zaposleno žensko, a se v naši DO in družbi nasploh prepočasi rešujejo. Ob praznovanju 8. marca smo se ženske Ingrada seznanile tudi s poslanico ženSk Jugoslavije drugemu posebnemu zasedanju Generalne skupščine OZN o razorožitvi in jo odločno podprle. Ob 8. marcu so ženskam Ingrada poslali čestitke tudi učenci OS Frankolovo. Lepo se jim zahvaljujemo. 8. marec torej niso le rože, stiski rqlk, ; čestitke, še manj darila in zabave. 8. marec mora postati za vse nas predvsem dokaz dosežkov na vseh področjih našega dela in življenja, za katere so se žrtvovale loko ženske kot moški. To je bilo naše vodilo ob letošnjem 8. marcu in naj ostane tudi v prihodnje. Marija Gazvoda K***************** ZAHVALA Prav iskreno se vam zahvaljujem za darilo, ki ste mi ga poslali za Dan žena. Veseli me, da se spominjate svojih starih upokojencev. Tudi jaz želim delovni organizaciji obilo dobrih uspehov. Vaša bivša sodelavka LOJZKA JEZOVSEK X**XXXXXX********* PESEM Dala si mi cvet droben bel cvet poljub v slovo Moja mala deklica nežna, kot bel cviet sladka kot poljub Iki si mi ga dala Odšla si... * Hrepenim za poljubom drobnem belem cvetu po moji mali deklici Brane Drevenšek Vsi cvetovi prihodnosti so v semenu sedanjosti. Moilk je naj lepši Okras ženske, a ga le malokdaj nosi. Prisrčno proslavo za 8. marec — Dan žena so pripravili v TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. V kulturnem programu so sodelovali Franc Piirš in učenci osnovne šole Rogaška Slatina. Polnoštevilna udeležba ženisik iz te TOZD je potrdila 'interes za tovrstno srečanje, ki jim ga je pripravila osnovna organizacija sindikata. Na posnetkih vidimo, da se zadovoljstvo zrcali na obrazih udeleženk proslave. Razdalja ni TANJA ROBIDA ZDAJ DELA V BOSNI Tanja Robida, gradbeni tehnik, je v delovni organizaciji od leta 1964 — zdaj na TOZD GO Celje in sodi med tiste delavke, ki si zaslužijo pozornost. Večinoma je delala na objektih po terenu, že skoraj leto dni pa je njeno delovno mesto v Bosni, kjer izvajamo večja investicijska dela. Prav zato smo ji ob letošnjem osmem marcu zastavili nekaj vprašanj. Kako, da ste sprejeli delo v Bosni? Po zaključku del na bazenu Golovec ni bilo v perspektivi nobenega objekta v okolici Celja, prav tedaj pa smo prevzeli investicijska dela v Bosni. Ko so mi ponudili vodenje teh objektov, nisem imela kaj razmišljati in siem kot odgovorna delavka sprejela to delo. V gradbeništvu so pač takšne razmere, da objekti niso vedno v bližini. Ker pa sem se že odločila za gradbeno smer, sem že tedaj računala s tem, da bom delala tudi na terenu, pa mi zato razdalje ne delajo težav. problem Kako to usklajujete z družino? Z dobro voljo do dela, z malo idealizma, odrekanja, pa tudi velikega razumevanja moje družine, se 'marsikaj uredi. Kako ste praznovali naš praznik? Kot vsak ponedeljek, sern tudi tokrat potovala na 480 km oddaljeno gradbišče in čakale so me delovne obveznosti kot vsak dan. Po končanem delu sem si, v družbi sodelavcev ogledala prireditev v . počastitev dneva žepa V Tišči pri Sekovičih. ,mf, .mj Naše delo je javno Uredniški odbor je na seji 12. marca sprejel poročilo o materialnih stroških za izdajanje Glasila v letu 1981 in predračun za leto 1982 s sklepom, da se predloži delavskemu svetu in objavi v Glasilu. Zakon o javnem obveščanju (Ur. list SRS št, 7 od 28. februarja 1973) nas v svojem 41. členu zavezuje, da najmanj enkrat letno objavimo podatke, ki so v zveži z izdajanjem časopisa in so pomembni za javnost. V lanskem letu smo natisnili 8 številk Glasila v skupni nakladi 24.000 izvodov. Skupni stroški za izdajanje Glasila so bili 396.658.00 din. Za tisk je bilo porabljeno 194.957,00 diin ali 49 %, za klišeje 82.472.00 ali 20 % in za honorarje za prispevke in druge storitve pri časopisu bruitto 1191229,00 din alli 31 % (netto za honorarje le 50.538.00 diin ali 12 %). Stroški za en izvod Glasila so bili 16,50 din. Od izdanih številk so bile štiri dvojne (dvomesečne) in štiri mesečne v skupnem obsegu 64 strani. V cčlotnem letniku Glasil 1981 je bilo objavljenih preko 200 prispevkov z različnih področij našega dela, pri čemer je sodelo- valo 114 piscev člankov iz naših temeljnih organizacij in delavne skupnosti skupine službe. Objavljenih je bilo 216 čmobelih Klišejev, 2 barvna in 18 črtnih klišejev (risbe, karikature;' - • križanke). Če ugotovljene stroške razdelimo na 12- številk, smo porabili za eno izdajo 33.054,83 din, torej manj kot smo planirali ob pričetku leta na posamezno številko. Prihranek smo delno došsgli tudi zaradi dvojnih številk. Predlog za leto 1982: — mesečno izdajanje Glasila oziroma do 10 številk v obsegu od 6 do 12 strahi; — naklada 3200 izvodov; — planirani izidi posameznih številk: marec, aprili, junij, julij, september, oktober, novemlber in december; — od 25 do 30 klišejev za eno številko (če je dvojna pa tudi več); — trije barvni klišeji (Novo leto, 1. maj, 29. november) ; — planirani stroški za eno številko v - bsegu osem Strani 50.000,00 din ali za 12 številk 600.001.00 din. - mj Pomagajte pri oblikovanju našega skupnega glasilaI Novosti v gradbeništvu Obarvanje armiranobetonskih montažnih fasadnih elementov s taljenjem površine Raziskovalni inštitut za elektroindustrijo v Budimpešti je razvil postopek za obarvanje betonskih fasadnih elementov s »tehniko plazme«. Postopek je naslednji: S posebno pripravo, ki se sestoji iz »-plazma generatorjev«, se površina betonskih fasadnih elementov pri zelo visokih temperaturah stali in talko nastane glazura podobna keramiki. Priprava se sestoji iz ka-tode, ki je obdana z ohra-časito an-odo. Pod napetostjo se tvori svetlobni lok, ki ogreje plin mitrogen do stanja plazme. Zaradi visokih temperatur od 5000 do 20.000 kelvina pride do taljenja silikatnih agregatov. Že po nekaj minutah se površina sveti v zelenkastih Odtenkih kot keramika Druge barve se lahko dosežejo, če se na betonski prefalbrikat nanesejo kovinski oksidi. METON — nov gradbeni material V Sovjetski zvezi so razvili nov gradbeni material na osnovi mineralnih agregatov in kovinskih veziv, ki prevzamejo vlogo cementa. Zato ta material prištevajo k betonom. Kot vezivo se lahko uporabljajo različne kovine: aluminij, jeklo, titan,^ baker, svinec, cink. Delež veziva glede na celotno količino znaša v prostomin-Skilh enotah 15 — 20 %. Kot agregat se uporabljajo drobljene! ali gramozi dia-baza, granita, kremena, ba-zal-ta. METON na osnovi aluminijastih veziv vsebuje na primer 20 — 40 % veziva, 60 — 70 % kremenčevega peska ali granita in 1 — 3 % dodatkov za doseganje željenih lastnosti. Lahko se uporabljajo tudi lahki agregati kot so keramzit, tuli, razni ekispandirani in porozni materiali. METON se lahko proizvaja tudi iz lahkotalj ivih veziv in organskih dodatkov kot so plastika ali les. Tehnologija proizvodnje je vezana na termične, ele-ktrofizikalne in elektro-fizikalne in elektrokemične procese. Eden izmed postopkov je, da se agregat pomešan s kovinskimi zrni vsuje v kalup in ogreva do temperature taljenja. Lastnosti Met ona so naslednje: — visoke trdnosti. — temperaturna obstojnost — visoke obrabne trdnosti — visoka kemična odpornost, — ognjeodpornost. Kot primer navajamo lastnosti ALUMINIJ METO-NA: — dopustne tlačne trdnosti 150 — 300 MPa, — elastični modul 30.000 — 60.000 MiPa, — toplotna Obstojnost: odpor proti temperaturi 800 — 1000°C je 30 — 60 minut, — obrabna trdnost 0.0002 — 0.0004 g/cm2 — kemična odpornost na šibke in srednje agresivne vplive je 80 — 100 o/o. Iz tega primera je razvidno, da je lahko tlačna trdnost za 50 odstotkov višja kot pri čistih kovinah in 10 krat večja kot pri betonu ina bazi cementa. Uporaba tega materiala je racionalna pri tanko-stenskih in visoko obremenjenih elementih, ki so izpostavljeni ali temperaturnim, obrabnim, dinamičnim ali kemičnim obremenitvam. Uporaba prefabrikatov iz METONA namesto kovinskih omlogoča prihranke Od 50 — 85 odstotkov pri sočasni izboljšavi številnih tehničnih lastnosti. Bliža Crepimšek, dipl. inž. RAZPIS Komisija za delovna razmerja DS Skupne službe vabi k sodelovanju člane kolektiva pri opravljanju nalog in opravil v službi AGP 1. PROGRAMIRANJE AOP pogoji: — zahtevana srednja-šolska izobrazba ma-tematično-naravoslovne ali tehnične smeri — starost do 30 let — odslužena vojaška obveznost. 2. ORGANIZACIJA AOP pogoji: — vilsdka ali Višješolska izobrazba matematične, tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri — starost do 30 let — odslužena vojaška Obveznost. Vse kandidate vabimo pred prijavo na razgovor v siiužbo AOP. ZAHVALA iskreno se zahvaljujem sodelavcem in vodstvu kamnoloma Liboje ter sindikalna organizaciji v TOZD IGM Medlog za vso pozornost in prijaznost ob mojii bolezni, za obiske v bolnišnici in na domu. Izkazana pomoč sodelavcev mi je tedaj veliko pomenila in mi tudi pomagala, da sem hitreje oltrcvfll Alojfz Girahovar, miner v kamnolomu Liboje Trgovske hiše zgrajene po montažnem sistemu Ingrad v krajih okoli Tuzle (od zgoraj navzdol): 1. Zivinice 2. Kalesija 3. Sekoviči 4. Lopare Na ogledu gradbišča v Lo-parah predstavniki Ingrada TOZD GO Celje in Grade-vinarja, TOZD GO Živini-ce. (Ne) izvršene letne konference OO ZSMS Zal je res, da je oklepaj v naslovu Skorajda nepotreben. V predvidenem roku, za katerega smo se dogovorili na 7. redni seji KS ZSMS GIP »Ingrad«, je namiteč programsko volilno konferenco OO ZSMS izvedla komaj dobra polovica TOZD in DSSS. Za takšno ne- delo prav gotovo niso sprejemljivi običajni izgovori, ki so že tradicionalno vezani na ZSMS kot zapostavljeno družbenopolitično silo. Neizpolnjena obveznost kaže verjetno tudi na slabo delo osnovne organizacije v preteklem obdobju. Sad le tega je tu, krivda pa prav gotovo večji del v nas samih. Ko je koordinacijski svet ZSMS GIP »Ingrad« pod drugo točko 7. redne seje obravnaval to temo, je sprejel naslednja sklepa: 1. Odgovorne za neizpolnjevanje obveznosti obravnava disciplinska komisija KS ZSMS. 2. Odgovorni se ne morejo udeležiti predvidene strokovne ekskurzije za prizadevne člane ZSMS. Vsebinska usmeritev konferenc poteka sicer predvsem v zastavitvi takšnih programov dela, ki bodo zajeli reševanje vseh problemov mladih, obenem pa udejstvovanje na vseh interesnih področjih in tako zajeti v dejavnost čim več mladih. Mladi se oglašajo kritično, s predlogi. Potrebno jih je realizirati! O. P. PRIPRAVE NA KONGRES ZKS Naš prispevek k pripravam na 9. kongres Zveze 'komunistov Slovenije, ki bo kontec aprila v Ljubljani, smo dali z udeležbo na okrogli mizi, kjer je beseda tekla o problematiki mladih komunistov. Razpravo je organizirala OK ZSMS Celje z namenom oborožiti mlade delegate za kongres. Med temi bo tudi naš zastopnik, BOjam Vrbnjak, delavec TOZD Mehanizacija. O. P. Ustanovitev ansambla Ta kratek zapis naj bi predstavil rojstvo novega člana naše delovne organizacije, oziroma njenega kulturnega področja. Sama misel o ustanovitvi ansambla se je rodila točno na 8. februar — na slovenski kulturni praznik. Po kulturnem programu in proslavi, ki je bila v našem novem upravnem poslovanju, smo se člani recitatorske skupine žhrald v Domu Dušana Finžgarja, da analiziramo uspeh ali neuspeh proslave. Se danes ne vem, kdo je omenil Ustanovitev ansambla, vem pa, da smo vsi člani Soglašali z ustanovitvijo ansambla z željo in mislijo, da bo ta zvrst kulture zaživela, saj imamo vsi člani zadovoljivo glasbeno osnovo, ki smo si jo pridobili v Glasbeni šoli v Celju. Tako je stekla razprava o možnosti nabave instrumentov, saj smo dobili soglasje in pristanek o skupnem financiranju od ZK GIP Ingrad, sindikata, KS ZSMS in drugih DPO. Naj končam tale stavek z mislijo: Kdor poje in igra, slabo ne misli! Pa več o nas in našem delu prihodnjič. lilija Blaž, Miša Bračun VSEM BRIGADIRJEM IN VETERANOM ČESTITAMO K PRVEM APRILU, DNEVU BRIGADIRJEV! Dogodki naše revolucije (M Ali veste? Načrte je treba uresničiti Seznanili smo se z delom mladih v TOZD GO Žalec Ena od osrednjih tem osme redne seje koordinacijskega sveta ZSMS GIP Ingrad, ki je bila 10. 3. 1982 v prostorih TOZD GO Žalec, je bila posvečena delu OO ZSMS TOZD GO Žalec. Prisotni so bili poleg rednih članov KS ZSMS Ingrad tudi člani predsedstva OO ZSMS Žalec, predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter direktor TOZD GO Žalec. V razgovoru z mladimi se je pokazalo, da so na področju športa, mladinskega prostovoljnega dela in izobraževanja precej aktivni, neaktivnost mladih pa je čutiti na področju reševanja družbenega standarda, stanovanjske problematike ter nagrajevanja po delu. Vzrokov, da na teh področjih niso uspešni, je več, največji pa je neaktivnost mladih. V prihodnje bodo marali Vključiti v delo tiste mladince, ki so pripravljeni delati, tako da bodo prisotni na vseh področjih dela, pa tudi na vsem območju kjer delajo mladi. Zaostriti pa bodo morali tudi odgovornost tistih, ki so se obvezali, da bodo delali in so tudi sprejeli zadolžitve. Pokazalo se je tudi, da odnos do mladih povsod ni talkešn kot bi moral biti, saj se dogaja, da nekateri odgovorni delavci na gradbiščih mladincem ne dovolijo, da bi se udeležili sestankov, na katere so vabljeni, ali pa vabilo dobijo prepozno. Takšne probleme bodo morali mladi rešiti z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi organi v TOZD. Vsi ti uspehi in problemi so bili tudi izrečeni na voliilino-programski konferenci mladih TOZD, ki je bila 18. 3. 1982 v Žalcu. Na tej konferenci so izvolili novo predsedstvo, sprejeli program dela za naslednje obdobje in finančni plan. Konference se je udeležila večina mladih v TOZD pa tudi predstavniki družben apolitičniih organizacij. Iiz poročil in razprave na konferenci se je pokazalo, da se mladi zavedajo, da bodo svoje probleme lahko reševali, če bodo zastavljeni program dela realizirali tako kot so si ga zastavili. Finančna sredstva za realizacijo tega programa so bila na delavskem svetu TOZD odobrena, kar pomeni, da program podpirajo tudi DPO ter samoupravni organi v TOZD, seveda pa je zdaj na mladih, da ga bodo realizirali. Pavel Grabner Odloča pripravljenost »Počutim se povsem v redu«, je smeje odvrnila Jelka Gorišek na moje provokativno vprašanje o njenih Občutkih po izvolitvi za člana delegacije zbora združenega dela DSSS. »tAli si kaj v skrbeh, glede izpolnjevanja svojih obveznosti?« sem jo še naprej skušal zmesti. »Sploh ne«, je dejala. »Sicer sem prvič delegat, pa vendar so znane vse pati in stranpoti našega delegatskega sitsema. Od obširnih gradiv do..., kaj bi govorila in ponavljala. Kljub vsemu je v prvi vrsti verjetno odločilna dobra volja in pripravljenost delegata za delo. Tega nam pa ne bi smelo manjkati, kajne?« Na to bodico nisem prepričljivo odgovoril. O. P. Teden solidarnosti V sredo, 24. marca letos, smo organizirali mladinski ples za naše učence in učence iz Kajuhovega dijaškega doma. Ves izkupiček od plesa smo namenili za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem v svetu. K temu znesku bomo dodali ves de- IZOBRAŽEVANJE MLADIH V zadnjem času veliko govorimo o izobraževanju imladih. No, le govorimo, kajti naredili nismo veliko. Tako v okviru političnih šol in drugače pripravljamo razne krožke, tečaje in podobno, katerih pa se mladi, ki jim je znanje najbolj potrebno, ne udeležujejo v velikem številu. Žal, četudi pada na mlade vse več odgovornosti in četudi se zavedamo, da smo mladi bodočnost in bodoči nosilci naše družbe. nar, ki ga je klub brigadirjev zbral v akciji zbiranja starega papirja. V tednu solidarnosti imamo še eno akcijo, in sicer veliko razstavo o narodnoosvobodilnih gibanjih v svetu, ki bo v avli Doma Dušana Finžgarja od 29. 3. — 4. 4. Davor Kudjak Delo mladih večkrat ocenjujemo kritično. Takšno oceno zbiramo le z delovnih akcij, kar po mojem mnenju ni dobro. Zavedati se moramo, da je mladinska organizacija družbenopolitična, ki bi se ne smela Ukvarjati le s svojimi problemi. V prihodnje se moramo lotiti ustrezne samoupravne akcije, s katero moramo rešiti vsaj nekaj problemov mladih, kot na primer stanovanjskega, osebne dohodke in druge. Sead Atič Mladi v Ingradu smo se odločili, da bomo v vsaki številki Glasila posredovali tudi krajšo informacijo o pomembnem dogodku iz narodnoosvobodinega boja. Gre za rubriko pod naslovom »Ali že veste?«, v kateri bomo na kratko pisali o velikih bojih, zmagah in drugih dogodkih, tudi o ljudeh, ki so padli v boju za svobodo. Pisali bomo o vsem tem, da teh dogodkov ne bomo pozabili in da ne bomo pozabili tovarišev in tovarišic, ki so dali za našo svobodo tudi svoja življenja. lin tako že danes prvo vprašanje: alfi že veste, da je v IV. veliki ofenzivi leta 1943 sodelovalo 57.000 nemških vojakov in 100 Mal, 32.000 italijanskih vojakov s 50 letali, 5.000 ustašev in 20.000 četnikov pod vodstvom nemškega poveljstva za jugovzhod. Hoteli so uničiti jedro narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije z vrhovnim štabom iin več kot 4.000 ranjencev, ki so bili tedaj v centralni bolnišnici. Načrt za ofenzivo je bil sestavljen z nemško natančnostjo : SS divizije »Prinz Eugen« naj bi s svojimi močno opremljenimi enotami presekale osvobojeno ozemlje na dvoje, nakar bi štiri nemške in tri italijanske divizije ter vrsta samostojnih planinskih brigad, tankovskih enot, ustaških bataljonov in četriiške skupine s pomočjo močnega topništva iin 150 letal obkolile in uničile partizansko vojsko. Ofenziva je potekala po načrtu samo prve ure, že nekaj dni po njenem začetku pa so se nekatere sovražne enote morale braniti pred partizanskimi napadi, namesto, da bi same napredovale. Ofenziva se je končala po nadčloveških naporih partizanskih enot z rešitvijo vseh ranjencev iz sovražnega obroča in s popolno zmago partizanov. To so bili boji, naporni in krvavi, kakor še komaj na kakem bojišču druge svetovne vpjne. Pariti zatiska vojska je po dolgih krvavih spopadih slavila zmago nad premočnim sovražnikom v bitki, ki je dosegla svoj vrhunec v dolini Neretve. Opomba: Podatke povzela iz Zgodovine bojev za našlo svobodo Lea Omak Uspešni na zimskih ŠIG '82 Kljub pomanjkanju snega — priprav smučarjev za tekmovanje — smo letošnje zimske športne igre gradbincev 1982, ki so bile 6. in 7. marca na Pohorju (Areh) v organizaciji smučarske šole Pohorje, uspešno končali. Tudi takrat se je potrdila ugotovitev, da smo gradbinci vedno bili za to vrsto srečanj in da je bilo v prejšnjih letih ob tekmovanju marsikaj odvečnega, kar je dvigovalo stroške same prireditve, kar pa lani, še posebej letos, ni bilo. Da je temu tako, velja ugotovitev, da so bili letošnji stroški precej manjši od stroškov nekaj let nazaj (štartninie ...). Torej napalk so mislili tisti, ki so se potegovali, da je treba takšno vrsto srečanj, kot jih imamo gradbinci, ukiniti, namesto1, da bi se bili vprašali, kaj pa je odvečnega na teh srečanjih. Tekma sama prav gotovo ne. Poteg tega pa se nam poštalvlja vprašanje, alii so ostala talkšna ali drugalčna srečanja, letna ali zimska, ki jih imajo kolektivi, novinarji, ... za- stonj, ali res srečanja gradbincev ne zaslužijo niti besedice v naših dnevnih časopisih, kajti tokrat nismo bili deležni ničesar, niti kritike kot prejšnja leta. Letos smo bli močnejši in uspešnejši, tudi zato, ker simo našo ekipo okrepili s športniki iz Ljubljane. Po prvem delu tekmovanja v veleslalomu smo bili na odličnem 5. mestu od 86. delavnih organizacij, (pred nami so bili samo Gradis Ljubljana, Gradbinec Kranj, SCT in Vegrad Jani Arnuš, na SlG-u imel svoj dan Velenje), po drugem delu v tekih pa smo pristali na 32, mestu (ekipa ni bila kompletna), skupaj smo bili na 17. mestu od 87. deldvniih organizacij. Točke, ki so jih dosegli posamezniki: V veleslalomu: Jani Arnuš 94,66, Tone Spil jak 89,32, Vinko Čater 88,70, Karel Gornik 85,51, Jernej Čater 83,70, Dušan Čater 81,84, Stane Kovač 74,04, Nevenka Ahčan 79,39, Stefan Turk 71,63, Karli Rom 67,40, Slavko Vidrih 65,81, Franc Berginc 62,13, Slavica Kolšek 62,09, Ivan Trobiš 52,16, Metka Hrastnik 48,90, Albina Bratec 48,39, Dragica Mumelj 44,18, Dragica Kolar 38,26. V tekih: Franc Ramšak 47,05, Stane Kovač 39,74, Metka Hrastnik 17,50, Janko Kuder 15,35, Sandi Milanez 10,21, Vinko Čater 7,66. Uplaznik Anton 4,24. Na koncu naj povem še to, da je tekmovanje potekalo v odlični organizaciji smučarške šole Pohorje, ki zasluži vse priznanje. R. F. Sindikalne TRIM igre DUŠAN ČATER ZOPET OBČINSKI PRVAK Kdrtčalo se je občinsko tekmovanje v veleslalomu in tekih. Tekmovanja v veleslalomu so potekala na Gol teh, teki pa so bili na Rogli. Letos nismo ponovili lanskih rezultatov, ker zaradi dopustov nismo imeli popolnih ekip, ki so zastopale delovno organizacijo v posameznih kategorijah. Za nas izredno zanimiva je bila tekma v kategoriji do 25 let, kjer je Dušan Čater uspešno ubranil lan- V soboto, 20. marca, so se na Golteh že drugič pomerile za prehodni pdkal v veleslalomu tri celjske delovne organizacije — Ingrad, Nivo in Razvojni center. V ekipni uvrstitvi so bili tudi letos najboljši smučarji Ingrada. V posameznih kategorijah so na išti progi dosegli naši smučarji naslednje rezultate: škotetni naslov prvaka. Dosežena mesta posameznikov v veleslalomu: moški do 25 let: 1. Dušan Čater, 6. Tone Špiljalk; moški od 26 do 35 let: 19. Jani Arnuš, 25. Franc Ramšak, 56. Dušan Lipov- moški od 34 — 39 let: 35. Štefan Turk, 49. Peter Špraje; moški do 45 let: 10. Vinko Čater, 15. Ivan Trobiš; moški nad 45 let: 13. Franc Berginc, 31. Vili Spat; ženske nad 30 let: 1. Nevenka Ahčan 1.04,09, 2. Milica Franc 1.04,96; ženske (do 30 let: 3. Albina Bratec 58,47, 4. Dragica Humel 1.08,60; moški nad 40 let: 3, Vinko Čalter 52,47, 5. Ivan Trobiš 54,74, 6. Vili Spat 54,86; moški od 30 do 40 let: 3. Jernej Čater 48,73, 6. KarM Gornik 49,39, 8. Stane Kovač 52,02; moški do 30 let: 1. Dušan Čater 47,08, 3. Slavko Vidrih 48,67, 4. Janko Arnuš 48,82, 5. Marjan Židan 48,94, 9. Franc Ramšak 50,79, 10. Tone Šplijak 91,711. Vili Š. ženske nad 30 let: 18. Metka Hrastnik; ženske do 29 let: 6. Slavica Kolšek, 29. Albina Bratec. Teki (udeležila sta Se jih samo dva tekmovalca iz DO): starejši člani: Anton Uplazmik — 3. mesto; člani: Franc Ramšak — 5. mesto. F. R. Skriti objektiv Na zdravje našim uspešnim smučarjem! Smučarski troboj Razgibana strelska dejavnost PREMAJHEN ODZIV PRI ŽENSKAH Letošnja zimska sezona je bila za »Ingradove« strelce močno aktivna, saj so se vključevali v niz raznih tekmovanj. Najbolj so bili zastopani člani, ki so uspešno nastopili na naslednj ih tekmovanj ih: Od začetka decembra 1981 do sredine marca 1982 je potekala občinska liga v streljanju z zračno puško. Letos je prvič to tekmovanje potekalo v treh kakovostnih skupinah. Naša ekipa je nastopila v H, ligi, kjer je v šeStih kolih nastreljala 6.033 krogov in s tem zasedla med šestimi ekipami 2. mesto. Ekipo (4 tekmovalci + 1 rezerva) so sestavljali: Marko Kobale, Marko Zatler, Velimir Todorovič, Drago Selič in Alojz Krajnc. V istem tekmovanju je med 30 posamezniki zasedel Marko Kobale odlično 2. mesto (s 1057 krogi iz štirih najboljših kol). Izvedeno je bilo prvenstvo strelske družine »Ingrad« za člane, članice in mladince. O rezultatih smo poročali v prejšnji številki glasila. Najboljših osem uvrščenih z družinskega prvenstva se je pomerilo v tekmovanju za »zlato puščico«. To dragoceno lovoriko je osvojili Marko Kobale s 527 krogi, sledijo Ivan Ahtik 525, Marko Zatler 518, Velimir Todo-rovij 513, Drago Selič 508, Alojz Krajnc 504, Stane Šafarič 488, Franc Belehar 486. Na občinskem prvenstvu za »zlato puščico« so nastopili: Marko Kobale 523 krogov, Ivan Ahtik 518, Drago Selič 513, Marko Zatler 511, Vsi štirje so izpolnili normo in bodo nastopili na prvenstvu tekmovalne skupnosti O.S.Z. Celje, Laško, Žalec. Dne 5. marca 1982 je bilo tekmovanje ženskih ekip v počastitev dneva žena. Naša ekipa v postavi Ema Pelko 149 krogov, Milena Petrič 138 in Krista Novak 129 je med sedmimi ekipami zasedla tretje mesto. Naslednji dan je bilo člansko prvenstvo občine Celje za posameznike. Nastopili so štirje naši tekmovalci : Kobale, Zatler, Todorovič in Selič. Najboljši rezultat je dosegel Velimir Todorovič (399 krogov) in se je uvrstil na regijsko tekmovanje, kjer je dosegel 344 krogov. iPri tek uspešnih nastopih pa pogrešamo večjo množičnost pri ženskah. Bližajo se namrtsč spet Sl G in prav bi bilo, da imamo za sestavo ekipe vsaj pet izenačenih tekmovalk. Torej strelke — pogumno naprej. Alojz Krajnc Od leve Marko Zatler, Alojz Kranjc, Marko Kobale, Stane Šafarič in Velimir Todorovič na tekmi Na kratko USPEH METKE LESJAK Na mednarodnem tekmovanji: za »Lovoriko Jugoslavije«, ki je balo 3. lin 4. aprila na Rabu, je naša kegljavka Metka Lesjak (Skupaj z Laslom Jagerjem v močni konkurenci evropskih mešanih parov osvojila prvo mesto in pokal. Metka je na tej tekmi dosegla osebni rekord 458 podrtih kegljev. Na februarskih kvalifikacijah si je Metka Lesjak pridobila mesto v državni reprezentanci in se bo junija udeležila svetovnega prvenstva v Brnu. Čestitamo! PLANINCI ŽE AKTIVNI Skupaj s Planinskim društvom Celje, se je tudi naša planinska sekcija udeležila dveh zimski poho- dov. Pohoda na Snežnik se je udeležilo šest naših planincev, na Porezen pa je šlo devet Ingradovcev. ODLIČNA ŠAHISTA V Celju se je končalo medobčinsko šahovsko prvenstvo posameznikov. Sodelovalo je 12 šahistov iz Celja, Žalca in Slov. Konjic, med njimi tudi dva iz Ingrada. Franc Brinovec je delil četrto mesto, Zvone Streicher pa je zasedel deveto imešto. JANI ŠPILJAK ZMAGAL V Portorožu je bilo dru- go kolo medrepubliške lige v šemi in fulld ccntactu, kjer je v polsrednji kategoriji zmagal Jani Spil jak, član naše delovne organizacije, ki tekmuje za celjski karate klub. Po tem uspehu so Janija Spil jaka določili v državno reprezentanco za nastop v Italiji. čestitamo! V. 5. POSVETOVALNICA SPREMEMBA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Z ozirom na predlagane spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih, vas želimo opozoriti predvsem na tiste določbe, ki so najbolj zanimive za delavce naših TOZD in DSSS. 1. RAZPOREDITEV IZ KRAJA V KRAJ Po tej določbi se lahko delavec brez njegove privolitve razporedi iz enega kraja v drugi kraj, če je razdalja med krajema manjša od 30 km in če je delavcu zagotovljen prevoz na delo in z dela. Ce je razdalja večja, mora delavec v to privoliti. Predlagana rešitev omogoča večje možnosti razporejanja iz kraja v kraj, pogoje, pod katerimi je možno delavca razporediti, delavci določijo v svojih pravilnikih o delovnih razmerjih. Ob tem naj opozorimo še to, da ta določba ne velja za gradbeništvo, ker se ta dejavnost v skladu s 46. členom zakona o delovnih razmerjih opravlja pretežno zunaj sedeža TOZD. Ta določba bi pri nas prišla predvsem v poštev ob razporejanju delavcev med posameznimi TOZD oziroma DSSS. 2. RAZPOREDITEV ZUNAJ SESTAVA DELOVNE ORGANIZACIJE Predlaga se, da bi bila delovna organizacija dolžna delavca, kateremu ne more zagotoviti ustreznega dela, razporediti v drugo delovno organizacijo. Predlagano rešitev prevzema dosedanja sodna praksa, Iztekla se je druga mandatna doba skupne disciplinske komisije v kateri so poleg članov DO prisotni še zunanji člani, to so člani iz liste zbora združenega dela občine, v kateri ima TOZD svoj sedež. Skupna diisciplinska komisija je na svojih 61. sejah obravnavala 359 zadev kršitve delovne obveznosti. Sproti so bile objavljene v Glasi-silu, v februarju In do 11. marca (do izvolitve novih članov disc. komisije) pa je bilo obravnavanih 23 kilšiieljev. Bili so izrečeni 3 opomini, v dveh primerih je bil disciplinski postopek ustavljen oz. prdLožen, za ostale kršitve pa so bili izrečte- razpoieditev, ki bi bila možna na podlagi sporazuma obeh prizadetih delovnih organizacij, pa pride v poštev predvsem za invalide. 3. ZAČASNA RAZPOREDITEV NA DELO V DRUGO TOZD V OKVIRU EK) Kadar delavcu v TOZD zaradi zmanjšanja obsega dela ni mogoče zagotoviti della v TOZD, ali pa je določeni TOZD potrebna pomoč, je delavca možno za dobo 6 mesecev razporediti v drugo TOZD oziroma DSSS. 4. ZAOSTRITEV DISCIPLINSKE ODGOVORNOSTI Predlagane spremembe predvsem zaostrujejo disciplinsko odgovornost oziroma določajo primere, ko se delavcu, ki je kršil delovno obveznost, mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Naj pri tem ob vseh naštetih opozorimo samo na eno, t. j. na ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka z dela. Ce delavec neopravičeno izostane z dela v obdobju 3 mesecev skupno 5 — 7 dni, se mu mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja, Takemu delavcu torej ni možno izreči milejših Ukrepov (opomin, javni opomin, pogojno prenehanja, denarna kazen itd.). 5. RAZPOREDITEV DELOVNEGA Časa Predlog zakona določa, da se v TOZD s sezonskim značajem dela, kjer našteva tudi gradbeništvo, delovni čas razporedi tako, da traja v času sezone več kot 42 ur na teden, zunaj sezone pa manj kot 42 ur na teden. Sedanji zakon je določal, da se v opisanem primeru delovni čas »lahko« razporedi, zdaj pa predlog določa »da se razporedi«. To pa po pravnih normah pomeni obveznost predlaganega razporejanja. Z opisanimi predlogi smo podali samo nekatere najbistvenejše. Ko bo dopuščal čas in prostor, vas bomo s predlaganimi spremembami seznanili nekoliko podrobneje. Stefan Gruškovnjak ni naslednji ukrepi: JAVNI OPOMIN MILOVANOVIČ Drago, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni (ukrep je bil izrečen v odsotnosti delavca, ker se kljub 2x pravilno vročenemu vabilu na obravnavo ni zglasil), TOZD Mehanizacija; ILIČ Buro, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD IGM Medlog; MILUTINOVIČ Vujin, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dni, TOZD IGM Medlog; NUHANOVlC Muharem, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD GO Ljubljana; RADOVANOVIČ Dragan, vinjenost na delu, TOZD GO Celje. DENARNA KAZEN V VIŠINI 10% OD KUClS Vladimir, prekoračitev danih pooblastil, TOZD IGM Medlog; TUR-KES Kasim, zapuščanje delovnega mesta in vinjenosti na delu, TOZD GO Ljubljana. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA POGOJNO NA DOBO 6 MESECEV MESlC Reuf, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana; KOREN Jurij, ored-časno zapuščanje del. mesta, spanje med delovnim časom (čuvaj) in neprimerno obnašanje do pripadnikov NZ, TOZD IGM Medlog. POGOJNO NA DOBO 1 LETO DAUTBEGOVIC Senan, neopravičen izostanek z rtelfl 6 delovnih dni (povratnik), TOZD GO Ljubljana. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA COPlC Momir, neopravičen izostanek z dela nad 10 delavnih dni, TOZD GO Celje; JOSIČ Milarad, neopravičen izostanek z dela nad 10 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana; PAVLOVIČ Zoran, odhajanje z gradbišča, vinjenost na delu in groba žalitev delovodje, TOZD GO Ljubljana; VIKALO Mu-stafa, popolno odklanjanje dela, TOZD GO Ljubljana; MILUTINOVIČ Vujin, neopravičen izostanek z dela 9 delavnih dni (delavcu jv bil zaradi neopravičenih izostankov z delov, dneva že prej izrečen javni opomin), TOZD IGM Medlog; BOTONJIC Mirsad, neopravičen izostanek z dela nad 10 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; RISTIČ Boško, neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni, TOZD IGM Medlog: CVI-ŠlC Žarko, neopravičen izostanek z dela 12 delovnih dni, TOZD GO Celje. Delavski svet TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina je na svoji seji na pritožbo delavca TURNER Alojiza spremenil sklep di-sciplnkse komisije, ki je glasil na prerazporeditev del KV zidarja in povračilo škode na prenehanje delovnega razmerja oogoj-no na dobo 6 mesecev. Prav tako je delavski svet TOZD GO Šentjur potrdil sklep disciplinske komisije za prenehanje delovnega razmerja BU-RlC Dragu in delavski svet TOZD GO Ljubljana potrdil prenehanje delovnega razmerja za delavca HRNlC Ahmeda. Štefka Krušič Prišli - December — januar Invalidsko upokojeni: Dušan Dobrilovič, zidar v Žalcu, rojen 1929, delo je združeval do 4. 12. 1981. Vinko Jaišovec, rojen 13. 6. 1928, žerjavist na Mehanizaciji. Delo je združeval od 25. 3. 1952 do 4. 12. 1981, stalno bivališče ima Tržaška 21, Celje. Alojz Rojc, rojen 9. 2. 1930, tesar na Celju. Delo je združeval od 28. 5. 1955 do 3. 1. 1982, stalno bivališče ima Dobrova 83, Celje. Janez Vegel, rojen 27. 8. 1933, KV stroj, ključavničar na Proizvodnih obratih. Delo je združeval od 3. 11. 1955 do 25. 1. 1982, stalno bivališče ima Lopata 57, Celje. Ivan Kovač, rojen 12. 10. 1921, zidar v Žalcu. Delo je združeval od 1. 1. 1948 do 4. 1. 1982, stanujoč v Šempeter 84, Šempeter v Sav. dolini. Ivan Jutriša, rojen 28. 10. 1923, zidar v Celju. Delo je združeval od 19. 11.51 do 22. 1. 1982, stanujoč Vodnikova 5, Celje. Naraščaj v družini so dobili: Panič Momčilo hči Dijana, Blazinšek Viljem sin Boštjan, Kopinšek Štefan, sin Denis, Rarnič Hasan, hči Šeherezada, Durakovič Mebmed, sin Mehmed, Pr-skalo Milenko, hči Ružiča, Kesedžič Mithet, hči Aida, vsi iz Celja; Caikš Stanislav- sin Bogdan, Krušič Darko sin Andraž iz Šentjurja; Marijanovič Milan sin Ivica iz Slov. Konjic; Bilači Dezir, hči Sami iz Žalca; Leljak Rudolf sin Robi, Ašenberger Franc hči Spela; Herček ^Tožef hči Magda iz Melloga; Gi ifelnik Alojz hči Jožica l Proizvodnih obratov. Na novo življensko pot so stopili: Frlič Milivoj, Kasedžič Fithet, Musič Muhamed in Sinanovič Tahir vsi iz Celja; Lovrenovič Nikola iz Laškega; Stanovanja, ki so last GIP »Ingrad« želih zamenjati : BOHNJEC Jurij. TOZD Mehanizacija, dvoinpolsobno v Čopovi 9, Celje, vel. 61 m2, 5. nadstropje, brez balkona, s centralno kurjavo za manjše, v nižji etaži s centralno kurjavo. VRDOLJAK Serafin, TOZD IGM Medlog, dvosobno v Kraigherjevi 7, Celje (Nova vas), z balkonom, vel. 52 m2, I. nadstropje, za HORVAT Janez, TOZD IGM Medlog, dvosobno na otoku 13, Celje, vel. 41,50 m2 z balkonom, II. nad- odšli Hojnik Maks iz Slovenskih Konjic. Februar V mesecu februarju smo na novo kadrovali 56 delavcev (od teh se je 1 vrnil iz JLA). V istem razdobju je odšlo 35 delavcev in sicer: 21 na lastno željo, 3 starostno upokojeni, 1 i nvalidskn upokojen, 1 iztek pogodbe, 1 umrl, 6 sporazum, 1 zapor in 1 disciplinska izključitev. Starostno upokojeni šobili: Stefan Klenovšek, rojen 3. 5. 1928, gradbeni delovodja v Šentjurju. Delo je združeval v naši organizaciji od 1. 4. 1953 do 27. 2. 1982. Stalno bivališče ima v Celju, Kocbekova 5. Franjo Čevnik, rojen 21. 9. 1927, pomočnik glavnega direktorja. Delo je združeval od 1. 11. 1954 do 26. 2. 1982. Stalno bivališče ima v Celju, Tavčarjeva 4. Štefan Kokot, rojen 10. 11. 1914, gradbeni delavec v Slovenskih Konjicah. Delo je združeval od 15. 9. 1958 do 18. 2. 1982. Stalno bivališče ima v Selcah 64, Cestica. Invalidsko upokojen je bil Ambrož Šuštar, mizar v Mobiilii Ljubljana — 24 1. 1982. Umrl je Janko Šarko, rojen 25.4. 1937, gradbeni delavec v Slovenskih Konjicah. Delo jie združeval pri Ingradu od 27. 2. 1964 do 19. 2.1982. Stalno bivališče ima v Do-nji Voči, Reka. _____________Marija Pšaker ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta ANTONA VERBIČA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikalni podružnici TOZD Mehanizacija za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. stropje, klasična kurjava, za večje. LIPOVŠEK Frida, upokojenka DSSS, dvosobno v Riharjevi 1, Celje (zidan provizorij), 57 m2, klasična kurjava, pritličje, za garsonjero s centr vino kurjavo, najvišje v III. mastrop-ju, po možnosti na Lavi. BOŽIC Ivo, TOZD Proizvodni obrati, trdnp-olsab-no, last SPIZ Ljubljana, vel. 58,30 m2 v šaranovi-čevi 4, Celje, II. nadstropje, klasična kurjava, za manjše, v I. nadstropju z balkonom in centralno kurjavo. Marija Gazvoda Kršitev delovnih obveznosti Tone Verbič Zamenjava stanovanj Obujamo spomineNOB MOJ ČRNI DAN Dipl. inž. gradbeništva Franjo Faganeli je pni nas zaposlen v pripravi dela — tehnični selktor — že od 1968. le/ta. Bil je tudi partizan, kamor je pobegnil iz nemške vojske. V njej je bil radiotelegrafist. Tudi v partizanih je ostal pri istem delu. Prevzel je radijsko postajo v prvem bataljonu Slandrove brigade. Pozneje je bil premeščen v štab IV. operativne cone. Udeležil se je bitke za litijski most čez Savo, vrh tega je med drugim sodeloval v boju za osvoboditev Mozirja, 13. septembra 1944. leta. »V jesenskih dneh 1944. leta je četrta operativna cona delovala v Tuhinj>ski dolini. Naš štab je varovalo nekaj vodov. Velike zaščite pa si tako nismo mogli pri voščiti, ker so bili borci še kako potrebni na drugih področjih. Moja radijska postaja je bila postavljena na hribu blizu Tuhinja. Nemci so 18. decembra 1944. leta hajkali preko Menine planine in prečesavali vso Tuhinjsko dolino. Štab se je umaknil, jaz pa sem moral z radijsko postajo še počakati. Šlo je za važna sporočila, ki sem jih moral sprejeti in oddati. Ostal sem sam brez zaščite. V tem položaju so me presenetili Nemci, da razen dokumentov nisem uspel ničesar drugega rešiti. Ušel sem in prišel ranjen in zapuščen do kmeta Kadunca v Tuhinju. Skupaj sva odšla v gozd, tavala in iskala tovariše. V vasi ni bilo mogoče ostati. Nemci so nenehno prihajali in pregledovali vse vasi in zaselke. Proti jutru tiste črne noči sva naletela na teren-ce. Med njimi je bilo tudi nekaj mojih znancev In soborcev. Pridružil sem se jim. Rana se mi je medtem že nekoliko zacelila in v začetku januarja 1945. leta sem zopet odšel na svo jo ddlžnost. Nemci s hajkami niso prenehali. Svoje enote so še okrepili in skoraj na roke lovili onemogle, lačne in ranjene partizane, ki so ositald na terenih Tuhinjske doline. Bil sem težje ranjen in 12. januarja 1945. leta so me Nemci ujeli. To je bil moj najbolj črni dan v življenju. Prepeljali so me v Kamnik. V roke me je dobil gestapo. Zasliševali so me s pomočjo palice in udarcev. Bil sem ranjen in pretepen. Na pol nezavestnega so ime prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Mislili so, da so ujeli vodilnega 'rtiza-na. Pri meni so namreč naši še nekaj papirjev, ki sem jih imel še iz časa dela v Dne 17. februarja letos je bila redna skupščina Kluba samoupravljalcev občine Celje, na kateri je bil za člana izvršnega odbora kluba izvoljen tudi Stane Gorjup, dolgoletni član našega kolektiva in zdaj predsednik CDS GIP Ingrad. Sicer pa so na skupščini sprejeli program dela za prihodnje obdobje, ki posega na področje pridobivanja in razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke, na področje združevanja, povezovanja in planiranja. Prav tako je razprava posegla v delegatsko odločanje, v oceno nadaljnjega štabu četrte optirativne cone. V bolnišnici so me zakrpali in prepeljali v zapor. Zasliševanja in muke so se nadaljevale. Ničesar jim nisem povedal, ničesar izdal. Zato pa sem pretrpel hude muke. Bil sem na spisku za ustrelitev. Zakaj so nas 6. maja, torej tik nred svobodo, izpustili, mi še danes ni znano. Težko pričakovano svobodo sem dočakal v Ljubljani kot zapornik. Bil sem ves pretepen in bolan. Toda, bil sem vesel. V meni je bilo življenje ... « Franjo Faganeli je tudi rezervni vojaški oficir in vojaški vojni invalid. Zapisala: Lea Čmak materialnega in socialnega razvoja, v program ekonomske stabilizacije in na ustrezno vrednotenje tako družbenega kot materialnega dela, o čemer so razpravljali tudi na štirinajstem srečanju »Rdeči prapor.-« L. C. NOVICI RAZPISI V mesecu aprilu letos poteče mandat poslovodnim organom — direktorjem TOZD, inž. Stanetu Zagodetu — IGM Medlog, Rafku Funklu — Lesni obrati in inž. Jožetu Pinterju — Proizvodni obrati. Za vse tri TOZD je uveden razpisni postopek. Za direktorja TOZD IGM Medlog se je ponovno prijavil inž. Stane Zagode. Razpisna komisija ga je predlagala za ponovno imenovanje in je poslala predlog občinski kadrovski koordinaciji, da poda svoje soglasje. Za dela in naloge direktorja TOZD Lesni obrati in TOZD Proizvodni obrati pa še teče rok prijav na razpis. I. B. DELOVNI CAS V INGRADU Po uskladitvenem postopku med posameznimi TOZD in DSSS se je s 15. 3. 1982 pričel letni delovni čas: 1. Vse TOZD gradbene operative pričnejo z delom ob 6.00 uri, delajo delovne sobote in sicer: 24. april, 8. maj, 5. junij, 10. julij, 7. avgust, 4, september in 2. oktober. Vsak torek v letnem času delajo podaljšano in sicer 12 ur (od 6.00 do 18.00). Enak delovni čas imajo še: TOZD Mehanizacija (avto-park in strojni park), TOZD Prevozi (avtopark in strojni park) in TOZD IGM Medlog (polagalci armatur). 2. TOZD IGM Medlog (razen polagalcev armatur), zaradi izmenskega dela dela prve sobote v mesecu (iste kot gradbena operativa). TOZD Mehanizacija (servisi in ostali del TOZD) delajo prve delovne sobote (iste kot gradbena operativa). Da ne bi delali dveh sobot v mesecu zaradi kvote ur, bi planirano solidarnostno soboto 3. aprila in delovno soboto 15. maja nadomestili z delom vsak torek 2 uri v mesecu aprilu in maju. Pričetek dela za vse pod tč. 2 ob 6.00 uri. 3. TOZD Proizvodni obrati, TOZD Lesni obrati Gomilške in TOZD Mobi-lia delajo podaljšan torek (2 url) skozi celo leto. Pričetek dela ob 6.00 uri. 4. TOZD Projektivni biro in Delovna skupnost skupnih služb Celje (z izpostavo Rogaška Slatina in Ljubljana) — pričetek dela ob 6.15 url do 14.15. Vsako sredo do konca leta podaljšan delovni čas za 2 url (od 6.15 — 16.15). V obdelavi so koledarji delovnega časa za leto 1982 In bodo delavcem Izročeni v plačilnih kuvertah. KONSTITUIRANJE DS Dne 8. aprila 1982 bo 1. redno zasedanje novoizvoljenega delavskega sveta GIP »Ingrad". Na dnevnem redu bo poleg konstituiranja še: izvolitev izvršilnih organov delavskega sveta, delitev sredstev skupne porabe, poročilo o stroških za izdajanje Glasila v letu 1981 in predlog predračuna za izdajanje v letu 1982. V potrditev bo predložen zbirnik ZR za leto 1981 in poročilo o poteku letne inventure. Podani bodo tudi predlogi za izvolitev delegatov v strokovni svet Izobraževalne skupnosti za gradbeništvo SRS, skupnost za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena, izvolitev delegata v Poslovni odbor za delo v Iraku in izvolitev delegatov v svet gradbišča SAAD 5/KOL 7 v Iraku. I. B. PREDSEDSTVO ZK V novem predsedstvu akcijske konference ZK Ingrad so: predsednik Franc Brinovec, člani pa: Leonida Bračun, Peter Ograjenšek, Frač Ramšak, Franc Brinovec Ivan Rebernijak, Tomo Simon, Zdenka Skakač in Vili Šuster. IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE SINDIKATA Na občnem zboru konference OO sindikata Ingrad so izvolili nov izvršni odbor. V njem so predsednik Jože Mešl, podpredsednika Miša Bračun in Ervin Drgajner, sekretar Gorazd Hočevar, blagajnik Jožica Gnilšek, predsednik Jože Mešl nadzornega odbora Vili Šuster, zapisnikar Vera Vanovšek, člani Ivan Crno-gaj, Fahrija Catič, Marjan Čebela, Anuška Drgajner, Stanko Drolc, Milan Go-lavšek, Vinko Harinski, Vinko Križnik, Darko Kru-šlč, Franc Murko, Jože Okeršan, Karli Rom, Anton Rošar, Janez Šporar In Marko Zatler. V. 8. Priznanje Stanetu Gorjupu v BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SUIti — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI! IN SLIKI — V BESEDI IN SUKI Seja koordinacijskega odbora SOZD Giposs Zadnja iselja koordinacijskega odbora SOZD Giposs, ki jo je še vodili mag. Lojze Capuder, je bila 4. marca letos v prostorih Ingrada v Celju. Lojze Capuder, ki je bil polnih 8 let direktor SOZD GIPOSS, se je na tej seji zahvalili za uspešno sodelovanje direktorjem delovnih organizacij Gradbinca, Ingrada, Pionirja, Obnova, Stavbarja, Instalacij in Giposs Inženiringa, kajti z mar- cem je prevzel novo delovno mesto na Gradbenem centru Slovenije. V znak iprilznanja za uspešno vodenje sestavljene organizacije so mu direktorji omenjenih delovnih organizacij, članic Giposs, poklonili spominsko darilo. Delavci Ingrada želimo mag. Lojlzetu Capudru tudi na novem delovnem mestu veliko uspehov. V, S. Avtor karikature, ki bo občasno sodeloval s karikaturami tudi v našem glasilu, je Milan Alaševič iz Celja. Sicer pa nam je že znan, saj je kot član Društva likovnih amaterjev Celje imel samostojno razstavo tudi pri nas. V avli PC je razstavljal svoja dela »karikature in portreti v črnem granitu« od 2. do 9. marca letos. — m j HUMOR Mn »O 3ej(C*M6 »MT630I Pred začetkom gradnje glasbene šole v Celju so pri izkopu gradbene jame sodelovali arheologi in odkrili ostanke keltskih naseljencev. Povsod na območju starega mestnega središča je tak postopek dogovorjen, saj na podlagi izkopanin dopolnjujejo arheologi podatke o zgodovinski preteklosti Celja. NASVET MODREMU NI POTREBEN, BEDAK PA GA NE POSLUSA. - S - C AS LETI VČASIH KOT PTICA, VČASIH PA SE PLAZI KOT CRV. - • - VSE MISLI, KI IMAJO VELIKE POSLEDICE, SO PREPROSTE. PRISEBNOST Savinjčan se pelje s taksijem po klancu navzdol, ko odpovedo zavore. »Ustavite!« zakliči Savinjčan. »Ne morem«, reče šofer prestrašeno. »Potem pa vsaj izključite taksimeter!« ZAREKEL SE JE V restavraciji je gost s prtom obrisal krožnik. Ko je natakar to videl, je relkel: »Ne delajte tega! Pri nas so krožniki čisti, zdaj pa poglejte, kako ste nam prt zamazali!« Na pustni torek je koflektiv Ingrada TOZD Lesni obrati Gomilške obudil stari običaj. Starejšim samskim mladeničem je pripeljal nevesto, oziroma klado, ki naj bi jih grela na jesen življenja, krajšala čas s toplo besedo in nežnim objemom. Letos sta bila tega obreda deležna dva člana. Naslednje teto pa pridejo na vrsto še ostali zagrizeni samci iin samice. Nagrajenec klade je darilo takoj izkoristil v peči, pri nevesti pa so večje možnosti, samo izkoristiti jih je treba! STARO OKOlH ntMii, PLEM|NI- AMERIKI ROKSA*. (SONIH »EL 6LAVE NAtttAZU VMESNI Zib vah v TEtNU komunski tENAR EHJARb LALO MESNA POSLASTI« Inmski ZOObOVI- ZMIUMj. VODA