Ј1‘*' Zg. ate y^r-rttCjn C'4 /O (^2* e-&s»t<_ с.4с4у^у *$&suZ№~t' J^tfiSSffstae -v drSavt SHS pavSoiirana. HaroJstna Usht: Celo leto K i 20'—, pol leta Ж 60'—, cehi leta K 50'—. Izven Jugoslavije : Celo leto K 150*—•. lnserati ali oznanila se za. te&Bimjo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju furlsneren popasi Upravnišivo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon št. 220. W aöffls»as 6. Številka. TRAZA fleoci^isen političen Ust zi savansko ljudstvo ifiYtiilriitilirV'iifffWThrii11r;irriailiM?»'if*ifiiirTrmniidlinin~t rifti*nlifiiilifrru^TTTiii1j-,j цm •iifiiiiiTiiifrTr^rr^,a*,M‘№<^ MaiPibop, đne X7. јаппадејп ISJ21, Ровашехпа številka stane 1 krono. „Straža* izhaja v pondeljek, sredo la petek. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — Z uredništvom se more govoril! vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.---— Telefon št. 220. Letnik ХШ. 0 nalili „demokratih“. Gotovo so beograjski demokratje gledali malo začudeno, ko so izvedeli, da je skopnelo njihovo krilo v Sloveniji kljub decemberskemu hladu v vroči volilni borbi od enajst zastopnikov na tri. Ko tei vedeli, kako so ti trije kralji liberalne misli na znotraj edini po svojih nazorih, svojem poštenju in svoji politični taktiki in — taktu, bi se čudili še bolj. Minister Kukovec je oznanjaj po »uspešni« svoji volilni agitaciji izboren izid volitev ter je prav na široko razkladal svetu, kako gre pripravljat sedeže za svoje sobojevnike.. No, za slovenski liberalni tercet mu ni bilo treba preveč truda in dela tam doli v stolnem Belem gradu. Ker ima nasprotno časopisje toliko kritizirati in povedati o naši stranki, pa si oglejmo malo liberalne reprezentante in njihovo notranjo edinost. Eden izmed teh treh izvoljencev, namreč Tavčar, je že potožil puško v koruzo — odložil mandat — in poslal tja doli namestnika. Bil je po lastni izpovedi že dve leti bolan in ne more izvrševati svojih poslančevskih poslov. To je sicer mož že prej vedet, ali v volilni borbi seje moral žrtvovati, daje s svojo osebnostjo preprečil popolen poraz demokratov v Ljubljani; kajti če bi ne bil Tavčar kandidiral, bi se stari liberalci ala Turk, Knez Windischer in enaki «puntali proti »mladim pobom« in liberalna stranka bi ob volitvah nudila žalostno sliko že tako žalostnih razvalin. Ob vsej Tavčarjevi boiehavosti pa domnevamo, da so vzroki njegovega naglega slovesa iz Beograda globokejši. Kako zamore stati in se boriti ramo ob rami z Žerjavom, katerega je svoj čas gnal pred sodni tribunal zaradi agro-merkurjevstva ter ga tam ožigosal hujše, kakor bi ga zamogel največji Žerjavov nasprotnik?! Tayčar bi pri svojem mladem političnem »prijatelju« in somišljeniku še doživel, da bi mu ta sunil lepo postrani bodalo med rebra, kakor svoj čas notarju Plantanu ter beograjskim krogom povedal, kako je Tavčar v sporazumu z mladimi! — slavil Boroe- viča, zatajil Trumbiča, nosil srebrn rog v strelne jarke in zabijal zlate žeblje v spominske ščite. Speljal pa je Žerjav starega Tavčarja vendar v toliko, daje »potegnil« staro krilo liberalne Stranke in v Beogradu pokazal radikalcem ir, Protiču, da so Tavčarja in. njegovo politično zmožnost in uvfdljivost precenjevali. Tavčar se vrača domov za peč, za seboj- pa pušča še vedno sloves, da je boljši pisatelj kot politik. Žerjav si lahko menca roke: Tavčar je opravil, kar je Žerjav potreboval in nadomestuje ga »mladin«. Reisner. Literarno izobraženi Tavčar si lahko sedaj citira znani izrek o zamorcu in dolžnosti. Doma lahko igra ulogo starega leva in namišljenega Eola, ki kroti vetrove. Mogoče začne po zadnji dveletni praksi računati zopet poslancem dijete. Sporu med Tavčarjem in Trillerjem na eni strani ter Žerjavom • in Kramerjem na drugi strani se ima zahvaliti dr. Kukovec za vlogo voditelja ali načelnika stranke in Reisner ter Ravnikar za svojo politično »eksistenco«. Velika zadovoljnost pri obeh liberalnih krilih pa je, da v tej »demokratski« družbi ni več bivšega župana Hribarja. Pravijo, da je ofidjelno priglasi! svoj pristop k srbski radikalni stranki. Najbrž je storil to iz jeze, ker se jo. preveč zanašal na Trillerja, ki mn je ob priliki prisegal zvestobo in prijateljstvo, pri tem pa ga lepo izrinil s Tavčarjem iz ljubljanskega magistrata in »Kreditne banke» ter mu kot internirancu likvidiral tudi zelo uspešno neko bosansko zadevo. Tudi Žerjavu je bil Hribar v napoto in liberalni »zadrugar« je prav vesel, da se mu je umaknil v Prago. To je površna slika notranje edinosti in harmonije , »demokratske -soli« pri nas Slovencih, slika reprezentantov, »edine državotvorne stranke«, maloštevilna armada dolgočasnega, a napihnjenega generala Kukovca, ki bi proti nam tako silno rad igral vlogo Robespierra. Mogoče* tudi pripravlja za nas »separatiste« in »državo rušilne elemente« tudi že vešala, ker pri socijalni politiki in v trgovini še ne najde njegova duša dovolj utehe v udejstvovanju. Stranka „zemljoradnikov“. Stranka „zemijeradnikov“, h kateri so se priključili tudi naši „samo • stojni“, je sedal podobna devici, ki vzdihu'e: „Rada bi, pa se bojim.“ -- radi bi vstopili v vlado, a se boje, da jun to škoduje na ugledu in priv luč -nosti med ljudstvom. Je res težko: Pri volitvah so zmagovali v posameznih okrajih s tem, da so kandidatje o-betali v vsakem kraju, kar je ljudst vo najraje slišalo: republiko, kjer republiko, avtonomijo, kjer avtonomijo , antimilitarizem, kjer antimilitarizem, protisrbstvo, kjer protisrbslvo i. t. d. Sedaj so pa prišli skupaj gospodje monarhisti in republikanci, centralisti in separatisti, srboiili in srbolobi in mnogi drugi, s sabo so prinesli še veliko, veliko, kar so obetali zemljerad-niškemu ljudstvu in težko je vse te različne nazore in stremljenja pometati v eh lonec, a še težje bo pojesti kašo, ki se bo naredila iz tega. Zdaj jih je pa vprašala vlada, kaj hočejo . in pod kakšnimi pogoji bi vstopili v vlado. Gospodje zemljeradniki so se pričeli česati in izpraševati drug dragega, kaj pravzaprav hoče. Ako si pred volitvami vprašal, kako mislijo narediti to in ono, je navadni samo -stojni agitator odgovoril: „Bodo že gospodje v Beogradu naredili.“ Sedaj so pa prišli skupaj ti gospodje in ne vedo, kaj bi naredili. Na vprašanje vlade so sestavili nekih 20 točk kot te -meljne točke svojega programa in neizogibne pogoje, da vstopijo v vlado . Ko je Pašič te točke bral, je moral zmajevati. Treba jo bilo predložiti to- j tke, ki so izvršljive že v tem zaseda- j nju, ki imajo biti podlaga delovanja vlade v najbližnji bodočnosti, smerni- ce za reševanje vprašanj, 'ki so že na dnevnem redu, oziroma katere je mogoče ‘spraviti takoj na dnevni ved. Gospodje zemljeradniki pa predlože neko čudno mešanico, kakor 'e komu prišlo na um. Ta bi rad zastonj prav-darskega doktorja, drugi, da naj da vlada ljudstvu brezplačno babice, tretji se je spomn il, da zahteva ukinjen-ja duliovskih sodišč, ki so bila uk o -jena že pred 50 leti z, odpravo konkordata itd, Od sodijalistov so pograbili frazo, da je vera zasebna stvar ter jo med temi točkami predložili Pasica, da zadevo takoj izvrši. Zahtevam, da bodi šolski poduk brezplačen, kar ježe stara zahteva vseh demokratičnih strank in je že davno uveljavljeno — vsaj za nižje šole, v glavnem pa tildi za druge. Nekaj točk je takih, da pač nimajo nobenega smisla. Menda jo hotel vsak mož nekaj povedati, če ni vedel dobro, je povedal slabo. Kak smisel naj ima n. pr. stavek: Uredi 1 aj se promet med mesti in vasmi. Nekaj točk je lepih in pametnih, a '-o tukaj popolnoma odveč, ker jih nobeden minister ne more izvršiti v nekaj mesecih. Tako n. pr. socializacija pod!e -ti: Prvi dve točki sta velika neum- nost in zastarelost. Zahtevajo namreč, naj se vse volitve vrše po stanovih in naj imajo volile! prävico odpoklicati poslanca. V minulem stoletju so s«mo na Ruskem še bili ljudje razdeljeni v stanove, a to se je splošno občutilo kot veliko nazadnjaštvo in ovira «apred -ku. Sedaj imamo stanovske kaste sa -j mo menda še v Indiji in — v Jugo -j slaviji jih hočejo vpeljati samostojni! Kako hočete pri sedanjih razmerah i razdeliti človeštvo na Stanove, kje po- tegniti mejo med kmetom in delavcem itd. Drofenik je trgovec s Šnopsun. --v katero kasto ga boste vtakrii,- J: kmetom, krčmarjem ali trgovcem?! Koliko bo pritožb pri reklamacijah! ! Dosledno morate potem tudi prepove -dati prestop iz ene kaste v drugo in pridemo nazaj v čase egipčanskih Faraonov in okamenelih mumij, samo da ne bo polnih loncev, kakor so jih v E-gipfu imeli Izraelci, Z načelom, da i-majo volilci pravico odpoklicati svoje poslance, ge pomedla že francoska revolucija in od takrat ga ni ,v nobeni zbornici na svetu. To načelo je veljalo v polnem obsegu v stari poljski državi, pa je na njem tudi država pro -padla. Ko je poslanec izvoljen, ima pravico, da nastopa samo po svoji volji in vesti in predno poteče doba, ga ne smejo volilci odstaviti. Predstavite Si položaj poslanca, če bi obveljalo to načelo samostojnih. Med tem, ko bi se v zbornici delale neke postave, bi pa prišel med volilce hujskač in pričel, zabavljati. Poslanec bi moral hitro domov, da pojasni vse, če ne, sprejmejo na shodu resolucijo proti njemu in —' mandat je izgubljen. Kdo bo še sprejel mandat, ki bi bil potem v vedni nevarnosti ш katerega bi moral pošla -nee neprestano stražiti, da ne bi mogel delati ničesar drugega. Teh 20 točk' ni nič programatične-ga, nič izvirnega^ fč znešeno skupaj od vseh vetrov, Tekaj pametnega, kar pa ne more biti v tem zasedanju na dnevnem redu, nekaj neumnega,- mnogo grozno zastarelega, nekaj malenkostnega. mnogo nejasnega in veliko zmedenega. Gospod.' Pašič jih je pač vzel na znanje kot znak velike neori-jentiranosti naših zemijeradnikov. Narodne garde. Kakor smo že poročali, so osnovali Srbi v Bosni, Sremu in Vojvodini tako-zvane narodne garde, ki naj bi služile kot dobro sredstvo pri pobijanju komunistične hidre. Hrvatski listi so pa razkrili škandalozno »delovanje« teh gard, ki so se spozabile nad imetjem in osebno varnostjo katoliških Hrvatov in grško-katoliških Rusinöv. Prebivalstvo je v prizadetih krajih radi nadaljnega osni-vanja »narodnih tolp« zelo razburjeno. Žalostni dogodki v tuzlanskem okrožju, Bačincih, Pefrovcih in Mikloselcih, so prisilili poslance Jugoslovanskega kluba k tozadevnim odločnim korakom. Pri vojnem in notranjem ministrstvu, kakor tudi pri predsedstvu konstituante, je bila vložena obširna spomenica, v kateri je zahtevana razpustitev »narodnih gard«. Čeprav so se valile srbske narodne garde proti neoboroženim Rosinom, belgrajski listi tega nočejo pri-poznati in pišejo, da so Rusini krivi neredov. Ali niso »narodne garde« ubožnostno spričevalo naše vlade? Kaj poreče inozemstvo, ako mu pride »delovanje« teh gardistov, vrednih bratcev D’Annunzijevih arditov, na uho? Sovražniki si bodo tolmačili ta najnovejši pojav v naši državi po svoje ; konsta-tirali bodo našo notranjo slabost in zrelost za jedva pričakovani razsul. Ako izroči vladna oblast v slučajih, kakor je n. pr. nameravani državni udar komunistov, vzpostavitev javnega reda nepoklicanim v roke, je doprinesla s tem jasen dokaz, da ne zamore sama s svojimi sredstvi, to je z vojsko, orožništ-vom itd., ustvariti v državi miru. »Narodne garde« bodo, ako se jih ne razpusti, spravile našo državo v najslabšo luč. -- Zavarovanje. Od več strani dobivamo vprašanja: Kaj in kako je sedaj z zavarovanjem in z raznimi zavarovalnimi družbami, ki imajo svoj sedež v Nemški Avstriji ? Ker je zavarovanje z gospodarskega stališča velike važnosti ter je naše ljudstvo o zavarovanju poučeno le od agentov, katerim po. večini manjka vsa- ka strokovna izobrazba, mislimo, da bomo čitateljem lista gotovo ustregli, ako vprašanje zavarovanja nekoliko pojasnimo. Takoj po prevratu je naša vlada postavila vsa podjetja podanikov nam sovražnih držav pod posebno nadzorstvo in sekvester, tako tudi zavarovalnice, ki imajo sedeže v Nemčiji in N. Avstriji ter Ogrski. Kakor hitro so bile postavljene pod sekvester, jim je bilo zabranjeno vsako delovanje v Jugoslaviji, dokler ne dobijo na novo zaprošene koncesije in ne izpolnijo določila zavarovalnega regulativa, predvsem morajo prenesti premijsko rezervo v Jugoslavijo, katera odpade na naše državljane. Zavarovalnice so' do zadnjega časa, skoraj bi rekel, prezirale vse vladne naredbe. Vkljub prepovedi so skoraj vse zavarovalne družbe pod raznimi pretvezami, posebno z ozirom na rastočo draginjo s poviškom zavarovalnih vsot, zvišavale svojo premijo. Ker je tukaj od strani naše vlade jako težka kontrola, posebno, če je sekvester premalo pazljiv, opozarjamo posestnike v njih lastnem interesu, da naj ne povišujejo, še manj pa na novo zavarujejo pri kakem zavodu, kije pod sekvesirom, dokler med‘nami in N. Avstrijo ni definitivno sklenjena trgovska pogodba, pri kateri pridejo v poštev tudi zavarovanja in zavarovalne družbe. Povišajte zavarovanje svojih poslopij pri domačih zavarovalnicah, Pred vsemi moramo priporočati »Vzajemno zavarovalnico« v Ljubljani, ki je kot edini naš slovenski zavarovalni zavod na najboljšem glasu. — Vzajemna zavarovalnica ljubljanska ima za Slov. Štajer svoje zastope v Mariboru, Celju in skoro po vseh župnijah. Če želite kako pojasnilo glede zavarovanja, pišite dopisnico z naslovom: »Ljubljanska vzajemna zavarovalnica v Mariboru (ali v Celju). Pogodbe, ki so bile sklenjene s tujimi zavarovalnicami pred uvedbo se-kvestra ostanejo v veljavi, dokler ne poteče doba zavarovanja. Vsled tega morajo tudi zavarovalnice, ki so pod sekvestrom, nastalo škodo na podlagi pred uvedbo sekvestra sklenjenih pogodb brezpogojno plačati. Mimogrede bodi omenjeno, da je prevzela zavarovance, ki so bili zavarovani proti požaru pri graški vzajemni zavarovalnici pri Feniksu in pri Franco-Hongroise beograjska zavarovalna družba »Jugoslavija«. Veliko težje je vprašanje življen-skega zavarovanja, ker večina zavarovalnic izvršuje svoja izplačila v nemško-avstrijski valuti. O tem drugič. Naši vladi priporočamo, da naj zavarovanju posveti nekoliko več pozornosti, da se ne bode ljudstvo begalo in trpelo zapeljano po agentih, nepotrebne škode. Politični pregled. JUGOSLAVIJA. V pet 'c k, dne 14, t. m, se je vršila v Beogradu slovesna otvoritev u-stavotvorne skupščine. Ob tej priliki je prečita! regent Aleksander svoj prestolni govor. Govora ne prinašamo v celoti, pač pa posnamemo iz njega najpomembnejše točke. Po uvodnem pozdravu narodnih poslancev sporoča regent očetovski pozdrav kralja Pe -tra I. vsem bratom širne 'domovine . Nato sa dotakne prestolni govor vprašanja ustave, glede katerega goji kro na srčno željo, da naj postane ustava zares veliki dokument našega vse -stranskega napredka. Nadalje želi regent v svoj’om govoru nekaj zelo važnega, to je : pravica vsem delom tro-imenega narodh. Iskreni aj>el na po -slance, ki naj izvršijo poverjeno jim nalogo vestno in z ljubeznijo, zaključuje prestolno besedo. Slovesne otvoritve so so udeležili diplomatski zastopniki prijateljskih velesil, celokupna vlada s Pa šičem na čelu in poslanci Demokrat -ske zajednice, Radikalnega kluba, Muslimanske organizacije! Zemljorad- „Straža.“ 9s - ' . .Жкзв niškega kluba. Narodne zajedmee in Jugoslovanskega kluba. Odsotni so bili komunisti, Radičevei, soeijalisii in načelni republikanci. Pri regentovem prihodu in odhodu iz poslopja konsti-tuante mu je zbrano občinstvo priredi lo burne ovacije. Pri odhodu se je vrši I šaljiv incident. Pašič se je spomnil v trenutku, ko je stopil v regentov voz, da je pozabil na svoj klobuk. Iz zadrege mu je pomagal predsednik Ri bar ter mu ponudil svoj cilinder. Regent, ki Je to opazil, je dejal nato sme hljaje: „Evo Pašiča pod Riharjevim klobukom! “ Ta moment tje izrabil e-den izmed navzočih poslancev in de -jal: „To je simboličen izraz današnie političn e si t u aci j e! “ P a š i e e v i vladi je začelo že malo vroče prihajati. Doslej še PašiČ ni pridobil za vstop v vlado niti zem-ljoradnikov, niiii muslimanov. Pač pa so vse stranke izven vlade za spre -membo poslovnika in osobito — prisege. Muslimani groze, da zapustijo zbornico, če se ne spremeni prisega . Vladni radikali iiri demokrati so pristali na to, da se po posvetovanju klu bovih načelnikov obeh vladnih strank predrugači poslovnik in nato se izvoli ustavni odbor. Odločitev o spremembi poslovnika in prisegi še ni padla, Socijalui d o m o k r a I j e , ki so že davno prisegli, so vložili na predsedstvo konštituante protest proti prestolnem govoru. Republikanci pa protestirajo proti suverenosti konstitu-ante. Z ,e m 1 j o r a d n i k i še do danes niso v vladi radi njihove zahteve po portfelju agrarne reforme, katerega hranijo radikalci za muslimane. Predsednikom radikalnega kluba je izvoljen Stojan. Protič. ker je PaŠič sam odklonil klubovo pred -sedstvo. Demokrati se boje vsled te izvolitve preobrata v sedanji radikal-no-demokratski politiki. V 1 a'4 ne kriza se od dne do dne s pogajanji z raznimi strankami le zavlačuje, a ozdraviti jo bo težko , Pašičeva vlada bo morala ali odsto -piti ali pa znatno ublažiti svoj zakrknjeni centralizem. Po Beogradu krožijo vesti, da namerava vlada razpisati nove volitve za vse one kraje na Hrvatskera, katerih poslanci nočejo sodelovati v konštituanti, ITALIJA. Ker zahteva Italija pre -iožitev izvedbe rapallske pogodbe, o-s taue j o razni dalmatinski kraji še na dalje pod Italijansko zasedo. Vsled tega nečuvanega nastopa Italije vlada po Dalmaciji in v zasedenem ozemlju veliko ogorčenje. Dalmatinsko ljudstvo je tem bolj vznevoljeno, ker se je že pripravljalo na sprejem naše vojske, a sedaj so ga začeli italijanski mogo-čajaki na novo preganjati in polniti ječe z zavedno dalmatinsko inteligenco. AVSTRIJA, Polom Avstrije je vpraša -nje n'ekaj dni, ker je vsled francoske vladne krize preložena konferenca premierjev, na kateri bi se bila sklenila finančna pomoč Avstriji od stra-ni entente. Avstrijska krona -je zopet padla, blago se je -podražilo, vse vr -ste Štrajki so na dnevnem redu, povsod po Avstriji govorice, ki označujejo združitev Avstrije z Nemčijo kot dejstvo. FRANCIJA.. Novim francoskim ministr skim predsednikom je imenovan senator Peret, ki bo vodil v kompaniji s predsednikom Millerandom strogo nar cijonahstično politiko. Politična poročila. p SAMOSTOJNI MINISTER. Danes že lahko računamo z dejstvom: zemljoradniki bodo vstopili v vlado. Radi tega fakta je začelo časopisje razdeljevati od demokratov in radikalov milostno prepuščene portfelje med zemljoradnike. »Narod« je že napravil kranjskega samostojneža krčmarja in mesarja Puclja poljedeljskim ministrom, Čudno — na ministrski stolček polja-privrede se bo vsedel birt in me «ar in ne kmet Gubec—Kušar, ati pa globoški Urek, katerega portret in kravo so nosile vse štajerske volilne Skrinjice Samostojne. Štajerski triumvirat: Urek— Drofenik—Mrmolja so se bojevali za samostojno pravdo zgolj iz pohlepa po ministrski časti, sedaj bo pa baje mesto kmetov ministroval — kranjski birt, mesar Pucelj. V Samostojni bo prišlo res do prave kmetske pravde: kdo naj postane minister: birt ali kmet? p MADŽARI IN AVSTRIJCI. Na Madžarskem se je osnovalo v zadnjem času vse polno društev in zvez, katerih cilj je: izvojevati stare — predvojne meje Madžarski, Glavni tozadevni društvi ste: Zveza za zavarovanje ozemelj in Zapadno ogrska liga. Ti dve. društvi sklicujeta vedno zborovanja in sestanke, na katerih se sklepajo resolucije proti vsiljenemu miru, z zahtevo, da se dado Ogrski zopet nekdanje meje, kä tere je posedala že pred 1000'leti. Najbolj je začela peči Madžare odcepitev Zapadne Ogrske, katero morajo izročiti Avstriji. Enako kot Madžarska je preplavljena tudi pritlikava Avstrija z nebroj društvi in zvezami, ki tudi stremijo za vzpostavitvijo predvojnih avstrijskih mej. Tudi v Avstriji se sklene vsaki dan nebroj resolucij s protesti proti diktiranemu miru itd. Madžarska kot Avstrijci se nam dozdevate radi toče protestnih resoluzij kot dve starikavi klepetulji, katerim so že odpovedale vse telesne in dušne moči, le vreteno jezika in v svet kričave grbezda-davosti je kljub oslabelosti se še veliko bolj suče kot pred vojno. Nikjer ne čitamo, da bi po vojni glede mej dokaj pristrižena Nemčija bevskala v svet s protesti in resolucijami zahtev po predvojnem obmejnem stanju. Rajhovci ne trobijo svoje bolesti po izgubi pokrajin v svet; pač pa prekuhavajo jezo nad v vojni izgubljeno igro z delom — brez blebetanja in so nam v tem oziru v zgled, pa tudi v večjo nevarnost kot neprestano padanje babjega pšena madžarskih in avstrijskih resolucij ter protestov, ZDRUŽENJE AVSTRIJE IN NEMČIJE. Tu in inozemsko časopisje se dokaj rado bavi s vprašanjem združitve omenjenih držav. Posebne želje goji glede združitve Avstrija, ki se'trudi s pospeševanjem prihajajočega bankerota spraviti to vprašanje v odločilno fazo. Povsem razumljivo je, da koketire tudi Nemčija z združitvijo, a si ne uph — vsaj kot oficijelna — odkriti svojega toozirnega mišljenja. Da razvozljajo gordijski vozel zveze, so prišli berolin-ski politični krogi na famozno misel. Kakor znano, je antanta vrgla z ver-saljsko mirovno pogodbo toliko zaželjeni združitvi prav debelo polence pod noge. Mirovna pogodba pravi izrecno, da velesile ne dopuščajo združitve Avstrije in Nemčije, ker bi to ogroževalo srednjeevropski mir. Navidezno naivni Bero-linčani sp pa kljub temu trdno prepričani, da mora priti do ujedinjenja in sicer na ta način, da bo Avstrija anektirala — Nemčijo in ne obratno in se bodo prefrigani Nemci s tem izognili neljubi klavzuli mirovne pogodbe. To trditev opiramo na poročila, došla iz Züricha. Obstoja pa tudi možnost, da si je dovolil s tem poročilom kakšen novinar prav sodobno šalo. p VPRAŠANJE Gornje Šlezije. Razvoj gornješlezkega vprašanja postaja vedno bolj jasen, kar dokazujejo poročila, prihajajoča iz Berolina. Mesto enega glasovanja bodo velesile uprizorile Poljakom v prilog dvojno glasovanje in sicer na ta način, da bodo glasovali najprej oni upravičenci, ki so naseljeni v mejah Šlezije, pozneje pa izven šiez-kih mej nahajajoči se upravičenci. Mednarodna komisija v Opelnu je združila plebiscitne okraje tako, da ne bodo Nemci zamogli majorizirati poljskega življa. Antänta je s tem sklenila, da pripade Gornja Šiezija, ki je za Nemčijo potemtakem zgubljena, za vedno Poljski. p Dr. KARAMEHMEDOV1Č odstopil. Muslimanski poslanec dr. Kara-mehmedovič je odstopil kot poslanec. Kakor znano, je bil določen, da prevzame ministrstvo za narodno zdravstvo. Na njegovo mesto stopi profesor Sadovič, Pnevne vesti. d UJET RADIČEV AGENT V MARIBORU. Listi so poročali — nedavno tudi „Jutro“ — da so v Mariboru vjeli nekega Radičevega agenta. Nam se je zdelo umestneje, da o tej stvari ne poročamo, ker so pa že pi -šali drugi listi in deloma netočno, pa hočemo navesti dejstvo: Redar Černe je z nevarnostjo svojega živijenja v -jel moža, ki se mu je zdel sumljiv, in aadredarju Filipiču se je posrečilo s skrbno preiskavo najti pri njem zanimive dokumente. Mož je prišel z Dunaja in je hrvaški seljak nekje iz zagrebške županije. Pri sebi je imel 2 kg svile, vsled česar je bil obtožen tihotapstva. Na prostoru, kjer so ga u-jeli, se je našel zaboj hudo razstrelji-vnih predmetov, vsled česar je mož kil osumljen, da je ta zaboj vrgel v stran, ko se je čutil v nevarnosti, pa mož je tajil, da bi bil njegov. Pri njem se je našlo sedem dokumentov, nam -reč: potni list, izpostavljen od madž. poslaništva na Dunaju. Zadeva je pa vsekakor čudna, da madžarsko poslaništvo daje našemu podaniku potni list. Dalje polnomočje Radičevo na neke odbore v tujini, v katerem pooblašča nosilca, da se dogovarja s temi odbori v imenu njegove stranke. To polnomočje j» da irarm z dnem, ko je bil Radič še v ječi . ih nosi Radičev podpis z rdečim črnilom. V kolikor je pristno, mora dokazati preiskava, sa-mo na sebi nosi vse znake pristnosti. Slednjič pet pišem različnih v tujini delujočih oseb in odborov Radiču in Predavcu. V nekem pismu grajajo Radiča, da je dal svoje poverenje polkovniku Dujiču, ki je karlist, mod tem , ko so drugi republikanci. 'Pripovedujejo, da sta med njimi dve. struji: kar’ listov in republikancev in hočejo, da Radič prekine zveze s karlisti. V drugem pozivajo Radiča, naj sedaj on i -menuje novega poverjenika, kajti po volitvah nima Frank V tujini nič več zadostne avtoritete in mora Radič sedaj imenovati drugega. P.isma so na vsak način zanimiva, celo cfalekosež-nost bo zamogla šele oceniti natančna preiskava. d »IN LUG je zasvetila v tmine..« »Ali tmina je ni zapopadla« — Ne! U-rek je pisal, toda pametnim je zadosti.« Dični g. poslanec Ivan Urek, član Samostojne ali kakor jo je imenoval neki hudomušnež »coklje srbskih zemljorad-nikov«, je napisal v 2. številki svojega lajbžurnala izčrpno poročilo o svojem dosedanjem »delovanju«, ki je obstojalo v glavnem v najnesramnejšem blatenju. Članek je vredno zrcalo Urekove duhovitosti, Čudno se nam zdi, da pripušča Jamnik, ki je urednik »Kmetijskega lista«, Urekove klobasarije na u-vodno mesto. Uvodniki naj bi bili vedno duša vsega lista; sedaj nas je pa Urek prepričal, da je »Kmetijski list« padel zelo globoko, ker ga je onečastil ogabni pamfletist Bralcem Urekovega lajbžurnala pa brez zamere: dober tek! d REKVIRIRANA SOL. Na vrhu Plavča, t. j. na državni meji med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo se je demokratskemu in samostojnemu zaupniku P. nedavno zgodila neljuba pomota. S svojimi iskrimi konjički je peljal poln voz soli iz Ernovža čez Plač. Tam je najprvo na nemški strani v gostilni Bartl nemškim ftnancarjem na mesto soli dal zacariniti več litrov vina. Šlo je srečno. Isto je poskusil tudi v gostilni Schundtner z jugoslovanskimi financarji. Vino so sicer malo »carinili« a na plavški serpentini je prešla nato. vsa sol v skladišče obmejne oblasti, a g. P. jo je kislega obraza mahal proti domu — brez soli. d GASILNO DRUŠTVO v Pekrah pri Mariboru in komunizem. Da ima Prostovoljno gasilno društvo v Pekrah čez 50 članov (prej redkokedaj čez 20), ni prav nič čudnega, ker se zatekajo vsi nemčurji in komunisti pod okrilje tega imena, V Pekrah se nemoteno vzgaja ter širi komunistično-nemška propaganda. Na Silvestrov večer so imeli svojo veselico, katera je imela značaj kake Südmark-veselice kje v Avstriji: nemška vabila, nemško petje itd. To »gasilno« društvo je glavni steber neprimerno velikemu številu komunističnih glasov na volišču Limbuš. V občini edini posestnik-Nemec je seveda blagajnik društva. Da so na zgoraj omenjeni veselici v občini popolnoma nepotrebni ter v narodnem, oziroma državnem oziru kvarljivi elementi in duševni voditelji te družbe neko osebo javno nahrulili z »windischer Gauner« in z »schwarzer Hund«, je znak tako hvali-sane nemčurske kulture, ki je menda samo v mariborskem okraju mogoča. Skrajno potrebno bi bilo, ko bi se pobrigala politična oblast za to komunistično gnezdo. d STARI VOZNI RED na železnicah zopet vzpostavljen. Po končani j trboveljski stavki javlja ravnateljstvo južne železnice, da je od danes naprej I zopet vzpostavljen isti vozni red, kot je bil pred stavko. d VOZNI RED. Opozarjamo naše čitatelje na v današnji številki objavljeni vozni red. d ŽELEZNIŠKA ZVEZA Maribor— Ormož. V pondeljek, dne 17. januarja i. 1. se vpostavi zopet normalni promet osebnih vlakov v istem obsegu kakor je bil pred ukinjenjem. Razen tega vozita počenši s 17. januarjem dnevno osebna vlaka 43/11-223 Maribor—Ormož in 226 Ormož—Maribor gl. kol. Odhod vlaka št. 43/11-223 iz Maribora ob 7-10. Prihod v Ormož ob 9 07. Odhod vlaka št. 226 iz Ormora 9-48. Prihod v Maribor gl. kol. ob 11 '55. d V LJUTOMERU je umrla gospa Marija Kukovec, roj. Koki, posestnica v 31 letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni. N. v m. p.! D MRL JE v Slov. Bistrici grof E. Attems, ki je postal takoj po. polomu navdušen jugoslovanski državljan, (a je tudi denarno podpiral vse nage narodne prireditve. d MORILEC EFERL, ki je pri Sp. Sv. Kungoti na Kraljevo zvečer umoril kmetico Šori, je eden tistih slovitih »samostcjno-komunističnih« napadalcev na shod Kmetske zveze spomladi leta 1920 pri Gornji Sv. Kungoti. d UJETI 'ROPARJI. Nedavno, v noči od 9. na 10. t. m. so neznani lopovi vdrli v župnijsko cerkev pri Sv, Lenartu pri Ormožu, kj.er se jim je posrečilo, ukrasti monštranco • in kelih. Storilci so pobegnili v smeri proti Mariboru. Varnostne oblasti so jih izsledile v nekem pobrežkem gozdu, kjer so imeli sestanek. Glavna storilca sta neki Prejac in Marija Gumzej, ki se nahajata že pod ključem. Dva nadaljna storilca zasledujejo. Monštranca in kelih sta rešena, a so zlikovci oboje poškodovali. ,d ITALIJANSKA VLADA in viso-košolci iz zasedene Slovenije. Italija, ki nam je s svojo grabežljivo roko odtrgala najboljši del Slovenije, dobro ve, kaj pomeni narodu inteligenca. Zato se prav nič ne briga za one svoje visoko-šolce iz zasedenega ozemlja, ki študirajo po univerzah v tujini. Računa pač popolnoma pravilno: Kadar bo narod brez izobražencev, bo lažje obračunati z njim. V sami Pragi n, pr. je ena pe-tinka slovenskih dijakov samo takih iz zasedenaga ozemlja, ki ne uživajo od Italije prav nikake podpore. Njih materij ein o stanje ni zavidanja vredno. Po bratovsko si dele z ostalimi slovenskimi dijaki v skupni, popolnoma nepolitični, strogo ekonomski »Slovenski dij, zadrugi v Pragi, križe in težave dijaškega življenja. Kdor uvidi, da prazne besede ne zaležejo nič in da je treba tukaj z dejanjem nastopiti, se mu nudi prilike dovolj, da aktivno sodeljuje in stekel si bo vrhu tega še hvaležnost di-jaštva. Prispevke je poslati poslati na: Jadransko banko v Ljubljani, na račun Slovenske dijaške zadruge v Pragi. d NAŠIM PRIJATELJEM! Prosimo, da se spomnite podpornega odseka kat akad. starešinstva v Ljubljani z malim darom, ki ga blagovolite poslati po priloženi položnici. Namen podpornega odseka je podpirati dijaštvo, ki je v sedanjih težavnih časih še posebno navezano ha dobrotnike. Blagajna podpornega odseka je pa prazna, zato prosimo nujne odpomoči. Podporni odsek slov. kat. akad. starešinstva. d POŽAR v Zagrebu. Dne 18. L m. je izbruhnil v skladiščih tovarne „Penkala“ v Zagrebu požar, ki je povzročil nad 1 milijon škode. Zgorelo je vse blago. Ognjegasci so gasili celo noč in se jim je komaj posrečilo za braniti, da niiso zgorela še tudi sosedna delavska stanovanja. d LJUDSKO ŠTETJE po celi SHS kraljevini se prične Koncem mesca januarja 1921. To je prvo štetje v Jugoslaviji, ki se bo vršilo od hiše do hiše. d STAVKA avstrijskih poštarjev. Socialistično navdahnjeni avstrijski poštarji, ki so uprizorili poštno stavko, nastopajo s terorjem in sabotažo. Pri dunajskih poštnih uradih so se odigravali dne 14. t. m. burni prizori. Stavkajoči nameščenci so skušali odstraniti pragmatizirano osobje, ki je službo vršilo, in so pri tem naleteli na odpor takozvane »Staatswehr«, ki je morala tu in tam posredovati. Vlada skuša s svojim posredovanjem doseči sporazum med obema nasprotujočima si skupinama. Stavka je razširjena z malimi izjemami na ozemlje cele Avstrije. d RADIKALNO ČIŠČENJE v Avr striji.. Krščanskosocialni voditelj Kun solistk j-e stavil v dunajskem občinskem svetu predlog, da se naj) izpodi s Dunaja vso Mdovskb zalego ruske in g ali iške provenience. Predlog je bii predmet burnih debat, v katero je posegel tudi židovski odbornik dr. Ehrlich, ki je označil k višč an sko-soei j ali i e voliloe kot neumneže. Za predlog so glasovali krščanski socijalci in soci -Jalni 'demokrat]«. Radovedni smo , kddaj se bo pri nas pričelo antisemitsko gibanje. V „Judoslaviji“ že ne bo šlo, ker so se našli Židje in liberalci 'pod demokratskim klobukom! Iz Koroške. d VESTI, ki prihajajo iz Koron -'ko,'so prav različnega značaja. Iz ene strani se glase poročila,, da za -vest naših ljudi dan za- dnevom ra -Ste, da se zbirajo zdaj tu zdaj tam po občinah v večjih in majhnih sestan -kih, kjer -se navdušujejo za močnejši odpor napram Nemcem, in nemškutar-sklm rogoviležem, obenem pa snujejo trdno narodno organizacijo, ki se ne ho vklonila nikomur. Nikdar poprej ni bilo opažati da bi se v medsebojnem občevanju zavedni Slovenci izogibali nemškutarjem. Danes pa že imamo mnogo takih občin na Koroškem, kjer so naš) in nemškutarji ločeni, kakor, se n. pr ' v Ameriki belbkožci ločijo od črncev. Žalostno finančno stanje Nemške Avstrije je pač tako danes, da vsak zaveden Slovenec že na pr -ste lahko preračuni, kdaj se ta podrtija za vselej poruši, Zato Čakajo mir no, čeihdi nestrpno, kdaj se prikažejo prvi jugoslovanski rešitelji na vrhu visokih' Karavank. Na drugi strani pa nam prihajajo zopet vesti iz Koroške, ki nam podajajo čisto drugo po litično sliko. Landsmannschaft in Hoi-mafsdienst ruje-ta brez prenehanja na prej. Podkupi jene tolpe razgrajajo go vsem plebiscitnem ozemlju. Pretepi. Slovencev, pobijanja oken in tatvine slovenskega imetja je,na dnevnem retin, Slovenci se pod pritiskom Hei-matsdienšta preganjajo sistematično . -Odvetnik dr. Ravnik in njegov brat sta iz Koroške „ausgewieseri“. Odvetnik dr. Boštjanj Schaubach se bori že skozi cele mesece za svojo odvetniško .pisarno v Borovljah. Spočetka mu sploh niso hoteli priznati odvetniškega Izpita, potem so zahtevali kot kompenzacijo dva nemškutarska odvetni -ka v Mariboru. Zdaj pa mu sploh odrekajo odvetniško pravico „wegen Mangel an notwendigar Vertrauenswürdigkeit“, v svoji 'nesramnosti gredo celo tako daleč, da ga, odvetnika , tožijo kot „Winkeladvokata“, Pisec teh vrst in odvetnik, misli pa, da naj tu nastopi odvetniška zbornica, kajti neodpustljiva krivica se dela ne samo dr. Schaubaohu, ampak vsem 120.000 koroškim Slovencem, ki zdaj nimajo nobenega pravnega zastopnika. . d KOROŠKA ANEKDOTA. Ko-roška je postala dežela, v kateri je vse mogoče. Dokler smo bili na Koroškem gospodarji, je bila ost sovraštva naperjena proti nam, sedaj se pa obrača slabo razpoloženje proti Nemcem. Evo, mali dokaz. Pozorišče: 4. razred ljudske šole Šmihel nad Pliberkom. Učitelj: »V enem mescu boste znali vsi nemški«. — Učenka Leniča Ladinik: »Tedaj Vas že štou venč ne bo«. Učitelj zaradi do ušes in molči. — h Maribora. d GENERAL MAISTER obsodil pisavo „Tabora“, Kakor smo zvedeli, je general Maister sam obsodil pisavo „Tabora“, ki je opsoval v zadnjih šte vilkah bivšega poverjenika dr. Ver -stovšeka. General Maister vendar, ni klerikalec! d JAVNO VPAŠANJE! Dvojno tolmačenje postave na škodo delavca se je . pripetilo zadnji petek pri okrajni sodniji v Mariboru. Pozvan je bil delavec kot priča k neki razpravi, seveda brez lastne krivde. Podjetje mu je odtegnilo zamujeni čas kakor običajno. Pri sodniji (soba št. 9) se pa mu je reklo, da tudi nič ne dobi. Podjetje ravna po starem običaju, sodnija se pa ravna po § 1154b o. drž. z. Delavec-priča je pa o-peharjen za svoj zaslužek. Kateri delavec bo pa pod takimi razmerami še šel za pričo k sodniji, če kljub iskanju pri raznih uljudnih in neuljudnih uradnikih ne doseže, kar mu kot priči v gornjem slučaju pristoja? " St. d ZOPET mariborska carinama. Idealne razmere imamo res na naši carinami. Da morajo tvrdke cele tedne čakati milostne rešitve svojega blaga na carinami, je tako staro, da že samo z ramami migamo, če se sploh o tem še spregovori kaka beseda. Nekaj novega pa se je pripetilo neki mariborski tvrdki. Najprej je stal vagon cele tedne na kolodvoru, tisoče korakov je bilo storjenih, da se zacarinari. Zdaj je plačana carina, špediter gre po blago, a gospodje so zgubili na carinami deklaracijo t, j. seznam vsega blaga. Tako mora stati zdaj blago nanovo zunaj, da se najde deklaracija. Zadnijč enkrat so deklaracijo pri neki pošiljatvi za »Deželno vlado« iskali celih šest tednov. Zato pa živijo red, ki nam sladi življenje in ga dela cenejega! Kaj pa bakšiš? Bi ne bilo bolje, da ga vpeljemo? Morebiti bo pa šlo potem hitreje? d »JEFTINO« carinjenje. Tukajšnja carinama je Zaearinila tvrdki Šef en vagon papirja za nič manj kot 23.000 dinarjev. Brez komentara! Orlovski vestnik. o 11. FANTOVSKI VEČER telov. odseka Orel Maribor bo danes v ponedeljek, dne 17. jan., zvečer ob 8. uri, v društvenem prostoru v Lekarniški ul. 6. Bratje, pridite! Vabljene tudi sestre Orlice l o BRATJE ORLI in sestre Orlice!' Udeležujte se polnoštevilno predavanj, • ki jih ima Slov. kršč.-soc. zveza vsak petek ob osmih v našem društvenem prostora. Obiskujte to socijalno šolo! Korist boste imeli sami. Bog živi! o SKUPNA SEJA maribor, Orla (tel. odsek Orel, dij. Orel, tel. krožek Orlic) bo v petek 2!. januarja ob 7. uri zvečer v dtuštvenem prostoru, Lekarniška ulica 6, — Udeležba obvezna. Navedeni odbori naj pridejo v sklepčnem številu. — Predsednik tel. odseka Orel. Narodno gospodarstvo. d VINOGRADNIKI! v nedeljo, dne 23. januarja, vsi na protestne smode prozti uvozu italijanskega vina v lugoslavijol V Mariboru y Gatr,-brinovi dvorani, v Ptuju v dvorani minoritskega samostana. Začetek ob h 10. uri. dop. g NA NASLOV delegacije ministrstva financ smo prejeli od naše severne meje: Kmalu poteče eno leto, odkar se je pri prvi zamenjavi bankovcev zadržalo toliko slabožigosanih ali ponarejenih kronskih tisočakov. S tem smo bili najbolj udarjeni mi tu ob avstrijski meji, kjer so nas najbolj preplavili s temi fal-zifikati. pa bi torej poleg vseh drugih težav in sitnosti, ki jih imamo ob meji, morali še trpeti toliko izgubo. Kolikokrat je revež-kočar prodal n. pr. prase, ali mali vinski pridelek ali kaj drugega, s čimer sije upal vsaj nekoliko opomoči: ker pa je plačilo dobil v nesrečnem tisočaku, je ob vse. Še enkrat kličemo merodajne kroge: poskrbite, da se popravi ta krivica ter da odškodnina za zaplenjene tisočake takim potrebnim! g BOGOVI DRAGINJE ali blagoslov naredb demokratsko vlade. De -mokrafski listi so zagnali velik krik, češ sedanja vlada je vpeljala mono -polno takso na sladkor, odpravila pa je carino. Sladkor bo silno ceneji, A glejte ljudje božji, kako vas demokrati farbajo! Carine je bilo treba plačati od kilograma uvoženega sladkorja 12 K, monopolna taksa s pritiklinami pa znaša 21 K 50 v, tako, da se bo sladkor sedaj zopet znatno podražil . Slava vam demokratski Salomoni ! Ljudstvo vas bo. častilo še kot bogove draginje! g PRODAJA SLADKORJA iz domačih tovarn. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je z odločbo z dne 18, dec. 1920 štev. J. 16161 dovolilo sladkornim tovarnam y Osjeku, Novem Vr-basu, Brvenki, Velikem Bečkereku in Pelmonostru, da smejo brez posebnega dovoljenja/, imenovanega ministrstva prodati sladkor trgovcem in sicer vsaka tovarna do 100.000 kg. Posamezni trgovec ne more dobiti več, kakor 500 kg sladkorja in je dolžan ga prodajati odjemalcem kvečjemu za 4 K dražje od tovarniške prodajalne cene. Pri nakupu sladkorja se morajo trgovci izkazati s potrdilom, da so zadostili davčni dolžnosti v prošlem letu. g MARIBORSKI SEJEM v soboto, 15. januarja je bil radi slabega vremena bolj mrtev in slabo obiskan. Špeharjev je bilo na trgu s 30 vozovi in okoli 200 zaklanimi prašiči. Cena Špehu do 11. ure 42—50 K 1 kg, od 11. do 3. ure 38—44 K3 meso 30—32 kron. Krompirja je bilo samo štiri vo zeve; Cena merici 17 K, 1 kg 2 K 20 vin. Izmed žita je bilo le nekaj vreč koruze, ki so jo prodajali 4—5 K H -ter, Perotnine ni bilo skoro nič. Vsi drugi predmeti sa imeli približno isto oeno kot prejšnjo soboto. g SVINJSKI SEJEM v Mariboru. Pretekli petek, dne 14. t, m., se je prignalo na mariborski sejem 34 ščetinar-jev. Za 1 kg žive teže so plačevali po 25 do 32 K. Prodano je bilo vse. g CENE ZA LES. V Trstu so v, zadnjem času cene za les nekoliko padle. Cene lesa so v Trstu sledeče : Hrastova debla prvovrstne kakovosti 1500—2400 K za kubični meter, drugovrstne kakovosti 800-1000 K, hrastov furnir 3000—4000 K, hrastovo deske do 50 mm debele 3000—4500 K, prvovrstni bukov les 600—750 K, ža -gan bukov les 1400—1600 K, prvovr -stna javorova debla 1000—2000 K, brzojavni drogi 100—160 K, železniški pragi iz hrastovega lesa 140—170 K, železniški pragi jž bukovega lesa 110 j —130 K, oglje vagon 14.000—16.009 kron, g VREDNOST denarja. Ena avstrijska krona je vredna 22 do 23 naših vinarjev, ena laška lira stane 6 kron in 10 do 15 vinarjev, ena nemška marka stane 2 naši kroni, za en švicarski frank moraš dati 23 naših kron, za en francoski frank pa 9 naših kron. \ Dopisi. POBREŽJE pri Mariboru. Vodstvo Prostovoljne požarne brambe na Pobrežju pri Mariboru nanznanja vsem cenj. podpornim članom, da se vrši letošnji občni zbor tega društva v nedeljo, dne 23. t. m., popoldne ob pol dveh v gostilni Rojko na Spod. Pobrežju. Podporni člani uljudno vabljeni. KAMNICA je še vedno stari nem-čurski Gams. Tukajšnji narodni odpadniki a la P. et tutti quanti postajajo od dne do dne bolj drzni. Teh grdih, izdajalskih rovarjev geslo je še vedno: »Deutschland übet alles!« Njih vsakdanje ali bolje vsakonočno zbirališče je ena tukajšnjih gostiln. Tam je vse nemško in le nemško. Po zaslugi nekega demokratskega advokata se takim nem-čurskim brlogom ne zgodi nič žalega. Našim Slovenem priporočamo malo več narodnega ponosa. Ne švabčarite z odpadniki, ki dobro govore slovenski, pa se nočejo poslužiti svoje materinščine! SV. JURIJ na Pesnici. Dobro se se nam godi. Ko smo na Novega leta dan hodili v cerkev, se je v mesarjevi krčmi celi dan glasila muzika in so preplesali dve noči in en dan menda zapored. Vse to najbrž iz samega veselja, ker nam obetajo, da bodo v bližnjih dneh lep del slovenske zemlje tukaj od nas odrezali in vrgli v nemško-avstrijsko žrelo. Zato pa le pijmo in plešimo, da nas bo to manj bolelo! ŠT. ILJ v Slov. gor. Dne 19. januarja se bo tukaj vršila poroka gosp. Drago Swaty, sina tukajšnjega uglednega trgovca in posestnika in gospodč. Dragice Hanc, hčerke rajnega voditelja obmejnih Slovencev župana Ant. Hauca iz Ceršaka, Ženin in nevesta sta bila odlična člana naše mladinske organizacije. Bog daj svoj blagoslov! LJUTOMER. Zadnjič je bilo v dopisu iz Ljutomera omenjeno, da ljutomerski trgovci ne prodajajo časopisov »Slov. Gospodarja« in »Straže«. Podpisano upravništvo izjavlja, da ta dopis mi odgovarjal popolnoma resnici, ker trgovec Repič redno prodaja naše liste. Upravništvo »Slov. Gospodarja« in »Straže«. ir. Korošec našim Izobraževalnim društvom. Toda v sedanjih časih so te zadruge tako majhne in siromašne, beračija, s katero sedaj, ko se dela z milijoni, ne moremo operirati. Zato tisti, ki imajo, miljone, ustanavljajo banke. To je najlepši izraz za one, ki so obogateli na naš račun. Vse polno imamo bank, vsaka hiša se dobi za banko in še vedno ležijS nove prošnje za njih ustanovitev. Ta kapital, ki seea kri iz našega ljudstva, se kopiči. Ker nimamo pravih sredstev, se ne moremo zediniti, da bi se postavili v bran. Ker se ta dva tabora vedno bolj širita, na eni strani kapitalisti na drugi strani ubogo ljudstvo, se nam tudi iz tega zdi, da pride do propada. Bojimo se, da bi v tem oziru prišlo ne-, kaj takega, kakor je na Ruskem, da hodo nekateri ljudje s silo, puškami in revolverji začeli razkrajati sedanjo družbo, Tudi naše srce je postalo drugs eno ko prej Danes ne vidimo več sire maštva. In če ga vidimo, nimamo čž sa, da bi ga gledali. Vsakdo se boj da bo jutri sam siromak. Pa tudi tolik sredstev nimamo, da bi lahko siromak dvigali iz njegove nesreče. Ljudje postajajo vedno bolj surovi. Surovost zmaguje po naših vaseh in farah. Zaradi-tega se zbirajo ljudje v stranke, ki pravijo : S silo hočemo zmagati! Zadnje valitve so pokazale, da ti ljudje pri nas niso maloštevilni. Ni več pravega usmiljenja in ljubezni do bližnjega. Krščanstvo med nami? Koliko ljudi je v svojem življenju od krščanstva odpadlo, ki svojega bližnjega ne poznajo več, kakor bi ga morali poznati. Glavni nauk; »Ljubi svojega bližnjega« je ske-ro samo še v evangeliju. V človeški družbi raste prava ljubezen do bližnjega samo le še na skritem kakor vijolica med trnjem,.... O sv. očetu Benediktu se pravi: »Religio dopopulata«, razdejana vera, To se že izpolnjuje. Velika večina ljudi ima krščanstvo samo na ustnicah, toda ne živijo po krščanskem nauku. Krščanstvo ni več zasidrano tako, da bi ljubezen do bližnjega prepajala vse naše javno in privatno življenje. Kdo se danes v družabnem življenju ozira; ali je kaj krščansko ali nekrščansko? Ljudje gredo za svojimi nasladami in veseljem, človeška duša pada danes v oni med, jutri v drugo sladkobo. Glavno je danes uživanje, in to danes, ko j je mnogo več siromaštva kakor ga je bilo kedaj na svetu. Poštenost? Kdo da danes kaj na poštenost ? Poštenost je popolnoma diskreditirana. Ljudje ne vidijo več, kaj je pošteno, kaj nepošteno in se za to ne interasirajo. II. Treba je obnove. Mogoče je, da pride boljševizem nad nas, ne samo na Jugoslavijo, temveč na celo zapad-no Evropo, kjer je nastala doba samo površne civilizacije. Kaj storiti? Ali naj ljudem rečemo: Postavite se načelo vseh nezadovoljnežev? Idite v revolucijo, da bodo te vice prej prešle? To bi bila kriva pot. Zgodovina kaže: kjer je ljudstvo ostalo pošteno in držalo svoj red,, ne trpi toliko kakor tam, kjer se celo ljudstvo vrže v vrtinec revolucije. Gotovo je: Ako bomo skušali naš narod obnoviti, četudi pridejo vice čez nas, ne bodo tako hude, kakor v mestih, kjer bi vse drlo za onimi, ki bodo hoteli človeško družbo vreči ob tla. Nam je ostala pamet. Treba je, da mi svojo pamet bistrimo, da gledamo, kako daleč smo se odialjili ođ krščanskih načel, di gledamo, ali je kaj pošteno ali nepošteno, ne samo pri nas, ampak tudi pri drugih. V družbo moramo zanesti zopet razumevanje za po štenost. Početi moramo preobrazovat * človeško družbo. F našem taboru morajo vstati ljudje, ki bodo to obnovo s svojim lastnim zgledom in živo besedo vsepovsod pripovedovali. Naša izobraževalna društva, ki smo jih ustanovili pred vojsko, niso zastarela, ampak imajo poseben namen, da po njih, po knjigah in časopisih gledamo in se učimo, kako je današnje življenje, zlasti gospodarsko, kako sloni vse na nepošteni podlagi, kako daleč se je človeška družba oddaljila od krščanskih načel, da iščemo v najožjem krogu, kako bi se to dalo zboljšati, da po izobraževalnih društvih zopet naučimo ljudi, kako moramo biti do vsakogar polni ljubezni. Izobraževalna društva so tembolj potrebna danes, ker vidimo, da nam po celi uredbi naše socijalne družbe propadajo oni kanali, ki vodijo oniko do nas. Sami ne vemo, kako postajamo vedno manj kulturni: papir je drag, črnilo drago, časniki so dragi, lju Ije si jih ne m »rejo več tako naročevati. Nasledek je neomika. Na vas se to ne pozna, na vaših otronh. se bo poznalo, Naše pošte poslujejo slabše. Posledica: omika, ki ja bila na visoki stopnji, mora začeti propadati. Dalje prihodnjič. „Straža. 4 ZAHVALA Porodom prebridke izgube mojega soprog« Franca Kuse, orožniškega steažmejstra v. p., ka'eci je dne 7. t. m. r Gospodi ž&sgal » ekam tem potom za obilno udeležbo pri p greb® sem asjto-plejlo z&hraio. Zlasti izie>,am domači ti duhovščini, poža ni bn mbi ter gospodom orožni .om k Mozirja in Ljubnega za kra ne renče, svojo nejtoplepo es-hr&Io, Dragega pokojni» priporočala v molite? in blag agomip. -jubno, dne 1!. jsnuarja lf$l. lesa SlSS, soproga. CIRILA SKARN Korsika cesta 5 V MARIBORU Koroška cesta 5 1 TELEFONSKA ŠTEVILKA 113 1885 USTANOVLJENA LETA 1 MODERNO OPREMLJENA Z NAJNOVEJŠIMI шжнтгш » - < штттшттшшттштшшшштттшшшжт Črkami sprejema vsa v stroko spa- TMHiikiniiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip DAJOČADELA. KAKOR: KNJIGE. BROŠURE, «вкавзетви« RAČ. ZAKLJUČKE, CENIKE LEPAKE. LE* иввдкавд^^ ВаКвмВшиЖв И1шш!шшп|шш1шишгп11тж11лтш01мт TAKE. VARILA, OSMRTNICE. POROČNE mišmi KARTE, POSETNICE ITD. LTD TER JIH IZVRŠUJE NAJHITREJE Ш NAJCENEJE. иашш^1П1ЈИМШ1Ш!11(!Ш!Ш!1{111Шт«ИЈ11ШШ1>1ШШ|иЈТ{Ш1Ш8УЈЈШ1Ш1ЈМШШШШ111МШШ1Ш1В>И1Ш1111та I. Jugoslovanska tovarna poljedeljskih strojev! Stavbeno io oBieLkijučavoiCarstve! Livarna zaŽeEezoiniovlnoi Izdeluje vsgkcvrstne stroje, kot poljedeljsk a tovarniške, strofe za opekarne, za klobasne tovarse in parne žage. Motorje m brnita In olje. Popravila vsake vrste ia vsakega Izdelka strojev I Kupuje in vzame v račun vsakovrstne stare stroje Kisi srno varenje v svoji lastni tovarni. Izdeluje v stavbmeki obrti: Vsakovrstna štedilnike, ograje, peci, ključavnice, ter vsa v stavka® stroko —----spadajoia dela kakor tudi popravila. — --- Franjo Farič, tovarnar, 989 MABIBOB Krsiisi Peira trg It. Ss töisdafertsko predmislje CPeprsI na Pefcreljti). Židan! most—Zagreb: 513 SIS s 17 5ОЗ Brzovi. 1 SI2 516 518 5СИ BriotL 502 firmi. 820 14-17 20-12 20-51 . Im Zidani most . . ^4 8-23 12-34 18-57 10-23 15.04 io-i8 16* 2b 22-27 » . 1S Zaprešič . . . . T 6-14 IOI4 16-31 . 105O 16-55 22-52 22-27 . j f Zagreb H 5'50 9'52 1606 8-46 lt-29 ■.инникиимииииииивш v Dravski vojašnici v Mariboru sel! vrši v četrtek, 20. jannarja ob 10. tsri 11 pri komandi mesta v Dravski vojašnici ff giöja 17. jämiarfi 1921. ■I—ut minim ипгиттиАшми 415 417b 5-30 16-50 7.14 7-49 18-37 1916 ' \ Fala .... Št. Lovrenc . Vuhred. . . Spodnji Dravograd Prevalje .... Maribor—Ptul—Ormož—Csicouec—Hotoriba: Upravitelja veščega, popolnoma jstrostojneg», podjetnega, z veeletAO prakso, «možnega tudi koj:go>edst?a, »prejme „Murska Straža1 - Nastop takoj, lača po dogovoi o. Le resne penvdbe od delavcih in s-srž-sih r> fliktantor z zahtevo plače sprejema »pravn-.štro „Murske 8 raže“ ? Gori ji Radgoni. 27 Pozor mlinarji. Ravnokar doila prvovrstna »olneza ia svilena mlinska sita (pajteini) тгеп vrst. ki se dobe v »rgov ni Avgust Čadež v Ljubljani, Kolodvorska ulica SO, nrspioti *ta;e TiSerjeve gostilne. 1—8 26 Novo vino, 4 pelovejako us prodaj. Nash? v upravniltTu. 25 Plahta (impregniran«) za votove I» kva. fites*, 12 ms veil ta. Cena sa m2 je 145 S, ge takoj preda. V .rala te pri »sončni ek lipa iciji J. Stilnih. Slo renska ulica 15. Maribor. 1—2 24 In : . JPlaninski pies eitle S. ir. ДО9Ј. If O ZNI ft E D veljaveR od 17. januarja 1921, Marfbsr—Liublkns: 43 45 Brrni. 801 229 ; ,42 i 802 j Brzcrt, 44 48 5-24 ii-i6 I-I9 13-20 17-30 M Maribor .... 1 9-52! 13-14 4-27 16-26 32-26 5-55 11'47 14-08 1801 T Pragersko . ... 9-11 I2-II 15'43 31-48 7-24 1310 2-25 16-31 19-22 Cejje Г45 ! 9’59 3'°7 14Ч7 20-32 805 1351 • 17-31 20-02 X Zidan most . . . 1 6-52 j 8-45 Г3З5 I925 10*14 I5'45 4-10 20-48 21-58 f Ljubljana .... P 5-25 ! 6-25 1-35 ri.57 17-58 Maribor—Graz-Wiea: 34g Brzovl, 32g Bm?l. Brrni, .. A 35g BrzovlJ 31g ! _ J firmi. 4-DO 4-42 17-30 15-35 15-08 M Maribor . ... i f Št. Ilj ..... f 901 1334 i 19-5* ( » 105 12-43 4-33 5-06 18-03 l6 02 1535 I Spielfeld . . . . j 7'24 13 06 j 18-20 0-39 12’JO 7-3° 610 19-35 I7-05 16-39 X Graz X 5-55 1219 ; 16 52 23-52 X2 29 I9-40 11-40 . 7*00 • 2200 T Wien ..... R 21*40 7-20 j 8-10 19*00 • Maribor—Prevaiie: и Odovovorni urednik.* Franjo Žebot Tisk tiskarne sv, Cirila v Maribora.