PnblighedgLndd^tmted under permit (Wo. P56) authorised by the Ad of October 6,191T, onffleattha Fort Offlo of Hew Tort, H. T.»- By aider of the gfttrident, JL B, Burleson, Postmaster General. ffl Največji slovenski dnevnik S T' A T A TT^ A H ^ largest Slovenian daily 0 ill v Zed in jenih državah ill fl 1 ■ /1 ^^ I^Ll M B^F ■ AIM M JTL < in the United States:- Velja za vse leto ... $3.50 jjl I il X 1 XJLXwV/J^XX M ^T «cept Sonday. ffi W Za pol leta......$2.00 ¥ Iff TiT Ib^Q&bi^^J_List slovenskih delavcev v Ameriki._^ j^g^ Regg @ Telephone: CORTLANPT 4687._Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. * Telephone: CORTLANDT 4687. NO. 188 — ŠTEV. 188. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 12, 1918. — PONEDELJEK, 12. AVGUSTA, 1918. VOLUME XXVL — LETNIK XXVX Zavezniki v Vladivostok^ FRANCOSKE ČETE SO SE IZKRCALE V VLADIVOTOKU. — T HOC KI IN LENIN NAMERAVATA BEŽATI V NEMČIJO. — SOVRAŠTVO PROTI BOLJfiEVIKOM NARAŠČA. — TUDI KA-j NADA BO POSLALA VOJAŽTVO. — UNIČITE ČEHO-SLOVA-KE!" — OB DONU NI VEČ BOLJSEVIKOV. Vladivostok, Sibirija. 10. avgusta. — Danes so prišli štirje polki francoskih vojakov in en polk Anam .lov iz Kitajske in indije j.o.i povelj*!vom Malleta. Kna stotnija Ceho-Slovakov z godbo jih je pozdravila. Pozdravne povore so imeli general Paris, elan francoske vojne misije; francoski konzul Andre. poveljnik češko-slovaške armade general Diedrichs ter zastopniki krajevne rnske vlade in zemstev. Na novo došle čete so se ob pomolu postavile v parado, nakar so odkorakale v svoje barake. }tcc£Tj, J 'i.Uivk*^, 11. avgusta. — Kakor se danes poroča iz Ber-I na, st- bo nemški poslanik zaradi razmer v Moskvi takoj preselil v Pskov. Pskov jc 162 milj od Petrograda in okoli liOO milj zapadnoj od .Moskve. Zaradi prometnih težkoč bo nemški poslanik moral potovati po poti skozi Petrograd. Htd.singfors, nato v K«*val ob estonski obali Aj 1 idedtijie V Pskov. London, Anglija, 11. avgirsta. — Protilmljševiško gibanje v Ru-vji nago širi. BoljšcvVška sovjetova organizacija se je v resnici j razbila na kn^ in ministrski predsednik Nikolaj Lenin ai vojni mi- j luster Leon Tročki nameravata bežati v Nemčijo, ako bo položaj le preresen. Petrograjski list "lzvestja" poroča, da je v več kraj h onega dela Kus:je, katerega sovražnik št- ni zasedel, izbruhnila protirevo- lucija. Boljševiški sov jet i po teh krajih so bili odpravljeni in nadome ščeni z manjševiki in zmernimi. K a za trn je bil dobro poznani boljševiški. voditelj Olšinski, u h t. Y Novgorod« in Kjazanu pa je bilo veliko boljševiške krvi prelite. — Ottawa, ( anada. 11. avgusta. — Kanada bo zastopana v e-kspe-dieijski armadi v Sibiriji četo kakih 4(KK) mož. To je danes naznanila eanadska vlada ter obljubila, da bo v krafkem dala še natančnejše pojasnilo. Moskva, Rusija. 11. avgusta. — "Tnif-ite f'eho-Slovake je geslo, ki s«- objavlja v vseh ofieijelnih list h. To je pričftek govora vojnega ministra Troekija na vojake in mornarje. Ker se vojaštvu ni posrečilo premagati Ceho-Slovakov, je Tro-« ki naznanil, da bo organ ziral na Volgi brodovje, ki jih bo vrglo i/ Samare, Simbirska in drugih trdnih postojank ob tej reki. V svojem govoru je pozival mornarje, da se nuj zopet zberejo1 okoli rdeče zastave ter naj preženejo čete. ki so odrezale centralno' Kusijo od *ib.rakih žitnih zalog. Sovjetova republika stoji sedaj pred krizo, ki dela boljševiški vladi večje preglavice kot pa Vsi nemiri, ki >e pojavljajo vedno bolj .n bolj po raznih krajih dežele. Se male racije četrt funta zmesi slame, ovsenih p.ev in črne! moke, ki gre med prebivalstvo v Moskvi pod imenom kruh, se že več dni ne more dobiti. Večina družin sploh ne more dobiti jaje, sladkorja, mesa hi krompirja, ker ti predmeti prodajajo po neizmerno visokih cenah. — London, Anglija, 11. avgusta. — Nemški listi danes priznavajo, da je pokizaj v Kus ji tako kritičen, da more vsak dan priti iz-prememba v vladi. "Berliner Taeglische Rundschau" pravi, da so se zadnje tedne " Rusiji naglo pojavili dogoditi in da mora biti Nemčija v nekaj oneh pripravljena nap adec boljšev ške vlade. Frankfurter Zeitung" pravi, da je pritisk na Moskvo s severa in jugovzhoda vedno silnejši. kajti Ceho-SIovaki niso samo že v majhni razdalji od mesta. temveč tudi odrezali dovoz živeža. T*, list tudi piše. tla kmet ska opozicija proti boljševikoni vedno narašča. — j Kakor pravi neko poročilo iz Kijeva, naznanja glavni stan armade »Ionskih korakov, d-a je bilo celo do-nsko okrožje v trimeseč-nih operacijah očiščeno boljševikov. Armada donskih korakov ob-' stapa seda p j iz več tisoč dobro oborožen h vojakov in konečna odločitev je blizu. Položaj v Nemčiji. 124 tisoč stavkarjev. — Oblasti so odprle ječe. — KopaLšča niso več varna. — Nemiri zaradi mesnih rac j. Haag1, Nizozemsko. 11. avgusta. Nemška kopališča so nevarna za tujce, katere izganjajo prebivalci mnogih mest. V K irchenlawitz je biol napadenih in tepenih več sto žensk, ki so prišle z Saške nabirat jagode, ko so šle skozi mesto. Endki prijsori so se odigravali v Wunclsiedln. kjer so bile napadene žene in otroci. V hotelih v Volgtrju n Weserju je bilo napadenih več tujcev; razbita je bila posoda in pohištvo. • Hotel v Braunshaptenii in A-rendsee *o zaprli. Tam je bilo o-koli 11 tisoč tujcev; meni njimi minogo Berl nčanov. Morali so od-potovati. Vorwaerts", razpravljajoč o prepiru med Berlinom in Bavarsko zaradi mesnih racij, poskuša zagovarjati zahtevo Berlina, da dobi več kot kot druga mesta. List pravi, da prehranjevanje z racijami pomeni sestradanje v zelo kratkem času, ker hrana ni zadostna. — Neko poročilo iz Dortmunda pravi, da tamošnja stavka še vedno ni prenehala. Zaatavkalo je 124 tisoč delavcev. Oblasti so odprle ječe in izpustili kaznjence na svobodo, ako hočejo delati, toda največ jih je izjavilo, da so rajše v ječi kot pa na svobodi. Priznava se tudi, dn so jetniki preslabi za delo. Poroča se, da ljudje čutijo, da jc položaj tak, da ne morejo več zdržati kot komaj še dva meseca. Zdaj dob.vajo samo 140 gramov kruha na dan. Bombe, katere so vrgli zavezfii-ski letalci, so poškodovale most čez Ren. Štiri ladje,, naložene s premogom so bile potopljene, ravno tako tudi vlačilne ladje; poškodovani so bili tudi gorenji prostori neke munieijske tovarne, vsled česar je bilo delo za dolgo časa vstavljeno. Carjeva družina na Krimu. London, Anglija, 11. avgusta, Nek berlinski list poroča, da se nahaja rodovina Romanovičev na varnem v nekaterih gradovih na Krimu. Carjeva mati, veliki lknez Mihael in njegovi otroci ter veliki knez Nikolaj žive v mestu Harar pod nemškim varstvom. Največ trpi vsled uničenja rod-b ne bivša carica. Najbolj miren je veliki knez Nikolaj, ki po več dni ne zapusti svojega gradu. General Otani, vrhovni poveljnik zavezniških čet v Sibiriji. GENERAL KtKUXO OTANI + <£> &sf AO AC HI »»_ Trumbičevi manifesti padajo iz aero-plana na Zagreb in Kranjsko. (Od »J u gosi. Ca s. Urada, Washington, D. C.) "Olas Slovencev, Hrvatov m Sibov", ki izhaja v Zagrebu, ja» Ija v številki od *J4. junija : Danes ob desetih dopoldan se je pojavil nad Zagrebom aero plan. ki je pričel metati na mesto neštevilno množino manifestov. V začetku se je miši lo, da so to manifesti, s katerimi se prebivalstvo poživlja na podpisovanje vojnega posoj la, iznenadenje pa je bilo veliko, ko se je videlo, .la so to manifesti, podpisani po dr. Trumbiču. Sele tedaj se je tudi opazilo, da aeroplan ni avstrijski, temveč sovražni. Policija je začela takoj pobirati manifeste in jih trgati iz rok mimoidočih, k. j.a so jih med tem že prečitali. — 4" Hrvatska Država" od 2G. junija piše: _ _ — Pišejo nam iz Ljubljane: Obveščeni smo, da s0 italjanski a vi jat i ki leteli nad raznimi kraji in vsami na Kranjskem in da so spustili na zemljo veliko množino letakov. Ti letaki so vsebovali manifest .Jugoslovanskega Odbora, podpisan po dr. Trumbiču, In so oznanili prebivalstvu zaključke rimskega kongresa. y manifestu bo-dri dr. Trum bič jugoslovanske agitatorje in jih poživlja, da nadaljujejo odločno in neustrašeno svoje delovanje, ker je osvobojenje bi zo in ker so zavezniki sklenili, osnovati jugoslovansko državo. \20 vrst zaplenjenih.) "Hrvatska Država" od istega dne še javlja: — Poročajo nam iz Celovca na Koroškem, da so leteli včeraj nad mestom avstrijski aeroplani, ki so metali pozive za opisovanje vojnega posojila. Istočasno pa so s* pojavili italjanski aeroplani ki *o nasnli na Celovec točo manifestov, podpisanih po dr. Trumbiču Boji v zraku. V enem dnevu je bilo uničenih 65 nemških aeroplanov. — Bombardiranje mostov. London, Anglija, 11. avgusta. — ' Angleži so 8. avgusta, ko se je pričela ofenziva v Pikardiji, uničili ali pa postavili izven kontroi le 65 nemških aeroplanov. 50 uih j gleških strojev pogrešajo in postali so večinoma žrtve ognja od spodaj. Poročilo s" glasi; "8. avgusta so naši aeroplani 7 drugimi armadami na bojišču so delovali skozi cel dan. O črtah, do katerih je dospela napadajoča in-fanterija, so poročali aeroplani. Ravno tako so letalci tudi poro,, čali artileriji postojanke sovražne art.lerije in transportov na potu. Drugi aeroplani pa so zalagali prodirajoče čete z munieijo iz zraka. Sistematično se je vršilo tudi sodelovanje s tanki. Naši letalci so pomagali posadkam tankov i. informacijami; napadali so močne postojanke in druge ovire z bombami in ognjem iz strojnih pušk. Ob črti. nad katero so leteli, so tudi metali bombe z dimom, da so s tem prikrivali bližanje tankov. Letalci so tudi pomagali konje-1 niči. kajti, leteč zelo nizko, so obstreljevali in bombard rali umrka* joče se sovražne čete ter transporte na cestah, ki so bile natlačene s 1 prometom. j Naši bombni škadroni so leteč v j j višini nekaj sto čevljev napadali ■ vlake, železo««ka križišča m mo stove. j Poročalo se je, da so naši letalci uničili 48 sovražnih strojev, 17 drugih pa je bilo postavljenih iz ven kontrole. Pet drugih sovražnih balonov je padlo na tla v plamenih. Pogrešamo 50 naših strojev; postali so večinoma žrtve strelov od tal. Tudu eno nočn0 letalo se ni vrnilo. 9. avgusta so naši letalci nadaljevali svoje delovanje z angleško pehoto, artilerijo, konjenico in tanki na bojišču. Zopet so napadali nemške čete in transporte z bombami in strojnimi puškami. kadarkoli se je nudil cilj. Mostove čez Somme so bombardirali ponoči in po dnevi. Drugod ob angleški fronti je bilo opaziti le majhno aktivnost-razun navadnega dela, kot je foto grafiranje, opazovanje in podobno. — Pariz, Francija. 11. avgusta. — Včeraj so se fra >ski letalci zopet vdeležili bojev s tem, da so nadlegovali sovražnika z bomba mi in strojnimi puškami. Naši škadroni so se vdeležili mnogih zračnih bojev, tekom katerih so izstrelili 14 nemških aeroplanov 9 opazovalnih balonov pa je bilo zažganih. Naši letalci so vrgli več kot 23 ton bomb na čete, ki so b.*Je zbrane v dolini Avre in na drugih krajih vojnega okrožja, kakor tudi v ozadju. Tekom noči so naši letalci j vrgli skoro 17 ton bomb na železniške postaje v Ham, Targnier, INesles 'n Hombleux ter na razna taborišča, kjer ao nastali požari. Oficijelna poročila. Ameriško poročilo. i Washington, D. C., 11. avgusta. Vojni department je nocoj obja/ vil naslednje poročilo generala Pershinga; » "Sekcija A: Kazim običajnega artilerijskega streljanja je dan I mirno potekel v pokrajini, katero so zasedle naše čete. Francosko poročilo. Pariz. Francija, 11. avgusta. — Nocoj poroča vojni urad: Naše čete so še dalje zavzemale zemljo med Avre in Oise navzLo hudemu sovražnemu odporu. Južno od Avre smo zasedli Mar-quevillers in Griviilers, ter smo dospeli na črto Armancourt in Til-loloy. — Prodrli smo severno od Rov e-sur-Matz, okoli 2 kilometra do Cannv-sur-Matz. Bolj proti jugu smo zavzeli vas La Berliere. Med Matzom in Oi-se je naše pro diranje .zelo napredovalo severno od Cheviueourta. Machemont in Combronne sta naša. Prejšnje poročilo pravi: ! Tekom včerajšnjega večera in sinoči so francoske čete prodirale ob celi fronti med Avre in Oise. Polastile so se Boulogne-la-Gros-se in so potisnile svojo črto du Bus. Dalje proti jugu so prišli v gozdnato pokrajino med Matzom in Oise. Prišli do predmestja La Perliere L11 Gurv. Zavzeli so Mo-reuol-Lamotte in prodrli tri kilometre severno od Chevrincourta. Angleško poročilo........... London, Anglija. 11. avgusta.! Fel d maršal Haig je izdal sino'v naslednje poročilo: Danes zjutraj je sovražnik vpri-zoril hude napade s svežimi divizijami in je poslal v boj svoje re-1 zerve proti angleškim postojankam pri Lahons ter južno in severno od tega kraja. Po 1 jut Ji bojih so bili vsi ti napadi odbiti; sovražne čete so imele pri tem velikanske izgube. Na nekem mestu takoj severne od Lihons. so Nemci vdrli v naš* postojanke na zapadni strani vasi. Naša črta je bila zopet opravljena. Na desnem krilu angleških Pet so francoske čete, ki operirajo 7 Angleži, napredovale proti jugo-zapadu in južno od Roye. Na ostalem delu fronte so naše čete zajele nekaj nemških ujetni kov. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 11. avgusta. Nocojšnje nemško oflcijelno poročilo se glasi. Ljnti sovražni napadi na fronti med Ancre in Aisne so se izjalovili. Med Ysero in Ancre so boji te-' kom dneva ponehali, toda proti večeru so na več krajih zopet oživeli. Ljuti napadi na obeh straneh Lvsa so bili odbiti. Sovražnik je raztegnil svoje napade do Oise. Med Ancre in Somme so se so- t vražni napadi zdrobili pred našo črto. Vsled našega hudega ognja* in proti-napada so bili vsi sovražni napadi pri Rainecourt odbiti. Poglavitna sila je bila vržena proti našim postojankam med Ancre in Avre. Vzhodno od Rosieres in na obeh straneh ceste iz Amiens v Rove smo večkrat odbili sovražne napade. Na sektorju pred eno samo divizijo leži več kot 40 razbitih tankov. Med Avre in Oise je sovražnik po ljutem artilerijskem pripravljanju izvedel ljute napade na naše stare postojanke od Montidier do Antheuil. Dospeti ni mogel do naše čete vzhodno od Montidier. Naše prednje straže so sprejele sovražnika v starih postojankah, potem pa so se polagoma umikale za črto pri Laboissiere. Hainvil-lers, Riequebourg in Marest. Nad bojiščem so bili živahni zračni boji. Izstrelili smo 23 ao. • D'Annunzio nad Dunajem. D'ANNUNZIO JE 3 SVOJIM SKADRONOM POLETEL NAD DUNAJ. — RAZDALJA 621 MILJ IN 10 TISOČ ČEVJEV VISOKO DUNAJČANI SO BILI PREPLAŠENI. — 44VES SVET JE PRO TI VAM." Rim, Italija, 11 avgusta. — Italijanski pesnik Gabrlele D'Annunzio je v petek zjutraj s svojim skadronom osmih letal pulet*-; nad Dunaj, kjer je metal pozive na dunajsko prebivalstvo. Vsi stroji razun enega so se vrnili. tel polet je zavzemal okoli 160G kilometrov (621 milj; polovica poti je bila nad sovražnim ozemljem. Aeroplani so zapustili svoje postajališče ob pol šestih zjutraj iu so, premagavši velike atmoslcrične težkoče, dospeli nad Dunaj ol» ^.20 dopoldne. Spustili so se do 800 metrov in so vrjrli nekaj tisoč manifestov. Letalci so jasno videli ljudi na ulicah. Italjanski stroji so se vrnili čez Dunajsko Novo'mesto, lirader, Ljubljano m Trst. Polofieijelno poročilo pravi, da niso bili napadeni. Cela skupina je bila tesno skupaj tekom celega poleta in zopet prileteli v bazo ob 12.30 popoldne. Izgubljeni aeroplan je moral pristati blizu Dunajskega N..v»-ga mesta, ker se je stroj nekaj pokvar 1. Vladalo je veliko navdušenje, ko se je vrnil D'Annunzio s svojimi tovariši. Polet čez Alpe je bil izvršen ob velikem viharju v višini 10 t soč čevljev. Poziv, katerega so vrgli na Dunaj, je vseboval svarilo pred tem, kaj lahko Italjani napravijo, ako bodo videli, da je potrebno vrniti se z bombami. I ^ Stotnik D'Armunzlo je polet svojega skadrona popisal na sle Meči način: '•Ko smo ob šestih zjutraj odleteli, je bilo krasno vreme; toda i kmalu smo bili zakriti v gosto meglo. Držali smo se v višini od .s do 11 t soč čevljev. Ko smo preleteli našo prejšnjo mejo, sem bil ginjen pri pogledu na Čedad in široko pokrajino naše dežele, katero drži sovražnik 'že 9 mesecev. Nad Dunaj smo dospeli okoli 9. ure dopoldne in smo se spustili do 1500 čevljev. Ljudje po ulicah so bili spočetka prestrašeni in so bežali, dokler niso videli, da mečemo samo manifeste. Potem so se zbirali v gručah in so nas z velikim zanimanjem opazovali. -laz sem posebno želel približati se muzeju, v katerem je shranjena avtentična podoba sv. Katarine Aleksandrijske in sem poletel j malo vstran, da sem mogel videti prostor. Na našem povratku je postalo slabo vreme; ko smo leteli nad j Alpami smo zašli v močne zračne vrtince. Napadeni smo bili tudi jod sovražne artilerije in celega brodovja hydroplanov, toda vse j smo srečno prestali in smo se vrnUi opoldne istega dne." ! "II Progresso Italo-Americano" je prejel po kablu prepis poe-tičnega manifesta, katerega je sestavil D'Annunzio. V prestavi ; glasi: "•Prebivalci Dunaja: Namenjeno vam je, da spoznate Italijane. Letamo nad Dunajem in lahko bi vrgli tone bomb; toda nasprotno, ; puščamo vam pozdrave in zastavo z barvami svobode. Mi Italijani ne vodimo vojne vojne proti otrokom, starčkom in i ženam. Bojujemo se proti vaši vladi, ki je sovražnica svobode naro-,c'ovr proti vaši slepi, zločinski, kruti vladi, ki vam ne da niti miru niti kruha in vas hrani s sovraštvom in prevaro. Prebivalci Dunaja: Na glasu ste kot inteligentni; zakaj tedaj prenašate pruski jarem. Zdaj vidite, da je ves svet proti vam Ali še hočete nadaljevati vojno? Tedaj jo nadaljujte, toda to bo vaš samomor. Kaj morete pričakovati od zmage, katero so vam obljubili pruski generali? Njihova odločilna zmaga je kakor ukrajinski kruh • človek umrje, ko čaka nanj. Prebivalci Dunaja, mislite na svoje drage; zbudite se. Živela svoboda. Italija in ententa!'" Rumunski kralj. Amsterdam, Nizozemsko, 11. avgusta. — Nemški listi, ki pridigu-jejo popolno v/.držanost od pija- < če. pišejo, da .c pripisuje oesre-, čo Uumuuske kraljevemu f'koho- ] lizmu. "Taeglisehe Rundschau" _ piše: "Sedanji kralj je popolno- ' ma uničen, fizično in moralno. Ne more odločiti « nobeni stvari. Ved- : no se nahaja pod vplivom alkoho- . la. Njegove roke se tresejo. Včasih je kralj popolnoma brez uma. Joka ;e za vsako najmanjšo stvar. Ko mu je bila pred kratkim predstavljena neka nevtralna delegacija, da nadzoruje jetniške tabore, se kralj ni mogel razgovar- ' jati v zbranih mšslih. Ferdinand je bil slab, ko je nastopil vlado, toda zdaj je še slabši. Zdaj je samo še sposoben, da ga oskrbujt* kak patologist. Že davno bi bil moral biti poslan v kak azil. In že zdavnaj bi moral bjti poslan proč, ako ne bi bilo treba, da se ta slabič iz tega ali drugega razloga obdrži na prestolu. Ko se je kralj Ferdinand sestal z avstrijskim zunanjim ministrom grofom Černinom, se je obnaša kot otrok. Neprestano je plakal. jokal in vzdihoval. Nemogoče je. j da bi ta kralj igral kalko važno j politično v Jogo v deželi. Ferdi-I nand je samo igrača v rokah nekaterih politikov, ki nimajo ve-'sti.'' vražnih letal in en opazovalni balon. Ob Vesle je bil sovražnik odbit med Fismes in Courlandon. V Champagne, zapadno od Som-me-Py-Souian ceste so bili lokalni boji, v katerih smo zajeli nekaj ujetnikov. FINSKI KRALJ. I Stockholm, Švedska. 11. avgusta. — Sedanji vladarji F.nske | pod očividnim pritiskom takoime-novanih osvoboditeljev, namera jo na Finskem vpeljati monarlii-stieno vladi, 'ki bo naravnost proti volji naroda. Sedanji deželni zbor sestoji iz 102 članov, namesto 200; v njem je samo en soci-jalist, ker so bili vsi drugi aretirani. Niti vlada ne more dobiti večine. Zdaj pa so nekje našli neko švedsko postavo iz leta 1772. Soglasno s to postavo bi morala Finska še sedaj biti monarhija in kot taka bi imela pravico voliti kralja. V svoji gorečnosti pa so pozabili, da je bila Finska od tedaj del Rusije in da je poslanska zbornica v septembru soglasno glasovala, da postane Finska republika. — Pri otvoritvi se je je govornik v četrtek priznal, da se zdaj postava od leta 1772 ne more več u-poštevati, da se pa morajo zaradi pomanjkanja dTugih ustavnih postav takoj napraviti koraki zri volitev kralja. Ni potreba še reči. da bo ta kralj nemški princ. Z ozi-rom na to so mnogi Finci negoto vi, kaj bo v bodoče s Finsko v slučaju, da bo Nemčija tepena. Vera v nemško nepremagljivost je izginila, odkar so bile nemške armade na zapadni fronti poražene. Se en tak poraz in Finska se bo za eno stopinjo še bolj oddaljila od Nemčije. I Rojaki, naročajte se na "Glas j Naroda.", največji slovenski dnevnik ▼ Zdrni. državah. GtAS SfAROlSX 12. XYG. 1918. 44OLAS NARODA,i ■ EO£*JUD PUBLISHING Q0MP1I7 ___■ . CWormiMi Dtfj.) K.: ; > .t Dvned and publlsbed by tM I forpontlon.) WAWI HAIBim, Pr^Mt_ LOOTS B1CNBDIK, Tmmmjr. Place of Pudra— at tbm corporation and addresses of above offltenj 82 Cortland t Street, Boroogh of Manhattan, New York City, N. Y.__ fta celo leto valja Uat aa Anerlfco Za otlo leto aa meato New York ffcOO la Outdo........... 98JO Za pol leta m. mesto New York.. 8.00 la pol leU 2JWZa četrt leta sa meato New Xocfc U50 ga Četrt leta........1.00 Za lnoaerastvo aa celo leto...... t.00 M . J Ely, Minn. Potrjenih je bilo 21 fantov k vo- i jakom iz letnika 11)18. Med njimi' sta John Skala in Albin Seliškar. j K nabora sta pozvana Loaiis For-j tun in John Pesliel. Pismo iz Italije. Ponza, 4. julija 1918. Cenjeno uredništvo! Z zadnjo pošto smo prejeli darovane nam slovenske časopise,) nekaj številk "Glasa Nairoda",' "Glasa Svobode" in "Brosvete".! za kar se Vam naj iskren oje za-' hvaljujemo. Lahko si mislite, po skoraj dveh letih, ko nistno imeli nobenega slovenskega časopisa, ne knjige, kako so prehajali Vaši izvodi u rok v roke ter kako so tse med druži-» nami črtali na glas! Videti bi nio-! gli, da bi Vam ihilo v zadostno za-! doščenje za Vaš trud in požrtvo-j valnost! Mi se vam, ker ne moremo drugega, srčno zahvaljujemo, ter Vam, kakor tudi vsem amen-' v . I škiiii Slovencem in Slovenkam po-' šiljamo bratske pozdrave. Andrej Le ban, vse. i • ; Stališče nemškega ! naroda. Piše dr. Frank Bohn, Bern, Švica. ! - — ' I Ce bi se berlinski delavci in de-' lavci drugih velikih nemških mest uprli ter dvignili zastavo revolu-| <*ije, če bi se njihovemu klicu od- jzval del nemške armade na zapad- 1 ni fronti ter bi se jim {pridružil, tako da bi nastala velika odprtina v fronti, če bi kajzer pobegnil- proti danski meji ter si na avto-j I mobilni vožnji zlomil hrbtenico -m; bi bilo vse to j»oročano v jutranjih ameriških časopisih, mislim,! da bi bili Amerikanci popolnoma' j drugega mnenja, j Dovolite mi pa. da vam javno in z jasnim glasom povem, da sc to ne bo zgodilo letos, prihod-J ■ nje leto, da se to ne bo zgodilo I prej, dokler ne bo nemška armada r {■premagana in dokler se ne bodo .Nemci umaknili s tujega Ocenil j a.1 j Zadnjih par tednov sem se dol-,go, dolgo časa pogovarjal z razni-(nd Nemci, Večjidel so bili to mož-j je, ki so dezertirali od nemške ar-j (made. Dezertacije so namreč v; nemški armadi zelo pog.>-te. Nadalje sem se posvetoval in govoril z raznimi Nemoči, ki so pri-| šli v Švico slučajno ali po opravkih. Povedali so mi toliko, da .sko--I raj ne morem ponoviti v tem na-J šein prostoru. j Tedaj, ko je Nemčija udarila, j sem se še vedno nahajal v Ameriki. V inozemstvo sem se padal 'šele pozneje. Tedaj, ko je pa Nemčija udarila, som vedel, da ne bo uspela, ker ne more napeti. Na podlagi zdravega razuma in računstva je nemogoče, da bi: uspela. j Velika večin S. delavskega raz-| reda ne more zaštrajkati, ker bij '^trajka ne odobrile razsne delavske organizacije. j j Velike nemške delavske unije < delajo za vlado in so p-Atrioitične.j • Delavske unije, soc »j a listič na j; stranka, nežtevilne zarvarovalniny ske družbe so naložile svoj denar,; v vladne boitde. Ta posojila zna- : aajo na sto miljone mark. 1 Vprašajte v Ameriki snrojega so- I seda, ki je priprost delavec in je | naložnl ves svoj denar v posojila < .svobode, če želi, da bi Amerika iz-j t gubi l a vojno. Vprašajte ga, pa 1>c- j .ste videli, kaj vam bo povedal. In I vidite, ravno tako je tudi v Nem- 1 čijL "Njegov odgovor je popolno- j i na podoben odgovoru organizira- j nega nemškega delavstva. | Če je v Nemčiji sploh mogoča ] stavka, bi jo skHcaii manjšinski socijalisti. To se pravi, da bi se te stavke vdeležila komaj petina de- ] lavskega razreda. * i, Nadalje morate pomisliti, kolil-ko hrane bi dobili stavkarji. še' siedaj. ko ljudje delajo, dobe toli-k«n da skoraj lakote umirajo. Koliko bi dobili, če bi zajstavkali J Želja in misel, da bi se delav- s stvo v Nemčiji uprlo, sta torej i brez vsake zdrave podlage. f Toda — bo rekel morda kdo — v armadi je 40 odstotkov socija-listov. Pa ne samo to. 9!) odstotkov nemških vojakov s** je že naveličalo svojega krvavega rokodelstva. Najbrže se bodo nekega dne uprli ter napravili zaveznikom pot. i Tega načela se drži devet desetin ameriških socijalisitov in pacifistov. Toda to načelo je ravno za sto odstotkov napačno. To sem že j večkrat povedal in vsled tega so .me napadali ponovno ameriški so-jeijalisti in pacifisti. j : A men k auec, ki je študiral na \"seuči»lišču, ve veliko manj o nemški 'armadi in nemškem sistemu, kot ve naprimer o riniljanskem Cezarju in Cezarjevi armadi, ki se je borila s Tevtoni ipred dva ti-' sOe leti. j Ravno 5. avgusta mi je rekel i nek nemški dezerter, pravi socija-| list: — Vprašate me, zakaj se ne' I upremo ? j — Da, zakaj se ne sestanete in se pogovorite? Zakaj ne napravite zarote? Zakaj ne poskušate vplivati na ostalo vojaštvo? j — Dovolite mi, — mi je odvrnil, — da vam bom nekaj pove-. | dal: Že doma so me poznali kot ! socijalista Moji častniki so začeli t takoj pazit i name. Pazili so me, ! kot pazi pet mačk na ujelo miš. j Nekega dne sem zbolel. Strašno 'sta n»e bolela gls.va in želodec. Na-' 1 rednik je prišel k meni ter mi re-Ikel, naj nastopim službo. Jaz ga nisem slišal in ga nisem poznal. Zatem me je fcačel vleči za lase in ravno ob istem času je prišel mimo moj poročnik. Ker je mislil, da se upiram, me je etal za dve uri privezati k drevesu. Naslednjega dne som se moral štiri ure še posebej vežbati. Večkrat sem padel vsled utrujenosti in slabosti na tla. Medtem &e je bil vrnil k stot-niji moj stotnik. Spravil me je j pred vojaško sodišče, ki me je ob-• sodilo na pel let težkega dela — po vojni seveda. V ofenzivi, ka-jtero srne začeli kmalu potem, se iini je posrečilo uiti. Kakšna bo kazen? _ Predsednik Wilson je izjavil, da ne bo podpisal s kajzerjem no-■ bene mirovne poigodbe. N:4i s kaj-zerjem, niti z njegovimi uradniki, j Vojna bo torej trajala toliko časa, dokler se nemški ktajizer ne bode 'vdal. Kaj se bo zgodilo z nemškim kajzerjem, če bo vjet? j Ponavadi ubijalce ubijajo ali obešajo, če jih dobe v roke. Kralja pa ponavadi ne obesijo, ako-rav.no pomori na stotasoče ljudi. Ra^makers. najslavnejši nizo-jzemski kartonist, je rekel, da bi j bilo najboljše ipribiti Hindenbur-iga na križ. ker je povzročil, da je •bilo toliko kanadskih vojakov križa nih. ; Po Raemakersovem mnenju bi j tudi s kajzerjem ne smeli imeti no-j benega usmiljenja, onnpak bi gu. (morali ravnotako obeliti kakor Hkndenburga. V eni stvari smo a poslali na otok sv. He-1 |lene, kot so poslali Napoleona .'^ |Na takem otoku bi imel vse ug«xl-u nosti in tako prognanstvo bi sploh h ne nila nobena kazen. Nekateri pravijo. t «taviti pred mcdimrmdno sodišče, . j kjer bi se zagovarjali zaradi svo- , •jih zločinov. Vrho\no sodišče v^ehj] civiliziranih narodov naj bi odlo-; čilo njihovo usodo. i Z obsodbo, ki bi jo izreklo tako , sodišče, bi moral biti zadovoljen 1 ves svet. I Toda to še nikakor ni vse. Za vse zločine je v veliki meri od go-j voren tudi nemški narod. Nemški; narod je preveč zaupal svojim vo jaškim voditeljem in nemški na-j I rod se je sam vdeležil vseh grozo-1 .dejstev. Nemški vojaki so na svo-j j jo roko in po svoji lastni rnicija-j Itivi A"ršili zločine. J Nemčija,, kot narod, kot ljud jstvo, mora biti kaznovana, j Narod živi. diha in uspeva potom svoje trgovine. C'e nima trgi--j vine, mora stradati. 1 Zavezniki so že naipravili načrt,! kako bodo uničili nemško ti go vi ! I no po vojni. To bo menda najhujša kazen, kij • more zadeti kak narod. i Huerto je plačal kajzer. 'i El Paso, Texas, 11. avgusta. — '.Trditev Gastona B. Meansa v Chi-i \cagi. da je bil general Vietorianoj Huerta v službi nemške vlade, ni nikako presenečenje za federath-' ne uradnike, ki so razkrili Huer-" tovo zarf>to in so ga aretirali 2. 1 julija 1915. | Ko je bil zaprt v Fort Bliss, j«. ; priznal, ko se je odpovedal melii-1 ški vladi, fwlpotoval v Berlin, kjer je bil v avdijenei pri nemškem ce-' sarju. Rekel je, da ima zlato shra njeno v raznih bankah v Londo-1 mi, Parizu. Berlinu in Barceloni. Huertovo gibanje financirala nem ška vlada. To gibanje jei melo namen zaplesti Združene države v vojno z Meh ko in s tem preprečiti pošiljanje m uniči je v Evropo. VABILO NA VESELICO, katero priredi tamburaško društvo " Rodoljub'" v South Forku, (Pa., v soboto 17. avgusta. Vljudno \abimo vse rojake in rojakinje! , iz South Fork a in okolice, da se! - v polnem številu vdelože ker či-| - sti preostanek je namenjen v pod ! • poro članov. Tainburaši bodo svi-j , rali lepe valčke iti poskočniee ter ' bo tudi pres]:rbl jeno za dober pri-' srrizek. Vstopnina za moške r » dame proste K mnogohrojni vde ' ležbi vabi Odbor, j i____ (12-1:3—8) Francozinje nekdaj. Ljudje, ki se zaradi razkošja današnjih žena razburjajo, bodo nekoliko potolaženi, ako si ogleda^^ cene v prejšnjih časih. Leta 1320 je stala v Franciji navadna židana obleka 4000 frau-kov in s kožuliovino podšita obleka iz vijoličastega žameta 9000 frankov. Anno 1375 je plačala vojvod inja Bourgone 12..'00 frankov za obleko iz z zlatom pretkanega blaga. — Ko je lepa Gabriela d Estrees imela svoj vhod v Pariz, je nosila zeleno žametasto obleko s srebrnim ovratnikom, katerega sn držale temnordeče atlas cvetlice; njena pleča je pokrivala zlata ruta. skozi in skozi preveza- ' na 7. zelenimi in belimi cvetlicami. Poleg teira pa je bila tako posejana z biseri in dijamanti, tla jo svit sveč zatemnel v njenem ble- j sku. Zgodovinarji onega časa za-jtrjujeo, da je plačala en vezen žep-|ni robec 19(H) tolarjev. Pod Ludvi-j kom XIII. so plemenitaši in nji-| hove žene prodali polja, gozde, j travnike in mline, da so razobesili I po svojem telesu dragocenosti; o-jbleke žen so bleščale v lerfketajo-jčih >e dragih kamenjih. Toda še j mnogo bližje nam je čas, iz kate-jregi. se poroča o razkošnosti te»la-jnjih žen. Tako je kupila cesarica ,.lozefina tisoč roka vie na leto in j je plačala par po 40 do .">0 fran-■ kov; ako so pa bile vezene, je pla-j<*ala še več. V njeni bližini se je moral nahajati vedno en pleim ni-jtaš, katerega posel je obstojal v item, da je njenemu veličanstvu ponudil na srebrnem krožniku ro (kovice. kadar jih je potrebo j vala. Lepa Kreolka je imela na-jvado, da par rokovie ni nikdar ilvakrat nataknila. V primeri s tem razkošjem je razkošje današ- nj h lepoti«- majhno. — —- j Zavezniki eo bombardirali Karlsruhe. London, Anglija. 11. avgusta Sinočno poroe.lo zraeiienega mini- ' strstva pravi. ,IU je bil vjirizorjeu zračni napad na Karlsruhe. Zagotavlja se, da je na železniški postaji nastala razstrelim. Ministrska seja v Madridu. Madrid, Španska. 11. avgusta. Ministrski svet se je danes -.estal pod predsedstvom kralja Alfonza da razpravlja o vprašanju zuna nj h od noša je v in posebno med Špansko in Nemčijo, ker Sf» bile v zadnjem času torpedirane španske ladje. Pomnožite svoje znanje ^^^ > naravosloirju. Narava nam daje mnogo ra-tiin. 3 kiterim" j*e uni'4'K't' zdraviti raxne Im>-l'-/':i. Jaz iiuaia v /lio^i ter ra7|"»ši-jljjtrn ra/.110vrstne sulic- rastlini«. »-v»-tja, j jat;«-de iu korenine, t-tk.% ki i/.vimjo )z 1 vst li delov sveta. Pišite j .j m.-j Iiiik-l.i. r'ni cenik. Knjiga ".Mali doina/i zdravnik", ki stane sam«. eentov. oliširno opisuje veliko številu rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in Kako s.* naj ral>ijo. Ne .Mllašajte. naročite tak..j to jx.li."! j i vo knj:«o. MATII. PEZIJIR. I*. O. Ho\ 772. City Hall Sla.. New Vork. N. V. Desetletnica Slovanske Delavske Podp. Zveze! Vabilo na VELIKO VESELICO, ......ki jo priredi...... .Slovensko podporno društvo BORITEU St. 1, S. D. P. Z. v soboto, dne 17. avgusta 1918, ob 7. uri zvečer v dvorani društva Sv. Alolzija v Conemaugb, Pa. Na veselici se bode uprizorila komična igra eno dejanka '^l I ČARLIJEVA ŽEN I TE V j f katero bodejo uprizorili mladi slovenski diletantjej | v prvič na novopostavljenem gledališkem odru slo j venske dvorane. j Govori in šaljiva pošta ter razne druge zabave j bodejo udeležencem v pouk, zabavo in razvedrilo. Društvo <'Boritelj,, uljudno vabi vse slovenska' društva in ostalo občinstvo iz Johnstowna in okolice,; | na obilen poset, da se tem dostojnejše proslavi de« j I setleten obstanek napredne vrle Slovanske Delavske j Podporne Zveze. j Za vsestransko postrežbo, bode v obilni meri1 preskrbljeno. VSTOPNINA: za možke 50 centov, za ženske 10c. ! Vsem veselo dobrodošli! | ODBOR. OLAS NAKOPA, 12. AVQ. 1918. Osnovanje Slovanske Legije. T KONGRESA, — RAZNE PODROBNOSTI. — VSAKEMU SE ^AtJDI PRILIKA, DA HITI SVOJIM BRATOM NA POMOČ. — RE KRUTIRANJE SE PRIČNE TAKOJ. (Od Jugosl. Časn Urada, Washington.) Washingtonski listi od 9. t. m. poročajo, da je predsednik Wilson, po naznanilu vojnega departraenta, odobril novačenje čet v Združenih državah za Slovansko legijo, katero bodo tvorili Jugoslovani. (Vbo-Slovaki in Rutenci t krajinci i. Novačenje bo razpisanq takoj ler bodo poslani vsi, ki si- bodo prijavili, v Camp Wadswortb, tla s*- organizirajo in izvežbajo. Ta Slovanska legija bo sestavljena tako, da bodo tvorili pripadniki istega plemena svoje lastne čete in večje oddelke. Istotako bodo izbrani tudi častniki, izvzemši pohjski častniki, izmed pripadnikov dotičnega naroda, v kolikor bo seveda primerno n mogoče, potem ko hod odovršili poseben knrz v centralni častniški šoli v Camp l.ce, Va. Slovani, ki se bodo upisali v to legijo bodo morali doprinesti dokaz da so lojalni Združenim državam in da se hočejo boriti proti sovražniku, katerega podaniki so oni in njih narod proti lastni vo- Iji. - Ta vest je zlasti za nas Jugoslovane nad vse razveseljiva in ve-Jekepa pomena. Amerika nam nudi pomočno roko, da tudi sami z dejanjem pokažemo svojo svohtjdoljubiiost; hoče nas vzeti pod svojo zaščito in nas opremiti z vsem potrebnim v borbi za osvobojenje in zjedinjenje našega naroda. Sedaj je dana vsakemu zavednemu Jugoslovanu prilika, da po-liit: pod ameriškim praporom svojim bratom na pomoč, da stopi pod ameriškim varstvom z orožjem v roki [»roti svojim največjim so-vra/nrkom in pripomore, «la se otresemo njih jarma. Sedaj ne more Liti nobenega izgovora več za odlašanje in oklevanje, kajti sedaj je prišel trenutek, da vsakdo poKaže svoje rodoljubje in revolucionarnost. Tozadevni načrt za osnovanje Slovanske legije je l,j], kakor znano, sprejet obenem / dvanajst-miljardno vojaško predlogo in se glasi: AKT KONGRESA ZDRUŽENIH DRŽAV ZA OSNOVANJE SLOVANSKE LEGIJE. • - • > * Bodi določeno po senatu in poslanski zbornici kongre- sa Zdr. tli za v ameriških, da naj se osnuje na način, ka-koršnega bo določil predsednik, sila prostovoljnih čet. ki bodo tvorile enoto ali enote, kakor bo on odredil, sestavljene iz Jugoslovanov. Ceho-Slovakov in Rutencev (Ckra-jineev . ki pripadajo tlačenim narodom avstro-ogrskega in nemškega cesarstva, bivajoči v Zdr. «• morajo plačati iz tozadevnih dovolitev, izdanih tu, ali iz vsake poznejše dovo-lit ve v is!i namen ; Predpostavljajoč, da se morejo ameriški državljani avstrijskega ali nemškega pokoljenja, ali oni, ki so bili rojeni v tujih sovražnih deželah, ki pa so prestali potrebno preizkušnjo, in katerih lojalnost je brezdvomna, imenovali po sprevidnosti vrhovnega armadnega in mornariškega zapovednika v armado in mornarico Združenih držav kot častniki. Tz navedenega lahko vsakdo sam spozna, kaj določa zakon gle-dt Slovanske legije, kdo more Vstopiti v njo in kam se ga lahko pošlje. Vsled tega naj bi se vsakdo že sedaj odločil. Na noge, junaki, domovina Vas kliče! ____ 1 Proslava Srbskega dne v Washingtonu (Otl Jugosl. Čas. I 'rada. Washington, D. C.) _ Wash ngton, 3. avgusta. — Proslava vstopa Srbije v vojno, ki se je imela vršiti zadnje nedelje pred Washingtonovim spomenikom 1 katera pa je i>i!a vsled dežja prestavljena, se je vršila sinoči v Sylvan Theater (prostor za Washingtonovim spomenikom, kjer daje vojni department tr krat na teden koncert s petjem in premičnimi olikami). Prostor je bil napolnjen washingtonskega občinstva, ki je bur- , no pozdravljalo govornike in vzhičeno nazdravljalo Srbiji. V imenu -»rbskega poslaništva j** govor u prvi tajnik Aleksan- ' der V. (tjorgjevič, ki se je zahvalil /a izražene simpatije in prija teljstvn ameriškega naroda za Srbijo, naglašujoč. da stoji srbski narod kot en mož. tla prepeči naval Tevtoncev na vzhod. Odpor ( Srbije na vzhodu in odpor Belgije na zahodu je dal Franciji m An- ' gliji časa. da ste -e pripravili za gigantsko borbo proti Nemčiji. — Srbija. — tako se je izrazil jr. Gjorgjevič. — je bila prva , napadena država pri izvrševanju nemškega načrta za svetovno go- , spodstvo. Trikrat se jep osrečilo sovražniku prodreti v Srbijo, ali ? istotako trikrat je bil zopet pognan iz de/.ele. Šele, ko je dobila Avstrija pomoč Bolgarije In Nemčije, je bila srbska vojska prisilje-na%umalcniti se skozi Albanijo, toda zatem je bila zopet organizirana po Franciji in sedaj se nahaja zopet na solunski frqnti. kjer bo ) vzdržala do konca. — Srbski kapitan Davida Al bal a je orisal kot drugi govornik mno 7 ge junaške čine srbske vojske. Omenil je. da so se Srbi borili tako , dolgo. da so znašale izgube vojske in civilnega prebivalstva nad en y milijon, kar pomeni v primer, s celokupnim prebivalstvom Srbije, ki je štela pred vojno nad pet milijonov duš, večji odstotek izgub, kakor jih je doživela katerakoli druga država. Povdarja. da ne bodo Srbi zapustili zaveznikov, da se bodo c temver- raje borili do popolnega uničenja, kakor pa da bi se izne ^ verili hi omadeževali čast svoje domovine. V imenu Jugoslovanskega Odbora je govoril dr. Vošnjak. k: J, je povdarjal, da ti i Avstrija napovedala vojne samo Srbiji, temveč > tudi principom Washingtona, .Teffersona in Wilsona. .1 V imenu Amerik an cev je govor 1 W. Curtis Nicholson, ki je za- <] gotavljal. da ne bo Amerika pustila Srbije in Jugoslovanov, da se š bo temveč borila, dokler ne bo zavladala pravica in pravo za vse'ji narode. JD Jugoslovani dezertirajo v masah in se pridružujejo revoluciji. (Od Jugosl. Čas. ['rada. Washington. D. C.) Vsi nemški in madžarski listi v Avstro-Ogrski z velikim vznemirjenjem pišejo o ogroža van ju države in monarhije vsled revoluci-jonarnega gibanja Slovanov. In četudi se tok revolucije v monarhiji ne da točno predvideti, vendar pa se vsi listi strinjajo v tem. da izpodjeda revolucija, ki se je že davno pričela, polagoma ali sigurno že itak bolno državo. — V jugoslovanskih pokrajinah, — tako p'£ejo dunajski in bu-dipeštanski listi — zlasti v Bosi-i in Hercegovini ter na Hrvatskem se nahaja vsa sila vojaških beguncev. Samo na Hrvatskem in v Slavoniji se skriva po vaseh in gozdovih nad deset tisoč beguncev. Večina njim j" organizirana v močne čete, ki prihajajo v vasi in ne samo da re'kvirirajo hrano za sebe, temveč odnašajo in skrijejo vso hrano in potrebščine, ki so rek virirane in pripravljene za vojsko. Zdi se, kakor da se oblasti ne upajo nastopiti in pod vzet i resne korake proti njim. Dogodilo se je namreč, da so se te čete utrdile v strelnih jarkih in da so se bran.le s strojnimi puškami. dihanje je zavzelo najnevarnejši obseg in silno ogroža vojno silo države, in to tem bolj. ker ko sem se zamislil v napolpogan-_ ska predstavljanja o Bogu. v de | , lovanje ljudskega duha, ki pride' t v pesmih, pripovedkah in prego vorih do veljave, sem videl po-vsok enoinisto: pomanjkanje vo-. !je, nestanovitnost in nestalnos? i mišljenja, pomanjkanje stanovit-' nih ciljev, velike skrbi za bodočnost, sanjarije in filozofiranje na orientalski način. Vse to so naše poteze in so lastnina ljudi vseli stanov, i Premislite vse to dobro, pa boste kmaio spoznali, da Oblomov ni > tip ruskega gospoda, pač pa tip Rusa sploh. ; I Med uradniki, kmeti, trgovci: ( najdete kolikor hočete takih Oblo-1 tnovov. Vi ste narod brez volje, in „ vsled tega vas imenuje pisatelj I Leskov "slovanske smeti" in — "domači gnoj*. »čim se smatrate za zastopnike pravega ruskega naroda, predstavljate sami njega del. Oni tlel namreč, katerega kri je posebno az.jatskega in orientalskega izvora. Vi se še niste iznebili te mon- ' golske in slovanske krvi, dasira-,' vno bi morali že zdavnaj videti. 1 da je ravno zastran nje Rusija še ' vedno napolazijska dežela, tla je.1 vaša ruska duša nasičena s fatalizmom, uničujočim dvomom o roo: 1 či. — < V srcu ruskega človeka se bori-j* ta že iz pradavnih časov dva to-11 ka krvi; prvi — azijsko-slovanski — ga poziva k delovanju, k boju ; za osebno pravico. za človeško dostojanstvo, ter ga vleče proti i1 zapadu v — bodočnost. Drugi — turansko- mongolski ^ tok ga sili k brezplodnemu pod- ' vrženju pod tujo voljo, sili ga k oboževanju preteklosti — sili vas proti vzhodu v preteklost. Hvalili steni me zastran mojih knjig. Prepričan sem. da jih n - 1 ste razumeli, ko ste jih čitali. — 1 Jaz sem vedno pisal in pišem a danes samo eni stvari: — kako v škodljivo je pasivno stališče na-•pram življenju in kako neobhod- i no potrebno je plodonosno raz-It merje napram njemu, j Pisal sem in pišem, da Rusi J vsi preveč fltozofiramo ter preslabo in premalo delamo: da se : moramo boriti proti onemu, kar j nam je vcepil Orient ter tla bomo t poginili, če ne bomo v tem boju ostali zmagovalci. ■ Pisatelj Leskov, katerega sem prej citiral, pravi: | — Po petdesetih ali po sto letih se bomo vsem tako zastudili da bomo imeli opravka z evrop jsko koalicijo. Prišli bodo Nemci ali kaki drugi Normani ter nas podvrgli. Gospodje patriotje, premislite dobro te besede! i Vse kaže, da ta napovedana do ha ni več daleč, da, morda je že tukaj. Trenutek se bliža, ko bodo zdravi ljudje prišli meninič, tebi-nič k nam ter rekli: — Tako. otroci, sedaj je pa dovolj vašega slabega obnašanja Mi smo ga siti. Jasno je, da niste sposobni za samostojnost ter da | potrebujete močne gospodarske roke, ki bo napravila red pri vas IV tem divjem stanju ste evrop I ski kulturi bolj nevarni kot je bila svojčas Kitajska, in vsled tega smo sklenili vas bratsko raz deliti tako kot ste vi nekoč delil nedolžne Poljake. Mi vas bom i razdelili ter se zavzeli za vašo vzgojo. In delili bodo kot dele Perzijo ter kot zdravi in močni ljudje postopajo z narodi, kateri so zaostali za evropsko kulturo. Teh narodov ne za vojn jejo in si jih ne prilaste, pač pa ovirajo njihov narastek in razširjanje. Krivdo za vse njihove grozo vi- i tosti bo pa zavrnila svetovna zgodovina na vas, ker ste v strahu streljal na vrata, toda niti en (*trel ni zadel ikona. Ni bil niti 0-Ipraska 11 niti kako drugače poškodovan. Ruska duhovščina je trdi-,la. da se je zgodil čudež. Na vra-jtift je bronasta tablica, na kater/ je zapisana vsa povest. Množica, zbrana na Rdečem tr-ign pred vrati Nikolskega je kanala veliko jezo na sovjet ker ja zakrivil oskrumbo s tem, da je j pokril svete podobe z revolucijo-i nam mi zastavami in celo podobo i kateri ni škodovalo niti Napoleo-Inovo bombardiranje. Ko je razširjenje doseglo " vrhunec in je .množica kazala upornega duha, .dolgi kos rdečega platna na IA ikonski h vratih padel „a tla .Te-zin klici in govorjenje agitatorjev je nenadoma utihnilo. Na tr-gn j«' vladala popolna tišina. -.Nekdo pa je zaklieal: "Čudež" I Množica je nato šla proti Iver. ,skemn. Nekateri pa so šli v ka zansko katedralo, kjer so povedali duhovnom, kaj se je zgnd lo V jKazaiiski katedrali so takoj peli n r>p,,n' )n so priredili procesije po ulicah ter so nosili sveta han-dera, ikone in slike. Vedno več ljudstva se je zbiralo v procesiji ki je šla pred vrata N kolskega Kjer je bila na prostem božja služba. Nekateri so pričeli trgati rde-ee zastave z vrat in sten Kremlja. Sem pa tam so nastopili prot/Ro-vjetovi agitatorji, ki so navduševali ljudstvo proti sovjetu. Neli govornik je rekel: -Zdaj ste vi-deli vsi, da je s tpm velikim čude-žem Bog z vami. Doli s temi u-porniki in hrezbožneži." Kar se je dogajalo na Rdečem trgu, se je seveda poročalo vladi. Poslan je bil polk letskih vojakov, ki so poskušali razgnati množico: Vojaki so oddali nekaj strelov \f zrak in pet minut nato je bil Rde: či trg prazen. Vest o "čudežu" se je naglo razširila po mestu in nekaj tednov nato so pobožneži romali k vraton^ Nikolskega kot na božjo pot. HT.A3 X A "RODA. 12. A TO. 1918. VARČEVANJE - poglavitna naloga... Voditelji naie velike republike in njim na čelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajno^ sti, privesti to deželo h končni zmagi. In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. ^ 7 • - v/ - Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. <. f.k *f f • i »J * ' * Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vladk *-- - S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. ' EVROPA JE IZČRPANA. , . ^ ' ^ r 1 { . i • Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. f ' ~ f f , , v . , >t t * tt «•■'■• . « t ' 1 k . Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. cj t r ? . f * / r - ~* i > A Stvorimo doma, tukaj na varnem, mogočno armado vojnih varčevalcev. Ta armada bo imela namen pomagati armadi na fronti v njenem pravičnem in vzvišenem boju za demokracijo sveta. s Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. - V najkrajšem času bodo Izprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. Vojni tajnik Baker pravi, da je odšlo nad mili ion naših fantov na fronto. — Pomagajte jim z varčevanjem do skrajnosti in s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk, da se bodo hitro vrnili. • ! ► j Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. \ Veliko naših revnih sodržavljanov se podvrže največjim žrtvam, da zamore j o pokazati svoj patriotizem s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk. Če se naši fantje na fronti lahko vzdrže vseh luksurijoznosti, se jih lahko tudi vzdržimo, ki smo doma. . NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Studite in kupujte vojno-varčevalne znamke! Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.19 lik Toi pifl^ -PBiite W^ER.^ COOTEST^^ Leta 1923 bo vsaka posamezna w. S. S. vredna: $5.00 Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. • : , - , , v. Yr ' Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadeneto Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. - ¥ Vsak poedinec najboljše ve, kako mu je mogoče na i^aiuspešnejši način zvečati svoje prihranke, s katerimi bo lahko kupil varčevalne znamke. MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi irO VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? ' r > Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem oziru \ ^ „ Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — , > - -isy * , Vaš delež v sedanji vojni je, kolikor mogoče producirati, kolikor manj mogoče porabiti ter posojati svoje prihranke vladi Združenih držav. ' Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? ^ ' -r -' • " 'g Če se zgražaš nad tem, kar delajo Nemci, pomagaj s svojimi prihranki, da bodo premagani. Slab patriot je oni, ki ne more dobiti pota, da bi S6 tako ekono-miral, da bi zamogel kupovati vojno-varčevalne znamke. S tem bi dal vladi več denarja, dela in materijala s katerim bi lahko izvojevala zmago. Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti. > . Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. /."WJ** ^ » * GLAS NARODA. 12. ATG. 1918. r Jugoslovanska ^^^ Kato1- ^Bdncta Ustanovljena leta 1898 - Inkorponrana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.] GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL KOVAŠKE:, Box 251, Co&emaugh, P* Podpredsednik: LOUIS BAL AN T, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SIILER, Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L, BROZICH, *Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, SaliJa ! Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M", So. Chicago, I1L IVAN VAROGA, 512C Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Waah. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN HUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W. Dulutb, Minn. MATT. PoCJORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, III. ZDRUŽEVALNI ODBOR: BUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK Š&RABEC, Stk. Yds. Station RFD. Bux 17, Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne po&lija t ve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri« tožbe pa, ua predsednika porotnega odbora. j Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se ne bode oziralo- Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Deutschland ueber Allah. ___ * Spisal E. F. Benson. ( konec.) . j ■ Toliko jrledtf nemške vx^oje, a j piotiiratiiu sila Nemčije razširja ft a vsako |>7iM«k^<> industrije in ekonomije. V novembra I. 1916 ' m- stiiA ilo nekeya nnmakovske-jJ a izvi'deiiea ua rek) *.'ozo,lje iu ti;_'o\uio. ki le * 'lanitiali nio/ieki, Nemce j,a svoje p«»>ltijiMtr ministre. V istem letu 1 imenov.ilo »eb»-i*a Netnca izvedencem /a poj<*!ije sviloprejk in kuliiviranje sladkorne pese. Praktično skoro w *eb/.nice v Mali 1 Aziji -o nemška podjetja po pra- 1 vu nakupa. XYmei lastij.jejo ana- ' tolsko /«'le/n .š k o komisijo, ki je bila prvje an«Jt*ška, obenem s pra-\ ictj, da smejo graditi do An core in Kwv.je. Nemci i ran. j o biiirtla.d-> k o 3?ele/niško koncesijo s prednostnimi pravicami »»lede rudarstva. Nemci so kupili Mcnuna-Adana železnico s pravico, da jo smejo spojiti v. Ba^dadsko želez-nieo. Nemci so kupili Smirna-<'as-saba železnico, ki je bila zvrnjena s 'ra?K*oskim kapitalom. Zairoto-\ili so vi tudi koncesijo Ilaidar •]»aša pristana, s čemur kontrolirajo vse blago, ki prihaja po ze-himieab i/, notranjosti Male Azije. Medtem pa se je pod nemško kontrolo pospešilo grajenje železnic v v>* h smereh in turški finančni minister je v avgustu lt»16 določil veliko svoto nemškega papirnatega denaija za konstrukcijo navadnih eeMt, vojaških čet. krajevnih vladnih čet, ki so vse nove za Turčijo, ki pa bodo koristne za j>opolno nemško okupacijo, katero se je hitro konsolidiralo. Da se zaveže ljudem jezike, je minister za notranje zadfvc razpustal vse politične klube, kajti Prusija so ne brit»a za kritiko. Da se zadosti .nemškim potrebam gledo niunu ije, se je vzelo svinec in cink s streh in dr. Koeuig otvoril poljedelsko šolo za Sirce vseli veroizpovedanj "V Hoiib okraju so se v februarju leta 1^17 Nemci borili proti nevarnosti. ki je pretila od tirani kobilic. Nemški izvedenec dr. P»u-eher je bil odposlan, da nadzoruje tozadevna dela. To se namiee tiče j .<«!>;( \ za .Ne-nu'ijo. V istem meseicu j ■ s.« ,»■ »prejelo tudi odlok, cbt se! ■mora d\»- tretini vseh rib. katere !>-e ujame v Libanon distriktn. iz-| vojaškm oiblasT ;m (ki >o: ' .eni.-ue ,. Bakreni rudniki v Aug ! I bana -Mmlert-a. v bližini Duar-m»kra. eksportirajo na živahen način svo i produkt v Nemčijo. Nobenega konca ni tej penetra- icjL Ne«iiški isk;ilei vode /. razno-vr-tn:mi pripravami so spremljali! Iinško ekspedicijo na Siuai pol-} otok. Nemčija je poslala svoje ru-' ke jetnike v Malo Azijo, da o-pravl jajo tam delol ua poJjrh ter stopijo ua mesto masakriranih Armencev. Nemško-turška jM»goti-j b;t, ])od]iisana 11. januarja llUT.I ; hj ve rja velo reorganizacijo eko-j uoiu.skega sistema neki posnbnii nemški komisiji. Neki nemški listi v St m t ga liu je na značilen način J pel s;;Jvo temu činu. — Na ta na-J ••iu. —ttako je .ponosno vskJikuil, ' delamo za oproščenje naiodov ui narodnosti! — \ istem plemenitem duhu. vsaj tako doinnevajiu), se je s* decembru 1!»16 uve<_Uo nemške postavne reforme, tla nadomestijo turški ' ^uriat in v istem mesecu se je Turke v brzojavnih uradih v Carigradu nadomestilo z Nemci. Ernst Marre daje v svoji brošuri "Turki in Nemci po vojni"' dra-•j-'K-cna navodila mladim Nemcem za naseljt*nje v Turčiji. Prav posebno jim priporoča, vedoč, e spravlja Koran." Izvaja nadalje, da bi se dalo napraviti izvrstno kupčijo z gramofoni. V pričetku tega leta zasledimo "Nemško orijentalsko trgovsko družijo", ustanovljeno za im-portiranje tkanega materijaJa, in v l'rži se je ustanovilo veliko ju-e-dilnico za preproge, ki bo gotovo] izpodrinila domačo industrijo v Sminii. Neki Toepfer je ustanovil! v Koniji tvornico za soliter in za i to je dobil železni križec ter se neko turško | delilo. Leta 1916 se jc ustanovilo v An-irori "Trgovsko in presdilno družbo*' ter m*šteto drugih družb, ko-jih namen je ekonomsko izrabljanje Turčije v prid Nemčiji. * * * Nepotrebno je navajati še na-1 daljne primere nemške ponetraci-9e. Jaz sem podal le ogrodje tega i|Lj infantry ENROUTE 6o $ tke, FRONT L/NE TREhCHtS- } £< P"OTpS COMMITTCE CM i private MtKE. \ MURPHY cf ivte NATIONAL \ ARMY &Ri* HiS V. FRIPAY DlMh£R^ j Način, kako premagati Nemca. j.je bil glavni cilj vsakega ameri-i ške»a vojaka, ki je dospe! na fronto v Franciji. Sliki, kateri priob« čamo, kažeta ameriško infaiiteri-jo, ki počiva ob p<»t," na fronto, dočjni kaže druga vojaka-ribiča. I ki je ujel r.i)o ter je pripravljen užiti j., s svojimi tovariši. nemškega zmaja ki se je oprijel/ v sake panoge tniške ii^lustrije. Ni'i je stvari, katere bi se i;e lotil, in ji j se nikdrr ni noben židovski p<>.>o-l !.je\alec denarja dobil tale tesen oprijeni nae je nekoč zaprlo vst- pošt-i, ; :ie nabiralnike v Carigrada, ker, ! je prihajalo na njegov naslov preveč pretilnib pisem. Dne\ i slave . i 1 iivei paše pa so minuli. Postal) je malo preveč avtokratič* n ter misli!, da j«- on glavar pan-turške-ga gibanja. P.il je. pan-tuiški' ' ideal je jiostal medtem pan-pruskij Iter on ni opazil te izpreanefivbe. Na', injegovo mesto je stopil Tal iaT i •\jJ liil je on. kalerega so v maju l!U7 sprejeli kajzer. bavarski kralj in avstrijski cesar, ter bil je oii, l-:i |je i »it trobilo nemških naporov.' Ida se sMene z liusijo sepaii'atcn i mir. Pod cai stvom — tako je izjavil — je bil obstoj Turčije ogro-j žen, a revolucija je st^iaj omogo-. j čila prijateljstvo, kajti llusija ne želi nikakih teritorijalnih os-voji-jtev. Kako rada bi Turčija postala, prijatelji-a Rusije! En ver pašo sej j<* potisnilo na stran in čudno sej tn i zdi. riliki pa ise je ugotovilo. da se Nemčija ne more vmešavati v notranje razmere Tur-čije. ^ | V spričo dejstva, da ni nobene' notranje zadeve v Turčiji, v ka-' tero bi se Nemčija ne viiic-Savaia.! j se lahko to drugo ugotovilo Kina-j tra za neodkriujsrčno. Zanikanje, |ma«akrov pa je premišljena laž. j Nemčija oficijelna Nemčija —j ije vedela za masakre ter dovolila.' i da se nadaljuje ž njimi. Dokaze i za to navajamo na kratko v na-' slednjem. 1. — V septembru leta 191"». »ti-! ! • i - i • i ! ri mesece pred ca so ni, ko se je de- jnuntiralo masakre v nemškem dr-J j/.avnem zljoru. je dr. Martin Nie ; age. procesor na nemški tehniki' v Alepu, pripravil ter odposlal v j svojem in v imenu svojih tovarišev poročilo na nemško poslani-J «tvo v Carigradu. V tem poročilu . je navedel strašne posameznosti,' katere je videl na svoje lastne oči ter tudi Jgotovil, da je pojasnilo turškega kmeta z ozirom na izvor • teh odredb, da ''so posledice nem-1 i škili naukov". Nemško poslani-! ■^tvo v (.'arigradu je Vvsled tega ve-' |dt»lo za masakre ter tudi vedelo,' Ida jiii pripisujejo Turki poveljem I iz Nemčije I)r. Ni«page se ie , . ^.,. .. . ' i ipreii (»dposiljii 1 v:jo svojega pom- ičiia tudi posvetoval z nemškim' j konzulom v Alepu. Ilott'maisom. ki j jo rekel, da je Lilo nemško posla-1 iništvo informirano gb.de masa-' krov v vseh posameznostih p:>' konzulatih v Aleksandre;!, Alepu iu Mosulu. da j)a kljub te-mu p<>- i-ilravlja še nadaljni protest v tem! oziru. — Ta poročila in sitega dni-1 ga niso šla v koš. kajti avgustu-li*lo je nemški poslanik formalno' protestiral pri turški vb:di radii j teh masakrov. j- i Vsled teg;: ni nobenega dvoma/ [daje nemška viada, ko j<- otiei-ijelno zanikala masakre, dobro ve-i dela zanje Bila je tu«!i popolno-, |ma v stanu vstaviti jih. kajti to .niso bile krajevne nasilnosti, tem-i vee je bilo motenje u i debelo, or-j ganizirano v < arigradu. Ne nčijaj 'je že J>reje dala za«roto\ Ua. da se j taki mar a kri ne bodo ponavljali, i Armenskim katoličanom v A dani Ije zagotovila, da se ni bali nikake! j ponovitve grozot, kot so se vršile| i pod Abdul Hamidom, dokler boj i iineJa Nemčija kak vpliv v fur-! Ičiji. Ali torej nima sedaj nobeno-' ;ga vpliva v Caiigra.lu in kako je 'prišlo, da se je polastila popolne' kontrole nad v senu i panogami tur-V iške vlade.' Isto zagotovilo je dal j v aprilu l!H."> nemški poslanik ar-' Imenskemu patriarhi in pmhed-j niku armenskega narodnega ste-ta. - | j 1 ako je torej, v podporo pan-1 turškega ideala in v imenu tur jškega Alaha, iioga ljubezni, sta!« Nemčija ob strani ter dovolila, dii se je do konca povedalo nesramno povest o ropu in moren ju. Tur-' ki so hoteli iz trobi ti celo arm en- j sko pleme, razven kakega pol nii-ljoua. katerega bi se deportiralo1 brez centa v it)ki. da obnavlja po-^ ljedelska dela j»od nemškim po-1 veljstvom. 'l-i vrsta turškega u-. srailjenja pa je bila premeiika za J majorja Polila, ki je izjavil, da je' napaka ohraniti toliko Armencev pri življenju. On pa je bil vojak ter ni analprimerno razsoditi poljedelskih potreb. Izbira je bila dana Nemčiji: —1 Nemčija si je izbrala ter dovolila- nadaljevanje armenskih masa-' j krov. Nahajala se. je v zagati. Kaj,' j če bi turška vlada odvrnila? Če je mogoče odvrnila: — Vi nister,-i _ ^ i • dosledni. Kaj se brigate za uniče- Jnje par Armencev? Kaj glede , 1 Belgije ter vaših grt^oodejstov j tam? | -laz ne rečem, da si je Nemčija1 'Želela masakrov. Tega ni storila. Ona je hotela več delavcev ua poniju in vsled t<*ga je* jaz mislim. i<-iinele vsled tega je obsojaia^te I masakre. Dovolila pa je. da s- na-j jdaljuje ž njimi, ko je imela moč' I ustaviti jih in vse dišave Arabije': j ne bodo osnažile njenih rok teh i smrdečih grozot, j Tu so torej nekateri izmed pre-(blemov. katerih se marajo lotiti j oni, ki se bodo koncem vojne pe-jčali s problemi Turčije." Treba je pi iznati, ila je v sedanjem trenutku Turčija dejanski nemška kolonija in najbolj dragocena koloni-j ja, kar jili je Nemčija kdaj imela.j Ne bo zadostovalo omejiti ali od-, •praviti supremaeijo Nemčije nad! jtujimi iu mučenimi narodi. Treba, 'je odpraviti sujM-emaeijo Nemčije' |nad Tu. čijo. Da pa bo mogoče ^stor iti to. mora biti zmaga naših j, I zavezniških na-rodov popolna in j .nem-koga polipa je je tr«iba odre-!, zati segala že do j, j Mezopotamije. To se je zgodilo se-i, o v dvojni monarhiji, ;kmab» zavladala velika kriza. Se-,1 slavile so se razne slovanske sku-; p.ne. ki stavijo vladi javno svoje' 'zahteve. Te zahteve pa ne pome-j ni jo nič manj kot popolno ločitev! ,nekaterih ozemfj od Avstrije. , I Najl >ol j odločni so Čehi iu -Tu 1 gaslovani. '" M asarvkovci" v s tra -! jajo trdno pri svojih zahtevah in j se ne dajo popolnoma nič omajati, Oil svoj.h sklepov. Omenjeni časopis dostavlja; — Veliko je avstrijska vlada1 'sama zagrešila, ker ne razdeljuje.! 'pravilno hrane med prebivalstvo.i dobijo Nemci več kakor Slo ! vani, ni resnica. Jasen dokaz za to 'je, da se je pojavila nezadovolj-1 nost tudi med Nemci na Češkem! '-u Tirolskem. I Rheiniseh Westfaliche Zei-! tu»gf' piše: •• Na Češkem se godi najhujše' nemškemu prebivalstvu. O os to ua-i sel jen i nemški okraji na Severnem ' Češkem kjer so velike industrije.1 so skoraj popolnoma izstradani, tej' pa edinole vsled nezmožnosti av-4 strijske administracije I - I Nemški narod na Češkem je dal' svojo kri za stvar Nemčije. Ali ni-(sramota, da vlada tako postopa] jžnjim. Cmrljivost narašča, posebno pri otrocih, ker niso dovolj .hranjeni. | Nemška Avstrija se je borila in .se še vedno bori za stvar central-! nih zaveznikov. Njihova želja in j hrepenenje je, da bi nemški met ,vzdržal na zapadui fronti. Če pa j tega naroda ne bodo dovoljno hranili, bo kmalo omajano upanje. I Če ta klic, poln obupa in grenkobe naleti na Dunaju na gluha ušesa, o-a bo gotovo slišala mati Nemčija. | # In to je klic za košček kmlia. Četrto vojno posojilo. Po svojem potovanju s severo-zapada se je vstavil državni za-kladničar MeAdoo tudi v Cliica-gi. V nekem svojem govoru glede prihodnjega vojnega posojila je rekel: | — Obresti bodo znašale 4 in e-;iio četrtinko odstotka. Naravnost smešno bi bilo te obresti zvišati. Pri posojilu moramo imeti stalen in močan obrestni sistem. Četrto vojno posojilo bo razpisano začetkom meseca oktobra. Civilisti v taboriščih. Vojni department je dovolil, dai • smejo tudi civilisti, ki delujejo v .(taboriščih nositi uniforme. — Ta j uniforma se pa mora v splošnem i i razlikovati od navadne uniforme. Vojaški begunci v Avstro-Ogrski. Vesti o vojaških beguncih na Češkem in v jugoslovanskih pokrajinah s: > vedno pogost ne je in vedno bolj resne. Dunajski listi po. roča.jo. tla je na (.Vškem na tisoče! vojaških beguncev osnovalo usta . ške tabore po raznih gozdovih iiv da so že gospodarji celih krajev. Tako so napadli in zavzeli grad, j in posestvo bivšega zunanjega ministra Berchtolda v Buchlovi. j kjer so npostavili svoj glavni stan. Neki poik. ki je bil poslan na fronto, ie odkorakal, namesto j ida bi šel na odkazano mesto, v buhlovske šume in se pridružil: ustašem. ! Pa ne samo to. Oddelki nemških in madžarskih vojakov, ki -o bili poslani da zaduše upor. s.t se •• predali" ustašem in se jim [pridružili v borbi proti redni ar-jmadi. 1'staši vstavljajo in pleni-j Ijo vlake, s katerih oiinesejo hrano in munieijo, ki je namenjena za vojsko. Dunajski in madžarski list" pravijo, da je vojaških beguncev nad en miljon. samo na Dunaju da jih je nad >0.1)00. Vojaške in .c:vilne oblasti so popolnoma brez i moči napram temu gibanju, ki s^ vedno bolj širi in kateremu se pridružujejo zlasti oni vojni u-jetniki, ki so se vrnili iz ruskega jetništva. Nepotreben strah. j Znameniti angleški naravoslo-jvec Tvudai je imel nekoč v nekem j mestu predavanje o uplivu solu |čne luči na zemljo. Naravoslovci j je izvajal med drugim tudi slode-r če: ; — Dokazano je. da solnce ved n«. izgublja svojo moč. po preteku ;sedemdesetih miSjonov let bo nje-jgova moč popoluoin izčrpana. Te jdaj bo tudi na zemlji prenehalo hit: vs;1j<]vrni! naravoslovec. | Možak je zadovoljno zavzdihnil iter sedel. j — Hvala I 'ogii — je za mrmral j-nm pri seb; — mislil, da j« j rekel sedem mil jonov let. i_____ . { Iz Astorjeve kronike. Varčevanje je krepost, krepost, i ki prinaša precejšnje obrseti. — , j Vsak naj varčuje. Toda med var-Jeevanjem in skopostjo je precej-.išen razloček. Varčevanje je hvalevredno, skopuha pa vsakilo za-Jnieuje. John Jakob Astor, se je izselil kot v« lik revež leta 1784 v Ame-t':ko. Deset let pozneje je bil že u i pli ven krzna r v Kanadi ter vrtano vitel j znanega krznarskega mesta [ Astoria. i Tedaj je Audubon pisal svoje . velika_jlelo o ptičih Amerike. Ta j i knjiga je stala potom subskript-i-jje tisoč dolarj v. Učenjak Audubon je bil večkrat pri multimiljo-narju pa je moral vedno isti >li-; šat i; — Moj dragi Audubon, vi ima-1 te pa r--s smolo. — K meni pridete vedno kaviar nimam denarja. Slabi časi, časi. Denar je redek. zelo redek. Nekoč je bil pri taki priliki navzoč tudi njegov sin William. --Osorno je pogledal svojega očeta, kar je stari gospod prav do-ibro opazil. — Na vsak način vam moramo pomagati, gospod Audubon. — William, poglej, koliko imamo v gotovini. S tem je hotel odpraviti svoj* ga sina. ,ia bi se učenjaka lažje i znebil. William pa je hladno odvrnil: ±20.000 dolarjev imamo v na iiew-vorški banki. IOOO.OiK) .1 olarjev v rokodelski banki, 70.000 dolar jev.... — Dovolj, dovolj — je vzkliknil staree ter vi začel mašiti ušesa. — William, napravi temu go-s|)odu t » k za tisoč dolarjev. Povej mu pa, da njegove knjige o ptičih nisem niti za en *-»-nt prečita I. Čeh imenovan francoskim generalom. Francoski listi poročajo, da je bil poveljnik češko-slovaške armade. ki v;- bori na francoski fronti, dr. Milan R. Ktefanik ime-:iovan generalom francoske vojske n da nut je poverjeno povelj st vo čcško-slovaške Kriga le. Dr. Stefanik je začel svojo ka-rijero kot pri prost vojak v avia-tičnem oddelku francoske vojske. Njemu gre največja zasluga za osnovanje in organiziranje eelm--•lovaških čet na francoski, ruski :n italjanski front . 18&F Boljše zdravljenje za manj denarja. ^B j Profesor Doktor B. F. Mullin | Slovenski zdravnik-špecijalist 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. I (NaspeoU fUvst pcitt. Četrto puiopje od SmilkfitU St. PaiUc u nafria z m»jim memm.) ^ ^^^ Jaz wm nastarejsl zdravnik 9pe- | ^^^^ l ^^^r'imam najveejc iskusnjo. Habim ga- ^BBrlfcli S 3 1110 »Iravilu. Imaui uajho- fRH Jll ^^H^^lPf 'j*' električni stroj za preiskavanje, VV yp I ^Jj f t nfe"^ ] H>t oia katerega se virJi celo va5e WK l! nn K metli prihajajo Ijnitje <«1 t ar —> t —a n n ^ n MI ■ ■ m m.. 2Telefon uraila: Court Telefon na domu: Neville 1.Š70 R. 1 \ F. A. B O C A D E K , ( ( ATTORNEY AT LAW / i VRHOVNI ODVETNIK NAROllNE HRVATSKE ZA J EUNICE | 103 BaketveU Building. f vojral Diamond in (;rant Sts., PITTSBUIU1H. PA.! Nasproti Court House. t-> fl—> n m i ■ m x. i■ » m ' a ,—i m ~ai > m » I ■ ■_..ii ■ + Ali ste bolni? Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje se na to, kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam be vaše zdravje. —1 Oddaljenost a!l pa pomanjkanje denarja naj /aa ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate in revne. Juz sem v Pittsburgbu najboljši 6i>e< ijallat za moške ln sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen nrad, tudi stroj za X-žarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domačih ln imortiranlh zdravil. ^^^^^^^^^^ Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelju. ■I^Hj^^^l Govorim v vašem jeziku. En obisk vas bo preprl- čal, kaj morem za vas storiti. 'BiiiPBPHWII Imam Erllchov sloviti 0U6 za krvp« bolezni ln ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tl-| soče slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, želodčne ln 1 Jetrne bolezni, srbenje, mozole ln vse kronične bolezni I Zmerne ceoe. I Prof. Dr. H. G. BAER,l K Sil SMITHFIELD ST., FITl'KBL B(iH, PA. K nasproti poftte. K TAŽNO.—Odre« to in prlnesl s seboj. CLAS NAItOPA. 12. AV&. 1M8. SLOV. DELAVSKA ^H^ PODPORNA ZVEZA Ustanovljen* da* 16. avguata ^BMhajiMP^ Inkorporirana 22. april« l»o« 1908. ^^^ » državi p*» Sedež: Johnstown, Pa. GUVNI URADNIKI! Fredssdnlk: IVAH PROSTOR. 1098 Norwood K't ritijal s kajzerje-, Vo željo po nadvladi eelega sveta, j«* bil vseeno zelo presenečen, ko' j«' izbruhu la vojna. Ljudem nam-j ree ni bilo znano, kaj >o zasnova- ; li nemški vojaški gospodje in kak hite načrte je napravil nemški ge-neralni štab. VT petek julija leta 1914 sva se podala jaz in moja žena z motorjem na pot. Ker sem že prejšnja leta večkrat -dišal govoriee o vojni .n o napetosti, ki vlada med Nemčijo in drugimi državami. ->e popolnoma nič niseni brigal, kaj so govorili ljudje. Na poti sva srečala kajzerja in cesarico, ki sta se peljala v avtomobilu proti Berlinu. Avtomobil je šel tako naglo, da je delal naj manj Šestdeset milj na uro. V klubu so nama povedali, da so se začeli vojaki že pred več dnevi odpravljati na mejo ter so s tem napravili prostor za rezervne čete, ki bodo mobilizirane na naslednjega dne. Plačilni natakar Herrmann je bil" vedno precej j»es mističen, in vsled tega se nisem dosti brigal za njegovo pripovedovanje. Ko seju dospel v Potsdam, >ti« videl ležati med tračnieami na tisoče ton premoga. Šele to me je potrdilo v mnenju, da sh vrši nekai resnega, kajti prostor med trae-nieaini je b i vedno či^t. Vsled tega sem >e hotel vrniti v Berlin. Iz Berlina sva se odpravila po zno popoldne. Ko sva zvečer do: spela v (Jotho. sva se ?elo čudila, ker ni bilo v hotelih več mladih natakarjev. Drugi, starejši. >o na m h pripovedoval . da bodo vpoklicani naslednjega dne. V Berlin se nisem vrnil, ampak napravil par izletov v bližnja mesta. l)rogi dan -»eni odpotoval z ženo proti Krankfurtu. Po vseh vaseh in mestih, koder sva se vozila. sva videla pr prave za voj no. Olroei so se obirali pred šo iatni in peli patriotične pesmi, — študenti so prirejali parade in javno zborovanja so se vršJa ; trgih. V Fuldi so naju že začeli po strani gledati, ker sva govorila angleški. Ko sva hotela preko nekega mosta, nama je nek kmet * puško v roki zastavil pot. Vprašal naju je, kdo sva. Odvrnila vsa. da sva iz Anierike. —! Zatem naju je vprašal, če poznava njegovega nečaka Karola, ki je b .l nekaj časa v Ameriki. Ko | sva mu povedala, da ga poznava, naju je spustil naprej. Skoraj pri vsakem mestu in pri vsaki stranski poti sva se morala vstaviti, kajti poti so zapirale ponavadi vrvi ali pa ver pre. K sreči, da sem imel pri sebi vizitko Cesarskega Avtomobilnega Kluba. S pomočjo te karte sva se iznebila vseh ovir. Cene so vsemu zelo poskočile, /." prve dni vojne je >tal funt so-1. 7"» eentov. avgusta so zaple-' i?tli ve-> gazolin po celi deželi. —t Slišal sem, da na stotine ameriških turistov ni moglo nikakor svojimi karami. Jaz in žena sva sklenila podati se z vlakom v Berlin. Na kolodvoru je bila taka gne* ča. da ni bilo mogoče priti v bližino blagajne. kjer prodajajo ii-tke. šele po par dneh se nama je posrečilo dob .t i prostor v vlaku. Ko sem čakal na vlak, sem či-tal časopisje. Časopisi so pisali, da po deželi kar mrgoli 1'raneo >kih špionov, možkih in žensk. Na svoje lastne oči sem videl, kako je druhal vstavila avtomobil, poteg-1 nila iz njega neko žensko ter ji začela trgati obleko. (*'e bi ne prišla pravočasno policija, bi divjaki žensko gotovo umorili. V vlaku je bilo vroče, posebno vsled tega, ker je manjkalo vsake ventilae je. Med Frankfurtom in Berlinom je vstavila vlak stot-nija vojakov. Nek podčastnik je začel izpraševati potnike. Moja' žena je bila zaspala v vagonu prvega razreda in je bila edina ženska v «em oddelku. Ker je podčastnik mislil, da se samo dela spečo, ter da ni ženska, pač pa *.;imo preoblečeni možki, jo je na-, hrulil: — Kam se peljete Ker mu je odgovorila v nem ščiui z ameriškim akeentom. je bil š»* bolj potrjen v svojem prepričanju — Kakšno pravieo imate voziti * -e s tem vlakom? — je kričal. — Kje imate potni list? Medtem sem hil jaz pripravil vse legitimaeije ter se mu -ku-šal dopovedati, kaj in kdo sva. < >n je bil pa preveč razburjen, >|a 'bi mosrel rita t i. oziroma, tla bi me poslušal. Medtem je pa pristopil nek eastnik. s katerim sem se med potoma pogovarjal ter rekel: — .laz sem osebno odgovoren za ta dva človeka. Zelo sem mu bil hvaležen. Nadalje sem videl, kako so vojaki v sosednjem knpeju pretepali šest Rusov, med kateremi je bila neka ženska. Naslednjega jutra ob petih smo dospeli v Berlin. Prestolno mesto se mi je zdelo kakor izumrlo. Na ! kolodvoru ni bilo nobene kočije' in nobenega avtomobila. Vse scJ pobrali v vojaške svrhe. Ko je izbruhnila vojna, so zaee-jli Berlinčani kupičiti svoje za!» ge. Pokupili so vse. kar so moorli | Naval je bil tak, da je bilo nekaj trgoVin že po par dneh popolnoma izpraznjenih. Posebno velik naval je bil pri bankah. Vsak je i hotel priti čimprej do svojega' denarja in ga je poskušaj dobiti v zlatu. Kljub temu, da je časopi- ^ LEPA FARMA NA PRODAJ. Na prodaj je IGO a krov zemlje, eno miljo od lepo razvijajoče se 1 vasi Willard v Clark County, Wisconsin. v največji slovenski našel- f bini, eno miljo od železniške postaje s verkvijo in Solo; zemlja je naj- I boljše kakovosti in nekako polovica je polagoma valovita, kar dela i Idealno farmo za žito in živinorejo; na farmi nikdar ne zmanjka | vode; ceste so ograjene; nad 70 akrov očiščene zemlje, ostalo po- e rastlo z drevjem. Poslopja so majhna, vendar pa gre ž njimi, če se jih i vzame takoj, nad 21 tisoč čevljev stavbinskega lesa, 5 akrov rži, 6 [ akrov pSeniee, 7 akrov ovsa, 8 akrov ječmena in 6 akrov ajde, seno j ln voz. Plača se polovica v gotovini, ost&nek pa v dolgih obrokih. L. W. Kuhlmann. |j sje neprestano zatrjevalo, da bc trajala vojna le par tednov ali mesecev, ljudje n'«o bili posebno zaupljivi ter so rajše imeli denar pri sebi kot pa v banki. Ko je Anglija napovedala vojno, so takoj prepovedali uporabe !angleškega jezika. Niti pri telefonu se ni smel človek posluževati angleščine. Po par dneh so pa zavladale precej normalne razmere. Hrane je bilo dovolj in človek je dobil 'za primeroma mal denar vsega, kar je hotel. Kjerkoli so ljudje opazili skupino vojakov, so jih ! začeli obsipavati s cigaretami, čo-' kol ado in drugimi stvarmi. Bili so pa le toliko časa tako radodarni, dokler jih ni grof Re-v en flow opozoril, da bo vsled angleške blokade najbrže začelo pri ma:. j kovati hrane. Tudi časopisje je začelo kmalo svetovati ljudem, naj štedijo s — hrano. Pri tem je pa vedno pov-darjalo, da je vsega v izob.lju in da se ni treba bati pomanjkanja. Učitelji so neprestano zabičevali otrokom, da morajo vse pojesti kar dobe na krožnik. Nek učitelj je šel celo tako daleč, da je rekel : — .Taz vedno poližem krožnik Storite tudi vi tako otroci, da ni bo šlo nič v škodo! Posledica teh svaril je pa bila. da so ljudje kupovali še več hrane od živilnih špekulatorjev. Že takoj v začetku je pisalo ča sopisje. da vodi Nemčija defenzivno vojno, da so jo napadli sosedni narodi, ker so bili Ijnbosu umi na njeno vedno uaraščujočo moč. Marsikomu se je seveda vse to čudno zdelo, ker je vedel, da Nemci neprestano napredujejo v tuje ozemlje, namesto da bi ostalT na svojih mejah, če bi bili res napadeni. Nemško časopisje je neprestano zatrjevalo, da se vse vrši po sre* či. Ljudstvo je popolnoma vrje-lo, kar je i-italo. Šolarji so prirejali pod vodstvom svojih učiteljev izlete v Thiergarten. kjer so občudovali kipe kajzerjevih prednikov v Sie-'ges Alle. Ponavadi so šli vedno mimo moje hiše. ko so se šli učit patriatizma. Včasih, ko je bil kaj-zer pri meni v ordinaciji, so so zbrali otroci pred hišo. Vsak ga je hotel videti. Skoraj vsi moji pacienti so vedeli, da me obiskuje tudi kajzer ter da mu popravljam zobe. —, Značilno je bilo pa to, da me ni nihče vprašal o njem. Po mojem mnenju se niso upali. Nekaterim sploh ni šlo v glavo, da imajo pravico sedeti na istem stolu, kot je morda malo prej sedel kajzer. Samo nekoč- mi je stavila neka ženska sledeča vprašanja: — Ali cesar res sedi na tem stolu ko pride k vam? Ali govori o kaki stvari? Prosim vas, povejte mi. kaj je rekel zadnjič, ko je bil pri vas? Odgovoril sem ji. da je bi! re* pri meni. nikomur pa nisem hotel povedati, o čem sva se pogovarjala. Ko je bil nekoč v moji ordina-eijski sobi, je prišla k meni neka berlinska strojepiska. Kajzer ju se je dopadla in vsled tega ji je podal roko. Veselja, zadovoljstva in ponosa tega dekleta ni mogoče opisati. Ko je odšel, mi je pokazala de sn co rekoč: — Poglejte, gospod doktor, te roke se Je dotaknil sam kajzer! Moj Bog. kakšna čast! Kakšna čast! Cel teden ne bom umila rok. Saj mi ne bodo vrjeli doma, če jim bom povedala. Pri tej priliki moram pripomniti. da je navadno ljudstvo re« smatralo kajzerja za nekaj vzvišenega in nadnaravnega. Vsi so govor J i o njem spoštljivo. Njegova beseda je veliko več veljala kot pa besede, katere so slišali v cerkvi. j Navadno ljudstvo ni moglo poj miti, da bi se kajzer lotil kaj takega, kar bi ne uspelo. ! Pozneje se je seveda to mišlje-! nje izpremenilo. Radoveden sem. ' kaj zdaj misli nemško ljudstvo, ko se nemška armada umika in kq ji preti usoda premaganega. LISTNICA UREDNIŠTVA. A. J., Chicago, HI. — Kar so Vam -pravili, ni res. Kdor ima kako posestvo, ni zaradi t?ga bolj rolžrun služiti vojake kot oni, ki nima ničesar. Ravno farmerji pa so potrebni v današnjih dneh, ker delavcev primanjkuje. V teh raz merah, v katerih ste sedaj, Vas ne bodo poklicali. Ako pa pride potreba. tedaj bodete poklicani, ako imate kaj. ali pa ničesar. PROŠNJA. Rojake široni Amerike prosim da mi poročajo podrobnosti o mojem možu NIKOLAJU PYPJCH. doma iz GirAie, fara Podzemelj pri Metliki na Dolenjske™. Pred tremi leti sva bila skupaj v P.ivva-bškn, Minn., in od tam je šel 14. decembra 1015 v Detroit, Mich., k svojemu bralraneu .Joe Papich, kjer je bival do 2'). marca 1016. Kakor mi je v zadnjem pismu poročal, je potein šel v Toledo. Ohio. Vsa nadaljna poizvedovanja so ostala brezuspešna, zato bom zeli-hvaležna, ako mi kdo kej poroča o njem. Jaz sem se po Izgubi edinega sina preselila k svoji sestri. Maj sedanji naslov je: Mrs. Neža Papich, 146 Frederick St.. Steel-ton, Pa. C!x 29-7.n& 12-8} Ja zdoli podpirani želim i/vedeti za mojega prijatelja JUSlPA BRKZAR. Prosim, da se mi javi. ali pa koji njegovih znancev, »"e ve za naslov, ker mu hočem poročati nekaj iz starega kraja. Moj naslov je: Anton Barie, Box lii. Lock -I, Allegheny Co.. Pa. (12-14—81 VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 JsKJ. v Jobns-towrm. Pa., v nedeljo 18. avgusta na slovenski zemlji v Morrellville. Vstopnina za gospode $1.30; pivo pr«rreodda-Ijeni člani naše postaje. Zadnje pa se opozarja, da zahtevajo prestopne liste in pristopijo k bližnjim postajam, kje bivajo. S sobratskim pozdravom John Zafutta, tajnik. NAZNANILO IN VABILO. Vljudno vabimo vsa društva in driigo občinstvo iz naselbine Bur-dkne. Pa., in okolice ma veliko let TlO veselico, katero priredi društvo "Rožna Dolina" štev. 125 SDPZ. v slovenski dvorani v Presto. Pa., v soboto 24. avgusta. Pri-četek ob 7. uri zvečer. Prebitek veselice je namenjen društveni blagajni. Za dobro »post.režbo bo skrbel za to izvoljeni odbor. Vsem članom in članicam društva "Rožna Dolina" štev. 125 SDPZ. v Burdine, Pa., se naznanja sklep društvene seje, da vsaki, kateri se ne vdeleži lotne veselice dne 24. avgusta, plača $1 v društveno blagajno, kateri nima radostnega vzroka.. Torej vsi na veselico na 6 in $(J0 po 42 inčev dolge. Imam i« vrsten les. — Max 1* leischer. 258 Leu is St., Memphis, Tenn. • JETIKA! JE TIKA i Jetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z novolznajde-nira zdravilom Neumasan. Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zdravilu, ker veljavo bo samo ska-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo parkrat rabil, bo že videl njesra veljavo. Zdravilo Neumasan košta $5.35 in se dobi pri: A. B. KOLAR CO., (*j7-7 26x) Nashwauk, Minn. Iščem svojega brata JOŽEFA LA-DIC, doma iz pod Novega tjra-da. vas Račice št. 15, Primorsko. Pred par meseci je bival nekje v Clevelandu, Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da. ga mi naznani, ali naj se pa sa.ni oglasi svoji sestri: Min, Mary Krese-vieh, Box 251. Belleforote, Pa. H 2-14—8) Rad bi izvedel za svojega prijatelja JOHNA VESEL, doma iz Babnega Polja, podomače Bri-nar. Ako kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi jra naznani, ali naj so pa saim javi. — John Oswald, Box 85, Norwich, Pa. (9-12—8) Prav veselilo bi me, če se mi oglasita LOCIS KIS. ki se nahaja nekje v Traffer City, Pa., in pa SILVESTER TURK, ki je nekje v Arrow, Pa. Videl ju nisem še od takrat, ko sano bili i skupaj pri vojakih. — John Šprobar, R. F. D. 2, Box 135, Irwin. Pa. (10-14—8). . POZOR, ROJAKI! Tu navedemo nekoliko najglasnejših poskočnic za ples, marše in polke, ki jih imamo v zalogi: štev. E 2260 — E 2410 — E 1688 — E 1278 — E 1532; valcarji: E 1687 (E 1918 E 1822 — E 2008. Vse te rekorde igra vojaška češka godba | v Pragi. I Naročite jih pri svojem rojaku IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa. j Columbia Gramophoni in rekordi ; pišite po cenik. POZOB ROJAKI! fiNftja■peflM)• nadlo tt iaulu Utaa, kakor tudi aa fltotta brk* ■n brado. Od t» ga maaUa ara •tejo t 6tiH t» dnib krami gold ln dolgi lasje kakor tndl mo adm krasni brki In brada In m boos odpadali ln osiveli Bevmatfsem, kosti bol ali trganj« ▼ rokah, nogah In v krilu, t onih Ineb popolnoma oadia-rlm, rane opeklina, bole, tare, krasta ln grlnte, potne noge, kurja očes*, oseb-line ▼ par dnerlh popolnoma odstranim. Kdor bi moje sdrarllo bras uspeha rabil ma Jamčim sa $6.00. PWte takoj po cenik, ki ga takoj poiljem ssstimj. JAKOB WAHCI0, HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste tadelojsm ta popravljam po najnlgjlh cenah, a dele trpelnu In aanesfljlvo. V popravo sa nesljlro vsakdo poilje, ker aem Is nad 18 let tnkaj » tem posla In sedaj v •vojem laatnoa doma. V popravo na-tnem kranjske kakor vas drags haraso nike. Stare kupim ali sprejmsm v aa Zdravim -samo moške."\ Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, Specjallst v Pltta- • burglni in lina 28-letno iskušnjo v nlravljenju mo?iklli boleznL ♦ tžastrupljenje krvi zdravi s 4 slovitim GO0, ki ga Je lznaSel profesor dr. Khrli<-h. Ako Imate izpuščaje lo mozole po telesu, v grlu, ako vam izpadajo lasje, ves boli v kosteh, pridite la š ččlstift vam bom kri. Nikakor na I čakajte, kajti ta bolezen se pre- A nese naprej. Z V o izločevanje Iz kanala za IzpuSf-anje vočete pravilno iz- .*. ^ povedali ali pričati, potrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega in ^ ^ angleškega jezika. Obrnite se v tem pogleda vedno na ♦ t ANTON ZBAŠNIK, t t JAVNI NOTAR IN TOLMAČ ♦ X soba 102 Balvewell Bldg., Cor. Diamond and Grant Sta., X ♦ (nasproli Court Honsa) PITTSBURGH, PA. X ( I Telefon urada: Court Telefon na domu: Fisk 10,11 J. -f »t Dr! LORENZ^" 644 Penn { X EDINI SLOVENSKO fj^F t | GOVOREČI ZDRAVNIK &V6DU6 J { fiPECIJALIST jTjšk D« t X MOŠKIH BOLEZNI fjfr* rltlSDUrgll, rH. I Moja stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jas X aam že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje t vseh boleznih ln ■ I ker oiam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spo- X I znati vašo bolezen, ua vas ozdravim In vrnem moč in zdravJeL k f Wfeozt 23 let sem pridobil posebno skufinjo pri zdravljenju mogklh ■ boleznL Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa ■ Z Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Čim* e k preje. a f Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln llae po telesu, bo* ■ leznl v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, tlvčne 9 ♦ bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledleah, Jetrah ln Selodcu, T 4 rmenieo, revmatlzem, katar, zlato žilo, navduho ltd. fl f or Uradne ure so: V ponedeljkih, rredah in petkih od 0. ura v sjutraj dc 5. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 0. nre T sjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldno. — Po ■ pošti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite Ime ln naslov: 9 j Dr. LORE N Z, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. f T Nekateri dnurt zdravniki rabijo tolmače, ds vas razumejo. ♦ Jas znam hrvatsko 6e ls starega kraja, zato vas lažje zdravim, I ker vas razumem. |k SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rofcaL naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sm« jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank S&kser. Bartol J. Kastelic John Samide Prank No. 330733 No. 44708 No. 330721 Bear Dan. Koya5 Frftnk ginčič John Nt). 260638 No 26Q641 No. 330762 Kučič Matija Lanj°a N0' ^^ SUrčevTjolana ' No. 260583 Mikolieh John No. 331070 Božičkovič Djuro No. 323252 Tehler Anna No. 260581 Modic Iyan No 328896 xrUnoJnJL No. 329720 Turk Charles No. 260643 No. 330351 Dolar Valentin Nova)k Rozi Turk No. 330066 No. 45313 No. 260647 Grgun« R.iž Oswald Jos. Turk Jernej No. 260573 No. 260621 No. 329741 Gilbert Giuseppe Pinter 2agar Frank No, USOM No. S8084S ju No. 44278 >