P*Stnii» platan* t gotovini leto XXII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din),za'/t leta 80 din, za v. leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Številka 30J Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva uL 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se ŠubuaS Časopis za trgovino, Induslrllo■ obrt In denarništvo Račun prl ^hranU* nicl v Ljubljani St. 11553. Uubllana. petek 10- mana 1939 Cena STL VSO Tako ne pridemo naprel 2e stara resnica je, da je v ljubljanski železniški direkciji premalo osebja, da ga primanjku-1° v ljubljanski poštni direkciji in da imajo direkcije z manj prometa in manj dohodkov mnogo več osebja. Prav tako so že stare resnice vse številne ugotovitve o napakah v našem davčnem sistemu in naveličali so se že skoraj bralci listov nad ugotavljanjem napak naše javne administracije. Vse te in enake napake so že tako zna-ne> da so postale že vsakdanje in da so že same po sebi umevne stalne rubrike v naših listih. Ravno zato, ker so vse te napake že tako splošno znane, tudi ni več njih ugotavljanje tako zelo potrebno, temveč glavno je, da bi se te napake enkrat tudi že začele odpravljati. In odpravljati se morejo začeti le v centrali in predvsem je to naloga obeh naših zakonodajnih zbornic. Zato tudi javnost ne sledi z istim zanimanjem proračunski razpravi v skupščini ko nekdaj, ker javnost že davno vse te napake, ki sedaj v proračunski debati znova ugotavljajo, zelo dobro pozna. Javnost hoče danes slišati nekaj več, hoče zvedeti, kaj se pripravlja, da se te napake ne bodo več dogajale, da se bo v resnici krenilo na drugo pot. Nič ne pomaga, če kdo se toli-krat konstatira, da ga čevelj žuli, 8 samo konstatacijo si ne bo prav bič pomagal, temveč treba je oblači drug čevelj, ali pa starega tako popraviti, da ne bo več žulil. Druge rešitve ni. Prav tako je z napakami naše javne uprave. Nič ne pomaga, če venomer ponavljamo, da nas te napake žulijo, temveč treba je nekaj ukreniti, da nas ne bodo več žulile. S sainim ugotavljanjem napak pač nikdar ne bomo prišli naprej. Ce časopisi ugotavljajo napake, potem je to v redu, ker pač časopisi nimajo nobene dejanske moči, da bi te napake zatrli. Oni morejo le opozarjati na napake, morejo tudi povedati, kako bi se mog o narediti bolje, toda napak sannh ne morejo odpraviti. Dru-gačno stališče pa jma narodna skupščina. Ona more napake ugotoviti, a more jih tudi odpraviti, ker v njenih rokah je zakonodajna moč in ona ima tudi odločujoč vPliv na eksekutivo. Zato bi morala imeti tudi vsaka proračunska razprava v skupščini dva dela. Prvi del, v kate-rein bi se vse napake ugotovile, nato pa drugi del, ko bi se vsi pozitivni predlogi in vse kritike, ki Jih je dala proračunska razprava, Pregledali in ko bi se vsaj del teh 1 itik ter zahtev upošteval, a tu- 1 izvedel. Samo na ta način bi *’nšlo do tega, da se ne bi iste v*ri ponavljale leto za letom v saki proračunski razpravi, tem-V0(- bi se vsaj nekaj teh pritožb nehalo, ker bi se vzroki za te I" itožbe odpravili. Tudi prora-raPS^a ^e^ata v skupščini bi moral*1 '.rne^ svojo bilanco in bi mo-nea imeti svoje pozitivne in traj-da y8l)ebe, da bi ljudstvo videlo, mu 8uesnici napredujemo in da o!ajšavePŠCina deiansko Prinaša Ne Proračunska razprava bi morala biti stvarna razprava gospodarskih ljudi, ki sklepajo o velikem državnem gospodarstvu, ki skrbe, da bo vsaka postavka tega velikega gospodarstva pravilno navedena, a da se bo tudi pravilno izkoristila. Bolj realen odnos do proračuna bi morala najti skupščina, kakor pa ga ima danes in potem bo tudi njeno delo bolj realno, s tem pa tudi bolj uspešno. Pomisliti je vendar treba, da vse prebivalstvo pritiska težko davčno breme in da vse pričakuje nekega olajšanja, čeprav bi bilo to še tako malenkostno. Mnogi bi bili celo zadovoljni s tem, če bi davčno breme ostalo tudi isto, samo da bi videli, da se denar, zbran od davkoplačevalcev, res kar najbolje uporablja. Ta zahteva pač ni pretirana, saj bi moralo biti Bamo po sebi razumljivo, da se tako res godi. Toda ugotavljanja, ki smo jih slišali baš v pro-lačunski razpravi, te vere ne potrjujejo. Seveda upoštevamo, da je naš mladi parlamentarizem že zgodaj zašel na marsikateri stranski tir, dostikrat pa je sploh skočil iz tira. Toda s tem pa ni rečeno, da bi na napačnem tiru tudi smel ostati, ali da bi smel voziti sploh izven tira. Treba ga je spraviti na pravi tir in zato mora dati razprava o drž. proračunu temeljito podlago. Tej razpravi pa mora slediti vztrajno podrobno delo, da se ugotovitve proračunske razprave izkoristijo. Le na ta način bomo prišli naprej, s samim ugotavljanjem napak pa nikdar. Krošniarska se kar ne neha Obupen Mie iz Apaške kotline Prava le Pt.?ra5““k“ V"' »» govore & Pnhka za popu,ar' nam^I ’ 6r 90 »hodi takšne mnogo bolj > prikladni. Pritožbe proti krošnjarstvu se ne nehajo, temveč nasprotno celo naraščajo. Vse obljube, da se bo krošnjarski nadlogi napravil konec, so se izkazale kot neresnične. Pa tudi vse okrožnice banskih uprav ter drugih oblasti proti krošnjarstvu so se izkazale kot popolnoma neučinkovite. Iz tega jasno sledi, da ne bo te deželne nadloge prej konec, dokler se ne izda jasna in odločna uredba o prepovedi krošnjarstvu z edino izjemo krošnjarjenja izdelkov domače hišne proizvode. Ta uredba je bila trgovstvu ua ljubljanskem kongresu.iudi javno in decidirano obljubljena. V največ dveh tednih se bo ta uredba izdala, je dejal takratni trgovinski minister doktor Vrbanič, na kongresu. Od takrat je minilo že več ko osem mesecev, a o tej uredbi ni ne duha ne sluha. V vsem tem času pa trpi trgovina zaradi krošnjarstva, ki se vedno bolj širi in ki mestoma zavzema že čisto obliko velcobrata, ki kar ua debelo prevaža blago po avtomobilih. Baš sedaj, ko se bo začela odmerjati pridobnina, občutijo trgovci krošnjarsko nadlogo še zlasti težko. Trgovci bodo morali pripraviti denar za plačilo pridobnine, krošnjarji, ki jim pobirajo zaslužek pred nosom, pa se jim bodo lepo smejali, ker sploh ne bodo plačali nobenega davka. ; - „ • : * » J * v V takšnem položaju se pač ni čuditi, ge postajajo krošnjarji vedno bolj predrzni in če suvereno prezirajo vsa zakonska določila. Tako je zlasti strogo prepovedano krošnjarjenje v obmejnih krajih. Kako pa se ta prepoved spoštuje, priča jasno dopis, ki smo ga prejeli iz Apaške kotline, ki je čisto gotovo ena naših najbolj izpostavljenih točk na naši severni meji. In iz Apaške kotline, kjer bi se morali vsi zakonski predpisi — tako tudi prepoved krošnjarjenja v obmejnih krajih prav posebno spoštovati — smo prejeli dopis, ki pravi: Lansko leto so krošnjarji vso Apaško kotlina naravnost preplavili. Posebno agilni so bili krošnjarji z moškim in ženskim blagom, ker je pač tu zaslužek najboljši. Krošnjarjem je posel kar cvetel in moremo reči, da ni bilo hiše v vsej kotlini, v kateri ne bi krošnjarji prodali nekaj blaga. Vsakdo se je dal od namazanih jezikov krošnjarjev pregovoriti. Prepozno so potem ljudje spoznali, kako drago so kupili in kako so preplačali slabo blago kroš- njarjev. Trgovci so prijavili sicer krošnjarje na pristojno mesto, ,V, Sedaj se je pričela spomladanska sezona in krošnjarji so že zopet na delu, da poberejo masten zaslužek. In zopet je nevarnost, da se ljudje ne bodo od slabih izkušenj v jeseni prav nič naučili in zopet je nevarnost ' : ' ' • ■ * / * • Jeseni ni zaslužil trgovec nič, ker so mu odjedll zaslužek krošnjarji, sedaj spomladi naj zopet zaradi krošnjarjev nič ne zaslužil Kdaj pa naj zasluži, če mu je zaslužek v obeh glavnih sezonah onemogočen. Kako pa naj plačuje davke, če ne more zaslužiti? Ali nekateri , , (. • res ne morejo razumeti, da uničujejo krošnjarji davčno moč trgovcev? Trgovec vendar plačuje davke zato, da more v okviru zakonskih predpisov nemoteno obratovati in da ga oblasti ščitijo proti vsakomur, ki se po teh zakonskih predpisih ne ravna. Čeprav pa so trgovci že neštetokrat opozorili, da krošnjarji te zakonite predpise gazijo, da se na vse predpise požvižgajo, jih . vendar ne primejo, istočasno pa zahtevajo od trgovcev, da plačajo vedno več in več davkov. To je čisto nepojmljivo postopanje ... . ki ga pač ni mogoče ne olepšati, še manj pa opravičitL Ze celo nedopustno pa je, da se trpi takšno gaženje zakonitih predpisov v Apaški kotlini. Ta kotlina je eno naših najbolj občutljivih mest na severni meji in če kje, potem bi morale tu oblasti strogo paziti na to, da se zakon spoštuje ua vsej črtil Dopuščati, da v teh eksponiranih krajih propada tisti, ki Vestno izpolnjuje vse svoje državljanske in davčne dolžnosti, da pa se bogati tisti, ki zakonite predpise prezira, je pač nezasliša-nost, ki je ne bi smela trpeti nobena nadzorna oblast. Apeliramo zato na bansko upravo, a tudi na žandarmerijsko poveljstvo, da napravita nelegalnemu krošnjarjenju v Apaški kotlini konec, da bodo tudi tu naši zakoni in zakoniti predpisi v polni meri spoštovani! V zadnjim hipu smo morali skrčiti obseg številke od 6 na 4 strani. — Prosimo cenjene naročnike in bralce, da to upoštevajo. Naš lesni izvoz organizirati1 To le nujna posladka monopolizaciie lesnega uvoza v tullnl Živimo v času, katerega imenujemo lahko revolucionarnega. To, kar je bilo še včeraj edino pravilno, danes že ne velja več. Mogočni pokreti izoblikujejo nov svet, tako v političnem kot gospodarskem pogledu. To dogajanje nas ne more in ne sme pustiti brezbrižne. Naši najbližji sosedi grade nove stavbe državnosti, in to po načrtih popolne avtarkije. Dirigirana gospodarstva teh držav organizira vse gospodarske panoge do največje popolnosti. V bližnjem času ne bomo tam več imeli trgovcev, s katerimi bi iskali stikov, temveč trdne sklenjene vsedržavne nakupne in prodajne organizacije. Tudi v demokratičnih državah je v lesni trgovini bolj in bolj odločilna politična usmeritev, trgovski sklepi se sklepajo le v velikih količinah. Slovenija leži geografsko v središču vseh velikih dogajanj, ob najvažnejših cestah. Izredno ugodno je to dejstvo za našo lesno produkcijo, ki leži ob vratih največjih konsumentov. Medtem ko se v Evropi izpopolnjuje organizacija trgovine in industrije v močne enote, sindikate, monopole, je pri nas še vse tako, kot je bilo v starih, dobrih časih. Velika večina naše lesne produkcije je mala industrija, katera pač pogreša orientacije v današnjih časih. V tem štadiju raz-vitka pač ne moremo potem pričakovati, da se naš ugodni zemljepisni položaj izrabi v našo korist, nasprotno smo v veliki nevarnosti glede bodočnosti naše lesne izvozne trgovine. Nujno potrebno je, da nekaj ukrenemo! Zlasti pa vedno bolj prodirata zahteva ter stremljenje pa organizaciji naše lesne izvozne trgovine. Vprašanje je, kako izvesti tako organizacijo, da bi bila čim tol} uspešna! Kakšni morajo biti temelji te organizacije, nam deloma kaže že razvoj lesne trgovine v povojni dobi. Se bolj jasao pa so njene naloge vidne po monopolni organizaciji lesne trgovino v naših sosednih državah. Kakšne so naloge nove lesne organizacije? V glavnem so to nedvomno naslednje: 1. Obsegati mora vso našo izvozno trgovino in produkcijo, da se onemogoči tujcem direktno nakupovanje našega lesa po njih mili volji in izigravanje našili lesnih producentov enega proti drugemu. Zato se pri nas mora izvesti enotna organizacija vseh lesnih producentov. 2. Donašati mora korist vsem v enaki meri. Tu ne sme biti nobenih privilegijev posameznikom. 3. Kapaciteta in položaj posameznih tvrdk morata ostati varovana in nespremenjena. 4. Stroški morajo biti majhni in piimerni. Ako hočemo zadostiti tem temeljnim zahtevam, potem je predvsem potrebno, da se razdeli Slovenija po produkcijskih okrožjih. Ta okrožja bi pa izvedla zopet v svojem območju lastno organizacijo po produkcijah in lesnih obratih. Količina, katera bi se letno prodala v inozemstvo, se primerno produkcijski kapaciteti razdeli po stalnih kontingentih na ta produkcijska okrožja, in fa bi zopet po kapaciteti posameznih produkcij tega okrožja dodelila primei-eu del v določenih odstotkih lesnim industrijam in lesnim izvoznikom. Vzemimo kot primer, da znaša letna izvožena količina iz Slovenije 100.000 m*. Produkcijski okoliš, vzemimo, Škofja Loka izvozi letno 20.000 m’, tako bi se temu okolišu dodelil kontingent 20“/» od vsakoletno skupno izvožene količine, teh 20®/o pa bi se zopet v tem okolišu porazdelilo v razmerju dosedanjega izvoza posameznim produkcijam. Na ta način bi bila celotna naša izvozna trgovina združena, in to na najbolj naraven in pravilen način, v eni roki. Centrala te organizacije bi pa s tem disjmni-rala z vso produkcijsko oz. izvozno kapaciteto Slovenije. Nastopili bi lahko na Velikih inozemskih tržiščih, in ne bi bili več odvisni od par interesentov za naš les. V direktnih pogajanjih bi dosegli ugodnejše cene, izrabili bi lahko konjunkturo in v časih padanja cen pravočasno ukrenili potrebne ukrepe. Taka organizacija bi pa lahko tudi izvedla »popolnitev naše proizvodnje, ter jo prilagodila zahtevam kupcev. Danes no zadostuje več, da se les proda kot tak, temveč se zahteva, da je izdelan v dimenzijah, ki so brez odpadkov, porabne v konsumu. Treba je odkritosrčno priznati, da ni pri nas vedno kakovost proizvodnje na višku. V časih visoke povojne konjunkture je marsikje stara solidnost popustila, zahteve tujega trga pa so nato znatno narasle. Les, ki daje muogo odpadkov, nima dobre cene in je tudi imeti ne more, ker vsak odpadek podraži blago, kor je treba za odpadke plačevati prevoznino, carino in druge stroške. Zato se les, ki ni izdelan v potrebovanih dimenzijah, plačuje mnogo slabše ko les, ki ima prave dimenzije. Nikakor ns v našem in- Seja Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trg. združenj dravske banovine v Ljubljani bo v sredo, | dne 15. marca 1939 ob 10. uri dop. y Trgovskem domu v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27. Dnevni red; 1. Poročilo predsednika. ’ 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo o seji Strokovnega odbora (g. Fran Lahovnik). 4. Nove uzance za les. 5. Monopoli in izvoz lesa. 6. Slučajnosti. Radi velike važnosti posebno 3. do 5. točke dnevnega reda prosimo, da se seje zanesljivo udeleže vse sekcije oz. vsa združenja po svojih zastopnikih. 75 letnica odliine narodne tvrdke Andrei Els v Laškem Predsednik: Fran Škrbec Tajnik: dr. Ivko Pustišek teresu, da oddajamo les ceneje in da ne dobimo polne cene, kolikor je v resnici vreden, Če bi bil dovršeno obdelan. Naši državni sosedi se stalno bolj avtarkično organizirajo. Stali bomo v najbližjem času pred visokimi zidovi, s katerimi se te države obdajajo. Ako ne ustvarimo naše organizacije in to v najkrajšem času, boino izigrani, in zamujenega ne bomo nikdar več dohiteli. Ni več čas, da producent ljubosumno gleda soseda, in se skuša sam uveljaviti. Le v slogi in skupnosti je mogoč naš obstoj in le v slogi in skupnosti bomo dosegli razvoj in napredek naše lesne industrije in trgovine. Do zadnjih posledic izvedena organizacija držav, ki kupujejo naš les, nas uči, da tudi mi ustvarimo enako popolno prodajno organizacijo. Ali pa bo naša lesna trgovina nujno nazadovala, ker bo v popolni odvisnosti od tujih nakupnih organizacij. Društvo trg. potnikov in zastopnikov v Ljubljani ima XV. letni redni občni zbor v nedeljo dne 19. marca 1939 ob pol 10. uri dop. v sejni dvorani »Trgov, doma«, Gregorčičeva 'ul. Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 8. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora (predsednika, 9 odbornikov in pred sednika razsodišča). 6. Volitev dveh preglednikov računov. 7. Določitev članskih prispev kov. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. NB. Občni zbor je sklepčen, kadar je prisotna vsaj tretjina vseh rednih Članov. Ako občni zbor ni | sklepčen ob napovedani uri, je pol ure nato drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom ter je sklepčen pri vsakem Itevilu članov. Morebitne samostojno predlogo Je treba v smislu društvenih pravil § 16. točka e) naznaniti odboru najmanj 5 dni pred občnim zborom in jih mora podpirati vsaj 5 rednih članov. Ustanovni in častni člani imajo le posvetovalen glas. Odbor. „ barva, plcsira in 7n U 01 lirah kemično snail Lw f fc*l Ul 011 0bicke, klobuke Itd. Skrolii in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Sclcnburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Tri četrt stoletja je že minulo od takrat, ko je 10. marca 1864 odprl v Laškem lastno trgovino g. Andrej Elsbacher, po rodu koroški Slovenec. Velik pogum je moral imeli v tistih časih slovenski človek, če si je upal odpreti lastno trgovino. Kajti skoraj vsa trgovina je bila takrat v nemških rokah, a tudi v vseh denarnih zavodih so odločevali Nemci in tudi dobavitelji so bili skoraj brez izjeme Nemci. Zato je mogel takrat prodreti le slovenski trgovec, ki je bil res strokovno popolnoma podkovan' in ki je imel talent za trgovino. Se zlasti pa je moral biti pogumen tisti, ki je odprl slovensko trgovino v Laškem, takrat zagrizenem nemškem mestecu. Že samo to. priča o velikih kvalifikacijah ustanovitelja lirme Andrej Elsbacher, še bolj pa potrjuje to uspeh, ki ga je imela tvrdka skozi leta, da je postala ena prvih tvrdk lepega Laškega in znana tudi daleč po vsej Sloveniji. Skoraj 40 let je vodil z uspehom že davno pokojni in vele-zaslužni Andrej Elsbacher tvrdko, po njegovi smrti leta 1905. pa je prevzel tvrdko njegov sin Konrad, ki jo vodi torej danes že 34 let in ki bo prihodnje leto praznoval svojo 701etnico. Pod vodstvom Konrada Els-baclierja je tvrdka še nadalje napredovala in na vse strani razširila krog svojih odjemalcev. Toda ne le poslovno je doživljala tvrdka velike uspehe, tudi za vse naše narodno življenje je bila po zaslugi njenega šefa g. Konrada največjega pomena. Kajti Konrad Elsbacher se ni posvetil le z vso vnemo svojemu podjetju, temveč je z vzgledno požrtvovalnostjo delal tudi za napredek trgovskega stanu, za dvig slovenske trgovine in za rast slovenskega gospodarstva. Med vsemi Slovenci je znto ugled tvrdke hitro rastel in ko je firma praznovala leta 1914. svojo petdesetletnico, so Slovenci Laškega proslavili ta jubilej s takšno prisrčnostjo, pa tudi tako slovesno, da je iz proslave nastala prava nacionalna manifestacija. Le naravno je bilo to, saj je bil takratni šef tvrdke vodilni funkcionar pri vseh narodnih društvih in duša vsega narodnega gibanja. Kmalu nato je dosegel gospod Konrad Elsbacher in z njim vsi laški Slovenci in vsi Slovenci Štajerske prvo veliko zadoščenje za svoje požrtvovalno delo. Pri občinskih volitvah dne 8. junija 1914. so zmagali v najpomembnejšem volivnem razredu, v III. razredu prvič Slovenci in med vsemi kandidati je dobil takrat največ glasov — Konrad Elsbacher. Kaj je pomenila ta vo-livna zmaga, ve le oni prav oceniti, ki se je pred vojno boril na Štajerskem za slovensko narodno stvar. Skorajšnja vojna, ki je nato izbruhnila, je žal preprečila, da bi se sadovi te zmage v polnem obsegu izkoristili. Po vojni, v svobodni Jugoslaviji, je vse narodno življenje še bolj intenzivno oživelo in tako vidimo tudi Konrada Elsbacherja, ko se v še večji meri uveljavlja v vrstah slovenskih javnih in gospodarskih delavcev. Postal je prvi gerent in nato podžupan občine Laško, predsednik Združenja trgovcev, bil celo vrsto let podpredsednik Zveze trgovskih združenj ter eden njenih ustanoviteljev, bil ponovno izvoljen v Zbornico za TOI in ponovno za njenega podpredsednika, katero funkcijo opravlja še danes, vodil je celo vrsto let kot predsednik trgovinski odsek Zbornice ter bil vedno v prsih vrstah, kadar je bilo treba braniti pravice slovenske trgovine in slovenskega gospodarstva. Pri vsem tem svojem velikem nacionalnem in javnem delu, pri vsem tem intenzivnem sodelovanju pri vseh trgovskih akcijah in organizacijah, pa je tudi vedno skrbel, da je napredovalo njegovo podjetje in se širilo. Pri tem pa je zlasti pazil na sloves svoje tvrdke, da je bil njen sloves vedno najboljši in da je bila vedno vzor vsem slovenskim trgovinam Ne časi konjunkture, ne časi depresije niso pustili na firmi Andrej Elsbacher nobenih senc, ved no svetlo je bilo njeno ime, vedno je bila zvesta svojim lepim tradicijam. Mnogo trgovskih vajencev in pomočnikov je bilo v teh 75 letih zaposlenih v tvrdki A. Elsbacher, vsi brez izjeme pa se z veseljem spominjajo teh časov in vsi ti v duhu praznujejo njen sedanji jubilej. Prav tako pa tudi ves slovenski trgovski in poslovni svet, ki z vso iskrenostjo čestita firmi in njenemu še Tu k lepemu jubileju njegove ugledne tvrdke z željo, da bi naša vzgledna narodna tvrdka Andrej Elsbacher tudi v bodoče enako uspešno uspevala v čast njenemu šefu in v ponos vsemu slovenskemu trgovstvu. »Po tar. post. 33 v zvezi s točko , čl. 55. taksnega in pristojbin-skega pravilnika se pobotniška taksa iz te tarifne postavke plačuje, kadar privatni nameščenci potrjujejo prejem plače ali kadar jo prejemajo po podpisanem ali nepodpisanem seznamu ali če se knjiži na tekoči račun dotičnega uradnika. V konkretnem primeru ni ugotovljeno, da so tožilčevi nameščenci ob prejemu plače izdajali pobotnice (potrdila), ali da plače prejemali po seznamih, oziroma da so jim bile knjižene na tekoči račun in da bi tožilec bil v smislu navedenih zakonitih določil dolžan, da plača to takso. Okoliščina, da so nameščenske plače knjižene v blagajniški knjigi, še nima za posledico, da bi obstajala dolžnost plačati sporno takso, ker se tako knjiženje ne more smatrati za noben zgoraj naštetih načinov izplačila, za katere je s citiranim zakonitim določilom izrečno določena taksna dolžnost. Zmotno je stališče finančne oblasti, da je treba v teh primerih plačati ys*/o takso, ker po predpisih tar. post. 33. v zvezi s čl. 55. zakona o taksah nastane dolžnost plačati priznanično takso le, če obstoji pobotnica, podpisani ali nepodpisani seznam oz. tekoči račun. Če teh listin ni, tudi ni dolžnosti za plačilo takse iz tar. post. 33. zakona o taksah pri izplačilu službenih prejemkov privatnih nameščencev. Niti z enim zakonom ni predvideno obvezno izdajanje pobotnic, vojenje spiskov ali knjiženje na tekoči račun, kakor je to n. pr. primer pri pobotnicah na-;emnine za stanovanja in lokale po pripombi 3. t. tar. post. 33. zakona o taksah. Iz tega izhaja, da zakonodajalec ni imel namena, da izvzetno od občnega načela, izraženega v čl. 51. zakona o taksah, napravi plačilo za obvezno v vsakem primeru, tudi takrat, kadar pismeni podatki o izplačilu nima-o značaja potrdila o prejemu ali kadar taki podatki vobče ne obstoje ...« Po tolikih razsodbah državnega sveta moramo smatrati prakso davčnih uprav za nezakonito in trdno pričakujemo, da bodo davčne uprave enkrat uvidele, da terjajo od naših ljudi nekaj, za kar po zakonu niso upravičene. Ali ima sedanja praksa ta namen, da sili davkoplačevalce vlagati za dosego svojih zakonitih pravic pritožbe, da imajo s tem nepotrebne izdatke za kolke? Zunanja trgovina Davčni svetovalec Pobotniška taksa po tar. post. 33. prip. 1, odst. 2. tarife k zakonu o taksah Gosp. I. V. v K. — Vprašanje: Kakor so poročali časopisi, je državni svet že leta 1937. razsodil, da službodajalci niso dolžni plačati %% pobotniške takse za službene prejemke svojih nameščencev, vendar jih davčne uprave še vedno zahtevajo. Pred kratkim sem dobil poziv od davčne uprave, naj pridem v tej zadevi k zaslišanju kot obdolženec. Kaj naj napravim? Odgovor: Razsodbe državnega sveta so veljavne le za dotični spor, za katerega so bile izdane, niso pa obvezne za izvršujoče urade in oblaBtva. Praksa je pač takšna, da si v primerih, kjer opetovano propade pri državnem svetu, n. pr. finančno ministrstvo usvoji stališče državnega sveta, vendar se ravno v pogledu pobotniške takse trdovratno drži svojega stališča, da je treba to takso plačati, če se le kjer koli v knjigah, n. pr. v blagajniški knjigi, nahaja kak podatek o izvršenem plačilu. Tega pogoja za taksno dolžnost ne navaja niti taksna tarifa, niti razpis ministrstva financ z dne 18. II. 1935 št. 13361 ki je zadnji razpis o tem pred metu, izdan na podlagi Čl. 43., zakona o taksah. Ta razpis je po čl. 43. zakona o taksah obvezen za vsa oblastva, torej tudi za davčni oddelek finančnega ministrstva. Ker se pa finančno ministrstvo samo ne ravna po tem razpisu, vam ne preostaja drugega kakor pot pritožbe do skrajnosti to je najprej na finančno direkcijo, potem na ministrstvo financ, končno na državni svet. Za orientacijo, kako naj bo se stavljena pritožba, Vam v nastop nem navajamo razloge, s katerimi je državni svet v zadnji nam pristopni razsodbi br. 15741 od 22. X. 1938 razveljavil odločbo ministrstva financ. Državni svet je v tej razsodbi odločil sledeče Pogajanja za izvoz naše živine na italijanske trge so ugodno zaključena. Že v drugi polovil tega meseca bomo začeli ško svobodno pristanišče po 190 CTlav goveje -živine na teden. To število se bo postopoma zvišalo na 200 glav. V notranjost Italije pa bomo izvažali tedensko po 200 glav in se bo to število polagoma zvišalo na 500. Izvoz prašičev in telet v reško svobodno pristanišče je bil že dosedaj neoviran in tako bo ostalo tudi v bodoče. Trgovinska pogajanja s Poljsko naj bi se po predlogu poljske vlade začela 27. t. m. če naša delegacija ne bi mogla potovati v Varšavo, potem pristaja poljska vlada na to, da se vodijo pogajanja v Beogradu. Velika možnost je, da znatno povečamo izvoz v USA, kakor se trdi v oficialnlh krogih. Zlasti bi mogP več izvažati cementa, raznih kož, klejev za čevljarje, kostne mo-ke, ustrojene svinjske koze, celu-loze, steklene- posode, klobukov, tuljcev itd. Prav tako pa zlasti mnogo narodnih vezenin, kar pa oficialno poročilo ne omenja. Narodna banka je izplačala v poljskem kliringu nakaznico s številko 244 z dne 23. februarja 1939. V drugih kliringih ni sprememb. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je razdelilo v posamezne kraje kmetijske stroje, da bi se kmetovalci na nje navadili in jih začeli sami uporabljati. To se je tudi posrečilo in bodo sedaj ti stroji po slani v druge kraje, da se meha nizacija kmetijstva čim bolj razširi Nova velika ležišča nafte so odkrili v državah Texas, Louisiani in Misislppi na površini skora 130.000 km5. Mitične vesti Uradno se potrjuje vest, da ob- šče bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov v kratkem Ankaro. Angleški vojni minister Hore Be-lisha je predložil spodnji zbornici proračun vojnega ministrstva ter podal pri tej priliki izjavo, ki jo vzbudila po vsem svetu največje zanimanje. Naglasil je namreč, da primeru vojnega napada na Francijo Vel. Britanija nikakor ne bi bila nevtralna, temveč bi priskočila Franciji na pomoč tudi « vso svojo kopneno vojsko. Ta je štela pred 1. 1914. samo 6 divizij, danes pa šteje 19 divizij, ki so vse najmademeje opremljene. Poleg tega je britanska kolonialna vojska tako okrepljena, da je v primeru potrebe vsa celinska vojska Angli-,e prosto na razpolago. Navedel je nadalje, da se bo število protiletalskih baterij z novim finančnim zakonom povečalo za 1500 °/o. Tudi za rekrutacijo vojske je že pripravljeno vse potrebno. Izjava angleškega vojnega ministra je naravno napravila v Franciji najboljši vtis, ker je sedaj Francija rešena strahu, da bi bila primeru napada osamljena. Manj zadovoljno pa je italijansko časopisje, ki sicer govora angleškega vojnega ministra ne objavlja, temveč samo komentira ta govor. Pravi, če ima Vel. Britanija 19 divizij in. 2 konjeniški brigadi, pa razpolaga os Rim—Berlin z 200 divizijami. Ce more Anglija mobilizirati takoj 300.000 mož, pa more sama Italija postaviti takoj 10 milijonov mož. Po vesteh nemških listov ne bo Mussolini zahteval od Francije ni-kakega odstopa ozemlja, temveč bo zahteval le: 1. Znižanje prevoznih tarif skozi Sueški prekop, 2. Svobodno luko v Džibutiju ter večjo udeležbo pri železnici Džibuti—Adis Abeba. 3. v Tuniziji morajo imeti Italijani iste pravice kakor Francozi. Socialistični voditelj Blum je predlagal, da se skliče splošna konferenca, ki naj reši vsa sporna evropska vprašanja. Večina francoskih listov ta predlog odločno odklanja in pravi, da bi Francija s to konferenco vse izgubila, kar je pridobila s svojim odločnim stališčem, da ne odstopi niti pedi francoske zemlje. More se reči, da 'e Blumov predlog pokopan, še preden je bil prav izrečen. Po vesteh iz Burgosa se nacionalistična vlada gen. Franca noče pogajati z vlado obrambnega sveta v Madridu, temveč zahteva brezpogojno predajo. Na drugi strani pa se poroča, da je odplula k španski obali križarka »Devon-shire« ter da se bodo na njenem krovu sestali zastopniki obeh španskih taborov. Dejansko vlada tudi na fronti mir. Komunistična vstaja v Madridu se je ponesrečila ter so komunisti kapitulirali. Boji pa so trajali vso noč in šele ob dveh popoldne je Javil madridski radio, da je mir vzpostavljen v vsej republikanski Španiji. Tudi iz drugih mest republikanske Španije poročajo, da so začeli republikanci nastopati proti komunistom. Predsednik španskega parlamenta Martincz Bario, ki biva sedaj v Parizu, je izjavil, da se popolnoma strinja z ukrepi vlade narodne obrambe v Madridu. Madrid se bo po angleških vesteh predal gen. Francu v nekaj dneh. Angleška diplomacija je že pripravila akcijo da se morajo vsi tuji prostovoljci umakniti iz Španije. Gen. Miaja, predsednik obrambnega sveta, Je imel po radiu govor, v katerem je dejal: Zagotavljam vam, da bo vse to kmalu končano. Nekateri ljudje se bore ali se hočejo boriti za vlado, katere več ni. Vi veste, da Je Negrin sedaj v Franciji. Obrambni svet je bil ustanovljen, da se državljanska vojna častno zaključi. Svet ni nikakor imel namena, da bi nastopil proti kateri koli stranki, kajti vse so dale v tem boju svoje najboljše iz sebe. Ministrski predsednik Chamberlain jc sporočil, da pride poljski zunanji minister Beck v London v začetku aprila. Južnoafriški general Smuts je izjavil, da gre raje v vojno, kakor pa da bi pristal na to, da odstopi Južna Afrika le ped svoje zemlje Nemčiji. Japonski zun. minister Arita je izjavil, da je Japonska sicer vstopila v protikomunistični blok. da pa nikakor ne vlada na Japonskem totalitarni režim in tudi Japonska za tak režim ni. Na dan rojstnega dne pokojnega predsednika Masaryka je na tisoče in tisoče ljudi obiskalo njegov grob in zasulo grob s cvetjem. Mnogi trgovci so ta dan razstavili v izložbah njegove slike. Denarstvo Krediti Narodne banke Iz poslovnega poročila Narodne banke posnemamo še naslednje podatke. 31. XII. 1938. so znašala vsa menična posojila Narodne banke 1.707,69 milijona din. Od tega je odpadlo na Beograd 887,8 milijonov din ali več ko polovica. Nato slede posamezne podružnice NR po naslednjem vrstnem redu (vse v milijonih din): Zagreb 339,7, Novi Sad 77,2, Ljubljana 66,69, Niš 47.9, Osijek 47,05, Sarajevo 45,7, Skoplje 38,4, Maribor 31,54, Pančevo 19,01, Cetinje 18,5, Šabac 12.8, Banjaluka 12,1, Vršee 10,5, Varaždin 9,6, Subotica 9,0, Split 6,84, Sušak 6,83, Bitolj 6,0, Petrov-grad 5,9, Dubrovnik 4,8, Mostar 3,1. Protestiranih menic je bilo za 18.8, od tega je bilo plačanih za 10,7, da je ostalo neplačanih za 8,0 milijona din. Lombardu ih posojil je bilo dne 31. XII. 1938. 63,6 milijona din, od teh je odpadlo na Beograd 22,07, Zagreb 15,02, Sarajevo 6,8, Šabac 5.9, Ljubljano 4,19, Osijek 2,5, Split 2,4, Skoplje 1,2, na druge podružnice pa manj ko 1 milijon. Na mariborsko podružnico je odpadlo le 0,1 milijona din. Nova zavarovalnica V Beogradu se je ustanovila nova zavarovalnico, ki si je nadela ime Opšte jugoslovensko osigu-rajuče društvo »Balkan«. Glavnica nove družbe znaša 5 milijonov din, razdeljenih na 5000 delnic po 1000 din. Ustanovitelji nove zavarovalnice s»: Nedeljko Savič, trg. in nar. Posl., I. Panič, industrialec, Vlada Mitič, trgovec, S. Paurovič, senator, M. Milišič, trgovec, dr. Kiso vec, advokat, dr. Tartaglia, advokat, vsi iz Beograda, nadalje V. Zivkovič, trgovec iz Niša, J. Cu-him, trgovec iz Novega Sada, D. Konjovič, industrialec iz Zemuna, P. Senjanovič, pom. prometnega ministra v p. in I. Avsenek, industrialec iz Ljubljane. Nova zavarovalnica se bo bavila z vsemi vrstami zavarovanja. Po poročilih nekaterih listov bo prevzela portfelj »Feniksa«. * Dne 15. marca začno pošte izplačevati kupone št. 35 7 °/» investicijskega posojila. Od zaostalih ku-»onov se morejo izplačevati kuponi 0(1 kt, 26 nazaj. ®««ami zavodi so izdelali na podlagi sklepov konference denarnih zavodov posebno spomenico Klede likvidacije kmetskih dolgov ter zahtevali, da ustanove resorna ministrstva in denarni zavodi poseben odbor, ki bi sklepal o vseh dcrtgov1 vprašaniib glede kmetskih nijo, Jugoslavijo m Tureiki 82 6 milijard frankov, & g1™* sodila 25 milijard trJkŠ* rrancoskega kapitala je investirano v Jugoslaviji in Romuniji. Razsodba državnega sveta Navzočnost davčnega zavezanca pri seiah reklamaciiskega odbora Proti odloku davčnega odbora, s katerim je bila odmerjena nekemu trgovcu davčna osnova za pridobnino, se je pritožil državni zastopnik na reklamacijski odbor ter v svoji pritožbi navedel, da je bila višina trgovčevega dohodka prenizko ocenjena. V odgovoru na to pritožbo je davčni zavezanec trdil, da so podatki državnega zastopnika netočni ter zahteval, da ga reklamacijski odbor povabi na razpravo, da bo mogel svoje navedbe ustno razložiti ter dokazati pravilnost svojih trditev. Toda reklamacijski odbor je sklepal o pritožbi državnega zastopnika, ne da bi povabil davčnega zavezanca k razpravi, pritožbi drž. zastopnika ugodil ter sklep davčnega odbora spremenil. Zaradi tega ;ie davčni zavezanec vložni proti odloku reklamacijskega odbora tožbo na upravno sodišče ter v njej trdil, da je bil reklamacijski odbor dolžan, da ga povabi k razpravi. Tej tožbi je upravno sodišče ugodilo ter s svojo razsodbo razveljavilo odlok reklamacijskega odbora, ker je smatralo, da je postopal reklamacijski odbor proti zakonu, ker ni povabil k razpravi tožitelja, ki je to v svoji pritožbi zahteval. Na pritožbo državnega zastopnika pa je državni svet z razsodbo št. 23.886/38 razveljavil razsodbo upravnega sodišča ter za to navedel naslednje razloge: »V čl. 135. zakona o neposrednih davkih je predpisano, da mora A. Šarabon UUBLJANA —■■■■ mu_________««—■— • fcolonlfatne rob« Veletrgovina s špecerijo Velepraiarna za kavo Mlini za dišave Glavna zaloga rudninskih vodi e4DBr*®luviii naslov: »ARABon LJUBl