Vinske zadeve. Istra, dne 15. vinotoka. Zdaj je vesela doba jeseni, ko skrben kmetič pospravlja, kar je vsejal spomladi in po leti in kar je sam mili Bog podelil. Vedno skrben je giedal borni kmetič in vsak velik gospodar po poljih, kako kaj bo; mnoga preteča uima mu je zgrbančila potno lice, a sedaj, kadar je večidel pridelkov pod streho, zdaj se mu vzradosti srce in liee. A žal, da ne povsodi! Poročale so nam leteče ptice pismonoše, mislim: urni časopisi širom sveta tudi o velikih nesrečah, ki so je povzročevali nalivi, plohe in hudourniki. Kaj pak, najviše je škodovala nesrečna toča in sicer v naši /gornji Istri med Slovenci in po vseh slovenskih pokrajinah. Prav v srce pa nas je razžalostila protožna vest, da je uprav pred trgatvijo oklestila tof-a voč vinogradov v Vaši deželi, v Ljutoinerskih goricah slavnega imena, v Istri pa osobito v Tomjanu v Koparskem okraji. Bled in nem stopa nesieeni posestnik mimo svojega soseda, ker nezmerna bol mu razjeda srce. Toliko se je trudil in potil — in zdaj, ko bi irael že v usta dajati, nm nebo odtrga kapljo veselja in blagoslova. A molči, kmetič, ne godrnjaj, ne kolni, pravična je roka božja, pomisli, morda si bil prej kriv, ker si užival brez hvale božje ali nezmerno božjo kapIjico in vedi srce, da tudi ure božje jeze so štete in da za strašnimi oblaki posije zopet solnce božje milosti in blagoslova. Vendar razun ponesrečenih krajev je berba izvrstna ali vsaj srednja. Cast in hvala Bogu, pili ga bomo še lahko s hvaležnostjo, Bože daj; da tudi zmerom pošteno in zmerno! Aii naš Slovenec in tudi brižni brat Hrvat bi si ž njim rad opomogel, poplačal davek in sitne dolgove. A kako ? 0 ti nesreena vinska klavzula, da Slovencem vrata na stežaj odperaš Italijanskemu vinu! Pri Vas, predragih in preljubih mi severnih Slovencih, se še ne pozna toliko ta škoda, a v Istri je huje, a najhuje v Dalmaciji. Tam imajo radi tega vsako leto do 5 milijonov gold. škode. Blagor tudi Vašim plemenitim poslancem, posebno še g. Robiču, da so v zvezi z našima glasovali proti tej — tudi grozni toči — drugi trtni uši g. poslanca Pfeiferja! A kar je, to je. Zdaj velja se udati in nositi križ. »Pride vreme (čas), nosi breme«, pravi hrvatska prislovica. Istinito, došlo je za nas veliko brerae. Kaj čemo storiti? Treba lečnika. Da bi si olahkotili to breme, osnovali smo si v Istri vinarsko zadrugo. Ta ima namen podperati vinorejo, kupovati dobro grozdje in vino zlasti, od zadolženih kmetov, da ne pridejo v kremplje italijanskhn krvopijam in pošteno fino vino prodajati poštenim kupcem, posebno Slovanom. Svoji k svojim! Vas stiskajo in nas stiskajo sovragi od severja ali juga, pomagajmo si sami in Bog bo pomagal. Najsevernije in najjužnije vino v našem cesarstvu je slovansko, v Melniku na Češkem, katero sem pil in po vsej Dalmaciji, katero sem tudi pil in je dobro, a vendar se premalo in večkrat preveč po ceni prodaja. 0 da bi ustanovili Slovani več dobrih vinskih zadrug in da bi se te tesneje zvezale med seboj po priliki, kakor zveza slovenskih posojilnic: koliko bi pridobili gospodarskega in moralnega upliva in dobieka! Dobro je vsako posvetovanje, kakor je> bilo v Gorici, v Gradci in na Dunaji — ali delajmo praktično z združenimi močmi. Zakaj bi mnog Slovenec, posebno Korošec italijansko ali židovsko ogrsko, židovsko zagrebško vino kupoval?! Tisti ogrski vinski jud, ki ima tri kilometre dolgo klet in bačve za več ko za 1000 hektolitrov vina, najbrž nima vsega natornega vina Zakaj se ljudje tožijo radi ogrskega in italijanskega vina, da so potem bolni? Pošteni iSlovan, ti stopaj na dan! Zasajajmo radi amerikanske trte, koder razsaja trtna uš, zdaj posebno po Kranjskein, da nam ne premine zlata kapljica. Ti lepa, zelena Štajarska, imaš med Slovenci največ čislanega vina, a tudi posebno Istra in Goriška ga ima veliko in izvrstnega, toda zdaj tudi Vam Štajarcem in nam Istranom že nagaja trtna uš, ki je skoro pojedla Kranjsko. Kaj bo, če ona nas premaga in ne mi njo? Premišljujmo in posvetujmo se ob danih nam prilikah v skupščinah na Štajarskem, Kranjskem ali Primorskem vsaj parkrat v letu. Najbolj pa: združujmo se v vinarskih zadrugah! Dixi, vivat sequens! Moj skrbni Slovan, — Ti stopaj na dan! Rodoljub.