r n _ Največji slovenski dnevnik Iv Združenih državah _ VeUa sa v»e leto ... $6.00 I Zakleta . ... . $3.00 Za New York celo leto Za inoMUrtvo celo leto $7.00 $7.00 j GLAS List ^slovenskih delavcev t Ameriki. I The largest Slovenian Daily in the United States* b I>wcd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.' TELEFON: CHefawa 3—3878 Entered as Sec« md Class Matter, September 81, 1883, at 1 ihe Pest Office mt Nov York, N. I, wider Act of Com tress of March 3, 1878 TELEFON: CBeloes i 8-8871 NO. 147 — ŠTEV. 147. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 24, 1931. — SREDA, 24. JUNIJA 1931 VOLUME XXXIX. — 111811 HOOVER ČAKA ODGOVORA IZ RIMA IN PARIZA ZDRUŽENE DRŽAVE BAJE NE BODO IZVAJALE DIPLOMATSKEGA PRITISKA NA FRANCOSKO VLADO Medtem skuša predsednik Hoover ugotoviti, kakšno mnenje, imajo ameriški kongresniki glede : predlaganega moratorija. — Stimsonov radio govor je bil v zadnjem trenutku odpovedan z ozirom na "delikaten" položaj. ■— Nemška vlada se popolnoma strinja s Hoover je vim predlogom. — Zaenkrat se še ne ve, kakšno stališče bo zavzela Italija. SEN. BORAH 0 MORATORIJU Senator iz Idaho je prepričan, da Nemčija nikakor ne more zadostiti svojim obveznostim. BOISE, Idaho, 23. jpnija. — Senator William E. Borah, ki že ve£ let načeljuje, senatnemu odboru za zunanje zadeve, je prepričan, da bo moratorij, ki iga je predlagal predsednik Hoover le zavlekel dam katastrofe, če ne ibodo začele evropske države rv najkrajšem času temeljito razoroževaiti in če ne 'bodo preurejene zadeve glede rep?i-aci!j. — Že od prvega pričetka mi je je dejal Borah, —da SejNemlžija ne more zadostiti svojim obvzenostim glede reparacij. Program plačevanja' 'je treba revidirati. Mor a'torij bi nudil dovolj časa za ponovno ureditev te kočljive zadeve. — Moratorij naj bi bil dovoljen za leto dni. Če se bo v teku tega časa oboroževanje zrratno znižalo in če bo revidiram repara&ijski program, se je bilo videti celo mi- V državnem departmentu so danes pojasnili, da dalel--je bila Francija prva država, katera je bila obvešče- Škodo ^ na $10'000'00° na o Hooverjem načrtu. S tem skušajo napraviti konec govoricam, ki krožijo po Parizu, namreč, da sta Amerika in Anglija s posredovanjem državnega zakladničarja Mellona skupno sestavili načrt, v namenu, da izsilita moratorij. V državnem departmentu sicer neformalno, toda odločno poudarjajo, da ne bo na Francijo izvajan noben diplomatski pritisk, da se izsili od nje o-dobritev Hooverjevega načrta. Senator Harrison iz Mississippi j a, najstarejši demokrat v finančnem odseku, je zatrdil danes Hoov-erju, da se popolnoma strinja z njegovim načrtom, pristavil je pa, da je treba pr imam j kija j, ki bo nastal vsled moratorija v zvezni blaigajni, pokriti z izdajo bondov, ne pa s povišanjem davkov. — Javnemu interesu bi najbolje služili, — je dejal Harrison, — če bi proglasili nekako politično premirje in če bi pereča vprašanja reševali ameriški državniki, ne pa ameriški politiki. MEXICO CITY, Mehika, 22. junija. — Rimsko-katoliški duhovniki v državi Vera Cruz 'bodo še naprej vršili svojo službo, kfcjub dejstvu, da je krajevna zakonodaja pred kratkim omejila njih število na enega za vsaikih 100,000 prebivalcev. Vršili bi zopet dovolila odpreti . igrišča, ki so last Kolumbovih Vitezov. Prosil je ameriškega poslanika Garretta, nafl posreduje pri laSkem zuiretrtjem ministru Dimu Grandij-u, toda potekli so že trije tedni, on pa ni dobil še nobenega odgovora. ADVERTISE in "GLAS NARODA" BERLINSKI PROFESOR NA AMERIŠKI UNIVERZI BERLIN, Nemčija, 23. junija. — Uni vreza v Prince tonu, N. J., je povabila tukajšnjega profesorja Rudolfa Landenburga, naj ima vrcito predavanj o elektro-kemiji. Profe-so je član Cesarskega Inštituta ter je obenem tudi izredni profesor na Berlinski Univerzi. BIVŠI FRANCOSKI PREDSED-NKUMRL MEZZIN, Francija, 23. junitja. — VČera je tukaj naglorrra umrl 90. letni Armand Fallieres, ki je bil svo-ječasno predsednik francoske republike. VELIK VIHAR V JUŽNI AMERIKI Promet v Montevideo popolnoma prekinjen. —• Železnice trpe v cen-tralno-ameriških republikah. MONTEVIDEO, Uruguay, 23. jun. Silna nevihta je pričela divjati malo po polnoči in je dosegla svoj maksimum malo po' petih. Demoiulizirala je ladijski promet; ter povzročila tudi precejšnjo škodo v električnih in telefonskih napravah. O nikakih smrtnih slučajih niša poročali. MEXICO CITY, Mehika, 23. junija. — Veliki nalivi preko konca tedna so ipovzrdiili dve resni železniški nezgodi ter velikansko materi-jalno škodo v različnih delih Mehike. Zavirač e bil ubit in 22 potnikov (je bilo poškodovanih, ko je skočil iz tira potniki vlak, ki vozi iz Mexico City v Vera Cruz. Države, ki so bile predvsem prizadete, so Guerrero, Vera Cruz, Tabasco, Chospas in Jalisco. 55 LET JE BIL V BOLNIŠNICI Včeraj je umrl v newyorski bolnišnici 71-letni John Dierks. V bolnišnici je preživel 55 let kot bolnik. Tja so gu bili odvedli dne 20. majaj 1876, «ker mu je neka bolezen pustila znamenja slaboumnosti. Izza onega časa je bil neprestano tam ter je opravljal lahka dela ter se je smatral srečnega in zadovoljnega. Včeraj ^ je zaideta, arčna kap. SMRTNA KOSA V Homer City, Pa., je umrl na posledicah operacije rojak JOHN RINK, dolgoletni naročnik Glas Naroda. Star je bil petdeset let ter je prišel v Ameriko pred petindvajsetimi leti z Reke pri Cerknem. Najprej je bival v državi Iowa, nato se Je pa preselil v Homer City, Pa. Pokojnik ije bil član društva S. S. P. Z. ter društva št. 122 J. S. K. J. ter se je s člani 'svoje družine pridno udejstvoval tudi pri Slovenskem Narodnem Domu. V Ameriki zapušča soprogo, sedem otrok in brata. Težko prizadeti družini izrekamo svoje iskreno sožalje. jMeglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah i fl je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se p osi tu žujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo objesti po 4% že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev T polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljencl prejmejo torej denar doma, krn bn, feral ■■daljnih potov in stroikov. Pooebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • |nn1jiw< naslovljencev in iigom zadnjih polt, katero dostavljamo pnilljar teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so selo potrebne sa pose m roil II s j slučaj* bt* srečo pri dela radi kompenzacij e, kakor mnogokrat t mall) gig* čajih tudi na sodnljl t stari domovini. * j_ Sakser State Bank 82 CorUandt Street New York, N. Y, -Telephone BArsEay 7—0380 aH 0381 ■ NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 24, 1931 IAKCnST SLOVENE flXLT fei V. V. [ "Glas Naroda" ] tank Owned tad PobttdMd by •LOVENIC PUBLISHING COMPAffX (A Corporation) President L. BeoeSk, Treaa. Piece of trastneu of the owyuruftlon end addresses of tbore officers: 11« W. 18th Street, Borooch of Manhattan, New York (»7, N. Y. GLAS NABODA (Voice of the People) Day Except Sundays and Holidays Ignacij Borštnik In Davorin .Jenko le manjkalo, da tela svojih 300 kg ni pokopala Tišlejra pod seboj. Trušč je opozoril sosede, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. Na kraj dobita v Cerkljah pri Kranju, kjer sta oba doma, spominski plošči. Borštniku jo postavi in odkrije Udruženje gledaliških igralcev, Davorinu Jenku pa Glasbena Matica. Slovesnost obeh odkritij bo na Vidov dan. E* celo leto velja Ust sa Ameriko tn tf»n«A> ...............,...$ft,00 Sa pol leta----.$3.00 Sa četrt leta-----------.$1.60 5a SfMf* let° S S1 Krvav pokoli v Slovenskih goricah. Za pol leta Za Inozemstvo Za pol leta — ---$3.50 celo leto_____.$7.00 ..$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" lahaja vsaki dan lzvsemftl nedelj In praznikov. Dopisi brca podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar na] se blagovoli poMljaitl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejinje blvalttče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. »GLAS NABODA". 21« W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 DEPORTACIJA Wickershamova komisija, katero je imenoval predsednik Hoover ter ji naročil, naj dožene vzroke lieuvaže-vanja postav, bo kmalu prenehala š svojim poslovanjem. Sorazmerno pičlo odmerjena sredstva so pošla, na-daljnih sredstev pa vlada noče dati na razpolago. Komisija se s svojim delom ni prav posebno proslavila. Pa ne samo to. Celo blamirala se je, ko je izdala poročilo glede proliibicije. Cela zadeva je bila tako čudno zmrcvarjena, da je živ krst ne razume. Večina komisarjev se je namreč izreklo proti proliibiciji, dočim se skupno poročilo glasi v njen prilog in prid. Predno pa neha poslovati, bo izdala komisija še eno poročiio, tikajoče se deportacijskega ravnanja, ki se vrši pod pokroviteljstvom delavskega tajnika Doaka. V to svrho je bil najet baltimorski odvetnik Rueben Oppenheimer. Lani je bilo deportiranih iz Amerike osemnajst tisoč oseb, in Oppenheimer je natančno proučil peMo slučajev. Pri tem je dognal, da se je položaj znatno poslabšal, odkar je nastopil urad delavski tajnik Dsak. Nikdar prej niso uradniki ravnali s priseljenci tako nemilo in brezobzirno kot ravnajo v času Doakove vlade. — Dandanes, — pravi Oppenheimer, — ni nihče več varen. — Temu ali onemu priseljeniškemu' uradniku pade nekaj v glavo, pa aretira osumljenca in ga odvede na Ellis Island. Tam ga zaslišujejo in mučijo brez konca in Kraja. Dokler ni to 44zaslišanje" končano, ne more in ne sme najeti nobenega zagovornika. Kolikor je meni znano, niso v nobeni deželi na svetu ljudje, ki niso zakrivili nobenega zločina, podvrženi takim mukam k<*t se vrše pod okriljem zveznega delavskega departmenta in njemu podrejenih priseljeniških ob lasti. Wickershamova komisija je preštudirala Oppenheim-erjevo poročilo in išče sredstev za odpomoč. Predlaga, naj se ustanovi prizivna oblast, katero tvorili neodvisni sodniki. bi To bi nekaj pomagalo, dosti pa tudi ne. Kajti, kdo so neodvisni Hodniki? To so zvezni sodniki, ki so prepojeni k predsodki napram ubogim priseljencem. Le v skrajno redkih slučajih bi ovrgli odločitev priseljeniške oblasti ter se postavili na stran ubogega priseljenca, ki je brez vpliva in brez prijateljev. Dosti bolje bi 'bilo seveda, če bi imel sleherni, ki je obsojen na deportacijo, pravico apelirati pri porotnih sodiščih. O tem predlogu? pa noče Wickershamova komisija ničesar slišati, ker bi bili v takem slučaju deležni tudi ne-državljani nekake enakopravnosti. Dva uboja. Pred mariborskim senatom sta se VrŽfH dve Obrawiavi zarodi uftjojev kot posledic prefveitkega, zaužbvanja aJStaholai. Prvi se je moral zagovarjati »4-letni posestnikov sin Fran Som; is SlafflMlne, ki fe tranfl tnt hekem tpoadu dekrvoa Frana Tofta tako opasao, da je 10 m ' __ MMHii>i1 «elj tz VrtHce Varnice prt Ptujfc, ki je dne 19. fetortiaerja letos napadel s sekiro kmečkega delavca Janeza VindiSa in ga talko poficodovM na &atvi in prsih, da je čez dvfe. dni umri. Senat, Jd mu je predsedoval sodni amAxtUc Zetafcjič, je obsodil Bovtaa na pet 1st, Kodelja doma. Go-spej se je porodila želj-a pO otroku. Hitro se je ciganka ponudila, da za dobro plačilo pripravi čarofano zdravilo, ki pripomore k materinstvu. Gicfcpa je vsa srečna nasedla k ci-gunki in ji dala vse, 'kaj* je zahtevala, med drugim lepo moževo o-bleko, 2 zlata prstana., 2 srebrni žlici, nekaj ženiskega spodnjega perila — vse ito naj tri služIlo ciganki pri kuhanju zdravila. Za pot in da bo zdravilio Se Wlj u&nfcoivito pa je stisnila gospa čarovnici v roko par lepih dinarčkov. Mučno in dolgo je bilo -čakanje, a zastonj, — čarovnice ni bilo od nikoder več. Gospa se je vsa objokana zatekla k orožnikom, da poiščejo sleparko. Požar. 'V Zgornjem Bitnju je pogorela opekarna Hafnerja Leopolda. Naj-brže se je vnelo tramovje zaradi velike vročine, ali kake iskre, ki je bila zanesena iz glavne peči. Škodo se ceni nad 10,000 Din je krita z zavarovalnino. O pašna nesreča pri delu. Pretekli dni okoli 18. na kolodvoru na nalagališču premoga nalagal 40-letrai voznik Franjo Blaž,čI u-šltfžben pri prevoznem podjetju Sluga, zadnji tovor premoga. Pri sprednje strani svinjak, se je začel tem ije prišel po nesreči med svoj z zidovja vsipati omet in zatem še kr-imenje. V prvem irpu je poizkušal Tišler izpadanje v steni zaustaviti kar z rokami. Že trenutek pozneje pa je spcznal, da je njegovo prizadevanje zaman. Čim je odsko-čil v breg, se je ves ogel hiše s silnim itruščem zvalil v dolino. Le ma- tovomi voz in železniški vagon, pri čemur sta mu oba vozila grozno stisnila prsni koš. Gtobbko neza-vestnogia so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico. Njegovo Btahje je žeto kritično. Ponesrečeni Blažič je oče štirih nepreskrbljenih otrok. Special Interest Accounts Vsak, Mor še nima vloge pri nas je vabljen, da Be pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi; kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4% in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. _t_a£_i_' _ Sakser State Bank DKP0»lfb*Y oF THI rrfcTB OF NCW YORK T. Iz Jugoslavije. Smrt med plesom. Žena kmeta Baloga v Kamenici, 22-letna Terezija, je šla zvečer v , neko gostilno po moža, ki je popival. Sprva je bila huda, ker ni hotel mož domov, potem pa je le privedla in končno plesala. Med plesom pa jo je zadela srčna kap in je bila takoj mrtva. 1 Strašen samomorilni poskus. V sušaško bolnico so pripeljali iz Bakra nekega Marijana Jurkoviča. Nedavno je v Ogulinu odesedel pol leta ječe zaradi tatvine, potem pa so ga na- Sušaku aretirali, iker ga je v Bakru zasledovala policija še zaradi nekih drugih deliktav. Ko so ga odvedli nazaj v Balfcar In zopet zaprli, je čul jetniški paznik ponoči iz njegove celice čuden ropot. Ko je odprl vrata, se mu je nudil strašen prizor. Jurkoviš je čepel vels krvav cb vratih, okrog vratu pa je imel zadrgnjeno kravato in ofbešeno na kljuko vrat. Nesrečnika so takoj odpeljali v bolnicb. Imel je prerezane žrle na raki in se je njegov samomorilna poizkus samo zaradi tega izjalovil, ker se je na kljuko pritrjena kra vata na pol pretrgala in je nesrečnež zopet zdrknil na tla. Pri njzm Sd našli listič z besedami: "Ne morem živeti. VeMka žrtev sem, pozdravite sestro na Reki in naj mi odpusti. Z Bogom!'" Zagrebški proces v odločilni fazi. V nad'aljetvanju kazenske razpravo zoper Marka Hranitoviča in tovariše je iprvi povzel besedo državni tožilec. Govoreč o umoru Tonija Sshlegla je izvajal: "Gospodje sodniki! Roke Hrsni-loviča, Soldina in Babiča so poslale Tonija Schlegla na njegovo poslednjo pot. Naglašam,. da so njihove roke sicer ubile Schleglotvo telo, ne pa njegovega duha, velike ideje bratstva, jugoslovanskega, edinstva. Krogla, ki je padla iz -njihovih rok ter vzela življenje velikemu človeku, Hrvaitu in JugtKlovanu, ta krogla naj se odbije na pokojnikovi ideji ter naj se po določbi par. 2. zakona o zaščiti države vrne tja, od koder je prišla in naj vzame življenje storilcem, zlasti Soldinu, a Marka Hrtmiloviča naj odstrani dosmrtno iz naše sredine!" Govoreč o umoru detektiva Tren-skega je predlagal državni tožilec za Marka Hraniloviča smrtno kazen, dasi je imel v :času zločina še mesec dni do polnoletnosti. O Antonu Hercegu je rekel državni tožilec, da je bi most preko katerega je prihajala policija in o-rožje od Perčeca v Zagreb, da je bil Herceg torej drugi Perčec in da mu jo treba tudi soditi kot Perčecu. Za vse ostale obtožence je zahteval državni tožilec sodbo v smislu obtožnice. Za njim je govoril zastopnik zasebnih udeležencev. Z veliko čustvenostjo je najprej prikazoval Tonija 3chlegla in njegovo ter njegovih o-talih usodo ?n je zaključil:: "Ta dvorana je posvečena« ljudski pravdi Njeni zakoni so težki, neizprosni, a ne morejo biti drugačni. Ti zakoni mi dajejo pravico, da zahtevam materija'lno odškodnino za Tonijem Schleglom. Toda ni odškodnine, ki bi jo mogel kdo dati za Tonija Slchlegla samega. Mi je J Peter Zgaga VSE IMA SVOJ VZROK. To, kar bom zdaj povedal, se je menda zares zgodilo v neki dolenjski vasi. Če se pa ni, je vseeno dobro, in menda ne bo zamere nikjer. Italijanski pregovor pravi: Četudi ni res, je dobro izmišljeno. Tega pregovora se bom tudi jaz držal. V neki dolenjski vasi so torej pričakovali župnika. Vesela dolenjska vas je bila. Pet ošt3rij je bilo v nji in stopetdeset hiš, in v vsaki hiši dosti pijače. Če v hiši ne, pa v zidanici, odkoder so ie za potrebo in preko petrebe sproti prinelsli. Največjo in najlepšo o-štarijo je imel župan, ki je bil obenem tudi najuglednejši in najbogatejši mož v vasi. 'Vsa vas je bila že celih štirinajst dni kot na 'trnju. Pričakovali so na- ne zahtevamo, ker se ne more poplačati. Zato mi dovolite, gospodje sodniki, da se ravnam po onih višjih, nepisanih zakonih, po njegovih, Schleglovih Zakonih. Vidim ga pred seiboj, kako bi njegovo blago oko zastalo .na teh obtožencih ter se poglobilo v našo težko usodo, — vidim ga>, kako ibi rokel svojo naj milejšo besedo: Odpuščam! — Tudi njegova) družica iv imenu Tonija Schlegla odpušča, prav tako njegovi bratje Josip, Viljem in Fran jo ter njegoVa sestra, kakor tudi prijatelji in sotrudniki Tonija Schlegla, — vsi odpuščajo, gospodje sodniki! Odpuščajo, kakor bi 'tudi on sam odpustil onim, ki niso vedeli, kaj delajo. Vsi imenovani priporočajo te jadne dn pokvarjene ljudi milosti vaše sod^e.... Pred zaključkom razprave je delegat orožništva izjavil, da zahteva 33,000 Din odškodnine za poškodovano orožniško kasarno. Raapraiva se bo nadalje;«sill bodet« kako s»- bolje |Ht.'uttte NiiRii-Tnne očisti život bo-iPli-DKklli izlivi«' In daje novo moč lil hI-lo živem. mlftit-am In organom. Menda id be no drugo Sdravllo ni IxMje od Xu-gtt-Ton«. Ne pozabite preskrbeli ni eno ■teklenieo. Je naprodaj v lekarnah. Ako ga lekarnar nima. tedaj mu recite naj tistega. naroči sa. vaa od trgovca na debelo. —Adv't. V N O C I če se ne more čezenj pritožiti, samo pije rad. Takrat Je.... Umolknila je. — Drugače je dober, zelo dober. — In ve, da pridGfce? — Ve, Mato. Pisala sem mu. Pi-i.mo sem mu poslala, da pridem zjutraj. Dober' je, Mato. Videli bo-rte, na postaji me bo čakal v Zagrebu. Velik je Mato in močan kakor hrast. Vse je povedala kar je dobrega o njem vedela. Slabo je zamolčala Rada ga je morala imeti. — Sinka vzame v naročje in mu poreče: Junak boš, sinko, kakor jaz boš. Še nobenemu ni rekel tako.... In.... morda se z nama vrne domov. Hišo bi moral popraviti. On zna vse. Zidar je. Otrok se je prebudil in spet zajokal. — Lačen si, siromak. Na pij. Piti mu Je dala in prav nič se ne meni, da ni sama v oddelku. — Pij, da boš junak kakor je moj Mato. Le pij. Stisnila se je v kot. Mimo hite brzojavni drogovi kakor bi se jim mudilo bogve kam. V mraku izginjajo bele čuvajnice. Megla leži nad ravnino, siva, pusta megla. Samo še ena postaja in v Za-j grebu smo. Gledam kmetico. Zamislila se je in blaženo se smehlja. Ljubiti mora svojega Mata, vem, in blažena je ob misli, da ga bo videla. — Zagreb pride zdaj, — ji rečem, ko zbeži vlak čez Savo. — Zagreb pride zdaj, — ji rečem, ko zbeži vlak čez Savo. — Zagreb? Mate čaka. Videli ga boste. Prav gotovo čaka. Otrok spet spi. Oprezno ga je položila na klop, da se ne bi prebudil. in pripravlja pleteno cajnc. Odpre vrata oddelka in hoče oditi. Čisto je preslišala, da sem ji želel srečno pot. — Zagreb! Zgodaj je Še. Le malo potnikov gre ven. Med prvimi je bila ona. Počasi stopa po stopnicah vagona in gleda okrog sebe. Stojim ob oknu in prav dobro jo vidim. Zdaj je stopila na tla. Nekaj delavcev stoji na peronu. K njim gre. Ali Je Mato med njimi. Gledam njen obraz. Žalosten je. Ni prišel Mate.... Ni prišel. Ne vem kaj me je takrat prijelo in mi zategnilo grlo. Bolelo me je. Videl sem, kako je stisnila o-troka še bolj k sebi. Vlak je zažvižgal k odhodu. Takrat se je počasi obrnila in pogledala proti mojemu oknu. Nisem i-mel več časa, da bi ®e bil skril. — Opazila me je in zmedeno pogledala v tla. Ni šla. Sedla je na prazno klop. Ruta ji je zlezla na Čelo. In ko je vlak že davno vozil s postaje, sem jo še zmeraj videl, to ruto. Mate, zakaj te ni bilo? SLAVONSKI VAMPIR KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-Tiirto za bodoče leto. Članarina znaša fl.— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." ZNIŽANJE CEN V STARKI ČASIH v U NAMERAVATE PRIREMH VESELICE, i—r ZABAVE 1 m i ^ O GLAŠU J T E Iz Bjelovara poročajo o zločincu, kakršnega ni zlepa najti v kriminalni statistiki. Zločinec ne vzbuja d Osti muTij pozorno^! v kriminalnem svetu kot pred meseci duessel-dorfski vampir. Le, da posledice slavonskega vampirja niso -bile tako hude, kakor Kuertenove, čeprav sta si zlcčinlca v maflsjšem podobna. Gre za nekega Ivana Beščaka-Jurišiča, ki je po dosedanjih poizvedbah izvršil 43 zločinov. Med žrtvami vampirja Beščaka je tudi 8 deklic. SIcer si je pa izbiral žrtve med loSenimi ženami in -vdovami, katere je zapeljeval in sleparU. Takih žrtev ima na vesta 10. Drugi njegovi zločini so tatvine in slepa-•rije ter 2 razbojni!ka napada'. Ivan Beščak, tel je star 30 letT se je rodil v Sredski v občini I van j -ska. Žirrel je z ženo in otroci do leta 1927. To leto je šel k vojakom, kjer je zaradi raznih prestopkov moral v vojaški zaipor. Iz vojaškega zapora je pobegnil in tedaj se je začelo njegovo burno življenje. Kakor je sam izjavil, mu ni ostalo drugega, nego da je pričel s tatvinami in sleparij ami, ko je pobegnil iz zapora. Svoje najtežje zločine, ki so zlaMni nad nedoraslimi deklicami, pa seve ne more opraviti z borbo za vsakdanji kruh. ZlcfJinec je izvabljal dekleta v svoje zranjke z raznimi pustolovščinami. Predstavljal se je staršem nesrečnih žrtev kot trgovec, mlinar, razpečevalec mleka na debelo itd. Včdnč seveda pod drugim imenom. Beščak se je znal tako zakrinkati, da mu je pustolovščina vedno uspela. Starše deklet je vedno prevalil, da so mu dali hčer v službo ati za zaročenko. Žrtve so tse po zločincu vrnile k staršem onesrečene za vse življenje, Zločinec je dekleta z naslado trpinčil. Neko dekle je v gozdu privezal na drevo in odšeL Posebno piko je imel pa na ločenke in Vdove. Predstavljal se jim Je za bogatega seljaka ali vdoVca, ki ši išče ženo. Talko je prevaril 10 vdov. Priženil se je k hiši in nekaj dni naito z obilnim (plenom odšel. Te sleparije so Beščaku šle .posebno od rok. Znano je, da zložind v zaporih kaj radi "zbole", hoteč s tem dobtti priliko za beg. Tako se je tudi Beščak, ko je bil v bjelovarskem zaporu detel "blaznega. Zdravnika šme-da nI mogel pravarati. Zato Je nekaj dni nato nenadoma oslepel. Zdravnika je to pot znal prepričati, da 5» ob oba očesa, če ga ne začno takoj zdraviti. In res so ga izročili v oddelek za Umabokie, Id je dobro zavarovan z rešetkami, da ne bi pobegnil. Ko Je pa nekega dne strežaj odšel, je izginil. Orožniki so ga' zaman iskali. Izvršil je odtlej še 18 zločinov, naposled ao ga orožniki le prijeli ▼ bližini Rače. Priznal je vse »voje zločine. Že od nekdaj je Uia skrb držav, da so preprečevale ali odpravljale preveliko draginjo. Za časa rimskega cesarstva je držaiva sama prevzela skrb za nabavo žita za glavno mesto Rim. Maksimalne cene je iznašel Dioklecijan. Kb ni mogla njegova stabilizacija že popolnoma razrušene državne valute ustvariti več normalnih kupčijskih razmer, je vpeljal leta 301. mcksimalne cene za skoro vse potrebščine. Besedilo dotične odredbe je obsegalo vse: polske pridelke in "umetna vina, klobase in kumare, kurivo in krzno, iz-gotovljene žemske obleke in artičo-ke! Tudi za dela so bile nastavljene maksimalne cene; dnevna mezda delavca), honorarji dušetvnih delavcev, vise je bilo natanko določeno. Prestopki proti tem predpisom so se kaznovali s smrtjo. Posebno strogo je pcstcpal tozadevno šah Azud al Daulah v Perziji leta 996 za časa hude lakote. Ko je opazil, da njegova vzdržnost, ki jo je izvajal radi trpečega ljudstva, ni našla posnemačev, je kratkomalo izdal ukaz, da se ima za vsakega reveža, ki umre od gfci-da, obesiti en bogataš. Zelo veiozodušnega se je izkazal v 18. stoletju neki nemški -knez v Mainzu. Za ča3a velike lakote, ko je cena kruhu poskočila od 4 na 24 krajcarjev je zapovedal pripeljati mntr^o ž>'ta na ladjah iz Amsterdama ter ga je prodajal v Mainzu z veliko izgubo. Zapovedal je tudi vsem bogaitim samostanom svoje \ dežele, da so dali svoje zaloge na trg. Prepovedal je dalje wsak izvoz žita ter dvignil zaporo med posameznimi deželami cele Nemčije. Njegove naredbe so se baje z veiHko naglico izpolnile in so bile zelo u-Spe5ne. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo -> udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. rosluiujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domaČe banke. TRI MESECE Z MRTVO MAMICO ROBESPIERRE IN STRELOVOD SODNIJSKI OGLASI IZ stare domovine. "GLAS NARODA" ne Sta srnino ni« članstvo, pač pa vsi Slovenci v till okdffel« »A* 11 •» «4 ZA OGLASE SO POŽIV! Vsi tt&roč&iki katerim je, oziroma Vx> v kratkem po&a naroeniria za list, so naproseni, da jo po mo-znosti čimprej oonove. — Uprava "G. N." UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM Opravilna številka T 27|3i 2 Eisner Jože, rojen 25. oktobra 1888 v Litiji, pristojen tjakaj, samski, sin Jožeta in Marije Vorman, je odšel pred več leti v Ameriko in že 15 let ni o njem nikakega glasu. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu H 24, št. 1, o. d. z., se uvede na prošnjo ELSNERJA VALTERJA postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. ELSNER JOŽE, se poziva, da se zglasi pri podpisanemu sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. maju 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo cdločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 27. aprila 1932 Avsec, 1. r. (Pečat.) UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM . Opravilna številka T 31|31 2 Zakrajšek Franc, rojen IS. nov. 1891 v Strmi št. 3, pristojen na Bloke, samski, posestnika sin, je odšel pred 19 leti v Ameriko in bival, v St. Clair Ave, Cleveland. Od leta 1919 ni več glasu o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu 1 24, št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo njegove sestre ZAKRAJŠEK JOUP1NE postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. ZAKRAJŠEK FRANC se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali dugače da kako vest o sebi. Po 1. aprilu 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 27. aprila 1931. Avsec, 1. r. (Pečat.) ? _» "v » V vasi Carainan blizu Toulousa je živel letni deček Etienne s truplom svoje umrle matere cele tri mesece, ker se ni mogel ločiti od njega. Gre za Marijo Jansonovo, 10 letno vdovo, ki je izgubila moža v vojni. Vdova je živela v veliki bedi, poleg tega jo je pa mučila še tuberkuloza, ki ji je končno podlegla. Sosedom se je zdelo čudno, da sicer marljive vdove tako dolgo ni na 1 spregled. Njen sinček je zahajal k sosedom, ki so mu dajali jesti, nikoli pa ni omenil, kaj je z njegovo materjo. Župan se je zanimal zanj in hotel ga je spraviti v zavod za zapuščeno deco. Njegova prošnja ic bila uslišana in treba je bilo samo vprašati mater, če je s tem zadovoljna. V ta namen sta odšla občinski tajnik in pisar k vdovi, toda deček ju ni hotel pustiti v hišo. Ko ga je občinski tajnik odrinil od vrat in vstopil, je zaklical za njim: — Mamica je mrtva! Uboga vdova je ležala mrtva na postelji, truplo je bilo že tako gnilo, da se je bila glava ločila od trupa in je ležala na blazini. Sodni zdravnik je u-gotovil, da je vdova-umrla že pred tremi meseci. Njenega sinčka niso mogli "pripraviti do tega, da bi povedal, zakaj je tako dolgo prikrival materino smrt. Če govorimo o Robespierru, mislimo navadno na enega najslavnejših mož francoske revolucije. Robespierre je bil pa tudi advokat, ki je smatral svoj poklic v prvi vrsti kot pripomoček za dosego političnih ciljev. Iz svoje odvetniške karijere se je Robespierre najraje spominjal pravde, ki jo je vodil v Arrasu. Dotično pravdo je prevzel zato, ker je bila senzacijc-nalna in ker je šlo v nji za napredek. Takrat se je začel širiti v Franciji epohalni izum Benjamina Franklina — strelovod. Navdušenje za strelovod je bilo takrat tem večje, ker Je bil prispel izumitelj sam v Pariz, da bi zbral čim več dobrovoljeev za osvobodilno vojno v Ameriki.'v St. Onjeru je živel podjeten mož Vssery de Boissalle, ki si je dal pritrditi na streho čudodelni drog, o katerem se je bil pope j sam prepričal, da je res nekaj posebnega. Njegovi rojaki so pa živeli v srednjem veku. Njim se je zdela strela božja kazen in obramba proti nji hudičevo delo. Poleg tega so pa nekateri še mislili, da bo sosedov dom zavarovan proti streli na škodo njihovih domov. Zato so podjetnega soseda tožili in zahtevali, naj strelovod s svoje hiše odstrani. . In imeli so uspeh. Njihovi razlogi so zmagali. Obsojeni Vissery se je pa pritožil po Robespierrovem nasvetu na višjo instanco in Robespierre ga je zagovarjal. In kakor je bila takrat navada, je predložil svoj zagovor najprej javnosti. Sestavil je celo spomenico in jo dal razširiti po vsem okraju in tudi po Parizu. Tako si je pridobil soglasje javnosti še pred procesom, obenem je pa njegovo ime še bolj zaslovelo. Višja instanca je razveljavila obsodbo in prebivalci St. Omera so se morali sprijazniti s strelovodom na hiši podjetnega soseda. UNDBERGHOV SIN STAR LETO DNI Charles Augustus Lindbergh, Jr., sin svetovno znanega' letalca, je praznoval včeraj prvo obletnico svojega rojstva. Funtič je jako krepak in že dela prve poskuse v hoji. NEMIRI V VARŠAVI VARŠAVA, Poljska, 23. junija. — Tekom vraMh nemirov je bil usmr-čen neki komunist, sedem jih Je j bila pa več ali manj težflco ranjenih. Policija je začela streljati na komuniste, ker so metali nanjo kamenje. ZEILETSOVA ZDRAVILNA PALICA PRED SODIŠČEM. ScJišJ3 v Innfibrucku je te dni razpravljalo o težbi gospe, Winkler iz Jenbachi' proti zdravniku dr. Cei-pc-k-u, ki je zdravil damo z Zellelso-vo palico in drugimi aparati gall-spaškega čarodeja. Sodišče je zahtevi tožiteljice ugodilo v polnem obsegu. Obsodilo je zdravnika na globo, na povračilo š&ode, ki je nastala s tem zdravljenjem in na plačilo ogromnih izdatkov, ki jih je imela bolnica z operacijo kateri se je mc-rala podvreči, ko se je izkazalo era je zdravljenje po Zeileiso-vi rr.etcdi brez učinka. Sodišče je izreklo načelno važno razsodbo, češ da bi moral zdravnik poskusiti vsa sredstva, ki so moderni mcdicini na razpolago. Namestu tega pa jo dr. Ceipek dlaghostidral 'samo z Zeileisovo palico in popol-'noma cpustil klinični pregled, j Kakcr so izjavili zvedenci, je ravnal obteženi zdravnik 'proti vsem cbičtajn:m načelom in s tem zakrivil poslabšanje toči tel j lči nega bolezenskega sta.npa. MOŽEVEGA IMENA NE DA 4Wt ADVERTISE Pariško civilno sodišče se peča s spornim vprašanjem, ali sme bivša žena kneza Colloredo-Mans-felda, od katere se je dal knez ločiti, še nositi ime svojega bivšega moža. Knez sam zatrjuje, da njegova prva žena nikakor nima pravice nosita njegovo ime in zato je vložil tožbo. Med drugim je u-temeljil tožbo s tem da je predložil sodišču telefonski imenik in več seznamov pripadnikov tako zvanc višje pariške družbe, iz katerih je razvidno, kako lahko je zamenjati njegovo prvo ženo z drugo. Knez Se je nedavno drugič oženil in ker nosi njegova prva žena še vedno njegovo ime, ima neprestane sitnosti. Tožiteljev pravni zastopnik je naglašal, da njegov klijent zaradi prve Žene nikoli nima miru in da zahteva 100,000 frankov odškodnine. Toženka se pa noče odreči Imenu, ker ga je pri poroki prostovoljno sprejela. Najela je znamenitega odvokata in politika Paula Bon-cottra, ki zna njene Interese imenitno ščititi. Boncour trdi, da je treba zadevo presojati po češko-slo-vaškem bračnem pravu, ker je Col-loredo-Mansfeld češkoslovaški državljan. Češkoslovaški zakon pa ne določa, da bi ee morala ločena žena odreči moževemu imenu in Sprejeti zopet svoje dekliško ime. Sodišče bo najbrž pritrdilo Bon-courovemu naziranju. Zopet nezgoda s sHuatorezntee. 13. junija dopoldne je piiiel 16. letel tposetMkov ste. HWto Xiflsko-var v Slov. Bistrici tako nefeeao s levo itto v Btamoreanieo, 4a je WC prauOT« rR|M}Sll oO Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NABOB A", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — •i. 75 99 "GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York, K. Y. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 24, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY LENA ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Z« Glas Naroda priredil G. P. 18 (Nadaljevanje.) Če bl sedaj izvedela za smrt svoje matere, — ta udarec bi bil grozen! Kljub temu pa se je ustavljal želji svojega očeta, da Leni zamolči smrt. — Gotovo bd mi nikdar ne odpustila! — je rekel določno. Franc Won Berkenhagen je bil nervozen. Ta smrtni slučaj mu je prišel sedaj tako neprijetno kot le mogoče, čeprav ni bilo njegovo srce pascfcmo prizadeto. Nasprotno, upal je, da bo Leno sedaj tesnejše priklenil nase, ko ne bo več matere. Ta smrtni slučaj pa je bil strašen v tem poročnem razpoloženju. Ali ni bila njegova mlada žena ki je preživela vse dneve peleg matere? Bila ji je tako ljuba, tako udana, kot še nikdar poprej, predno je postala njegova nevesta. Njeno brezmoino bitje je smatral za udanost. Ali naj bi iz gnilo njeno mehko razpoloženje? Ali naj si trudi še naprej pridobiti si srce Lene? Po številnih razmišljanjih ije sklenil Franc van Borkenhagen prikriti smrt matere. Nežno bi ji sporočili, kakohitro bd bila mati zakopana. Ker je bil storjen ta sklep, je ibilo treba strašiti sobo Lene. Kmalu je morala biti gotova s preotolaoenjem. Franc se je postavil dlrekitno pred vrat a in Warnstetten je stražil na stopnicah. Fred je šel medtem k materi. Z globoko ginjenottjo ji je zrl v tihi obraz. Kako strašne bolečine je morala prenašati in kako pogumno in udano je vse nesila! Sfccro pa ji je počilo srce, ko je morala prenašati bedo otrok! Izmolil je tiho molitev ter odšel zopet proč. Skrbela ga je Lena. Ko je prišel mimo vrat Lenine sobe, je opazil Franca von Borken-hagena. g — Ali Lena še ni goteva? — je vprašal Fred. Franc je le zmaijal z glavo. / Če bi bila vsaj Lena še enkrat v Borkenhagenu! Potrkal je na vrata, dc jim je šel Fred doli. — Lcnčka, ali nisi še getova? — je za klical nežno. i Nekaj časa je bilo v scfai vse tiho, a nato se je oglasila: : — Takoj pridem ven! Par minut pozneje je stala na pragu v elegantni sivi obleki. Ob njenem pogledu je pozabil Franc na vse. Pritisnil jo je trdno v svoji roki ter jo poljubil na usta. ki so se nekoliko tresla. * — Pojdi, Lena, voz že čaka! Oodvedel te bom v novi dom! — Pojdi, Lena, voz že čaka! Od vedel te bom v novi dom! — Naj prvo moram iti k materi! Jaz 'se še nisem poslovila od nje! Pojdi doli, jaz bom prišla takoj! — Ah, Lena, to sem ti pozabil povedati. Tvoja mati spi. Bila je zelo izmučena in je debro, da je zaspala! Ti jo ne boš motila? Ona je zmajala z glavo. — Šla bom k njej povsem tjho ter ji poljubila roki. Brez slovesa od moje matere ne zapustim očetove hiše! On se je prisiljeno zasmejal. — Ti ne delaš nikakega potovanja krog sveta in razventega pa ti morom energično prepovedati vsako slovo. Zakaj pa slovo? Ti greš vendarle v BcTkenhagen! Jutri se zopet pelješ semkaj, da obiščeš mater! Lena se je skušala oprostiti njegovih rok. — Pusti me, Franc. Obljubila sem materi, da ne bom zapustila hiše brez slovesa in svojo obljubo bcm tudi držala! Kako moreš kaj takega zahtevati? Franc se je začel bati. Tedaj mu je prišel na pomoč Warnstetten. Poslušal je spodaj (pogovor. Rekel je: — Lena, mati je toina! Pusti je počivati. Jaz ji bom sporočil tvoje pozdrave! Mlada igospa se je začudeno czrla na oba človeka Nato se je pojavil na stopnicah tudi bledi obraz Freda. Lena ga je pogledala in naenkrat jo je obšel velik strah. Skuala se je odtrgati od Tranca, a se ji ni posrečilo. — Fred, — je zaklicala, — kaj pa je z materjo? Zakaj me ne puste k nji? Fred ni mcgel odgovoriti. Neizjokane solze so mu sušile grlo. Lena se je stresla ter raztegnila roki. — Fred, — mati! Sestra in brat sta se spogledala. Nobene besede nista 4?nogla govoriti. Z nenadnim sunkom se je oprostila ter zbežala proti sobi matere. Še predno so megli za bra nit;, je izginila v sdbi ter se zaprla od znotraj. Takoj nato je zacril iz sobe strašen krik. Fred je obupno trkal na vrata ter prosil vstopa. Pritisnil je uho k vratom ter slišal zamolklo ihtenje. Zopet je poklical Leno, a vrata so ostala zaprta. Franc ven Borkenhagen je jezno mrcvaril svojo brado, Warnstet-ten se je pa praskal po glavi. Nista vedela, kaj naj storita. p Lena se je zjgrudila poleg mrtvo matere. Poljubila je njena usta, mrtve oči in sklenjeni roki. S strastno iskrenostjo je ponavljala zopet in zopet njeno ime ter božala zopet in zopet njeno bledo lice. Naenkrat se je stresla. Vzravnala se je ter se začudeno ozrla naokrog, kot da išče rešitev uganke. Njene oči so dobile čuden blesk. — Da, mamica, jaz te razumem, to je čudno! — je šepetala in izraz blaznosti se je pojavil v njenih očeh. Poljubila je zopet mater iskreno in prisrčno. — Da, mati, ti si mi pokazala pot, zdaj sem prosta, nobena stvar m« ne drži več! Mehanično si je pogladila lase. Ozrla se je po sobi. — On je hotel to, hotel me je zvabiti proč. Mrtva mati ni prijala t njegovo poročno veselje! Stresla se je, kot v mrzlici. Nato pa ee je še enkrat ozrla po sobi. Njen pogled je obvisel na majhnih tapetnih vratih. Nekaj Časa Je zrla nanje ter iztegnila nato roko kot da hoče pokazati pot. NLkdo je ni videl ter mislil na njen beg, nikdo ni mislil na majhna tapetna vrata. Hitro je pohitela na deželno cesto in nato preko polja k jezeru. Vedno hitrejši je bil njen tek. Kmalu so bili .premočeni njeni čevlji. Nikdo j« ni ustavil. Pred njo je ležalo jezero, je roki k nebu. — Mati, prihapjam, mati! — je šepetala. Lena je izginila v vodi, ne da (bd dala glats od sebe. Gospodje so ©tali nekaj časa pred zaprtimi vrati. Dokler je Fred še čul, kako se premika Lena in kako je govorila z mrtvo materjo, je bil še sorazmerno miren. Ko pa je postalo vse mirno, je svojo ibojczen sporočil tudi tovarišema. Divje je udaril po vratih. — Lena, prosim te, odpri! — je zakMcal. Nikdo se ni premaknil. Zopet je potrkal. Nato je pcskusil Franc von Borkenhagen svojo srečo. — Lena, odpri, jaz se bojim zate! Zopet nobenega odgovora. (Dalje prihodnjič.) RAZNE VESTI ANGL KRALJICA DOMA Angleška kraljica ni samo prva žena svetovnega britanskega imperija, kar ji nalaga obilno javnih dolžnosti, ampak ima dovolj dela tudi doma. Zjutraj takoj po zajtrku gre v svojo pisarno, kjer je že pričakujeta njen tajnik in dvorna dama, ki ji predložita vsa došla pisma. Pisem dobi angleška kraljica vsak dan na stotine. Tu so privatna pisma, ki jih prejme od svojih sorodnikov. potem pisma politične vsebine, vabila na razne slavnosti, prošnje za prevzem raznih protek-toratov, največ pa je prošenj za podpore. Kraljici preberejo vsako pismo, ona pa odloči, kakšen na.i bo odgovor. Ko je to delo opravljeno, gre kraljica v svojo sobico, kjer jo pričakuje gospodar. Temu naroči vse potrebno glede obeda in večerje, potem pa piše tista pisma, ki jih ne more dati pisati tajniku, ampak jih mora pisati iz posebnih ozirov lastnoročno. Popoldne okoli potreh je pripravljen avto, ki jo pelje na razne obiske: v bolnišnice, v razne prodajalne ali pa na kakšno popoldansko prireditev. Posebno se zanima za starinske slike in skoro ne mine dan, da ne bi obiskala kakšne trgovine s slikami. Skrbi pa tudi samo za to, da pride v kraljevski palači vsaka slika na svoje pravo mesto in če ne gre drugače, jih tudi sama lastnoročno obeša. Angleška kraljica pa ljubi zelo tudi cvetlice in obiskovalci jo dostikrat vidijo, kako dela na vrtu v priprosti vrtnarski obleki. Nekoliko oddiha si privošči popoldne, ko pije čaj. Če je pa potrebno, žrtvuje še tudi tiste pol lire, da sprejme kakšne odlične goste. Zvečer se pripravlja na obed. Tu mora kraljica posebno paziti na svojo obleko in zato se pred obedom vedno pogovarja s svojo dvorno damo najnovejši modi. Dvorni dami tudi naroči, kaj naj zanjo kupijo, ker kraljica ne gre nikoli nič sama nakupovat. Po obedu pa gre še v pisarno, kjer podpiše vse, kar je bilo napisanega čez dan po njenem naročilu. Nato gre šele v salon na kratek pomenek s svojo rodbino. LJUDSKO ŠTETJE Letos štejejo ljudi skoro po vseh državah; tudi pri nas so nedavno šteli ljudi. Štetje ljudi pa ni nič novega, ampak sega daleč nazaj v stare čase. Na Kitajskem so šteli ljudi že 3000 let pred Kristusom. Ko pa so nekaj stoletij kasneje šteli ljudi baš v času velike lakote, je predlagal neki minister, naj bi vsako leto desetino ljudi pomorili, da bi za druge ostalo dovolj hrane. Morili pa naj bi ljudi na podlagi rezultatov ljudskega štetja. Ljudi so šteli tudi v Perziji, v Indiji in v Egiptu; iz svetega pisma poznamo tisto štetje, ki ga je odredil faraon zaradi prerokovanja Jožefovega o sedmih slabih letih. Po rezultatih ljudskega štetji so odredili, koliko žita je treba shraniti za prerokovane slabe čase. V starem rimskem cesarstvu so šteli ljudi v določenih presledkih; šteli pa niso ljudi le v Rimu in bližnji okolici, ampak po celem cesarstvu. Dobljeni razultati so tvorili podlago za razdelitev davka na posamezne dežele. Tudi po svetovni vojni so šteli skoro v vseh državah ljudi. Takrat so prišli na to, da ljudi zaradi voj ske ni bilo nič manj, ampak jih je bilo še več kakor pred vojno. Bilo pa je dosti več žensk Hikor moških. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE: (Nadaljevanje.) trgovec. Igrokas v S. dejanj .M C)mn de Bergerac. Heroična komedija v petlli dejanjih. Trdo ve- ■MO ..........................1.7« Bdela, drama t 4. dej........... jM Gospa z morja, 5. dej....................75 Lokalna železnica, 3 dej................50 Marta. Semenj v Richmondu. 4 dejanja ...................... M Ob vojaki. Igrokaa ▼ Štirih slikah M Font.kove Rajne na Miklaviev veter .Mladinska Igra • petjem v 3. dejanjih .................. .M R- U Ji. drama ▼ 3 dejanjih ■ predigro, (Čapek). »ea. .......... .48 Rpriur, 6. dejan], trda Tesana .. .75 Veronika DewnUks. trda vea____lil Zm krti in svobodo, Igrokal v 5. •dejanjih..................... JB Ljudski oder: 4. sv. Tihotapec, 5. dejan] .... .M 5. sv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .W Zbirka ljudskih Iger: 3. snopih. Mlin pod zemljo. Sv. . .Neža, Sanje ...................00 13. snopiS. Vestaifca. Smrt Marije device, Marijin otrok ........ JI 14. snopič. Sv. Boštjan, JunaAua deklica, Materin blagoslov .... .30 15. snopi* Turki pred Dunajem, > Fabjola in Nei» ............ .38 CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (INGUSH SLOVENK UAOKK) 20. snopič. Sv. Jast; Ljubezen Marijinega otroka .............. PESMI IN POEZIJE: Akropolls in Piramide ........ M broširano....................go Azazel, trdo vez. ................1._ Balade in romance, tnla res......1.25 Bob ta mladi zob. trda ves .... .40 Kraguljiki (Utva) .........................«5 trdo vezano .................................hO Moje obzorje. (Gangl>............1.85 Naries (Gruden), broš...............30 Primorske pesmi, (Gruden), vea. .35 Slntne (Albreht) broS......................30 Pohorske poti (Glaser) brofi. .... Jf Oton ZupanCM: Sto ugank ....................M Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Zvoniki. Zbirka pesnlj sa sioren- sko mladino. Trdo Tesano .... .90 Zlatorog, pravljice, trda vea .... .M Slovenska narodna lirika Ji0 Itarottte ga pet KNJIGARNI 'GLAS NARODA Sli West 1« Street Na« Tack City praminitiiiiiiiiM ::iiiuiiiiii!icuuuiiiiK j| Mali Oglasi imajo velik uspeh H H PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po____ .30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album sto*, narodnih pesmi IPrelovec) ______________________________ .80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov f Bala tka) _______________________ 1.— MEŠANI In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Gram) ....1.1« Slovenski akordi (Adami«): ..I, svezek .....................7ft 11. zvezek...................75 Pomladanski odmevi. L in II. sv., ▼sak ........................45 Ameriška slovenska Ura (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vudopiv»»c) ....1.20 10 moških br meSanih zborov — (Adamič) ................45 MOŠKI ZBOR Trije moikl zbori (PavCiC) n Izdala Glasbena Matica ........ .40 Narodna nagrobnlcs (PavčNM .. .35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: Štlrjl samospevi, izdala Glasbena" Matica ...................... .45 Nači tunini ..................... • MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zr. (Laharnar) .. .45 Trije metan! zbori. Izdala Glasbe- ....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini, (Foester) ............ .40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) fletve-ro In petero raznih glasov .... .45 Jaz bl rad rodeOh roi, moikl zbor s bariton solom In priredbo 25. Junija: Berlin, Boulogne S ur Mer. Bremen 26. Junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Roterdam 27. junija. Mauretanla, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 29. junija: Bremen, Cherbourg, Bremen t 1. julija: ♦Paris, Havre men George Washington, Cherbourg, Hamburg Ntw York. Cherbourg. Hamburg 2. ju'ija: Stuttgart, Bremen 3. julija: Homeric, Cherbourg Republic, Cherbourg,' Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoli, Genova 4. Julija: Aquitania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg 6. Julija: France, Havre Europa, Cherbourg, Bremen 5. Julija: Majestic, Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 9. Ju'ija: Suturria, Trst. General von Steuben, Cherbourg, Bremen 10. Julija: Columbus, Cherbourg. Bremen Vulendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 11. julija: lie de France, Havre St. L>>uis, Cherbourg, Hamburg 15. Julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16. Julija: Hresden, Cherbourg, Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .. Št. ia. Sto eiitia. Srbine tulni .. Št. lu. Na planine _............ Št. 11. Zvetnr .................. St 12. Vasovalec .............. Naroone imuni za mladino (Žl- rovnik) I. II. in III. stopnja po ...................................................... 1.5] .15 L .15 .15 .15 .20 ..50 Vse 3 stopnje skupaj ........ Slaviek. zbirka ftolskih pesmi — (Medved) .................... .25 Vojaške narodne pesmi (Konj) .. .3« Narodne vojaške (FerJančiC) .. .3* (Pregelj) .....................L- (Jra. srednješolska. 2. zvezki skopaj ...........................2.- Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Aljafi) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Dlvna noč.........4« 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......41 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo........4« 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Dom orodna iskrica ; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .44 S. »vezek: TI osrečiti jo hoti (mešan zbor) ; Prijatelji in senca (meSan zhor> ; Stoji, solnčice stoj: Kmetski hiši.............4* CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkvene pesmi za mešan zbor....................1.— 12. Tantum Ergo. (Premrl). .... M Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) ................... M 12 Pange Lingna Tantum Ergo Go- nitori. (Foerster) ............ M 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori (Gerbič> .............. Ji Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) _.............. .4* 10 obhajilnih in 2 v Cast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ...... JT Missa in bonorem St. Joseph! — (Pogachnlk) .................. .4» Kyrie .......................... Jtt K svetemu Rešnjemu telesu — < Foerster) ....................4) Sv. Nikolaj..................... M NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk v Igranju na citrah, 4 zvezki ....................3.5* Buri pridejo, koračnica.......... JB» NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambo- raški zbor in petje. (Bajuk) ..LS» Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk) .........'.L' dvwr"..T?rr!.™.rr.™..T m n» *>««*»»..........l- V pepelnitnl noti (Sattner). kan-^ tan ta sa soli, zbor ln orkester, izdala Glasbena Matica ...... .15 Dve pesmi (Prelovec). sa moški zbor in bariton solo............ JCt> Kupleti (Gram). UM Mihec,— Kranjske šege Is navade, Ne-zadovljstve. 3 zvezki skupaj ..L— Knpleta Koza Macs (Parma) _ 40 PESMARICE GLASBENE MATICR: L Pesmarica, uredil Hubad ...M» 4. Koroške slovenske misAm pesari (SvikarUC) L, 2, in«. skupaj .......»....,»..... 1." i RAZGLEDNICE: NewyorSke. Različne, ducat .... .ft Velikonočne, božične In novoletne ducat ......................... .4» Iz raznih slovenskih krajev, ducat .4* Narodna noša, ducat .............4« posamezne po ................ .0 ZEMLJEVIDI: Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju a platnenelml pregibi ......«.«••••••.••..........iJt Pokrajni »M zemljevidi: Dravska Banovina .............__________ 17. julija: Bremen, Cherbourg. Bremen Staiendam, Bolugne Sur Mer, Rotterdam 18. julija: Paris, Havre 22. Julija: , Europa, Cherbourg, Bremen Mauretanla, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Heutschland. Cherbourg. Hamburg 23. julija: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg 24. julija: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 25. julija: France. Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 28. julija: Aquitania, Cherbourg 29. julija: George Washington, Cherbourg, Ham- bourg, Hamburg Xew York, Cherbourg, Hamburg 30. julija: Vuleania, Trst 31. ulija: Majestic, Cherbourg PARNIKI Z ZNAKOM označi skupni Izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj uQodna po« za potovanje na ogromnih oarnikih: PARIS 1. julija; 18. julija (6 P. M.) (8 P. M.) FRANCE 6. julija; 25. julija (10 P. M.) (6 P. M.) I'c dc France 11. julija; 1. aug. (4.30 P. M.) (11 A. M.) NaJkrajSa pot po železnici. Vsakdo Je v pose bril kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijana in nlavna francoska kuhinja, /zredno nizke cene. VprnftaJI* kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. V POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava. Jugoslavija .......................................30 Gorenjska .................... JVi Slovenske Gorice, dravsko Ptuj- skopolje ..................... J9 Ljubljanske in mariborske oblasti M Pohorje, Kozjak .............. M Celjska kotlina, Spodnje slovensko posavje ...................M Prekmurje In Medumurje .... JI Kamniške planine. Gorenjska ravnina ln ljubljansko polje .. M Canada ........................ M Združenih driav, veliki ........ .4« Mall ..........................II Nova Evropa .................. JI Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi. Washington, Wyoming, vsaki po...... JI Zmljevidi: Illinois, Pennsylvania. Minneoo-ta. Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio, New York — ram- u Po ........................... Velika stenska mapa Evrsm ,...U, Knjig* poiitjamo poitnin* protia "GLAS NARODA" 116 W. 18. St.. New York