INTERVJU
SPORT
Brata Gerša umetnika slov
korenin Stk.22-23
■O
!o
Za Gogija in Luko skrbi
Laščan Anže Maček Str. 33
Kraljica Elizabeta II. Pet igralk, ki Jo Je brezhibno odigralo
PRILOGA
IV SPORO
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 37 / Leto 77 / 15. september 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Spet pet dni Mosa
Na celjskem sejmišču se je včeraj začela največja in najpomembnejša poslovno-sejemska prireditev v Sloveniji, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Kot običajno je razdeljena na pet tematskih področij - Mos Dom, Mos Tehnika Energetika, Mos Turizem, Mos B-Diggit in Mos Plus. Letos se predstavlja približno tisoč podjetij iz dvajsetih držav, ki bodo do nedelje obiskovalcem ponujala svoje izdelke in storitve. Str. 5
CELJSKO
Evropski teden mobilnosti
Str. 6
Namesto Sončnih vrtov rastejo Dvori Vransko Str. 10
1*1
lil
Celjski sejem
www.ce-sejem.si
2
AKTUALNO
Jt l
ZADETKI
»V Celju sem bil prvič sam v kinu. Teta Ivica mi je kupila karto za film Rocky. V dvorani so bili sami moški in nikoli ne bom pozabil, da so na koncu vsi jokali.«
Sascha Geršak, nemški igralec slovenskih korenin
»Mladim sporočam, naj neomajno sledijo svojim sanjam, saj lahko s predanim delom in srčnim pogledom na življenje dosežejo vse.«
Janja Garnbret, športna plezalka in častna ambasa-dorka 33. Pikinega festivala
»V glasbi se vložki ne seštevajo, ampak množijo. Od tega imajo veliko tako izvajalci kot poslušalci.« Lovro Frelih, zborovodja
»Tesno sodelovanje z Gora-nom Dragičem se je začelo že pred šestimi leti in traja še danes. Najina skupna pot z Luko Dončićem se je začela pred dvema letoma, ko se je vrnil v reprezentanco za kvalifikacijski nastop za olimpijske igre.«
Anže Maček, trener za telesno pripravo
»Občina je majhna, potreb in želja pa ni tako malo, vendar ne glede na to naložbe med letom razporedimo tako, da v vsaki krajevni skupnosti nekaj naredimo.«
Matej Pečovnik, župan Nazarij
ČETRTEK 1	1 PETEK
/ 25 19 ШЏ • • • ^^^ '	> 19 Шр • • • A • • • '
SOBOTA 1	1 NEDELJA
jr 12 dH^4 ^^^ i	-S±/.19 ! 8 >
V ZD Celje pravijo, da lahko na covidno točko v primeru pozitivnega samotesta pridete brez naročanja osebnega zdravnika. (Foto: Andraž Purg - Grupa)
Bodo v zdravstvenem domu spremenili organizacijo zaradi povečanja okužb?
Več okuženih, daljše čakalne vrste, jeza med ljudmi
Porast števila okuženih z novim koronavirusom se pozna tudi v čakalnih vrstah pred covidnimi točkami zdravstvenih domov. Pretekli teden nas je poklicala bralka, ki po pozitivnem samotestiranju ni uspela priklicati svojega osebnega zdravnika, da bi jo naročil na testiranje v celjskem zdravstvenem domu. Nato je poklicala splošno številko zdravstvenega doma, kjer so ji svetovali, naj se oglasi kar na covidni točki, kamor je nato tudi prišla. In čakala približno slabo uro. Tik pred 10. uro naj bi ekipa, ki je testirala osebe, dejala, naj počakajo samo tisti, ki so naročeni, drugi naj se vrnejo po 12. uri.
SIMONA SOLINIC
To je med čakajočimi, med katerimi je bilo še kar nekaj takšnih, ki svojega zdravnika pred tem niso uspeli doklica-ti, povzročilo ogromno jeze. Nekateri so osebnega zdravnika klicali celo medtem ko so že stali v vrsti. Jezni so bili še posebej tisti, ki so prišli iz nekoliko oddaljenih krajev. Enourno čakanje se je tako raztegnilo na večurno. Tako nam je dejala bralka.
»Zaplete rešujemo
sproti«
Vodstvo Zdravstvenega doma Celje smo seznanili s to težavo in vprašali, kako rešuje te zaplete in ali bo testiranje morda reorganizirano glede na porast okuženih in s tem tudi glede na daljše čakalne vrste pred covidno točko. A v ZD Celje odgovarjajo, da je delovni čas testiranja določen in objavljen tudi na spletni strani in v tem času testirajo vse osebe, ki pridejo pravočasno na covidno točko.
»Če pride do zapletov, jih rešujemo sproti. Zdravstveni dom Celje vedno stremi k temu, da sproti preverja število dnevno testiranih oseb in v primeru povečanja okužb takoj spremeni oziroma prilagodi delovni čas in poveča ekipe za testiranje. Tako se izognemo dolgim čakalnim vrstam. V primeru povečanja števila okužb smo
v Zdravstvenem domu Celje vedno pripravljeni, da povečamo ekipe in število testir-nih mest. Glede zdravstvene obravnave kužnih in neku-žnih bolnikov bomo sledili priporočilom oz. navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Ministrstva RS za zdravje,« so zapisali. A naša bralka je ne glede na to morala čakati še več kot dve uri na testiranje. »Vmes bi lahko šla tudi na kavo v zaprt prostor, morda okužila koga. In nisem edina, ki se je morala vrniti po dveh urah,« je bila jezna.
Zdravstveni dom Celje izvaja testiranje na okužbo s koronavirusom vsak ponedeljek od 7. do 10. ure in od 12. do 14. ure ter od torka do petka od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. »Na testiranje se lahko osebe naročijo pri osebnem zdravniku ali pridejo na kraj testiranja brez predhodnega naročila samoplačniško ali s ploščico pozitivnega testa oziroma z vabilom na pregled v bolnišnico (z zapisom, da je pred sprejemom potreben HAGT), zdravstveno kartico in osebnim dokumentom,« dodajajo v ZD Celje.
Kadrovska stiska?
Na vprašanje, kako dolgo ljudje čakajo pred testirno točko, v ZD Celje pravijo, da trenutno od 5 do 10 mi-
nut ali manj, kar je odvisno predvsem od števila okužb. Do zdaj pritožb glede dela, ki bi bile uradno naslovljene na ZD Celje, ni bilo, dodajajo. Glede na to, da je bilo tudi v zdravstvenih domovih med epidemijo v preteklih letih kar nekaj težav z organizacijo dela zaradi pomanjkanja kadra - ali je kaj takšnega mogoče spet pričakovati v prihodnjih mesecih?
»Kadrovska stiska je v zdravstvu prisotna ves čas na vseh področjih dela. To rešujemo z objavami prostih delovnih mest, vendar opaža-
mo, da je kader vedno težje dobiti,« pravijo v celjskem zdravstvenem domu. Težava so tudi okužbe med zaposlenimi, čemur se, razumljivo, ne da izogniti. »Zaposleni v ZD Celje so zelo odgovorni, saj pravočasno in pravilno ukrepajo v primeru okužbe s koronavirusom. Občasno pa lahko predstavlja posamezno težavo to, da se pojavi več okužb naenkrat. Vse to rešujemo sproti. Naš kolektiv je zelo osveščen, kar kaže tudi visoka precepljenost kadra, posledično je manj okužb,« dodajajo v vodstvu ZD Celje.
www.novitednik.si
novi tednik radio celie
Rotary
Klub Celje
ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE
ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL
DOBRODELNA AKCIJA
D0NIRAM5 NA 1919
AKTUALNO
3
Nadomestila bodo za nekatere zaposlene višja, a ne nujno za vse
Koliko po novem za prevoz in malico?
Nadomestila, ki jih delavci prejemajo za plačilo malice in prevoza, v obdobju podražitev marsikomu ne zadoščajo za povračilo stroškov, ki nastanejo, ko odide na delo. Vlada je povišala vrednosti, do katerih se povračila ne prištejejo v davčno osnovo. Preverili smo, kako se na spremembo odzivajo podjetja na Celjskem.
TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN
V Uradnem listu RS so bile konec avgusta objavljene spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Po novem se višina,
do katere se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo, zvišuje s 6,12 evra na 7,96 evra za vsak dan, ko je delavec na delu prisoten štiri ure ali več.
Če je delavec na delu več kot osem ur, se povračilo za prehrano, ki se ne prišteje v davčno osnovo, za vsako nadaljnjo dopolnjeno uro zvišuje z 0,76 evra na 0,99 evra. Spremembi glede povračila stroškov za prehrano med delom veljata že za september.
Že konec junija je bila v uradnem listu objavljena sprememba Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, s katero je vlada spremenila višino, do katere
se povračilo stroškov prevoza na delo in z njega ne prišteva v davčno osnovno. Po novem povračilo za prevoz na delo ni všteto v davčno osnovo do višine 0,21 evra na kilometer (prej 0,18 evra). Če delavec za službeno potovanje uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju po novem ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 evra za vsak prevožen kilometer (prej 0,37 evra za kilometer).
Foto: Andraž Purg - GrupA
Pregovor pravi, da prazna vreča ne stoji pokonci. A za toplo malico je treba seči vedno globlje v žep
Sindikalistka: »Upam, da si bodo delavci izborili več«
Da bodo sindikati na delodajalce skušali pritisniti na vse možne načine, da bi delavci dobili višja nadomestila malice in potnih stroškov, pravi sekretarka savinjske območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Mojca Stropnik. Zvišanje nadomestil za zaposlene je po njenih besedah potrebno, saj so se življenjski stroški lani in letos občutno povišali.
Kako se na spremembe odzivajo delodajalci na Celjskem? Mojca Stropnik iz ZSSS je dejala, da bodo višja povračila vsekakor prejeli tisti zaposleni, ki imajo v podjetniški kolektivni pogodbi ali internih aktih zapisano, da se povračilo zneska prevoza na delo in povračilo za prehrano obračunata v najvišjem možnem znesku, ki ga določa davčna uredba.
V podjetjih in ustanovah, kjer to ni zapisano in povračila določajo kolektivne pogodbe ali Zakon o delovnih razmerjih, delodajalci dvigu nadomestil sledijo prostovoljno ali na podlagi dogovora s sindikatom. Področje je različno urejeno tudi glede na to, ali je posameznik za-
poslen v javnem ali realnem sektorju.
Ko nadomestilo ne
omogoča obroka
»Veliko podjetij na Celjskem svojim delavcem za malico dnevno odšteje manj kot 6,12 evra. Nekatera podjetja delavcem za malico izplačajo 4,50 ali 4,70 evra dnevno. S takšnim nadomestilom si zaposleni ne morejo privoščiti toplega obroka. Pa čeprav sindikalisti delodajalcem poskušamo razložiti, da je najvišje neobdavčeno izplačilo malice ali potnih stroškov najcenejša oblika tega, da svojim delavcem nekaj dajo. In da si lahko delavci vsaj pokrijejo stroške, ki jih imajo dnevno zaradi prihoda na delo.«
Mojca Stropnik pravi, da bo ZSSS pritiskal na pristojna ministrstva in vlado, da bi še naprej usklajevali uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, saj inflacija in življenjski stroški še kar naraščajo. (Foto: Arhiv NT/Andraž Purg - GrupA)
Pojasnila je, da imajo zaposleni v javnem sektorju povračila urejena glede na kolektivno pogodbo posameznih dejavnosti. »Upam,
da si bodo delavci, ki so med drugim zaposleni v zdravstvu, policiji in na upravnih enotah, izborili več, kot jim trenutno pripada glede na pogodbe. Za marsikatero dejavnost, kjer topla prehrana ni organizirana, so nadomestila prenizka, da bi lahko delavec z njimi plačal malico.«
Sogovornica je kritična, da je bilo povračilo stroškov za prehrano nazadnje usklajeno leta 2008. Čeprav so življenjski stroški od takrat rasli, uredba temu ni sledila. Od leta 2008 so se po njenih besedah do danes izjemno zvišali tudi stroški bencina in nafte. Sprememba uredbe je zvišanju cen stroškov prevoza sledila le delno, sindikati so namreč predlagali, da povračilo za prevoz na delo v davčno osnovo ne bi bilo všteto do višine 0,24 evra na kilometer, medtem ko je država mejo določila pri 0,21 evra. »Sindikati bomo vsekakor še poskušali doseči zvišanje,« je dejala.
Mojca Stropnik: »Cene malic so se skokovito podražile v primerjavi z letom prej. Ker imajo gostinci višje stroške hrane in energentov, so morali podražiti obroke. Bojim se, da bodo stroški in posledično cene še naprej rasli. 6,12 evra ne zadostuje več, da si lahko delavec plača topel obrok.«
Kako na Ce
e v podjetjih jskem?
Ali bodo sledili zvišanju nadomestil za malico in prevoz, smo preverili v večjih podjetjih v regiji.
V	Thermani Laško imajo domala za vseh 470 zaposlenih v času malice urejen topel obrok. Zaposlenim je poleg juhe, glavne jedi in solatnega bifeja na voljo tudi izbira posebnih prehranskih diet, lahko se odločijo tudi za sadje ali hladni obrok. »Tako pripravljena malica presega vrednost zakonsko določenega nadomestila. Zaposleni, ki ne malicajo, dobijo izplačilo v skladu z zakonsko določenim zneskom,« so sporočili iz podjetja. Stroške prevoza v Thermani plačujejo po določilih kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem oz. za javni sektor. V prvi omenjeni pogodbi je določeno, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z njega v višini 100 odstotkov stroškov najcenejšega javnega prevoza. Če delavec ne more uporabljati javnega prevoza, mu pripada povračilo stroškov prevoza v višini 0,18 evra za poln kilometer razdalje med bivališčem in mestom opravljanja dela.
Zreški Unior s približno 1.640 zaposlenimi je eden najbolj pomembnih dobaviteljev kovanih avtomobilskih delov za najuglednejše evropske avtomobilske proizvajalce. Omenjena družba vsem zaposlenim zagotavlja toplo malico v prostorih podjetja, zato ne izplačuje nadomestil za prehrano. V skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti omenjenemu podjetju ni treba izplačevati razlike v ceni malice, če je vrednost obroka tople malice nižja. Zaposlenim, ki nimajo možnosti uporabe javnega prevoza, so zvišali povračilo stroškov prevoza na delo v skladu s predpisi. V Uniorju menijo, da sta omenjena vladna ukrepa dobrodošla pri blaženju posledic draginje.
V	družbi Hisense Gorenje v Velenju imajo malico organizirano v podjetju, zato je zaposlenim ne izplačujejo. Med izjemami so zaposleni, ki delajo od doma ali v podjetju niso prisotni zaradi zdravstvenih omejitev. Tem v skladu s kolektivno pogodbo izplačujejo znesek po veljavni uredbi, torej po novem 7,96 evra. Glede prevozov v podjetju Hi-sense Gorenje upoštevajo kolektivno pogodbo, ki določa, da je povračilo vezano na ceno javnega prevoza. »Tistim zaposlenim, ki nimajo možnosti javnega prevoza, izplačujemo kilometrino v skladu z navedeno uredbo, to je 0,21 evra za kilometer,« so še sporočili iz Velenja.
Družba BSH Hišni aparati iz Nazarij ima za zaposlene organizirano prehrano v podjetju. Kljub temu zaposlenim za dneve prisotnosti na delu izplačuje nadomestilo za prehrano. Tako zaposleni dobijo nadomestilo, hkrati pa imajo možnost koriščenja organizirane prehrane. Če zaposleni delo opravljajo v podjetju, je višina nadomestila enaka ceni toplega obroka. Če delo opravljajo od doma ali tam, kjer prehrana ni organizirana, od 1. septembra prejemajo nadomestilo, ki znaša 7,96 evra na dan. V omenjenem podjetju že sledijo tudi spremembam glede stroškov prevoza. Vsem zaposlenim, ki imajo potne stroške, te povrnejo v višini najvišjega možnega neobdavčenega zneska. Zaposlenim so sicer na voljo tudi organizirani avtobusni prevozi.
Podjetje Stopar design iz Štor, ki se ukvarja z izdelavo in montažo stavbnega pohištva, je že doslej izplačevalo nadomestilo za prehrano v največji možni neobdavčeni višini, ki je znašala 6,12 evra na dan. Od 1. septembra bo sledilo največjim možnim neto izplačilom nadomestila prehrane ter izplačevalo prehrano po 7,96 evra na dan. »Stroški malic v gostiščih in tudi v trgovini so se res povišali, zato menimo, da gre za dobrodošel ukrep države. Ne bo pa rešil socialne stiske zaposlenih ali bistveno nadomestil izpada dohodka zaradi inflacije,« so zapisali v podjetju.
4
GOSPODARSTVO
Lani za elektriko 700 tisoč evrov na mesec, zdaj od 3 do 4 milijone evrov
Štorski jeklarji ne razmišljajo o krčenju proizvodnje
Zaradi energetske krize so jeklarne v Evropi začele zapirati vrata ali zmanjševati proizvodnjo. Skupina Sij, v kateri sta podjetji Metal in Acroni, septembra krči obseg proizvodnje za tretjino, v zadnjem četrtletju naj bi obseg proizvodnje zmanjšala za približno 40 odstotkov. V tretji največji slovenski jeklarni, v družbi Štore Steel, o zmanjševanju proizvodnje ne razmišljajo. A bodo podivjane cene elektrike in zemeljskega plina zagotovo vplivale na njihove letošnje poslovne rezultate, pravi generalni direktor Jani Jur-košek.
JANJA INTIHAR
Štorski jeklarji so že marca v cene svojih izdelkov vključili energijski dodatek, ki se zaradi nenehnega višanja cen električne energije in zemeljskega plina spreminja iz meseca v mesec. Kupcem so predlagali, da si delijo te dodatne stroške za energijo. Če cen ne bi zvišali, bi imeli izgube. »Cena megavatne ure elektrike se je lani v drugem polletju s 50 evrov povišala na 200 evrov. Letos februarja je znašala 250 evrov, ko se je začela vojna v Ukrajini, je poskočila na kar 544 evrov. Po 10. marcu so cene začele rahlo padati, nato so spet podivjale in občasno presegle celo 700 evrov,« razmere opisuje Jani Jurkošek. Lani so v družbi Štore Steel za elektriko plačevali približno 700 tisoč evrov na mesec, zdaj računi znašajo od 3 do 4 milijone evrov. V podjetju zato letos ne pričakujejo dobička.
Kljub energijskemu dodatku je poslovanje zelo težko, pravi Jurkošek, saj morajo tudi sami dobaviteljem plačevati takšen dodatek. »Zaradi
dragih energentov tudi naši dobavitelji surovin in materialov višajo cene. Za proizvodnjo grafitnih elektrod, ki jih rabimo pri taljenju starega
Jani Jurkošek, generalni direktor družbe Štore Steel: »Letos bo še nekako šlo, kaj bo potem, si ne upam napovedati. Leto 2023 je velika neznanka.« /Foto: SHERPA)
železa in so za jeklarno strateško pomembne, je potrebna energija,« pojasnjuje. V podjetju so si sicer naredili nekaj zaloge in s tem nekoliko omilili težke razmere. Jurkošek pravi, da so še vedno precejšnje težave z dobavo surovin in materialov. Na nekatere surovine morajo čakati tudi pol leta. Trenutno so sicer razmere na dobavnem trgu boljše in je ponudba dobra. Razlog je zapiranje jeklarskih podjetij v nekaterih evropskih državah.
Leto 2023 velika
neznanka
Ker so avgusta cene ener-gentov poletele v nebo, so
septembra v družbi Štore Steel, ki jeklo večinoma proizvaja za avtomobilsko industrijo, zvišali tudi energijski dodatek. Nekateri kupci so zato svoja naročila preložili, vendar imajo v podjetju kljub temu proizvodnjo dobro zasedeno. »Za september in oktober imamo naročilno knjigo polno. Obseg naročil se je sicer nekoliko zmanjšal, a ne toliko, da bi morali ustaviti proizvodnjo. Kupcem smo sicer dali tudi možnost, da lahko od svojega naročila odstopijo, vendar zaradi omejevanja evropske proizvodnje jekla in negotovosti, kaj se bo v prihodnjih mesecih doga-
V štorski jeklarni kljub visokim stroškom za energijo ne pričakujejo večjih pretresov in bodo letošnje poslovanje končali pozitivno. (Foto: Andraž Purg -GrupA)
jalo na jeklarskem trgu, tega niso sprejeli,« navaja Jurko-šek.
V	štorski jeklarni so lani imeli 145 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in malo manj kot 6 milijonov evrov čistega dobička. Kljub visokim stroškom za energijo ne pričakujejo večjih pretresov in bodo letošnje poslovanje končali pozitivno. »Letos bo še nekako šlo, kaj bo potem, si ne upam napovedati. Leto 2023 je res velika neznanka. Če bodo redukcije, bomo tudi mi morali zmanjšati proizvodnjo. Upam, da se to ne bo zgodilo, vendar glede na vse dogajanje ne vem, kakšno strategijo za rešitev energetske krize lahko pričakujemo od Evropske unije,« pravi Jurkošek.
Vsi konci tedna
delovni
V	družbi Štore Steel že vrsto let vlagajo v rešitve za učinkovito rabo energije ter tako zmanjšujejo njeno porabo. Lani so pri peči za ogrevanje namesto zemeljskega plina začeli uporabljati mešanico plina in kisika ter s tem porabo zmanjšali za 25 odstotkov. Letos so po kolektivnem dopustu vgradili še rekuperator, ki naj bi privarčeval osem odstotkov zemeljskega plina. Ali jim je to uspelo, bodo vedeli konec septembra.
»V podjetju varčujemo z energijo že ves čas, a kljub temu sprejemamo še dodatne ukrepe. S sindikatom smo se dogovorili, da bo septembra proizvodnja delala vse sobote in nedelje. Pred desetimi leti smo namreč sklenili dogovor, da bo proizvodnja en konec tedna v mesecu stala, da bodo zaposleni imeli več časa za svoje družine. Zdaj smo jih prosili, da bi delali vse sobote in nedelje, ker je takrat cena električne energije nižja,« pojasnjuje Jani Jurkošek.
Zamenjava v vodstvu RGP
Lastniki velenjske družbe RGP so na seji skupščine odpoklicali generalnega direktorja Iztoka Černošo in na njegovo mesto imenovali Mirana Hudournika. Černoša, ki sodi med vodilne kadre SDS v Šaleški dolini, je bil za generalnega direktorja izbran novembra lani.
Kot so sporočili iz Dravskih elektrarn Maribor, ki imajo v lasti 87 odstotkov podjetja RGP, lastniki drugih deležev so Premogovnik Velenje, Teš in Soške elektrarne, Iztok Černoša do
nadaljnjega ostaja v podjetju, pri čemer tega, na katerem delovnem mestu, niso navedli. Novi generalni direktor Miran Hudournik je v RGP zaposlen že dlje časa. Opravljal je različne vodstvene naloge, pred prevzemom direktorskega mesta je bil strokovni sodelavec za področje varnosti in zdravja pri delu.
Podjetje RGP je bilo ustanovljeno leta 2003. Nanj je Premogovnik Velenje prenesel vse dejavnosti, ki niso neposredno vezane na proizvodnjo premoga.	JI
Kdo bo letos najboljši?
Danes, v četrtek, bo znano, katero je letošnje najboljše hitro rastoče podjetje v savinjsko--zasavski regiji. Družba Dnevnik je v sodelovanju z regijskimi gospodarskimi zbornicami v začetku meseca začela izbor najboljših regijskih gazel, med katerimi bo konec oktobra izbrala zlato gazelo leta 2022.
Letošnji nominiranci v savinjsko-zasavski regiji so družbe Carbonautica iz Velenja, Pišek - Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah in Robust iz Petrovč. Šmarsko družinsko podjetje je bilo za najboljšo gazelo v regiji razglašeno že lani, posebna strokovna komisija mu je podelila tudi naziv srebrne gazele na državni ravni.
V dosedanji več kot dve desetletji dolgi zgodovini izbora najboljših slovenskih gazel se je kar devet zmagovalcev v savinjsko-zasavski regiji uvrstilo med najboljše tri v državi, nekateri celo večkrat. Zlate gazele so že bili Engrotuš, Dat-Con s Polzele, KLS z Ljubnega, Dewesoft iz Trbovelj, Skaza iz Velenja in Tehnos iz Žalca. Zaradi takšnega uspeha so organizatorji izbora regiji nadeli naziv gazela med regijami.	JI
Vodstvo Cetisa ostaja isto
Upravni odbor Cetisa, ki so mu lastniki na letošnji seji skupščine podelili nov petletni mandat, je za svojega predsednika ponovno imenoval Petra Groznika, njegova namestnica je ostala Tina Bačič. Upravni odbor je izvršnemu direktorju Romanu Žnidariču podelil še en petletni mandat.
Vodstvo Cetisa, ki je v 76-odstotni lasti ljubljanske investicijske družbe MSIN, ostaja torej še naprej isto. Ob Petru Grozniku in Tini Bačič bosta naslednjih pet let kot predstavnika kapitala v upravnem odboru še Radenko Mijatović in Davor Vlahek. Mijatović opravlja tudi naloge izvršnega direktorja, poleg tega je direktor predlani ustanovljene družbe Cetis Flex, v kateri so lastniki združili proizvodnjo komercialnih tiskovin, ki je bila prej v Cetisu in podjetju Amba.
Cetis ima tri izvršne direktorje. Poleg Radenka Mijatovića to delovno mesto zasedata še Roman Žnidarič, ki je v družbi zadolžen za rešitve varnostnih tiskovin, in Davorin Leskovar, ki se je vodstvu Cetisa pridružil v začetku leta 2021 in je v podjetju zadolžen za področje kontrolinga, financ in ekonomike ter za pravno in kadrovsko splošno službo. Žnidariču, ki ima med izvršnimi direktorji najdaljši staž, se je konec avgusta iztekel petletni mandat. Upravni odbor ga je zato ponovno imenoval na to delovno mesto.	JI
Upravni odbor Cetisa je Romanu Žnidariču (na sredini) podelil še en petletni mandat izvršnega direktorja. Izvršna direktorja sta v podjetju še Davorin Leskovar in Radenko Mijatović. (Foto: SHERPA)
GOSPODARSTVO
5
Spet pet dni Mosa
Na celjskem sejmišču se je včeraj začela največja in najpomembnejša poslovno-sejemska prireditev v Sloveniji, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Kot običajno je razdeljena na pet tematskih področij - Mos Dom, Mos Tehnika Energetika, Mos Turizem, Mos B-Diggit in Mos Plus. Letos se predstavlja približno tisoč podjetij iz dvajsetih držav, ki bodo do nedelje obiskovalcem ponujala svoje izdelke in storitve.
Osrednji temi letošnjega memben del letošnjega sejma.
Mosa sta samooskrba in dviganje zavesti o tem, kaj lahko sami naredimo za odgovorno ter cenejšo energetsko in pre-hransko prihodnost. Temu so namenjeni tudi predavanja in posveti, ki so se začeli že včeraj, sejemsko dogajanje pa bodo obogatili še danes in v petek. Okrogle mize, posveti in predavanja so tudi sicer po-
Med organizatorji so tudi ministrstva, kar pomeni, da Mos ponuja tudi številne informacije o tem, kakšne novosti pripravlja vlada na posameznih področjih.
Že prvi dan sejma se je zvrstilo več strokovnih dogodkov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je v času Mosa velik del svojih
služb »preselilo« v Celje, je pripravilo posvet o višji dodani vrednosti v turizmu. Bil je tudi tradicionalni dan gospodarske diplomacije, ki ga je pripravilo ministrstvo za zunanje zadeve, mednarodna je bila tudi poslovna konferenca o izzivih poslovnega okolja Slovenija--Hrvaška, ki so jo organizirali obrtniki in podjetniki iz Krškega.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije se na letošnjem Mosu predstavlja v še večjem obsegu kot običajno. Ponovno je odprla Ulico obrti, na kateri predstavlja deficitarne poklice, v vajeniški pisarni je mogoče dobiti vse informacije o vajeniškem sistemu izobraževanja. V Celju se letos na novo predstavlja republiški center za poklicno izobraževanje, ki bo z obrtno zbornico pripravil državno tekmovanje mladih strokovnjakov. Na sejem se je vrnilo Stičišče znanosti in gospodarstva. Inštituti, fakultete in visokotehnološka podjetja so tokrat namenili poudarek človeški bioniki, vesoljski tehnologiji ter poklicem prihodnosti.	JI
Thermana želi v okviru svojega doma starejših ponuditi tudi storitev pomoč družini na domu.
(Foto: SHERPA)
Thermana širi socialno oskrbo
Po redni seji skupščine, ki je bila konec maja, so v laški Thermani v zadnjem mesecu imeli še dve izredni seji. Na prvi je Družba za upravljanje terjatev bank, ki je 100-od-stotna lastnica Thermane, zamenjala svoje predstavnike v nadzornem svetu, na drugi je sprejela sklep o razširitvi dejavnosti ter dopolnila statut družbe.
Drugo izredno sejo, ki je bila pretekli teden, je predlagala uprava družbe. V Thermani so se namreč odločili, da bodo svojo dejavnost razširili še na »drugo socialno varstvo brez nastanitve starejših in invalidnih oseb«. Zaradi tega so morali spremeniti tudi statut družbe. Kot je znano, je poleg turistične in zdravstvene dejavnosti pomemben steber poslovanja Thermane tudi varstvo starejših. V svojem domu imajo zanje 165 mest.
»Naš cilj je, da v okviru doma starejših postanemo nosilec več vrst socialnovarstvenih storitev in tako zaokrožimo ponudbo, namenjeno starejšim in invalidnim osebam,« so odločitev o razširitvi svoje dejavnosti pojasnili v Thermani. Avgusta so se prijavili na javni razpis, s katerim Občina Laško išče koncesionarja za izvajanje javne službe pomoči družini na domu. Pri izboru bo v ugodnejšem položaju morebitni ponudnik, ki to storitev že izvaja v kateri od drugih občin, saj razpisni pogoji določajo, da to prinese dodatne točke. »Mi te storitve še ne izvajamo, kot dolgoletni izvajalec institucionalnega varstva starejših pa imamo veliko izkušenj, ki bi jih lahko ponudili tudi uporabnikom socialne oskrbe na domu in njihovim svojcem,« še pravijo v Thermani, kjer upajo, da bo to prepoznalo tudi občinsko vodstvo, ko bo odločalo, komu bo podelilo koncesijo.	JI
S kreativnim razmišljanjem odkrijte vse svoje potenciale.
Vas zanima, s kakšnimi tehnikami sta vrhunski športnici razvili zmagovalno miselnost? Njuna zgodba lahko navdihne tudi vas.
VABIMO na brezplačni seminar
Sreda, 21. september 2022, od 10.00 do 11.30, Kongresni center Thermana Laško
Brigita Langerholc
vrhunska športnica, olimpijka, Bloudkova nagrajenka
Tina Trstenjak
vrhunska športnica, olimpijska zmagovalka
Več informacij: Stanislav Žlof, 03 428 67 61, stanislav.zlof@lu-celje.si
■V-
v*/
Občina Štore
POGOSTITEV
MNOGO JE RAZLOGOV ZA OBISK TRGOVIN EUROSPIN!
Odkrijte svojega na otvoritvi popolnoma prenovljene trgovine v Celju.
četrtek, 22. 9. 2022
✓	Enkratni otvoritveni popusti ✓ Prava italijanska kakovost ✓ Ugodne cene vsak dan, to je pametni nakup
✓	Vse, kar potrebujete, vedno na dosegu vaših rok
www.eurospin.si
6	IZ NAŠIH KRAJEV	Št. 37, 15. september 2022
CELJSKO - Evropski teden mobilnosti ali kako razdalje premagovati drugače
Da bi bil za manj kot dva avto doma
Več kot polovica ljudi tudi za razdalje, krajše od dveh kilometrov, uporablja avtomobil. Da je za to, da bi spremenili potovalne navade, nujno treba zagotoviti potrebno infrastrukturo, menijo v Mestni občini Celje. Novosti, ki bodo ljudem omogočale drugačen, bolj trajnosten način premagovanja razdalj, so predstavili pred Evropskim tednom mobilnosti. Ta bo med 16. in 22. septembrom osveščal o tem, da lahko krajše razdalje premagamo s kolesom, z javnim potniškim prometom ali peš.
TINA STRMCNIK
Župan Mestne občine Celje (MOC) Bojan Šrot je dejal, da je trajnostna mobilnost ena od strateških razvojnih usmeritev občine, zato temu posvečajo številne dejavnosti. Pred nekaj leti so začeli postopoma ukinjati parkirišča v mestnem središču, kar je med ljudmi najprej povzročilo buren odziv. »A nato so se prilagodili. Danes bi jih večina verjetno rekla, da je bila to dobra odločitev,« je pojasnil. MOC bo v prihodnjih letih
parkirna mesta postopoma še ukinjala. Najprej bo to verjetno storila v Prešernovi ulici. Zaradi potreb okoliških stanovalcev in podjetij bo tam še vedno mešan promet. Parkirna mesta bo občina v prihodnje zagotavljala z nekaj novimi parkirnimi hišami. V novi finančni perspektivi je predvidena gradnja parkirne hiše v Ulici XIV. divizije. Na območju Brega je predvidena ureditev novega parkirišča po načelu parkiraj in presedi. V
načrtu je dograditev parkirne hiše na Ljubljanski cesti. Nekoč v prihodnosti je načrtovana podzemna parkirna hiša za Knežjim dvorom in za prostori mestne občine, je še dodal celjski župan.
Kolesce je zgodba o
uspehu
Sistem avtomatizirane izposoje koles Kolesce je po besedah Šrota v Celju zgodba o uspehu. Število uporabnikov se vsako leto povečuje, v občini so presenečeni, da ljudje tudi pozimi radi poganjajo pedala. Številni si najraje izposodijo električna kolesa in prav slednja v zadnjem času dodatno kupuje občina. Štiri nove postaje bodo kmalu na voljo v Škofji vasi, Trno-vljah, Šmartnem v Rožni dolini in na Lopati. Pri širjenju omenjenega sistema glavno težavo predstavljajo dolgi dobavni roki, na nova kole-
Kaj se bo dogajalo v naših krajih?
Letos se Evropskemu tednu mobilnosti pridružuje največ občin doslej, kar 96. Nacionalna koordinatorka te akcije mag. Polona Demšar Mitrovič z Ministrstva RS za infrastrukturo pravi, da občine pripravljajo vedno bolj kakovostne projekte. »Smisel te pobude seveda ni, da občine trajnostno mobilnost spodbujajo le teden dni, ampak da celo leto stremijo k temu, gradijo infrastrukturo, uvajajo nove avtobusne linije, v mrežo dodajajo nova kolesa ...«
Celje bo v obdobju ETM uvedlo dva parkirna dneva v delu Prešernove ulice. Tam bodo tako 16. kot 22. septembra med 9. in 13. uro dejavnosti za otroke, med drugim igre, bralni kotiček, poslikava parkirišč in razstava risbic. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili na poligonu varne uporabe e--skiroja, ljudje bodo lahko primerjali vožnjo s skirojem in kolesom. V času ETM bo občanom na voljo brezplačna vožnja s Celebusom. Različni organizatorji bodo pripravili športne dejavnosti, vodenja, delavnice in izmenjevalnice.
V Šentjurju bodo na ploščadi pred občinsko zgradbo različne dejavnosti, od re-
kreacije, plesa, testa hoje do predstavitev tehnik sproščanja ter predstavitev različnih društev in organizacij ... Na parkirišču pri OŠ Hruševec se bodo udeleženci med drugim preizkusili v spretnostnem poligonu. Učenci šol in vrtca si bodo ogledali poučne filme o prometu, Razvojna agencija Kozjansko bo pripravila medgeneracijski pohod na Uršulo, Planinsko društvo Slivnica pa bo organiziralo pohod okoli Slivniškega jezera. Mladinski center Šentjur bo mlade med drugim povabil na pogovor o potovalnih navadah in o možnih izboljšavah njihove mobilnosti.
V Žalcu bo v sklopu ETM osrednje dogajanje v četrtek, 22. septembra. Dan brez avtomobila bodo obeležili s pestrim dogajanjem na Šlandrovem trgu, kjer bodo meritve krvnega tlaka, obremenitveni testi in telovadba, mini nagradna tekmovanja, povezana z dejavnostmi za promocijo traj-nostne mobilnosti. Pripravljajo še Knjižni kotiček in branje pravljic na temo mobilnosti, spretnostni poligon za kolesa, skiroje in poganjalčke, predstavitev elektromobil-nosti in še bi lahko naštevali.
TS, ŠO
Pobuda Evropskega tedna mobilnosti si prizadeva zmanjšati avtomobilski promet na fosilna goriva in spodbuditi prebivalce k uporabi trajnostne mobilnosti - hoje, kolesa ali javnega prevoza.
Mag. Polona Demšar Mitrovič: »Če ulice in trge očistimo pločevine in jih vrnemo ljudem, se bodo tam spet lahko družili, klepetali, počutili se bodo bolj varno in njihovo življenje bo drugačno. Tudi vsakodnevna vožnja z vlakom ali avtobusom je možnost, da se srečamo z ljudmi. Nekateri tam spoznajo življenjskega partnerja.«
sa in izposojevališča namreč občina čaka tudi po pol leta in več. Je pa Šrot pohvalil, da se tovrsten sistem izposoje koles širi še med sosednjimi občinami.
Občina vlaga tudi v občinsko mrežo kolesarskih povezav, kar financira z občinskimi, državnimi in evropskimi sredstvi. Pri vseh obnovah cest ureja pasove za kolesarjenje. Takšen pas je v zadnjem času uredila na Teharski cesti, nekaj jih je tudi v mestnem jedru. »Mrežo občinskih kolesarskih povezav želimo dokončati do sredine prihodnjega leta. Na novo bo urejenih 40 odsekov, ki bodo skupno dolgi približno 30 kilometrov. Celoten projekt bo vreden približno 2,4 milijona evrov,« je pojasnil celjski župan. Kmalu bodo po občini nameščene še informativne kolesarske table, ki bodo prišleke obveščale, kaj zanimivega si lahko ogledajo ali doživijo v knežjem mestu.
Težave z nakupom
avtobusov
V celjski občini v zadnjem času rekordno število potnikov beležijo tudi v javnem potniškem prometu, imeno-
vanem Celebus. Ko se je občina odločila za vzpostavitev tovrstnega prometa, se je odločila za avtobuse na stisnjen zemeljski plin. A Eko sklad zaradi spremenjene usmeritve države ne sofinancira več nakupa takšnih avtobusov. »V občini obstaja potreba po novih avtobusih, a Eko sklad že nekaj let ni objavil razpisov za vozila na stisnjen zemeljski plin. Subvencijo bi lahko dobili za avtobuse na vodik, čeprav v bližini nimamo polnilnice, ali za električne avtobuse.« Slednji so, kot je dejal Šrot, bistveno dražji, ker je njihov doseg slabši, bi za prevoz po eni liniji potrebovali dva avtobusa, medtem ko tovrstno razdaljo trenutno obvladuje en avtobus na stisnjen zemeljski plin.
Kako je poskrbljeno za električna vozila? V Celju je trenutno zanje v javni mreži na voljo približno 40 polnilnic. Tako občina kot javna podjetja vozne parke posodabljajo z nakupom tovrstnih vozil.
Do kdaj še
zaljubljeni v
avtomobile?
Nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti
mag. Polona Demšar Mitrovič z Ministrstva RS za infrastrukturo je poudarila, da smo v zadnji desetletjih Slovenci postali sedeča družba, kar vpliva tudi na naše zdravje. V 60. letih prejšnjega stoletja, ko se je uveljavil avtomobil, je predstavljal osebno svobodo, avtobusne in železniške linije smo državljani vedno bolj opuščali. »Dober javni potniški promet smo izgubili, zdaj se moramo počasi vrniti,« je dejala. Dodala je, da je cilj ETM ljudem pokazati, da lahko krajše razdalje premagujejo s kolesom, peš ali z javnim prevozom. »Ce nimamo možnosti javnega prevoza, se lahko več ljudi dogovori, da se v službo vozijo skupaj. S tem prispevajo k manjši onesnaženosti, k manjši gneči na cestah, poznalo se jim bo tudi v družinskem proračunu.« Slovenci smo po njenih besedah še zelo navezani na svoja osebna vozila, medtem ko se v Evropi vedno bolj uveljavlja sistem skupne rabe avtomobilov. To v mestih omogoča velik prihranek denarja, a tudi prostora, ki ga pri nas še zasedajo avtomobili in parkirišča.
Foto: SHERPA
Še zadnji del obnove
ROGAŠKA SLATINA - Občina se je odločila še za zadnji, četrti del obnove lokalne ceste med Tuncovcem in Sv. Florijanom.
V zadnjem delu bo zgrajen malo več kot pol kilometra dolg odsek lokalne ceste, ki bo nadomestil vožnjo po str-mejši vzpetini in tik ob gospodarskih poslopjih. V občini menijo, da bo ureditev nove ceste med drugim prispevala k boljši prometni varnosti. »Varna in urejena cestna infrastruktura predstavlja enega ključnih pogojev za enakomeren in skladen razvoj občine, saj pozitivno vpliva tako na razmere za bivanje prebivalcev kot na gospodarski razvoj območja,« so zapisali. Dela bo izvajalo podjetje Gradnje Tadina, vrednost pogodbe vključno z DDV znaša 540 tisoč evrov. Ko bodo dela končana, bo med Tuncovcem in Svetim Florijanom skupno obnovljene skoraj dva kilometra lokalne ceste.	TS
Načrt namakanja le na papirju?
Ob nedavnih težavah s sušo smo na Direkcijo RS za vode naslovili vprašanje, ali so morebitni novi protipoplav-ni ukrepi zasnovani tako, da bi lahko omogočali zadrževanje vode, kadar je je v okolju dovolj.
Direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer je dejal, da so si s kolegi prizadevali, da bi bili nekateri suhi zadrževalniki, ki bodo kot del pro-tipoplavnih ukrepov urejeni po državi, uporabljeni tudi za namakanje. A Evropska sku-
pnost je direkciji takšno načrtovanje prepovedala. Načrt za okrevanje in odpornost, iz katerega se financira projektiranje omenjenih ukrepov, je namreč namenjen poplavni varnosti. Medtem ko bi urejanje mokrih zadrževalnikov po besedah Kramerja lahko razumeli kot prelivanje evropskega denarja v kmetijstvo.
Sogovornik je pojasnil, da imamo v Sloveniji sicer več kot 50 mokrih zadrževalnikov, od tega sta le dva uporabljena
za namakanje. »Kmetje niso izrazili zanimanja za namakanje s pomočjo preostalih zadrževalnikov, čeprav so bili slednji zgrajeni z istim namenom. Zanimanje se je pojavilo šele ob letošnji suši.« Kramer je še dejal, da so za namakanje s pomočjo vode iz mokrih zadrževalnikov pristojni na ministrstvu za kmetijstvo, DRSV pa je le mnenjedajalec, ki daje pravico do uporabe vode. »V državi obstaja načrt namakanja, ki se je doslej bolj malo uresničeval. Možnosti je
veliko, a kmetje niso pripravili namakalnih sistemov.«
Naslednje leto bo DRSV naredil študijo možnih mokrih zadrževalnikov za celo državo. Ko bo omenjena ustanova ugotovila, kje so primerne danosti in možnosti, bo na kmetijskem ministrstvu preverila, kje so za tovrstne zadrževalnike največje potrebe. Kramer je še dodal, da so v okviru državnega prostorskega načrta za Spodnjo savinjsko dolino v naslednjih letih predvideni dva nova mokra zadrževalnika in poglabljanje Žovneškega jezera, kar bo omogočilo dodatno vodo za namakanje.	TS
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJSKO - Občini Rogaška Slatina in Gornji Grad izgubili status problemskih območij
Brez statusa, a brez večjih denarnih posledic
Slovenija ima po novem 86 občin s statusom obmejnih problemskih območij. Tovrstnim občinam država posveča posebno pozornost glede izvajanja regionalne politike. Po novem so v Sloveniji štiri problemska območja manj kot po podatkih za leto 2020. Vlada je namreč spremenila uredbo in posledično nabor občin s tem statusom. Glede na preteklo ureditev sta status obmejnega problemskega območja v celjski regiji izgubili občini Gornji Grad in Rogaška Slatina.
TINA STRMCNIK
Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič je pojasnil, da je omenjena občina status izgubila, saj se je tam zmanjšala stopnja brezposelnosti, povečalo se je število delovnih mest. »Za problemska območja so bili v preteklosti predvideni nekateri ukrepi pomoči, a v zadnjem obdobju posebnih razpisov ni bilo. Smo pa zaradi tega statusa lahko na javnih razpisih pridobili dodatne točke. Občine v bližnji prihodnosti konkretnih razpisov glede spodbujanja problemskih območij ne morejo pričakovati. Gospodarske družbe so na tovrstnih razpisih večinoma uspešne, če oddajo ustrezno in popolno vlogo.«
Zaradi prehoda migrantov so obmejne občine po nekem ključu v preteklosti na primer dobivale denar za obnovo infrastrukture. Vendar tovrstna pomoč ni bila povezana s statusom obmejnega problemskega območja. Za njeno pridobitev so bili odločilni drugi kriteriji, je še dejal Kidrič.
Brez večjih finančnih posledic
Župan Občine Gornji Grad Anton Špeh je razložil, da se je omenjena občina med obmejna problemska območja uvrščala na podlagi koeficienta razvitosti občin in ker hkrati meji na občino Luče, ki neposredno meji na obmejno
»Za problemska območja so bili v preteklosti predvideni nekateri ukrepi pomoči, a v zadnjem obdobju posebnih razpisov ni bilo,« je pojasnil slatinski župan mag. Branko Kidrič.

V zadnji uredbi iz leta 2020 je bilo med obmejna problemska območja vključenih 90 občin, po novem jih je vključenih 86. Na Celjskem imajo tovrsten status še vedno občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Luče, Podčetrtek, Rogatec, Solčava in Šmarje pri Jelšah.
občino Solčava. »Ker se je koeficient razvitosti občine Gornji Grad v zadnjem obdobju povečal, to pomeni izpad s
seznama obmejnih problem-	izguba statusa obmejnega
skih območij,« je dejal.	problemskega območja za
Izkušnje gornjegrajske in	Občino Gornji Grad ne bo
sosednjih občin kažejo, da	imela večjih finančnih po-
sledic. Obmejna območja imajo lahko po besedah Špe-ha prednost pri namenskih razpisih, objavljenih posebej zanje. Dodatne točke lahko pridobijo tudi pri nekaterih drugih razpisih. »A tudi ko smo status imeli, se to ni bistveno poznalo - ne pri nas ne v sosednjih občinah.«
Ker so nekatera razpisna sredstva lahko dodeljena tudi gospodarskemu sektorju, bi lahko to spremembo po njegovem prepričanju občutilo kakšno podjetje. In sicer če bi se prijavilo na tovrstne razpise, kjer bi se kot merilo ali dodaten bonus upoštevala uvrstitev na seznam obmejnih problemskih območij.
Kaj še šteje?
Status obmejnega problemskega območja dobijo občine, ki so v 10-kilometrskem obmejnem pasu in imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Dodatno so do statusa upravičene še občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine in imajo povprečno dostopnost do avtoceste ali hitre ceste večjo od 45 minut ali imajo delež površine, vključene v območje Natura 2000, ki je večji od 150 odstotkov slovenskega povprečja. Tovrsten status dobijo še občine, ki imajo koeficient razvitosti manjši od 0,90. Natančnejša merila in seznam občin so določeni v uredbi, ki jo pristojno ministrstvo spreminja vsaki dve leti.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Pomembna pridobitev za šolo in kraj
ROGAŠKA SLATINA -Učenci, ki obiskujejo Podružnično osnovno šolo Sveti Florijan, so v novem šolskem letu veseli pomembne pridobitve, in sicer nove telovadnice. To bodo lahko s pridom uporabljala tudi tamkajšnja društva.
Podružnična OŠ Sveti Florijan je bila zgrajena leta 1949 in ni imela namenskih prostorov za potrebe športne vzgoje učencev. To je ves čas onemogočalo celovito in strokovno izvajanje izobraževalnega programa. Zdaj je to drugače, saj ima nova telovadnica kar 365 kvadratnih metrov uporabne površine. Na dveh
tretjinah prostorov so igrišča, kjer je mogoče igrati košarko, badminton, odbojko, rokomet in nogomet ter izvajati posamezne gimnastične dejavnosti. Telovadnica je z veznim hodnikom povezana s podružnično osnovno šolo. Ob veznem hodniku je urejeno manjše zunanje igrišče za vrtčevske otroke, vzdolž zahodne fasade telovadnice je urejenih deset novih parkirnih mest. Pod streho telovadnice je še večnamenski prostor, ki ga bodo za svoje dejavnosti lahko uporabljala različna društva v kraju.
Občina Rogaška Slatina je za gradnjo telovadnice,
opremo, obnovo fasade šole in javne ceste skupno namenila več kot milijon evrov. Za naložbo je približno 400 tisoč evrov sofinanciranja pridobila od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Eko sklada ter Fundacije za šport.
Nove prostore bodo v dopoldanskem času v okviru športne vzgoje uporabljali šolski in vrtčevski otroci, v popoldanskem času pa društva, klubi in občani, želji rekreacije. Kot je pred časom za Novi tednik pojasnil župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič, gradnja telovadnice glede na demografske podatke sicer ni upravičena.
Občina se je za naložbo kljub temu odločila, saj želi zagotoviti temelj za nadaljnji obstoj
podružnične osnovne šole in razvoj tamkajšnje krajevne skupnosti.
TS, foto: Občina Rogaška Slatina
Ob odprtju nove telovadnice so med drugim nastopili učenci POŠ Sveti Florijan.
Nagrajeni za večjo varnost v prometu
Utrinek s podelitve svečane listine agencije za varnost prometa
ŠMARJE PRI JELŠAH -Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah je zadnji dan avgusta prejel svečano listino agencije za varnost prometa za dolgoletno, prizadevno in uspešno delo na področju prometne varnosti. Gre za najvišje priznanje, ki ga podeljuje omenjena agencija.
Šmarski vrtec že več let zgledno, vzorno in dejavno sodeluje z občinskim svetom za preventivo in vzgojo (SPV) v cestnem prometu. S člani omenjenega sveta, Policijsko postajo Šmarje pri Jelšah, z ZŠAM in s prostovoljci, izvedejo več dejavnosti o varni poti v vrtec. Sodelujoči starše in otroke ter druge udele-
žence v prometu osveščajo o varnem prečkanju ceste, voznike usmerjajo pri parkiranju. Med drugim preverjajo pripetost voznikov in otrok v avtomobilih, preverjajo tudi pravilno uporabo otroških avtomobilskih sedežev. Člani SPV v družbi policista vsem otrokom pred vstopom v šolo razdelijo rumene rutice in odsevnike za boljšo vidnost v prometu.
Šmarski vrtec med drugim izvaja projekt Pasavček, katerega namen je spodbuditi dosledno in pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev ter pripetost otrok med vožnjo. Izvaja še projekt Ciciban v prometu, kjer vse skupine v vrtcu seznanja s pravilnim vedenjem v prometu. Vrtec v prvem tednu
oktobra pripravlja tudi dan odprtih vrat, ko si lahko otroci ogledajo intervencijska vozila ter spoznajo predstavnike poklicnih ali prostovoljnih služb.
Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Eisenkoler je povedal, da se učinka preventivnih dejavnosti kratkoročno ne da izmeriti. »A statistični podatki za daljše obdobje kažejo, da se na območju Šmarja pri Jelšah zgodi zelo malo prometnih nesreč, v katerih so udeleženi otroci. Kadar pa so udeleženi v prometni nesreči, so navadno potniki v vozilih odraslih.«
TS
Foto: Arhiv Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah
8
IZ NAŠIH KRAJEV
LAŠKO - V Unescovi globalni mreži učečih se mest
Vseživljenjsko učenje prednost in vrednota
Laško je med prvimi tremi slovenskimi Unescovimi učečimi se mesti. Tej globalni mreži, ki jo sestavljajo mesta, ki uspešno spodbujajo vseživljenjsko učenje v svojih skupnostih, se je Občina Laško pridružila 2. septembra letos. Ob Laškem sta v njej iz Slovenije še Ljubljana in Ptuj. Del mreže je sicer 294 mest po vsem svetu, ki si delijo navdih, znanje in izkušnje ter najboljše prakse. Člani se ukvarjajo z gradnjo učečih se mest in verjamejo, da je vseživljenjsko učenje za vse ključnega pomena za prihodnost njihovih mest.
BOJANA AVGUŠTINCIC
V Občini Laško, kjer so se na poziv Unesca za vpis v mrežo učečih se mest prijavili v letu 2021, pravijo, da so ponosni, da je Laško sprejeto v to mrežo. »Občina Laško je prepoznala vseživljenjsko učenje kot svojo prednost in vrednoto, saj ima ustanove in organizacije, ki delujejo na področju učenja in usposabljanja. Zagotavlja infrastrukturo in vzpostavlja pogoje za njihovo delovanje ter sofinancira njihove dejavnosti,« poudarjajo v Občini Laško. Dodajajo, da občina spodbuja učenje na vseh ravneh ter s tem zagotavlja vseživljenjsko
zasnovane za starejše, vendar v tesni povezavi z drugimi generacijami, zato je med generacijami obojestranski pretok znanja in informacij.
V okviru Knjižnice Laško deluje univerza za tretje ži-
vljenjsko obdobje, ki z usmerjenimi dejavnostmi skrbi za vse generacije oziroma ciljne skupine. Je temeljna ustanova na področju vseživljenjskega izobraževanja in kulture, ki številne dejavnosti izvaja tudi
na osnovi povezovanj in sodelovanj v lokalnem okolju.
V Otročjem centru Laško deluje dnevni center za osnovnošolske otroke, izvajajo tudi zunajšolske dejavnosti, usposabljanja in delavnice za otroke, mlade in študente. Pred kratkim so v Laškem odprli tudi Laško hišo, ki je namenjena usposabljanju in izobraževanju vseh ciljnih skupin za boljšo gospodarsko in socialno vključenost s poudarkom na lokalni ponudbi in kulinariki, kulturni in etnološki dediščini.
Zaveze
Unescova globalna mreža učečih se mest se je za članstvo odprla leta 2015. Od takrat se je
učenje svojih občanov ter izboljšuje kakovost življenja v občini in razvoj lokalne skupnosti.
Izobraževanje za
vse generacije
Med ustanovami, kjer v Laškem izvajajo vseživljenjsko učenje, so Hiša generacij, univerza za tretje življenjsko obdobje, Otročji center Laško ter Laška hiša. V Hiši generacij - medgeneracijskem centru izvajajo usposabljanja in izobraževanja z različnih področij, prireditve, predavanja. Dejavnosti so v prvi vrsti
Laško je postalo del Unescove globalne mreže učečih se mest, katere poslanstvo je podpirati in pospeševati prakso vseživljenjskega učenja v skupnostih po vsem svetu. V tej mreži sta iz Slovenije še Ljubljana in Ptuj.
njeno članstvo povečalo na več kot dvesto mest iz vseh petih Unescovih regij in danes šteje 294 mest po celem svetu. Letos se je mreži pridružilo 77 mest iz 44 držav. Vsako mesto se ob prijavi za članstvo v Unescovo mrežo učečih se mest zaveže, da se bo razvilo v učeče se mesto, izmenjavalo izkušnje in najboljše prakse, spodbujalo partnerstva in krepilo politiko izvajanja vseživljenjskega učenja za vse. Občina Laško se zavezuje, da bo delila znanje in izkušnje na področju vseživljenjskega učenja med članicami, pridobila vpogled v najboljšo prakso učnih mest, dostopala do orodij in strategij za razvoj učnih mest, zagotovila možnost organiziranja delavnic Unescove mrež učečih se mest v občini Laško ter organizirala delavnice za usposabljanje občanov.
Kot ugotavljajo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, vedno več občin verjame, da je izvajanje strategije vseživljenjskega učenja ključnega pomena za vključujoč in trajnostni razvoj mest, zato sprejemajo ukrepe za preoblikovanje v učeča se mesta. »Ker več kot polovica človeštva živi v urbanih območjih, imajo mesta moč, da spodbujajo politike vseživljenjskega učenja z izvajanjem in s podpiranjem lokalnih pobud ter prinašajo spremembe od spodaj navzgor,« je poudarila generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.
Foto: SHERPA
Vojniku bodo od oktobra za sedem od. (Foto: SHERPA)
Od oktobra dražji vrtec
VOJNIK - Starši, ki imajo otroke vpisane v Vrtec Mavrica Vojnik, bodo morali od prihodnjega meseca globlje seči v žep. Vojniški občinski svetniki so namreč na seji minuli teden potrdili spremembe cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica.
V vrtcu so opravili preračun ekonomskih cen za programe vzgoje. Izkazalo se je, da bi bilo treba cene programov za prvo starostno obdobje povišati za 10,2 odstotka ter za drugo starostno obdobje in kombinirani oddelek za 9 odstotkov. Predloge povišanja je obravnaval občinski odbor za družbene dejavnosti in občinskemu svetu predlagal povišanje cen za vsa starostna obdobja za sedem odstotkov. Občinski svetniki so se s takšnim predlogom strinjali in tako bodo nove cene veljale od 1. oktobra.
»Hiter izračun je pokazal, da bodo imeli starši, ki za vrtec plačujejo največ, po novem za približno 15 evrov višje zneske na položnici. Je pa vprašanje, ali bo vrtcu z novimi cenami uspelo pokriti vse stroške glede na naraščajoče cene energentov,« pravi župan Občine Vojnik Branko Petre. Kot dodaja, so se v občinskem svetu dogovorili, da letos ne glede na vse ne bodo več spreminjali cen. »Če bo pač treba, bomo dodatne stroške pokrili iz občinskega proračuna,« obljublja in dodaja, da bo ponovno višanje cen vrtca zagotovo potrebno prihodnje leto.	BA
Pomembno prispevali k razvoju skupnosti
VOJNIK - Znani so letošnji prejemniki najvišjih občinskih priznanj. Minuli teden so jih potrdili vojniški občinski svetniki. Ob prazniku Občine Vojnik, 4. oktobru, bo župan Branko Petre podelil zlat vojniški grb, dva srebrna ter tri bronaste vojniške grbe, ob tem pa še priznanja župana.
Zlati vojniški grb bo za dolgoletno uspešno vodenje Čebelarskega društva Vojnik, strokovno svetovanje na terenu, delo z mladimi ter sodelovanje v kraju prejel Peter Babnik iz Bezenškovega Bukovja. S srebrnim grbom bosta nagrajena Tomaž Marčič iz Vojnika za dolgoletno glasbeno ustvarjanje v kraju, doma in v tujini, za sodelovanje v različnih komornih zasedbah ter vodenje več zborov ter podjetje Mio oprema - Janez Gobec iz Višnje vasi za dolgoletno uspešno vodenje in ustvarjalno delo v podjetništvu ter prenašanje znanja na mlade. Bronasti vojniški grb bodo prejeli Rafael Gregorc iz Slovenskih Konjic za dolgoletno delo na področju kulture ter za petje v Moškem pevskem zboru Antona Bezenška Frankolovo in vokalni skupini Družina Gregorc, Marjetica Leber iz Želč za dolgoletno srčno izvajanje rejniške dejavnosti ter nudenje ljubezni in varstva rejencem ob skrbi za domačijo ter Štefan Premrl iz Socke za več kot 50-letno prepevanje v Moškem pevskem zboru KUD Nova Cerkev in Mešanem cerkvenem pevskem zboru sv. Lenarta Nova Cerkev ter za prispevek h kulturnemu razvoju kraja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je sicer za letošnje občinske nagrajence prejela 266 pravočasnih in veljavnih predlogov, in sicer 16 za zlati grb, 83 za srebrnega, 80 za bronastega ter 84 za priznanja župana. Trije predlogi so bili neopredeljeni.	BA
Ni vse, kar je domače, ekološko
Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica bo v nedeljo v Laškem pripravilo 3. Eko dan. S svojo ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov se bo predstavilo približno petnajst ekoloških kmetij. (Foto: Pixabay)
LAŠKO - Vrt Pivnice Savinja bo v nedeljo, 18. septembra, med 10. in 14. uro ponujal obilje ekoloških pridelkov ter prehranskih izdelkov. Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica namreč pripravlja 3. Eko dan. S svojo ponudbo se bo predstavilo približno petnajst ekoloških kmetij, dr. Janko Rode bo predaval o številnih pozitivnih učinkih uporabe ekoloških zelišč.
Namen dogodka je osveščanje ljudi o ekološko pridelani hrani ter promocija in prodaja ekoloških živil. »Ljudje premalo poznajo razliko med ekološko pridelano hrano ter med konvencionalno oziroma integrirano pridelavo. Ljudje mislijo, da je vse, kar je domače, ekološko. Daleč od tega. Lokalno in domače je lahko slabše kot integrirano. Integri-
rana pridelava je nadzorovana, lahko uporabljajo tudi pesticide, ampak v omejenih količinah. Pri domači, lokalni pridelavi pa ni omejitev in nadzora. Naš cilj je, da ljudi o tem osvestimo,« pravi ekološka kmeto-valka iz Rečice pri Laškem, članica združenja Deteljica, Katarina Očko.
Kot dodaja sogovornica, je slovenske ekološke hrane na trgovskih policah zelo malo, saj imajo trgovine svoje normative, ki so za majhno slovensko kmetijo težek zalogaj. »Trgovine zahtevajo velike količine, ki jih ekološke kmetije težko zagotavljamo. Druga težava so nizke cene,
ki nam jih ponujajo trgovci. Zato raje prodajamo na drobno,« pojasnjuje Očkova.
Z dogodkom, kakršen bo v nedeljo v Laškem, želijo ekološki pridelovalci ljudem približati svoje pridelke in izdelke ter predstaviti rezultate svojega truda in dela, vloženega v ekološko pridelavo zelenjave, sadja, poljščin. Takšne dogodke sicer pripravljajo tudi drugod po Sloveniji. V Slovenj Gradcu bo eko dan že enajsto leto zapored, pripravili so ga tudi v Žalcu in letos prvič v Nazarjah, organizirati pa jih nameravajo tudi v drugih slovenskih krajih.	BA
IZ NAŠIH KRAJEV
9
i» -j-V3
• • ».-i
VITANJE - Namenu predali tri prenovljene cestne odseke
Krajani Pake in Hudinje se že vozijo po prenovljeni in bolj varni cesti.
cestnem odseku Hrvat-Odri-jek, ki je dolg 650 metrov.
Trije razlogi za zadovoljstvo
Podlago za nanos asfalta so
pripravili domačini, občina je poskrbela za preplastitev, ki je stala 42.400 evrov.
Cesta je prometno obremenjena tako z osebnimi vozili kot tudi s kmetijsko mehanizacijo, zato so si prebivalci Ljubnice za prenovo prizadevali več let. Potrpežljivost se je naposled obrestovala, saj je cesta zdaj bolj varna, je med drugim povedala Petra Mauh na slovesnosti, na kateri so otvoritveni trak prerezali župan Slavko Vetrih in vitanjska občinska svetnika Janez Kričej ter Simon Go-lenač. Župan Vetrih se je zahvalil domačinom za pomoč pri pripravljalnih delih ter jim zaželel varno uporabo ceste, župnik Jože Kovačec je najnovejšo pridobitev v Ljubnici blagoslovil.
Odvodnjavanje
V	Spodnjem Breznu je novo asfaltno prevleko dobil 300 metrov dolg cestni odsek Trebuhinja-Lah. V ta namen je Občina zagotovila 25.249 evrov. Kot so pojasnili v vitanjski občinski upravi, so preplastitev makadamskega odseka narekovale težave z odvodnjavanjem. Z prenovo ceste so jih odpravili.
V	vitanjski občini so letos skupno obnovili več kot tri kilometre cest. Obnove cestnih odsekov bodo glede na finančne zmožnosti občine nadaljevali v naslednjih letih. Ob tem je župan Slavko Vetrih spomnil tudi na nedavno prenovljen 120 metrov dolg odsek ceste proti Breznu.
Foto: Občina Vitanje
Tudi na Vitanjskem je potreb po prenovah dotrajanih cest več, kot je na voljo občinskega denarja, zato so prebivalci toliko bolj veseli vsakega posodobljenega cestnega odseka. Pred dnevi so prerezali otvoritveni trak v Ledinskem Grabnu, Ljubnici in Spodnjem Breznu. Občina Vitanje je za posodobitve vseh treh cestnih odsekov v skupni dolžini približno dveh kilometrov v proračunu zagotovila približno 238 tisoč evrov.
BARBARA FURMAN
Vitanjska občina je sicer ena manjših lokalnih skupnosti, a ima zaradi razpršene poselitve na podeželju zelo razvejano mrežo občinskih cest. Potreb po vzdrževanju in prenovah je zato veliko, proračunske zmožnosti pa so omejene. Prvo septembrsko soboto so se zvrstila kar tri odprtja prenovljenih cestnih odsekov.
Uničen asfalt
Cesta v Ledinskem Grabnu je bila v zelo slabem stanju, zato je bila modernizacija 1.100 metrov dolgega odseka nujna. Kot je povedal vitanjski župan Slavko Vetrih, je bila cesta v makadamski izvedbi urejena leta 1964. Pred približno tridesetimi leti so jo prvič asfaltirali. Prome-
tna obremenitev in zimska zmrzal sta asfaltno prevleko skoraj povsem uničili. Cestna dela je opravilo podjetje Remont iz Celja, vrednost obnovitvenih del znaša malo manj kot 170 tisoč evrov.
Slovesnost ob uradnem odprtju so pripravili prebivalci vaških skupnosti Paka in Hu-dinja, zbrane so poleg župana Vetriha nagovorili vitanj-ska občinska svetnika Milan Hrovat in Tone Slatinek ter predsednika omenjenih vaških skupnosti Simon Kranjc in Simon Klemenc. Prenovljeno cesto je blagoslovil župnik Jože Kovačec.
Pomagali domačini
Slovesno je bilo tudi v Ljubnici. Občani so veseli, da se bodo odslej lahko vozili po prenovljenem in bolj varnem
Prerez traku obnovljene ceste v Ledinskem Grabnu.
Odprtje prenovljenega 300 metrskega odseka v Spodnjem Breznu
Stavba podružnične šole v Te-panju bo energetsko varčnejša. (Foto: Občina Slovenske Konjice)
Prenovi podružničnih šol na Konjiškem
SLOVENSKE KONJICE -Tudi v konjiški občini so v dveh šolah počitniški čas izkoristili za obnovitvena dela. To poletje so delovni stroji brneli v podružničnih šolah v Tepanju in na Svetem Jerneju. Šolski zgradbi bosta odslej energetsko manj potratni.
Podružnična šola v Tepanju sodi pod okrilje matične Osnovne šole Ob Dravinji
v Slovenskih Konjicah. Na šolski zgradbi so zamenjali okna in vhodna vrata, v notranjosti pa stavbno pohištvo. Izolirali so fasado in podstrešje, vgradili toplotno črpalko, namestili termo-statske ventile in kotličke ter posodobili razsvetljavo v vseh učilnicah. Občina Slovenske Konjice je za sanacijo tepanjske podružnične šole v proračunu zagotovila 260 tisoč evrov, obnovitvena dela je opravilo podjetje A. M. D. Gradnje - Adis Mujkanović.
Na zgradbi podružnične osnovne šole Sveti Jernej so prenovili fasado, ki se zdaj ponaša z novo rumeno barvo, lesena okna so nadomestili z energetsko varčnimi, prav tako so namestili nova vhodna vrata in prenovili sanitarije za učence. V ta namen je Občina zagotovila približno 72 tisoč evrov. Pot v šolo in iz nje bo odslej varnejša, saj so prenovili cesto s pločnikom, ki pelje mimo šole. Zagotovili so obcestno razsvetljavo in uredili dve avtobusni postajališči. BF
Grad Lemberg vabi v srednji vek
VOJNIK - Na gradu Lemberg pri Novi Cerkvi bo v soboto, 17. septembra, ponovno mogoče čutiti utrip srednjega veka. Turistično društvo Vojnik v sodelovanju s KUD Galiarda, z lastnikom gradu Francijem Zidarjem, Občinama Vojnik in Dobrna ter Osrednjo knjižnico Celje namreč med 13. in 18. uro pripravlja prireditev Srednjeveški dan na gradu Lemberg.
Organizatorji napovedujejo pestro in zanimivo dogajanje, ki bo ponazorilo utrip življenja v srednjem veku. Člani KUD Galiarda bodo poskrbeli za ples in igre, manjkala ne bo niti srednjeveška kuhinja. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v številnih srednjeveških družabnih igrah (hoja s hoduljami, metanje obročev ...), naredili svoj pečat iz voska, zapisali svoje ime v starinski pisavi, preizkusili svoje spre- --_
tnosti v lokostrelstvu in metanju sekiric ter kaj lepega kupili na srednjeveški tržnici.
Grad Lemberg si zadnje desetletje in pol prizadeva oživiti njegov lastnik Franci Zidar, dolgoletni direktor Kozjanskega parka, ki je v svoji poklicni karieri vodil obnovo gradu Podsreda in sodeloval pri obnovi samostana Olimje ter gradov Bizeljsko in Pišece. Grad Lemberg, ki ga je kupil leta 2007, želi urediti v kulturno, turistično in informacijsko središče. Na njem se že vrstijo različni glasbeni in drugi dogodki. Izvirna popestritev prizorišča bo tudi sobotni srednjeveški dan, ko se bodo obiskovalci lahko družili, uživali in
V soboto popoldne bo na gradu Lemberg živahno, saj pripravljajo tradicionalni srednjeveški dan. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
10
IZ NAŠIH KRAJEV
VRANSKO - Namesto Sončnih vrtov rastejo Dvori Vransko
Nasedli gradbeni projekt dobiva novo vsebino
Klavrne zgodbe Sončnih vrtov, enega od nasedlih gradbenih projektov v času gospodarske krize pred poldrugim desetletjem, je očitno konec. Opuščeno gradbišče v zaselku Brode je letošnje poletje obudil investitor Nepremičnine Vransko, katerega družbenik so investicije Švas.
SPELA OZIR
»Veseli me, da smo končno dočakali sanacijo tega degradiranega območja. Verjamem, da bo investitor najavljena in začeta dela tudi končal,« je povedal župan Franc Sušnik, ki je predstavnikom podjetja CSE projekt, ki je projektiralo prenovo in dokončanje stanovanjske soseske Dvori Vransko, predstavil vso razpoložljivo prostorsko dokumentacijo.
Dokončana čez
približno leto
Investitor bo v prvi fazi dokončal tri manjše stav-
be s 33 stanovanji ob mirni ulici v nizu prihodnjih več-stanovanjskih stavb, ki bodo povezane s parkovnimi površinami, na katerih ne bo prometa. Povezovala jih bo skupna kletna etaža, v kateri je predvidenih 55 parkirnih mest. Med stanovanji bodo prevladovala tri- in štirisob-na različnih velikosti ter eno enosobno in eno petsobno na posamezno enoto. Zgrajena in pripravljena na vselitev naj bi bila ob koncu prihodnjega leta. Nad njihovo prodajo bdi nepremičninska agencija Century 21 Slovenija, katere
direktor je Vojko Besednjak,
ki je obenem po javno dostopnih podatkih tudi direktor Nepremičnin Vransko.
Status opuščenega
gradbišča
Vse se je začelo, ko je družba Gradis skupina G leta 2008 želela v naselju Brode zgraditi stanovanjsko sosesko. Kmalu po začetku gradnje so se začele finančne in geološke težave. Slednje so se po mnenju Sušnika pojavile zaradi nenadzorovanega izkopa in slabo izvedenih geoloških raziskav. Delavci so se z gradbišča umaknili spomladi 2009, gradbišče je od takrat samevalo in zaradi svoje neurejene podobe kazilo podobo kraja. »To je bila ena od več podobnih >gradbenih jam<, ki so v Sloveniji v času krize doživljale podobno usodo. Občini in krajanom ni preostalo dru-
Nedokončana stanovanjska soseska Sončni vrtovi v Brodeh bo končno oživela. Delavci so se z gradbišča umaknili spomladi 2009. Gradbišče je od takrat samevalo. Investitor Nepremičnine Vransko je prenavljati in graditi začel letos poleti. Stanovanja bodo pripravljena na vselitev ob koncu leta 2023. (Foto: TT)

»Veseli me, da smo končno dočakali sanacijo tega degradiranega območja. Verjamem, da bo investitor najavljena in začeta dela tudi končal,« pravi Franc Sušnik.
gega, kot da smo nemočno ki si je letos poleti le lahko dobili resnega investitorja, ki gledali, kaj se dogaja,« je že oddahnil. Kot kaže, so zdaj se je prenove in gradnje tudi pred časom povedal Sušnik, že nekdanji Sončni vrtovi le že lotil.
Podelili so občinska priznanja
ŽALEC - Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Žalec s podelitvijo občinskih priznanj je bila prejšnji torek v domu II. slovenskega tabora. Osrednji nagovor je imel župan Janko Kos, medtem ko je kulturni program obogatil Simfonični orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec s solisti pod vodstvom Andraža Slakana.
Prof. dr. Jožef Hribar je prejel značko za strokovno ohranjanje rudarskega izročila in aktivno družbeno dejavnost v lokalni skupnosti. Božena Svet je postala prejemnica plakete za večletno uspešno delo v Območnem združenju Rdečega križa Žalec in kot mentorica ekipe prve pomoči v Osnovni šoli Šempeter v Savinjski dolini. Ivana Zapušek Skubic je prejela plaketo za uspešno delo na področju razvoja in delovanja vaške skupnosti Ložnica pri Žalcu in Mestne skupnosti Žalec. Plaketo za večletno prizadevno delo na področju
društvenih dejavnosti, ohranjanja tradicije in razvoja slovenskega podeželja in pomena vloge kmečke ženske je prejela Marta Rojnik.
Z odprtjem prostorov
Po slavnostni seji je sledilo uradno odprtje nadzidave I. osnovne šole Žalec. Sejno sobo so preoblikovali v dve novi učilnici, zbornico še v dve. Naložba je bila vredna približno 900 tisoč evrov. Od tega so 340 tisoč evrov dobili sofinancerskega denarja ministrstva za šolstvo. V priložnostnem kulturnem programu so obiskovalci prisluhnili pevskemu zboru I. osnovne šole Žalec, ki ga vodi Tina Jošovc.
Med obiskovalci, ki so se udeležili slavnostne seje, so bili tudi predstavniki delegacij pobratenih in partnerskih mest (iz Češke -Žatec, iz Hrvaške - Biograd na Moru, Osijek, iz Srbije - Aleksandrovac, Kruševac, iz BiH - Bijeljina).
Mednarodna ekipa v Celju
CELJE - Te dni Mladinski center Celje (MCC) gosti projekt 4youth. Sodelujoči so iz držav, kjer opažajo, da mladi ne sodelujejo v procesih odločanja. Namen projekta je, da se mladinske delavce opremi s potrebnimi veščinami, da bodo lahko mlade ljudi prepričali v družbeno aktivnost, izkoriščanje priložnosti in soustvarjanje družbe, v kateri živijo. Celjska etapa projekta se bo končala jutri (v petek).
Srečanje v Celju ni prvo v sklopu projekta 4youth. Prvo je bilo v Malaviju, kjer so postavili temelje projekta. Namen projekta je na enem mestu zbrati metode, ki bodo mladinskim delavcem pomagale, da bodo dosegli cilj projekta -
večjo družbeno dejavnost mladih. Metode, ki so jih v zadnjih treh mesecih preizkušali in za katere so ugotovili, da delujejo, bodo zbrali v publikaciji, ki bo pomagala mladinskim delavcem, da bodo lahko bolje opravljali svoje delo.
Sodelujoči
»Pri nas so poleg slovenske ekipe tudi partnerji iz Bolgarije in Tanzanije,« je sodelujoče predstavila direktorica MCC Sonja Majcen. Drugi se bodo ekipam, ki so v Celju, pridružili na daljavo. Po spoznavnem
»Že drugič sem v Celju in je točno takšno, kot se ga spomnim,« je po spominih pobrskal Peter J. Msafiri.
ponedeljku so v torek že sledile predstavitve dela, ki je osnova za naprej. Najprej izkušnje slovenske ekipe, nato so sledile tudi predstavitve izkušenj drugih.
»S prvim večerom prebijemo led in se spoznamo,« je začel Peter J. Msafiri, član tanza-nijske ekipe. »Spoznavanje je ključnega pomena, saj se tako zagotovi boljše sodelovanje med ekipami,« je o pomembnosti prvega večera nadaljevala
»Celje je udobno mesto, polno zgodovine in ozkih ulic!« je povedala Vanja Noteva.
sodelujoča iz Bolgarije Vanya Noteva. »Zanimivo,« je z eno besedo sodelovanje v projektu opisala Celjanka Ana Sevnik. Potem pa je še dodala: »čisto druga mentaliteta ljudi, nekaj novega in same dobre izkušnje.«
Vsakemu svoje
Vsi, ki sodelujejo pri projektu, so v Celju zato, da se naučijo nekaj novega in izkušnje odnesejo domov. Čeprav ima-
Ana Sevnik je dobila same pozitivne izkušnje.
jo takšni mednarodni projekti tudi druge ugodnosti. Peter se na primer veseli obiska sejma, ki je ravno v Celju, Ana pa obiska Slovenskih Konjic. Vanya je za razliko od svojih kolegov bolj storilnostno naravnana. Zanjo najsvetlejša točka srečanja so poznanstva, ideje in izkušnje, ki jih bo s sabo odnesla v Bolgarijo, da bo lahko čim bolje opravljala svoj poklic.
JF
Foto: SHERPA
KULTURA
11
Filatelistično društvo Žalec z razstavo razglednic
Ko zgodbo razglednice
V Žalcu so se v prvi polovici septembra vrstili dogodki v počastitev občinskega in krajevnega praznika. Dva sta bila v ponedeljek. Filatelistično društvo Žalec je najprej v žalski enoti pošte pripravilo predstavitev nove osebne poštne znamke in priložnostnega žiga. Zvečer je v medobčinski splošni knjižnici sledil še domoznanski večer, katerega rdeča nit je bila predstavitev starih razglednic središča Spodnje Savinjske doline.
ŠPELA OŽIR
Člani društva s predsednikom Venijem Ferantom na
čelu so na šestih plakatih predstavili stare žalske razglednice in v vitrinah letošnja priznanja. Kot pravi Ferant, bi lahko o razglednicah Žalca govoril kar cel dan in morda še vedno ne bi bilo dovolj. »Na tokratni razstavi gre za pregled različnih razglednic, ki sem jih razvrstil glede na to, kateri del Žalca je na njih upodobljen,« je pojasnil predsednik društva.
Prve razglednice so se začele pojavljati po letu 1890. Najstarejša razglednica Žalca na tej razstavi je iz leta 1898. »A to ne pomeni, da je tudi najstarejša. Morda imajo v celjski knjižnici ali muzeju še kakšno starejšo.«
Predstavili so tudi novo žalsko razglednico, ki jo je vsak obiskovalec tega našega večera prejel brezplačno, s čimer so obudili spomine na pisanje razglednic.
Dopoldne na pošti
Pestro je bilo tudi dopoldne v žalski enoti pošte. V uporabo so dali nov priložnostni poštni žig in predstavili novo osebno znamko. »S tem smo počastili oba žalska praznika - 6. september, ko praznuje občina, in 29. september, ko praznuje Mestna skupnost Žalec. V tem duhu smo obe prireditvi poimenovali Septembra Žalec praznuje,« je še dodal Ferant, ki so mu takšne in drugače tiskovine, še posebej tiste s poštnim žigom, bli-
zu že lep čas. Zagotovo tudi po zaslugi njegove poklicne poti. V zlati dobi razglednic je bil deset let zaposlen v Fo-toliku, enem največjih proizvajalcev razglednic v takratni Jugoslaviji.
Zavidljivi uspehi
Tokratna razstava v žalski knjižnici ni osamljen projekt filatelističnega društva, ki je letos doseglo kar nekaj odmevnih rezultatov. »Že marca smo na filatelistični razstavi v Ravnah prejeli zlato meda-
ljo za tekmovalni eksponat razglednic. Prav tako marca smo na svetovni razstavi v Budimpešti dosegli srebrno medaljo za knjigo, ki smo jo izdali lani,« je pojasnil Ferant. V nadaljevanju leta so z mladinskim razstavnim predmetom, ki opisuje ribnik Vrbje na filatelističen način, osvojili najvišjo oceno med vsemi mladinskimi eksponati in prejeli še posebno nagrado za najboljši mladinski eksponat. Na to so še posebej ponosni, pravi sogovornik,
tako visokega priznanja slovenska mladinska filatelija še ni prejela.
»In ko smo mislili, da je to za letos vse, so nas ugodno presenetile ocene z razstave dežel članic Alpe-Jadran. V tej konkurenci smo bili med mladinskimi eksponati prav tako najboljši, v članski pa sem za svoj razstavi predmet o hmelju in pivu prejel kar 92 točk, zlato medaljo in še posebno nagrado za najboljši eksponat v tem razredu.«
Foto: SHERPA
Žalca pripovedujejo
Filatelistično društvo Žalec s predsednikom Venijem Ferantom na čelu je v žalski knjižnici na ogled postavilo razstavo starih razglednic Žalca.
V čast občinskemu in krajevnemu prazniku je društvo izdalo razglednico s priložnostnim poštnim žigom in znamko.
Folklorno obarvan konec tedna
Konec tedna je bil v Celju in Žalcu v znamenju folkloristov. Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca je organiziralo 15. mednarodni folklorni festival. Skupaj je zaplesalo 120 folkloristov s treh celin.
»Menim, da je bil to eden najboljših festivalov doslej, a ne samo zato, ker smo uspeli gostiti folklorne skupine s treh celin, temveč tudi zato, ker so bili njihovi nastopi na zelo visoki umetniški ravni,« je po koncu festivala izpostavil predsednik društva Od Celja do Žalca Bojan Pevec in dodal, da so svoje
poslanstvo, ki je prenašanje folklornega izročila na mlajše generacije, v celoti izpolnili. »Z vsemi tremi koncerti, ki smo jih izvedli za učence osnovnih šol, smo izjemno zadovoljni, saj smo dosegli svoj namen.« Celjski folklorni skupini, Folklorni skupini Kobula iz Petrovč in Fo-klorni skupini Grifon iz Šempetra so se pridružili folkloristi iz Črne gore, Mehike in Alžirije. Osrednja gala koncerta sta bila v petek zvečer v Celju in še v soboto zvečer v Žalcu. Preostali nastopi so bili razporejeni po Savinjski dolini. Nastopili so tudi pred celjskimi in žalskimi
Znana imena navdušila z avtorsko glasbo
Žalec že dlje velja za festivalsko mesto, saj se je v zadnjih desetletjih tam razvilo veliko odmevnih festivalov. Med njimi je Festival avtorske glasbe, ki je v petek zvečer goste privabil pet kakovostnih slovenskih glasbenih izvajalcev.
Festivalski večer so v Domu je zasnovan kot nov dogo-
II. slovenskega tabora Žalec z avtorsko glasbo obarvali Tinkara Kovač, Nana Milčinski, Leonart, Tretji kanu in Tri-um. Festival avtorske glasbe
dek, ki prispeva k obogatitvi kulturne oziroma glasbene ponudbe v Žalcu. Namen in vizija tega dogodka sta, da bi v prihodnjih letih gostil tako
glasbene zasedbe, ki so v Sloveniji široko sprejete, kot tudi skupine, ki šele morda začenjajo svojo glasbeno pot in si jo želijo utreti do čim širše množice poslušalcev. Organizatorja koncerta Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in KUD Trium si želita, da bi Žalec postal prepoznaven kot kraj, kjer je mogoče vsako leto na enem dogodku slišati pestro paleto slovenskih glasbenikov različnih žanrov.
ŠO
osnovnošolci. Festival so zaključili v ponedeljek dopoldne, ko so zaplesali še v OŠ Vransko.
Člani Medobčinskega kulturnega društva Od Celja do Žalca so zadnji dve leti, ko festivala in maratona, ki je njihova druga večja prireditev, ni bilo, izkoristili za pripravo razstave folklornih kostumov, ki jih v svojih garderobah skrivajo folklorne skupine s Celjskega in tudi širše. Razstava je v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec še vedno na ogled.
ŠO
Foto: SHERPA
Člani zasedbe Leonart so se pred glasbenim dogodkom ustavili pri fontani piva. Fotografijo so objavili na družbenem omrežju in zapisali, da so veseli, da so lahko del Festivala avtorske glasbe. (Foto: osebni arhiv)
12
Kakšna pomoč je možna, ko finančno »zaškripa«?
Kriza v hladilnikih
in denarnicah

#
Izrazite podražitve, huda zima, boj za preživetje, revščina, inflacija, kriza ... Vse to so besede, ki prinašajo strah pred jesenjo in zimo. Država naj bi pomagala, a mnogi pravijo, da predvsem tistim, ki so pomoči že navajeni, medtem ko srednji sloj pogosto izvisi pri pomočeh. S strokovnjaki smo preverili, kako ravnati, ko bo »stisnila« zima, stroški za preživetje pa bodo še dodatno šli v nebo. Treba bo varčevati, a če človek nima denarja, težko kaj privarčuje. Kakšno pomoč lahko posameznik dobi, kaj naj stori, kam naj se obrne, če ne bo zmogel poravnati vseh položnic in če bo denarnica prazna?
BARBARA FURMAN, SIMONA ŠOLINIČ FOTO: SHERPA, PIXABAY
Šolski skladi:
Komu pomoč?
V šolah so omejeni glede pristojnosti pri blaženju socialnih stisk učencev. Poleg subvencionirane šolske prehrane in šole v naravi lahko po potrebi koristijo tudi sredstva šolskega sklada.
Kot so pojasnili na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport, lahko šole sredstva iz šolskega sklada namenijo tudi za financiranje udeležbe otrok v šoli v naravi. Do tovrstne finančne pomoči so upravičeni učenci oziroma dijaki, ki jim je priznana pravica do subvencije za malico v najvišjem deležu od cene malice.
Izjemoma lahko upravni odbor šolskega sklada
Hemar rlnrloli le> ormrrm ali
samo nekaterim možnim upravičencem, če oceni, da posebne okoliščine to opravičujejo. Takšna odločitev upravnega odbora sklada mora biti sprejeta soglasno, še navajajo na ministrstvu za izobraževanje.
Šolski sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. Kadar je zaradi socialnih stisk ogrožen učenčev telesni, osebni in socialni razvoj, se v zagotavljanje ustrezne podpore vključi šolska svetovalna služba. Za zdaj porasta socialnih stisk med učenci ne zaznavajo. Glede na to, da se energetska kriza in draginja stopnjujeta, dodatne potrebe po pomoči v šolah pričakujejo v jesenskih
in -zimclHh mocorih
Kaj storiti ob visokih zneskih na položnicah?
Zlovešče napovedi o eni najhujših zim, ki bo vse stroške potisnila v nebo, nakazujejo tudi, da marsikdo morda ne bo zmogel sproti plačevati položnic. V tem primeru grozijo opomini ali celo izvršbe. Kot pravi odvetnik Damir Ivančič, obstaja institut, ki lahko ublaži neugodne posledice tako za dolžnike in upnike in ki je mnogim pomagal že v preteklih letih epidemije.
V situaciji, ko nekdo ne bo zmogel plačevati položnic, obstajata dva postopka, pravi Ivančič. Prvi je neuradni, drugi uradni - sodni: »Kadar pride do trenutka, ki že kaže neke težave pri poplačilu
neke terjatve, priporočam, da se vsak čim prej obrne neposredno na upnika - brez občutka sramu - in tako poskuša na neuraden način doseči dogovor, da ne pride do izvršbe. To pomeni, da z vlogo pojasni situacijo in je pri tem odprt ter iskren in tako poskuša doseči dogovor o obročnem poplačilu, o poplačilu na daljši rok ali o moratoriju. S tem obstaja možnost varčevanja za kasnejše lažje poplačilo. To je rešitev, ne pa neodzi vanje dolžnika, saj moramo vedeti, da ima upnik pravico do plačila dolga, saj je na koncu tudi on odvisen od preživetja in plačil.«
Ko »udari« izvršba
Kadar se izvršba že »zgodi«, se začne tudi sodni postopek. »Tu obstaja institut odloga izvršbe na podlagi predloga tožnika ali upnika. Če ta predlog poda dolžnik, mora natančno dokazati, zakaj ga je predlagal. Na drugi strani predlog lahko poda tudi upnik, ki razlogov ni dolžan pojasnjevati. Takšen odlog lahko traja največ eno leto in je v času postopka možen le enkrat. Včasih so se postopki ponavljali v nedogled, zdaj je zakon to uredil. V dogovoru z upnikom in s tožnikom je torej možen tudi odlog izvršbe,« razlaga odvetnik.
Ob tem poudarja, da v naštetih oblikah vidi učinkovit ukrep, ki bi lahko ublažil težave ljudi v energetski krizi: »Ne nazadnje je država v času epidemije sprejela odločitev, da se izvršilni postopki zaustavijo, torej nihče od fizičnih oseb ni bil soočen z negativnimi posledicami takojšnjega poplačila ali zamudnih obresti in z naraščanjem stroškov v postopku. To se je izkazalo kot zelo dobro, upniki so pokazali solidarnost in ni prihajalo do zlorab. Verjamem, da je to eden od ukrepov, ki bi ga lahko učinkovito uporabili v tej energetski krizi.«
Podjetje Remont: »Potrebe bi morali prilagoditi zmožnostim«
Vedno bolj zaostrene razmere nas silijo, da potrebe prilagodimo zmožnostim, so prepričani v celjskem obrtno-gradbenem podjetju Remont, ki zaposluje 154 ljudi. Draginjskega dodatka niso uvedli, a so marca letos vsem zaposlenim dvignili osnovne bruto plače nad zakonsko določeno minimalno bruto plačo.
»Vsi zaposleni imajo prav tako vse dodatke po kolektivni pogodbi - delovna doba, nadure in stimulacija
- obračunane ob upoštevanju višjih osnov. Prav tako že nekaj časa izplačujemo regres za malico v višini, ki je višja od povprečnih cen tople malice v gostinskih lokalih. Do nedavnega je bil regres za malico na zgornjem pragu zakonsko neobdavčenega zneska,« je pojasnil direktor Matjaž Pavčič, ob čemer je dodal, da so zaposlenim kljub zaostrenim razmeram pri poslovanju, ki jih narekujejo podražitve gradbenih materialov, storitev in energentov, iz-
plačali regres v znesku, ki je za več kot 50 odstotkov presegal minimalni regres za leto 2022.
Previdna potrošnja
Kot še pravi direktor Remonta, se z zaposlenimi vedno pogosteje pogovarjajo o zaskrbljujoči draginji. Ugotavljajo, da nas zaostrene razmere silijo, da potrebe prilagodimo svojim zmožnostim. To velja tako za posameznike kot podjetja.
»V podjetju si moramo vsi prizadevati za dosega-
nje odličnih rezultatov in čim boljše obvladovanje stroškov, kar je osnova za nagrajevanje zaposlenih. Varčevati je treba takrat, ko je to mogoče. Ko to ni mogoče, lažje preživi tisti, ki ima rezerve. Če smo si še nedolgo nazaj zaradi nizkih obresti in nizke inflacije ter ob realnem dvigovanju plač lahko privoščili vedno več, bomo v prihodnje morali biti pri potrošnji zelo previdni. Tako v zasebnem kot javnem sektorju smo lahko pogosto slišali, da je bila katera od odločitev zgrešena naložba. Ali ne velja za družinski proračun enako?« se sprašuje direktor Matjaž
Pavčič
NAŠA TEMA
13
»Ni mogoče vnaprej trditi, ali bi samski zaposleni osebi z minimalno plačo ali upokojenki s povprečno pokojnino
lahko dodelili na primer izredno denarno socialno pomoč. »Izredna denarna socialna pomoč se namreč lahko dodeli za točno določen izdatek, ki je nujen za preživljanje in ga oseba (ali družina) ni zmogla sama poravnati. V postopku je treba presoditi, ali se je stranka znašla v materialni stiski zaradi razlogov, na katere ni mogla vplivati, jih ni mogla predvideti in sama z lastnimi sredstvi situacije ne bo zmogla rešiti. Namen, za katerega lahko dodelimo izredno pomoč, je od jeseni do pomladi najpogosteje kurjava. Pogosti razlogi so še nakup peči, gospodinjskega aparata, ki je nujen za preživljanje (štedilnik, hladilnik, pralni stroj), nakup nujnih kosov pohištva ob selitvi, plačilo položnic, vezanih na osnovno preživljanje, če stranka izkaže, da jih sama ni zmogla poravnati ... Izredno pomoč dodelimo lahko tudi za nujno sanacijo (npr. obnovo strehe, kopalnice ...). Stranke seznanimo, da se za obsežnejše obnove lahko pozanimajo tudi pri Eko skladu, ki ima občasno namenska sredstva za izboljšanje energetske učinkovitosti starejših gradenj.«
»Za tričlansko družino, v kateri ima vsak starš povprečno plačo, torej približno 1.300 evrov, lahko rečemo, da ne spada med materialno ogrožene. Takšna družina lahko uveljavi otroški dodatek, subvencijo plačila za program vrtca in državno štipendijo - glede na starost otroka oziroma njegovo vključenost v vzgojno-varstvene organizacije. Pri državi štipendiji je mogoče, če otrok biva v kraju izobraževanja v namestitvi, ki ni subvencionirana, pod nekaterimi pogoji uveljaviti tudi dodatek za bivanje (85,93 evra).
Takšni družini bi izredno denarno socialno pomoč center za socialno delo lahko dodelil samo v res izjemni situaciji - če bi se zaradi razlogov, na katere ni mogla vplivati, znašla v hudi materialni stiski (npr. požar, poplava oz. druga situacija, ki bi družini prinesla zelo visoke, nepredvidene izdatke, ki jih z lastnimi sredstvi ne bi mogla pokriti). Izredno denarno socialno pomoč v primeru višje sile lahko center za socialno delo dodeli v višini treh minimalnih dohodkov (v konkretnem primeru največ trikrat po 1.236,13 evra).«
»Samska delovno aktivna oseba z minimalno plačo, ki trenutno znaša približno 778,48 evra (brez dodatka za delovno dobo), in upokojenka s povprečno pokojnino (malo več kot 800 evrov) bi lahko bili v večji materialni stiski, saj morata kot samski osebi plačevati nekatere fiksne stroške, ki so enaki ne glede na to, koliko oseb živi v stanovanju. Tudi ogrevanje bi zanju lahko predstavljalo bistveno večje finančno breme. Nakup kurjave je sicer izdatek, ki ga lahko načrtujemo, zato večina oseb s takšnimi dohodki že med letom prihrani nek znesek za nakup kurjave. Žal ni mogoče načrtovati vseh drugih okoliščin, ki se zgodijo neodvisno od nas. Lahko se zgodi, da se mora oseba naenkrat soočiti z večjo materialno stisko, morda še zaradi drugih nepredvidenih izdatkov - iz izkušenj vemo, da pride včasih do drugih večjih izdatkov, vezanih na osnovno preživljanje: odpove dotrajana peč za centralno kurjavo, dotrajan pralni stroj ali štedilnik ... V takšnih primerih je razumljivo, da nekdo, ki je komaj privarčeval za kurjavo, ne bo zmogel še dodatnega finančnega bremena. V takšni situaciji nekateri ljudje pridejo po pomoč tudi na center za socialno delo. Ta lahko v situaciji hude materialne stiske dodeli izredno denarno socialno pomoč, ki za samsko osebo lahko znaša največ 421,89 evra oziroma v koledarskem letu največ v višini dveh takšnih zneskov pomoči.«
»Vsak primer je treba obravnavati posebej«
Mnogi trdijo, da bo v energetski krizi in krizi podražitev najkrajšo potegnil srednji razred prebivalcev. Država določa »cenzuse«, ki določajo, kdaj je kdo upravičen do pomoči. Država je dala smernice ustanovam, ki lahko pomoč dodelijo. Jezni niso samo ljudje, včasih so jezni tudi strokovnjaki, ki bi radi pomagali, a naletijo na »cenzuse«. Kriza je neizprosna, višajo se zneski na položnicah, računi v trgovini.
V nemilosti težke finančne spremenila. Za primer smo
situacije se bodo nedvomno znašli tudi tisti, ki so epidemijo nekako preživeli, in tisti, ki so do zdaj kot srednji sloj še nekako »zvozili«. Kako jim pomagati?
Okoliščine so različne
S Centrom za socialno delo Celje (CSD Celje) smo preučili, kakšne pomoči so deležni tisti, ki jim je morda do zdaj šlo dobro, a bi kriza, ki že vstopa skozi vrata, to lahko kmalu
vzeli delovno aktivna starša s povprečno plačo in šoloobveznim otrokom, samsko osebo z minimalno plačo in upokojeno vdovo. Celjski center za socialno delo nam je pripravil podatke za tiste vrste pomoči, do katerih so oziroma bi bili upravičeni omenjeni. Center preuči vsak primer, zato ni mogoče posplošeno navesti, do kakšnega zneska v okviru nekega socialnega transferja je kdo upravičen, saj center presoja vsako situacijo posebej.
Vsi namreč ne živijo v enakih okoliščinah.
»Center za socialno delo v postopkih za priznanje pravic iz javnih sredstev ugotavlja materialno stanje posameznika ali družine. Nekatere pravice, kot so otroški dodatek, subvencija plačila za program vrtca in državna štipendija, so zastavljene malo širše, torej je do njih lahko upravičen velik del družin. Otroški dodatek in po novem državno štipendijo lahko dobijo tudi otroci v družinah, kjer neto dohodek na družinskega člana mesečno znaša do 1.014,33 evra. Državno štipendijo je bilo namreč do nedavnega mogoče uveljaviti z največ 713,91 evra neto dohodka na družinskega člana na mesec,« pojasnjujejo v CSD Celje.
Izvisijo pri energetskem dodatku?
Tudi sindikati imajo večinoma (sindikati po dejavnostih ali v podjetjih) sklade solidarnostne pomoči. Ti se razlikujejo od sindikata do sindikata in imajo svoja pravila, zato se člani, ki se znajdejo v finančnih težavah, lahko obrnejo na svoj sindikat in preverijo možnost prejema solidarnostne pomoči, nekateri imajo tudi možnost brezobrestnih posojil in podobnih finančnih rešitev. Tako pravijo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Glede na primer družine z delovno aktivnima staršema s trenutno povprečno plačo in z enim šoloobveznim otrokom ter na primer samske osebe z minimalno plačo, v zvezi pravijo, da v obeh primerih gospodinjstvi ne bosta upravičeni do energetskega dodatka, saj nista upravičeni do denarne socialne pomoči (glede na cenzus). »V ZSSS smo Ministrstvo RS za delo že večkrat pozvali, med drugim tudi na ekonom-sko-socialnem svetu, naj pripravijo ukrepe tudi za druge ranljive skupine, kot so zaposleni z najnižjimi plačami, upokojenci in družine z otroki. Med drugim smo predlagali ukrepe, ki se nanašajo na usklajevanje socialnih in družinskih transferjev gledano na polletno inflacijo v letu 2022, izločitev otroškega dodatka iz dohodka za uveljavljanje socialnih transferjev, širitev izplačila energetskega dodatka za ranljive zaposlene in upokojence in podobno. Žal ministrstvo v prvem paketu ni upoštevalo nobenega predloga,« še dodajajo v ZSSS.
»Skrčinflacija«
Zveza potrošnikov Slovenije je začela kampanjo ZPS svetuje, potrošnik privarčuje. Vsak mesec bo pripravila informacije in napotke za prihranke.
Prva tema, ki so jo v zvezi vzeli pod drobnogled, je prehrana. V zvezi so izračunali, da lahko štiričlanska družina z informirano izbiro prihrani več kot 1.400 evrov na leto. Pri izračunu so upoštevali rezultate ZPS-testov dolgozrnatega riža, tunine v oljčnem olju, masla, jajc proste reje in navadnega jogurta ter med izdelki vsaj dobre kakovosti izbrali najcenejšega namesto najdražjega glede na aktualne cene. Potrošnike pozivajo, naj jim v kampanji pomagajo pri zbiranju informacij s terena. Zanimajo jih konkretni primeri t. i. »skrčinflacije« (ko proizvajalec zmanjša količino nekega izdelka, cena pa ostane enaka ali se celo poviša), potrošniki zvezo o njih obvestijo na spletni strani zveze. »Nižja cena sicer ne pomeni nujno tudi slabše kakovosti izdelka,« poudarjajo v ZPS in dodajajo, da mora potrošnik le vedeti, kaj izbrati.
Socialna pomoč in
varstveni dodatek
Drugače je pri denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku, kjer materialno stanje ugotavljajo na podlagi dohodkov, prejemkov in premoženja v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve vloge. Pri nedavno nastalih spremembah lahko ugotavljajo tudi stanje v zadnjem mesecu, če to najbolj resnično odraža situacijo. »Upravičenci do teh oblik pomoči z lastnimi dohodki in prejemki ne dosegajo minimalnega dohodka po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Ti so določeni v zneskih, ki zagotavljajo zgolj osnovno preživljanje. Krog upravičencev je tu bistveno ožji. Minimalni dohodek za dodelitev denarne socialne pomoči znaša za samsko osebo 421,89 evra in za samsko delovno aktivno osebo (polni delovni čas) 637,05 evra. Minimalni dohodek oziroma cenzus za varstveni dodatek znaša za samsko osebo 620,18 evra. Višina minimalnega dohodka
ali cenzusa je odvisna od števila družinskih članov, od tega, ali gre za odrasle ali otroke, ali so delovno aktivni ali ne ... Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta v višini razlike med ugotovljenimi dohodki posameznika ali družine in cenzusom,« pojasnjujejo na CSD Celje.
»Zaključiti je možno, da ima vsaka od oseb v opisanih treh primerih približno 800 evrov neto mesečnih dohodkov ali prejemkov, kar nekomu lahko povsem omogoča preživetje in si poleg tega še kaj privarčuje, nekdo drug, ki je v drugačni življenjski situaciji, pa morda komaj shaja s temi sredstvi.
Vse je odvisno od potreb, ki jih ima posameznik ali družina, od tega, kje živi, ali plačuje najemnino ali je lastnik stanovanja, ali je dolžan še koga preživljati in podobno. Se je pa praviloma veliko lažje preživljati v situaciji, ko si gospodinjstvo deli več oseb, in sicer zaradi stroškov, kot so ogrevanje bivalnih prostorov, elektrika, voda, komunalne storitve, storitve telekomunikacije, ki so lahko enaki ali ne odstopajo bistveno glede na število oseb,« pravijo na CSD Celje.
Na CSD Celje poudarjajo, da upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka lahko uveljavljajo oprostitev plačila RTV-prispevka. Tistim, ki imajo samo denarno socialno pomoč, tudi doplačilo do polne vrednosti zdravstvenih storitev - dopolnilno zdravstveno zavarovanje miruje - ni treba plačevati premije, saj zdravstvene storitve v delu, ki ga sicer krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, financira proračun. Pri centru za socialno delo je mogoče pod nekaterimi pogoji uveljavljati tudi subvencijo najemnine, ki je odvisna od več dejavnikov.
OB ROBU
Pomoč. Tudi zanje.
Že epidemija je pokazala na rak rano slovenske družbe - revščino in jo še bolj potisnila v ospredje. Sol na rano bodo nasule prihajajoča zima in z njo podražitve. Med epidemijo je država tudi zaradi političnih točk pred volitvami odprla mošnjiček in delila pomoči po tekočem traku.. A mnogi so pri tem zastrigli s ušesi, saj so bili pomoči deležni največkrat tisti, ki so redno na seznamu pomoči.
Nikakor ne moremo zanikati, da veliko ljudi živi na pragu revščine, ki si je še zamisliti ne moremo. Ti so do pomoči več kot upravičeni, toda hkrati država ne more zanikati, da nima ustreznega vzvoda nadzora nad nekaterimi, ki takšne pomoči že vrsto let izkoriščajo. Na to nas vrsto let opozarjajo strokovnjaki.
SIMONA SOLINIC
Tako se dogaja, da je nekdo na socialne transferje »priključen«leta in leta in mu gre dobro, saj ne nazadnje tega ne more skriti. Finančna varnost je pomembna, toda ugled človeku pomeni skorajda več... Medtem je v družbi ogromno posameznikov, samskih, upokojencev, delovno aktivnih družin, ki jih ista družba označi za srednji sloj, vendar jih pri pridobivanju različnih pomoči pogosto onemogoči »cenzus«.
Leta in leta nam strokovnjaki na področju pomoči med vrsticami sporočajo, da imajo nekateri natančno preračunano, koliko pomoči lahko dobijo od države. Na drugi strani obstajajo ljudje, ki bi pomoč življenjsko nujno potrebovali, a se morda ne znajdejo ali sploh ne vedo, da pomoč zanje obstaja. To je težava. Na to želimo opozoriti v tokratni temi. Da bi takšnim, ki so označeni za »srednji sloj« in ki glede na cenzus niso »na dnu«, vseeno pa potrebujejo pomoč, pokazali, da pomoč vendarle obstaja. Tudi zanje.
14
KRONIKA
Za optimalno delo bi jih potrebovali 29
Okrepitvi pri pregonu družinskega in kriptovalutnega kriminala
Pred dnevi je pred ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan v prisotnosti generalnega državnega tožilca Draga Škete zapriseglo pet novih okrajnih državnih tožilcev, od katerih bosta dva, in sicer Jernej Ostruh in mag. Davorina Hovnik, delo opravljala na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju.
SIMONA SOLINIC
Oba sta pred tem več let opravljala delo višjih pravosodnih svetovalcev (strokovnih sodelavcev) na celjskem tožilstvu. »Tako sta oba dobro strokovno usposobljena za opravljanje dr-žavnotožilskega dela in ga bosta lahko začela opravljati brez uvajanja, takoj in v polnem obsegu,« pravi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju in višja državna tožilka mag. Simona Kuzman Razgoršek.
Dobrodošla okrepitev
Hovnikova bo delala na zunanjem oddelku v Velenju. Obravnavala bo celoten niz
kaznivih dejanj s splošnoka-zenskega področja in kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo ter družinska razmerja. Ostruh bo delo opravljal na sedežu tožilstva v Celju. Dodeljen bo na splošnokazen-ski oddelek in bo obravnaval splošni kriminal. Slednji je tudi strokovnjak na področju obvladovanja kibernetskega kriminala in kriminala, povezanega s kriptovalutami.
»Z njunim imenovanjem, ki ga je vlada izvedla 2. junija, in z njuno zaprisego minuli teden sta bila končana (pre) dolga izbirna postopka, saj sta bila razpisa za državnotožilski
mesti, ki sta ju zdaj zasedla, objavljena v Uradnem listu RS že januarja in avgusta predlani,« dodaja Kuzman Razgor-škova. Z njunim imenovanjem in zaprisego je bilo prekinjeno tudi daljše obdobje neimeno-vanja izbranih kandidatov, kar je bil problem prejšnje vlade, saj je državnotožilski svet kandidata izbral že januarja in nato maja letos.
»Vključno z novima državnima tožilcema naloge pregona na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju zdaj opravlja 23 državnih tožilcev (od 27 predvidenih), kar je enako številu tožilcev na zadnji dan preteklega leta, preden sta nas v začetku tega leta zapustila okrožni državni tožilec svetnik, ki se je upokojil, in okrajni državni tožilec, ki začasno opravlja delo na Specializiranem državnem tožilstvu RS. Trenutno sta aktualna še dva razpisna postopka za
Višja tožilka in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Simona Kuzman Razgoršek. (Foto: SHERPA)
imenovanje dveh okrožnih državnih tožilcev na tukajšnjem tožilstvu, dva naša tožilca pa delo opravljata na SDT, tako da imamo še vedno štiri tožilce manj, kot je predvideno v kadrovskem načrtu in v uredbi o številu tožilcev za naše tožilstvo. Predvideno število tožilcev za naše tožilstvo je 27,« poudarja vodja tožilstva.
Jih nič ne spametuje?
Ne glede na ogromno opozoril glede večje previdnosti in upoštevanja pravil v prometu je število kršitev na cestah v okolici šol in vrtcev na Celjskem visoko. Minuli petek so namreč policisti med dveurnim nadzorom prometa ugotovili 24 kršitev in dva dni pred tem kar 72.
Skoraj 60 voznikov je v bli- hitro, več kot 30 voznikov žini šol in vrtcev vozilo pre- ni uporabljalo zadrževalnih
sistemov za otroke, nekaj mladoletnih otrok med prevozom ni bilo pripetih, številni mopedisti niso uporabljali varnostnih čelad. Na dveh vozilih za prevoz otrok so policisti zaznali celo tehnične napake. »Vse voznike ponovno opozarjamo, naj bodo,
Pretekli teden je 81-letni voznik osebnega avtomobila pripeljal po lokalni cesti Strmca-Udmat in v križišču zavijal levo proti Laškemu. Pri vključevanju na glavno cesto je zaprl pot 45-letnemu motoristu, ki je pripeljal iz smeri Laškega. Vozili sta silovito trčili. Motorista je po trčenju odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je najprej trčil v varnostno ograjo, nato ga je z motornim kolesom odbilo čez ograjo, kjer je padel na nabrežje reke Savinje. V trčenju sta se voznika hudo poškodovala. Oba so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. (Foto: PGD Laško)
nasploh v teh prvih šolskih dneh, ko na cestah veliko pogosteje kot med počitnicami srečujemo otroke, pri vožnji še posebej previdni. Starši naj nikar ne pozabijo, da so z lastnimi ravnanji zgled svojim otrokom,« so sporočili s Policijske uprave Celje.
Ste dobili sporočilo nekdanjega direktorja celjske policije?
Med uporabniki spleta ponovno kroži lažno elektronsko sporočilo, ki prejemnike obtožuje hudih kršitev v povezavi s pedofilijo in z otroško pornografijo. Tokrat so storilci na dopisu zlorabili znake Europola in Policije ter ime ministrice za notranje zadeve mag. Tatjane Bobnar. Gre za lažno sporočilo, ki s slovensko policijo, z ministrstvom in Europolom nima povezave.
Jože Senica tpdicija.gp@polirija.5b
Zahteven üi pcnudho. >ti-viik.i 17 Шг 039T
l.TXül'.CiflP H 17 н_>
L 1 t ( DDr Ј11Г.

'o SfjfttjiliH?^ ßüsiüi'iL*2 r гчтдпгеае jđra>nig даЛсмлл CejHsepf&Awflrtrjwsvewtjr

■-п.:. slovenska плшшаЈпв paliaia
■ -.a PL.',-'l|.i Ii- л.-ЋО рг-ма^иг K- j.i i j'r . 1. "iiiivM'^'.i !E h.'i-rru ■-.-..- ....
■ ■ . _..■___• ■ -1 afjfll Рг-м no", đa rvciopmiudraidtatjjiÄlfif . i-ч ■■■!:■ "i
...... Ч- -: ■ r i«. ■ več im&'inactt
Wc
|4)| 11 J
Гјси--1л1лв р^Дјг |ј-ч1см Iivt-Vi, ŠlefiHnvB 1. 1501 LjuMjon ■[Sltfm. (Cll I? K «I IW T(teft* rUEj И >0 L [..iki j P .1" KP J£J*lll4|H ■
Če ste prejeli takšno elektronsko sporočilo, policija svetuje, da ga obravnavate kot vsako drugo neželeno pošto, se nanj ne odzivate oziroma ga izbrišete iz elektronskega predala.
Po elektronski pošti te dni krožijo tudi elektronska sporočila, kjer so kot podpisniki navedeni vodstveni delavci policije in ki pozivajo prejemnike, naj se odzovejo na poslano ponudbo in odprejo pripete datoteke. Med drugimi je zlorabljeno tudi ime Jožeta Senice, ki je zaposlen na notranjem ministrstvu, pred tem pa je bil direktor celjske policijske uprave. »Opozarjamo na previdnost pri odpiranju tovrstnih elektronskih sporočil, še posebej priponk, saj lahko vsebujejo škodljive viruse,« pravijo na policiji.
»V elektronskem sporočilu pošiljatelj od prejemnika želi
povratno informacijo. Po vsej verjetnosti je bilo sporočilo poslano na večje število naslovov z namenom vzpostavitve stika in v nadaljevanju izsiljevanja za denar. V policiji pogosto opozarjamo, da so tovrstna izsiljevanja v zadnjem obdobju zelo pogosta, storilci pa z elektronskimi sporočili ter zlorabo imen in simbolov javnih ustanov enako kot v tem primeru naslavljajo širši niz naslovnikov,« dodajajo na policiji.
Potrebujejo jih 29
Kot ocenjuje, bi za reševanje zadev v vzdržnejših razmerah in obvladovanje vseh primerov ter za zmanjševanje zaostankov potrebovali vsaj 29 državnih tožilcev, torej dva več, kot je predvidenih, in šest več, kot jih zdaj opravlja državnoto-žilsko delo. Glede na število ovadb, ki jih letno prejmejo v Celju, je namreč celjsko tožilstvo drugo največje okrožno tožilstvo v Sloveniji - za tožilstvom v Ljubljani in pred tožilstvom v Mariboru.
»Kot sem že večkrat opozorila, uspemo zagotavljati reševanje zadev v predpisanih rokih in zastopanje obtožb na sodnih narokih le zaradi predanega, zavzetega in odgovornega dela
Poroke
Žalec
Poročili so se: Lucija NOVAK in Boštjan RAVNJAK, oba iz Železnega, Katja OZVALDIČ s Pernovega in Iztok PENŠEK iz Gaberk, Alja POGOREVC in Davor MILJATOVIĆ, oba iz Šempetra, Tamara ŠTAMCAR in Aleksander PODRŽAJ, oba iz Ivančne Gorice, Nika GANIĆ iz Nazarij in Nejc MANDELJ s Sotle, Mirna, Tadeja VIDEC iz Štor in Miha VONČINA iz Bohinja, Nastasija KUGLER in Petar JURIĆ, oba iz Galicije, Rebeka GÜNTNER iz Gotovelj in Davor GORŠEK iz Zabukovice, Vesna VALENČIČ in Janez MAROLT iz Ljubljane, Sara GRAHEK iz Zagorja ob Savi in Primož LU-KAČ iz Litije ter Tajda LONČAR in Domen URBANIJA, oba iz Lukovice. Irena ŠIMUNIĆ in Boštjan POLAK, oba iz Kamnika, Tjaša ODER iz Raven na Koroškem in Gregor PRODNIK iz Solčave, Karmen ZAJC in Žan ŽEVART, oba iz Velenja.
Laško
Poročili so se: Tajda SKOK iz Žalca in Žiga PODJAVOR-ŠEK iz Celja, Nives OČKO in Aleksander ROŠKARIĆ, oba iz Rogaške Slatine.
Velenje
Poročili so se: Janja OCE-PEK in Jožef CEVSAR, oba iz Šoštanja, Nataša ZABRET in Aleš PLANK, oba iz Celja
Smrti
Celje
Umrli so: Marija KLOBUČAR iz Trnovelj pri Celju, 87 let, Ivan POTEKO s Polzele, 90 let, Ivan OSOLNIK iz Šmar-tnega ob Dreti, 78 let, Alojzija MATIJEVIĆ iz Žalca, 93 let,
državnih tožilcev ter drugih zaposlenih. Njihovo delo pogosto presega osemurni delov-nik. Delo je psihično in fizično naporno, kar na daljši rok ni vzdržno in tudi ne dopustno, saj vodi v izgorelost zaposlenih, s čimer smo se na našem tožilstvu že soočali. Poleg tega smo v zadnjih treh letih število obravnavanih zadev obvladali s pomočjo Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu, ki smo mu odstopali del spisov v reševanje in smo mu za izkazano pomoč hvaležni. Šele s povečanim številom tožilcev bi lahko sami zagotovili sprotno reševanje vseh prejetih zadev, v pričakovanih rokih in brez zaostankov,« zaključuje Kuzman Razgorškova.
Anton ČVAN iz Pariželj, 75 let, Kristina DOBERŠEK iz Celja, 97 let, Vinka KRIŽNIK iz Štor, 72 let, Ana MIRNIK iz Celja, 95 let, Rok CVEK iz Celja, 32 let, Julija ŽAGAR iz Celja, 88 let in Hedvi-ka ROJC iz Celja, 80 let. Marija SKURNŠEK z Brega pri Polzeli, 76 let, Ana REBERŠAK iz Celja, 57 let, Stanislav STRAVS iz Dobrne, 73 let, Štefanija SUŠNIK z Ljubnega ob Savinji, 97 let, Ivan MIJOČ iz Velenja, 89 let, Katarina HLUPIĆ iz Žalca, 78 let, Ferdinanda VOGELSANG iz Celja, 89 let, Jožef KLARIČ iz Celja, 99 let, Stanislava JELENC iz Bukovžlaka, 85 let, Frančiška KAJTNA s Polzele, 86 let, Lidija MARCEN iz Matk, 68 let.
Žalec
Umrli so: Frančiška JOŠT iz Prebolda, 88 let, Terezija KO-MERIČKI iz Letuša, 84 let, Terezija BRGLEZ iz Migojnic, 90 let, Peter URŠIČ iz Šempetra v Savinjski dolini, 90 let, Dragica SAJOVEC iz Ločice ob Savinji, 86 let, Alojzija VINKŠEL iz Griž, 97 let. Karolina KOKOV-NIK iz Braslovč, 90 let, Jožefa ZAGORIČNIK iz Vrbja, 89 let.
Šentjur
Umrli so: Anton MACUH iz Cerovca, 62 let, Marija AGREŽ iz Loke pri Žusmu, 91 let, Emi-lijan ŠMID iz Doropolja, 83 let.
Velenje
Umrli so: Anton PODBEV-ŠEK iz Velenja, 82 let in Marija SREBOTNIK iz Velenja, 88 let. Vilma KOREN iz Topol-šice, 78 let, Anton JERIČ iz Velenja, 84 let, Vejsil FATIĆ iz Velenja, 65 let.
Laško
Umrli so: Branka SALOBIR iz Velikega Širja, 69 let, Travica Olga MALEŠ GREŠAK iz Zgornje Rečice, 81 let, Bojan MA-STNAK iz Gračnice, 73 let, Elizabeta SENICA iz Debra, 89 let.
Oba pijana, drugi tudi pod vplivom drog
V petek so policisti v Mozirju ustavili voznika začetnika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,35 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo. Sledil bo obdolžilni predlog. Dan zatem v ju-
tranjih urah so v Celju ustavili voznika osebnega vozila, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel 0,55 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Prav tako je bil pozitiven test na prisotnost prepovedanih drog v organizmu. Voznika so pridržali. Tudi zoper njega bo sledil obdolžilni predlog.
ŠPORT
15
Tina Šutej tretja v Zürichu ter prva v Zagrebu in Ljubljani
Zgoščen ritem ob koncu najboljše Tinine sezone
Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej je bila v Zürichu tretja v finalu diamantne lige, članica celjskega kluba je preskočila 4,61 metra in ponovila lansko uvrstitev. Zmagala je Avstralka Nina Kennedy s 4,81 metra.
zadnjem obdobju je njen izid izvrsten. Ob poškodbi dlani na roki je imela vso sezono tudi težave z ahilovo tetivo.«
»Tinina izjemna sezona«
Z Ljubljančanko je bil celj- bil zelo spremenljiv, zato je Glede različnih težav je ski trener Milan Kranjc: »Po- bilo težko izbrati pravo pali- Kranjc dodal: »V tej sezoni goji so bili zahtevni, veter je co. Toda glede na vse težave v je bila Tina ves čas v boju za
DEAN SUSTER
Levo od Tine sta njen menedžer in trener Milan Kranjc.
kgvič s Continen Tour Gol
»Upam, da bo Pariz pripadel Celju«
Celjski kajakaš Martin Srabotnik je na tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v španskem Seu d'Urgellu osvojil drugo mesto. Prehitel ga je le - za 21 stotink - Čeh Jiri Prska-vec, ki je slavil tudi skupno zmago v pokalu. Srabotnik je s sedmim mestom dosegel svojo najboljšo uvrstitev.
»Izid je dober, če bi bila vožnja še malo boljša, bi bila tudi medalja žlahtnejša. Ampak sem zadovoljen. Drugo mesto je le drugo mesto. Želel sem si, da bi tako sezono začel, ampak tudi tako končati je ni slabo. Trudil se bom, da bodo v prihodnji sezoni takšni uspehi pogostejši,« je 26-letni Martin Srabotnik na sprejemu na Špici ponovil besede iz Španije, kjer je blestel pri izjavi v angleškem jeziku.
»Le nekaj centimetrov me je na prejšnjih tekmah ločilo do zelo visoke uvrstitve v skupnem seštevku svetovnega pokala, celo do tretjega mesta. Dvakrat sem bil na odru za zmagovalce. To je bila moja najboljša sezona. Pred koncem sezone bo državno prvenstvo, a že gledamo proti naslednji sezoni.« Poudaril je, da so zanj nastopi v polfinalih zelo stresni in da se v finalih povsem sprosti.
V boj s Kauzerjem
Z darili je svojega varovanca obsul »šef Špice« Dušan Konda: »Zelo sem zadovoljen, Martinu sta uspela dva vrhunska rezultata. Na svetovnem prvenstvu v Augsburgu ni imel sreče. Njegov domet je finale, v finalu pa je vse možno. V Pau-ju je imel daleč najhitrejši čas
polfinala, a je pri 25. vratcih dobil pribitek 50 sekund. Na zadnji tekmi je za Prskavcem, že nekaj let najboljšim kajaka-šem na svetu, zaostal zgolj za 21 stotink.« Naslednje leto se bo začelo zbiranje točk za nastop na olimpijskih igrah. »Peter Kauzer je star 39 let, Martin ima 26 let. Kauzer želi še petič na olimpijske igre, kajti nima zlate medalje. Martin ga je že večkrat premagal. Mislim, da je čas, da Pariz pripade Celju,« je iz Konde privrela goreča želja. »Petkrat na teden se naši kajakaši vozijo v Tacen. Še Maks Kuralt, najboljši slovenski kajakaš v kategoriji U10, pravi, da je zanj proga na Savinji prelahka. Novo progo si želimo ob naši čolnarni. Takšno, na kateri bi lahko gostili mladinsko svetovno prvenstvo. Upam, da bo zgrajena v dveh letih. Deset let nima smisla čakati ...« je ob koncu Dušan Konda ponovno spomnil na svoj zadnji projekt.
DŠ
ffi mokromikro SltTlblO
S
eteklrosignaf
't CINKARNA Д Kovinttade ^ eCE «^üi.orffl □ itiglav	^^
si. clt Jcenter	£ CINKARNA Д ILovinlrađe ^ВСв QNIVQtS
zmagovalni oder. Na dveh velikih tekmah ji je uspelo stopiti nanj, zmagala je tudi
Tina Šutej nad Trgom bana Jelačića
na diamantni ligi. Žal je imela po dvoranskem svetovnem prvenstvu marca v Beogradu težave, ker je med pripravami na sezono na prostem zbolela in ji je koronavirus prekrižal načrte. V sezoni zaradi številnih tekem ni bilo možnosti, da bi obnovila telesno pripravljenost, zaradi poškodb je imela tudi prilagojen trening. Glede na to je imela izjemno sezono, čeprav si je
* ' i
A
N
BORIS	VN
želela še kaj več.« Triintride-setletna članica Kladivarja je letos osvojila bronasti medalji na dvoranskem svetovnem prvenstvu ter na evropskem prvenstvu na prostem, na svetovnem prvenstvu na prostem je bila četrta. 26. avgusta je v Lozani zabeležila svojo prvo zmago na tekmi diamantne lige. Prejela je 10 tisoč dolarjev in v finalu diamantne lige še 7 tisoč dolarjev.
Nič slabše kot v
Zürichu
V petek, prvi dan mitinga v Zagrebu, ki šteje za zlato celinsko serijo, je Tina zanesljivo zmagala in z dosežkom 4,61 metra popravila rekord Hanžekovićevega memoriala. Druga je bila Nemka Anjuli Knäsche (4,41 m). Tekma je bila na Trgu bana Jelačića v središču hrvaške prestolnice. Tudi v zadnjem dejanju sezone je bila Tina nepopustljiva, drugi dan atletskega pokala Slovenije v Ljubljani je preletela štiri metre in 60 centimetrov. To ji je uspelo v dvorani, kamor je bila tekma prestavljena zaradi hudega neurja. Za Kladivar so zmagali še Vid Botolin v teku na 1.500 metrov, Eva Pepelnak v troskoku, Matic Ian Guček v teku na 400 metrov z ovirami in Jan Vuković v teku na 800 metrov. Celjanke so osvojile tretje mesto, Celjani in Ve-lenjčanke so bili četrti.
Foto: BF
Danes z Aalborgom, v nedeljo dvojni program
Malokdo je pričakoval sr-hljivko v Novem mestu, po kateri so rokometaši Celja Pivovarne Laško vendarle osvojili dve točki. Krko so po preobratu ugnali s 30 : 28.
Domačini so imeli že sedem golov naskoka, prvi polčas so dobili z 19 : 14. V nadaljevanju so bili boljši Celjani, v razburljivi končnici je zadnja gola dosegel Tim Cokan. Po šest zadetkov sta dala tudi Aleks Vlah in Stefan Žabić, enajst obramb je zbral vratar Gal Gaberšek (zaustavil je tri kazenske strele).
Po Hansnu še
Landin
Danes se bo tekma uvodnega kroga v ligi prvakov med Aalborgom in Celjem Pivovarno Laško začela ob 18.45 (prenos na Areni Sport). Celjani bodo še sedemindvajsetič nastopili v elitnem tekmovanju. Varovanci trenerja Alema Toskića imajo v svoji skupini kar tri udeležence zaključnega turnirja letošnje lige prvakov, Barcelono, Kielce in Kiel, ki bo prihodnji teden kot prvi gostoval v Celju. V skupini se bodo za točke borili še Szeged, Nantes in Elverum. Prvi tekmec celjske zasedbe bo že danes danski Aalborg, ki odkrito cilja na najvišja mesta. Osemkratni udeleženci elitnega rokometnega klubskega tekmovanja so se namreč okrepili z enim najboljših rokometašev na svetu, zvezdnikom Mikkelom Han-snom. Njihove visoke načrte potrjuje tudi to, da se jim bo v naslednji sezoni pridružil še izjemen vratar Niklas Landin.
Nedeljsko
rokometno
popoldne
Aalborg peto sezono zapovrstjo vodi trener Stefan Madsen. Dansko zasedbo odlikuje zelo hitra igra, poleg kopice danskih reprezentantov jo sestavljajo še številni drugi Skandinavci. Med najbolj izpostavljenimi so Norvežana Sebastian Barthold in Kristian Bjoernsen, Šveda Lukas Sandell in Felix Claar (v minuli sezoni četrti najboljši strelec lige prvakov) ter Islandec
Gal Gaberšek je v Novem mestu obranil tri sedemmetrovke.
Aron Palmarsson. V dosedanjih petih medsebojnih dvobojih je Aalborg zmagal trikrat, Celje Pivovarna Laško pa je slavilo dvakrat. Po vrnitvi iz Danske bodo »pivovarji« v nedeljo v dvorani Zlatorog gostili ekipo Jeruzalema iz Ormoža (18.30). Dogajanje v hramu slovenskega rokometa se bo začelo že ob 16.00, ko bodo dvojni nedeljski program odprle igralke ŽRK Z'dežele, ki se bodo pomerile z Velenjčankami. Na sedežu Rokometne zveze Slovenije so izžrebali pare osmine finala slovenskega pokala za ženske. 21. septembra bodo Celjanke pričakale ekipo Ptuja, Velenjčanke bodo gostovale v Novem mestu pri Krki. DŠ, foto: RK CPL
iß	QPODT	novi tednik
16	urUnl	Št. 37, 15. september 2022
Imenitna predstava nogometašev Celja v derbiju kroga proti Olimpiji
Lestvica 1. SN L
Charles postaja novi kralj -nogometne Slovenije
OLIMPIJA	9	8	0	1	18	7	24
CELJE	9	4	4	1	14	10	16
KOPER	9	5	0	4	14	10	15
MURA	9	3	4	2	13	13	13
DOMŽALE	9	3	3	3	13	13	12
MARIBOR	9	3	2	4	12	16	11
KALCER	9	2	4	3	9	13	10
GORICA	9	2	2	5	8	10	8
BRAVO	9	2	1	6	6	9	7
TABOR	9	1	4	4	8	15	7
Charles Chukwubuikem Ikwuemesi, nigerijski napadalec, ki je prejšnji mesec dopolnil 21 let, je v Celje prišel iz drugoligaša Krškega in nato zabil po dva gola Mariboru (v Ljudskem vrtu) in Olimpiji ter enega Kopru na Bonifiki. V statistiki ima še dve asistenci. Tretje mu v soboto niso pripisali, ko je čudovito zaposlil Aljošo Matka, toda po njegovem strelu je bil dosežen avtogol. »Čarli«, kot ga vsi kličejo, je bil soudeležen pri vseh štirih golih za veličastno zmago nad Olimpijo s 4 : 3. Nigerijski princ Charles postaja kralj 1. slovenske nogometne lige.
DEAN SUSTER
Kako absurdno. Za tistega, za katerega je Nogometni klub Celje plačal najmanj (odškodnina Krškemu naj bi bila simbolična), bo dobil največ. V igri bo več milijonov, ne zgolj eden.
»Zdaj je meja nebo«
»Ima takšno kakovost, da lahko prestopi v klube, ki igrajo v petih najmočnejših evropskih ligah. Že na treningu se zelo težko kosamo z njim. Na tekmah dela za ekipo, ima pravi značaj. Upam, da bo dosegel še veliko golov,« je o »Čarliju« govoril nekdanji kapetan Celja Dušan Stojinović. O tekmi je dodal: »Napadali smo oboji, bilo je veliko teka. Med odmorom smo si marsikaj povedali. Popravili smo večino napak in to se je poznalo na končnem izidu.« Pred kon-
cem prve četrtine prvenstva je Olimpija doživela prvi poraz. Stojinović je pohvalil svojega trenerja, ki vsakemu igralcu natančno razloži, kaj zahteva od njega. Celje še ni imelo tako kakovostne ekipe (kot da sploh ne pogreša poškodovanega Lovra Bizjaka), evropsko tekmovanje mu ne more uiti, za nameček je postalo glavni tekmec Olimpije za naslov prvaka. »Šli bomo do tam, do koder lahko. Meja je nebo. Ciljamo najvišje,« je sklenil branilec Stojinović, ki se je slabo odzval pri prvem Kvesićevem zadetku, ko se je čudno umaknil žogi.
»Celjane je poneslo občinstvo«
V prvem polčasu je Celje imelo nekaj dobrih obdobij in je napovedalo boljše nadaljevanje. »Fantje najprej niso
upoštevali navodil, nato smo zadnjo vrsto pomaknili višje in zmanjšali medprostore. Olimpijo smo prisilili v napake. Ko izgubi žogo, je precej ranljiva. Uspeli smo kaznovati napake tekmeca, naša igra
v zadnje pol ure je bila zelo dobra,« je povedal Roman Pi-lipčuk. Zanimalo nas je, kaj meni kapetan Olimpije Timi Max Elšnik o celjski igri po izenačenju, ko so mnogi pričakovali mirnejše nadaljeva-
nje. »Ne, niso me presenetili. Niso se zadovoljili z remijem. Bili so pač v naletu. Poneslo jih je občinstvo. Ne bi bilo logično, če bi branili 2 : 2. Preprosto so poleteli.« Elšnik je dodal misli o taktiki: »Bili smo
naivni, ob agresivni obrambi domačinov bi lahko poskusili z dolgimi podajami v napadalno polovico. A smo žogo izgubljali že 30 metrov od svojega gola. To je lahko dobra šola za nas.« Torej je bilo Olimpiji



21-letni nigerijski napadalec se je za las izognil
nedovoljenemu položaju in znižal zaostanek na 1 : 2.
Goreč pristaš gostujoče ekipe (ni bil s skupino Green dragons) je z neprimernimi kretnjami vsem na očeh žalil celjske strelce.	Nataša Potočnik je močno objela Romana Pilipčuka.
Tribuna za posebne goste je bila polna. Levo zgoraj je predsednik Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje Borut Kop. Desno od njega sedi nekdanji predsednik celjskega hokejskega kluba Milan Rajtmajer, zdaj klubski zdravnik NK Celje. Vrsto nižje na desni strani sedi Bojan Prašnikar, ki je vodil tako Celje kot Olimpijo. Levo od njega je nekdanji predsednik Košarkarskega kluba Zlatorog in Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Boško Šrot.
Od trenerja Romana Pilipčuka je odkorakal (levo) Alen Janković, trener za telesno pripravo. Pomenljivo je, da so celjski nogometaši izničili visoke zaostanke (Mura 0 : 3, Maribor 0 : 2, Olimpija 0: 2), da so Gorico premagali v 95. minuti in da je Pilipčuk prvo menjavo na sobotni tekmi opravil šele v 88. minuti. Nato je zamenjal le še enega igralca. Jankovićev podpis je viden.
ŠPORT
17
Stojinović: »Ikwuemesi ima takšno kakovost, da lahko prestopi v klube, ki igrajo v petih najmočnejših evropskih ligah. Že na treningu se zelo težko kosamo z njim.«
izpod časti izbijati žogo, temveč je v slogu vodilne ekipe na lestvici želela lepo igrati, za kar je plačala visok račun. Zelo visok? »Trener nam je že pred časom rekel, da ko bomo prvič oddali točko ali točke, bo sledil prvi vesel teden. Da bo popustila napetost glede lovljenja rekorda. Še vedno imamo na lestvici lepo prednost. Panike ni. Če bi gledali le prvi polčas, bi rekli, da Celjani niso nič posebnega. A bodo močni.«
Popović dodal šarm
Po prvi četrtini tekmovanja v 1. slovenski nogometni ligi je Celje na drugem mestu. Izidi 9. kroga so bili: Domžale - Kalcer Radomlje 3 : 1 (v ob-
činskem derbiju so prvi polčas dobili Radomljani), Tabor Sežana - Gorica 1 : 3 (tudi na tej tekmi so povedli kasnejši poraženci), Celje - Olimpija 4: 3 (tudi v derbiju kroga je prišlo do preobrata, Ljubljančani so vodili z 2 : 0), Mura - Koper 2 : 1 (seveda se je še na drugem derbiju kroga zgodil zasuk, po vodstvu Primorcev) in Bravo - Maribor 0 : 1. Na stadionu Z'dežele je približno 1.500 obiskovalcev videlo dva zelo različna polčasa. V prvem kot da Celjanov ni bilo, v drugem je celjski juriš obrodil s kar štirimi zadetki. Sedem golov, čudovit nogometni obračun, Olimpija je po osmih zmagah doživela prvi poraz, Celje se je prebilo na drugo mesto na le-
stvici in zdaj za vodilnim klubom zaostaja za osem točk s spoznanjem, da mu evropsko tekmovanje ne more uiti ter da je postalo glavni tekmec Olimpije v boju za naslov prvaka. V soboto zvečer je nad Celjem grozilo nebo, a pred nogometnim derbijem je nehalo deževati in kdor je prišel na stadion, mu ni bilo žal. S Celjanom Denisom Po-povićem je zvezna vrsta dobila šarm. Mlad Celjan v dresu Olimpije Svit Sešlar je »Popeta« grdo pohodil. Moral bi se mu opravičiti. Nato je svoj dres nesel proti delu tribune, kjer so celjski navijači. Namenjen je bil Boru Simiću Šabcu. Sešlar ni imel svojega dneva, toda celjski načrt nakupov bi moral obsegati tudi njegovo ime. Od najhujšega tekmeca ga ne bo preprosto odkupiti. O naslovu prvaka bo odločalo tudi zimsko trgovanje, s prihodi in tudi z odhodi.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Pilipčuk: »Olimpijo smo prisilili v napake. Ko izgubi žogo, je precej ranljiva. Uspeli smo kaznovati napake tekmeca, naša igra v zadnje pol ure je bila zelo dobra.«
Elšnik: »Bili smo naivni, ob agresivni obrambi domačinov bi lahko poskusili z dolgimi podajami v napadalno polovico. A smo žogo izgubljali že 30 metrov od svojega gola.«
Do pokrovitelja po spletu srečnih naključij
Višje cilje kot v prejšnji sezoni imajo hokejisti LedX Celja, ki so v soboto v štajerskem derbiju premagali Maribor s 6 : 2. V uvodni tekmi državnega prvenstva sta po dva gola dala Mikus Mintautiškis in Jan Flajs, po enega sta dodala Rok Kolar in Miha Mercina.
Predsednik kluba Vid Va-lenčak je s pripravami na sezono zadovoljen. »Poleti smo se okrepili na več področjih. Povečalo se je število ljudi, ki pomagajo pri organizaciji kluba. Okrepili smo se tudi finančno s pridobitvijo glavnega pokrovitelja, ki je omogočil boljše delo v klubu. V člansko moštvo smo privabili nekaj novih igralcev, zato pričakujemo boljši rezultat.« Zadnja in največja okrepitev je Jure So-tlar. »Mladi obetavni igralci ob sebi potrebujejo izkušenega slovenskega hokejista. Letos se je pojavila priložnost in izkoristili smo jo. Sotlar še lahko igra na visoki ravni. Ni se odločil za odhod v tujino. Morda bo igralsko pot končal v Celju. Je tehnično zelo podkovan, kar morda naši delovni ekipi najbolj manjka.« Klub se zdaj imenuje HK LedX Celje. »Šlo
Hokejisti LedX Celja so gladko odpravili Mariborčane.
je za splet srečnih naključij. Direktor podjetja je oče otrok, ki so v našem klubu. Opazil je dobro zgodbo, ki jo pišemo, in se je s svojim podjetjem, ki ima sedež v Ljubljani, odločil podpreti celjski hokej.«
Mladim ponuditi
priložnost
Državno prvenstvo se je že začelo, v drugem krogu bo LedX Celje gostoval v Kranju pri Triglavu. V torek bodo v Celju ob 19.00 v polfinalu slovenskega pokala gostovale Jesenice. Kakšni so cilji v mednarodni regionalni ligi IHL? »Naši cilji so visoki. Želimo osvojiti tretje mesto v Sloveniji in se uvrstiti v finale lige IHL. Obenem bomo gradili temelje za vstop v Alpsko ligo v naslednji sezoni. To je nuja za naš klub. Resen hokej igrajo severno od nas. Če želimo, da se bodo naši fantje razvijali v pravo smer, jim moramo ponuditi možnost,« trdi Valenčak. Za koliko bi se moral povečati finančni vložek? »V Alpski ligi je več daljših potovanj. Dodati bi morali približno sto tisoč evrov. Zagotoviti moramo neko kakovost moštva. Če bi za vzor vzeli italijanske in avstrijske klube, ki plačujejo veliko tujcev, potem bi morali imeti zelo visok proračun. To ni naš
Vid Valenčak: »Jedro naše ekipe mora biti celjsko, okrepljeno s hokejisti iz slovenskih klubov.«
načrt. Jedro ekipe mora biti celjsko, okrepljeno s hokejisti iz slovenskih klubov. Dodali bomo nekaj tujcev, a mladih.« Prvi mož celjskega kluba je še dodal: »Pripravljalne tekme so pokazale, da imamo kakovostno igro, da je obramba bolj čvrsta in da glede na priložnosti ne dosegamo veliko golov. To se bo, upam, izboljšalo. Domen Ramšak nadaljuje v vlogi vodje mlajših selekcij. Zdaj mu pomaga Dani Glumac. Nas pa veseli, da na trenersko pot stopata naša članska igralca Nik Grahut in Rok Kolar.«
DŠ
Foto: Andraž Purg - GrupA
18
NAPOVEDNIK
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 15. 9.
19.00 Galerija AQ GCC,
umetniška četrt Celje Daša Vinšek in Karin Vrbek
Odprtje razstave dveh mladih umetnic
19.00 Občinska knjižnica Polzela Pogovor z Valentino Plaskan
Z gostjo se bo pogovarjala Irena Štusej
19.00 Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice Odprtje likovne razstave Leonide Goropevšek z glasbeno gostjo Majo Založnik
20.00 Branibor club Celje_
Mali otroci, veliki problemi
Stand up predstava Uroša Kuzmana in Aleša Novaka.
PETEK, 16. 9.
16.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
Ročna dela in fotografije Žalec malo drugače
Odprtje razstave skupine Deteljica UTŽO.
19.30 Gledališče Zarja Celje Pod svobodnim soncem
Gledališki spektakel z 20 nastopajočimi
20.00 Prireditveni šotor MC Šmartno ob Paki Tadej Toš
Stand up
SOBOTA, 17. 9.
9.00 Grad Komenda in Dvorec Šenek, Polzela Likovna kolonija prijateljstva
V organizaciji KUD Polzela
9.30 Mestno središče »na Zvezdi«
Pozdrav ptic miru
Osrednja tema: Skrb za mir in svobodo - temelj sožitja vseh generacij
18.00 Gledališče Celje_
Slobodan Obradović: Robin Hood
Predstava za otroke, krstna uprizoritev, premiera
18.00 Dom kulture Šešče Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev
19.00 Skala Gradu Vrbovec Nazarje
Poletni večer s skupino Smooth Band
Koncert
20.00 Titov trg Velenje_
Magnifico
Koncert ob občinskem prazniku
NEDELJA, 18. 9.
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia - mesto pod mestom
Javno vodstvo po razstavi.
PONEDELJEK, 19.9.
18.00 Dvorana gasilskega doma v Kostrivnici
Boč pod svinčeno streho
Predstavitev knjige dr. Jožeta Lipnika
TOREK, 20. 9.
17.00 Knjižnica Šentjur Blaževi zemljevidi
Srečanje z avtorico slikanice Ireno Zevnik in ilustratorko Andrejo Gregorič
17.00 Dom kulture Velenje Slavnostna seja s podelitvijo priznanj
Ob prazniku Mestne občine Velenje
18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zaštrikane zgodbe - intimni kažipot po Mozirju
Predstavitev knjige 18.30 Titov trg Velenje Proslava
Ob prazniku Mestne občine Velenje
20.00 Špitalska kapela v Celju P'ascal Niggenkemper (FRA): Dolina nenavadnega
Performans za dva kontrabasa in osem zvočnikov
SREDA, 21.9.
18.00 Celjska kulturnica
Nuša Ilovar: Odsev časa
Predstavitev pesniške zbirke bo vodil Matej Krajnc.
Druge prireditve
ČETRTEK, 15. 9.
9.00 do 20.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu
Pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike
Prijave na spletni strani Tehnoparka. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno - pogovorna urica Vodi: Silvo Pur
19.00 Vila Bianca Velenje Savinjsko - zasavska Gazela 2022
Razglasitev prejemnika priznanja
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Šaleški razgledi v živo: Slovensko-nemško razmerje v Šaleški dolini v luči nove države
Predavanje Aleksandre Gačić Belej.
PETEK, 16. 9.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
ETM:: Bonton v prometu
Obisk policista, ki bo predstavil primerno vedenje udeležencev v prometu, voden ogled po razstavi Hermanov bonton
10.50 Zbor: Avtobusna postaja Šentjur
ETM 2022: Gremo na Uršlo!
Medgeneracijski pohod za zdravje po Učni poti na Uršlo.
15.00 Športni center Žalec
Vebrov teniški memorial
TK teniška akademija Žalec in ZKŠT Žalec
Podatke za napovednik je zbralaTea Podpečan.
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Pozdrav šolarjem
Voden ogled po razstavi Hermanov bonton in interaktivno raziskovanje 18.00 Dom kulture Nazarje Proslava in podelitev priznanj ob občinskem prazniku
Občina Nazarje
SOBOTA, 17. 9.
6.20 Cerkev sv. Valentina Žusem Doživljanje in raziskovanje jesenskega enakonočja na megalitih Žusma
Skupno čakanje sončnega vzhoda. 8.30 Celjski mladinski center S kolescem na pot Kolesarska sobota v sklopu Evropskega tedna mobilnosti. 9.00 Valvasorjev trg Laško
Pohod po poti treh cerkva STIK Laško v sodelovanju s krajani 9.00 do 17.00 Grad Vrbovec Nazarje
Dan odprtih vrat
9.30 Start: Celjski mladinski center
3. trasa: Kolesarska sobota - S kolesCEem na pot
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
V soboto beremo skupaj v knjižnici! Doma pa vsak dan!
Dogodek ob nacionalnem mesecu skupnega branja
10.00 Lilekova in Gubčeva ulica
Celje_
Festival Rol. Ce & Vin. Ce
Kulinarični festival
10.00 Športno-rekreacijsko igrišče Nova vas ETM-2022 Kolesarjenje vseh generacij do Ramne plaže ob Slivniškem jezeru
10.00 do 17.00 Grad Žovnek, Braslovče
Dan odprtih vrat Gradu Žovnek
Srednjeveški dan
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike
Prijave na spletni strani Tehnoparka
11.00 in 15.00 Tehnopark Celje Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka
Tudi v nedeljo ob istem času
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
Viteški tabor, klepet z grajsko damo, šale grajskih glumačev; v nedeljo od 11.00 do 18.00; v primeru dežja odpade
13.00 do 18.00 Grad Lemberg pri Novi Cerkvi
Srednjeveški dan na gradu
Predstavljen bo utrip življenja takratnega časa.
16.00 Start na parkirišču pri trgovini Tuš Slovenske Konjice
ETM: Kolesarski izlet do kmetije Forbar
17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Poletje, ko sem se naučila leteti - komedija
UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VABI NA
VPIS
v študijsko leto
2022/2023
VPIS POTEKA MED 5. IN 23. SEPTEMBROM 2022
VSAK DAN OD PONEDELJKA DO PETKA MED 8. IN 12. URO
u3o@knjiznica-celje.si ali 03 426 17 04 ali www.knjiznica-celje.si/univerza-u3o
OSREDN
Knjižnica Celje
Sobotna filmska matineja; vstop prost
20.00 Mladinski center Žalec, kavarna Noč za salso
NEDELJA, 18. 9.
10.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško 3. Eko tržnica
Predstavitev in ponudba ekoloških kmetij
15.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina
Srečanje slat'nskih starodobnikov
PONEDELJEK, 19. 9.
10.00 Pri domu kulture Slovenske Konjice ETM: Delavnica na temo Aktivna mobilnost
13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
Od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju...
16.00 Start na mestnem trgu pred Domom kulture Slovenske Konjice ETM: Kolesarski izlet Konjice - Loče
TOREK, 20. 9.
10.00 Celjski mladinski center Izdelava nakupovalnih vrečk
V	sklopu Evropskega tedna mobilnosti.
10.00 Kulturni dom Loče
ETM: Delavnica na temo Aktivna mobilnost 12.00 Plato pri avtobusni postaji Slovenske Konjice ETM: Delavnica aktivno s kolesom 16.00 Celjsko mestno jedro
V	Celje po veselje Animacije, ulični nastopi, ustvarjalnice
16.00 do 19.00 Na ploščadi Tehnoparka Celje Poletni večer v Tehnoparku
Namenjeno vsem, ki jih navdušuje znanost.
17.00 Dom II. slo. tabora Žalec Z ureditvijo vodotoka Savinje do novega razvojnega zagona
Podjetniški forum v organizaciji Časnika Financ in Občine Žalec
20.00 Titov trg Velenje_
Veselica z ansamblom Stil
Dogajanje ob občinskem prazniku Mestne občine Velenje
SREDA, 21. 9.
9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan
Album za počitniške fotografije
Fotografska ustvarjalnica za skupine, predhodna najava
9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček
Prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij.
17.00 Knjižnica pri Mišku knjižku
Pravljične dogodivščine s Sanjo
Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti.
17.00 Hiša generacij Laško 6. sprehod za spomin
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
»Tu se je smrt utrudila do smrti ...«: slovenske žrtve Auschwitza Predavanje avtorja razstave Borisa Hajdinjaka
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022; Knežji dvorec: Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: »Tu se je smrt utrudila do smrti ...« Slovenske žrtve Auschwitza, gostujoča razstava Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; do 25. 9.; Živi svet Kozjanskega parka, občasna gostujoča razstava; do 16. 10.; spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega; Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2022; Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Zgodovinski arhiv Celje: razstava Vino na meji / Vino na grani-ci, do 13. 9.; razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva
oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega, ploščad pred knjižnico: razstava Edi Goršič (1937-2002), avtorice dr. Alenke Hren Medved; do 15. 9. Celjski mladinski center: Celje skozi oči Alme M. Karlin, razstava Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do 24. 9. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: Fantastika - Geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti; do 2. 10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava Iz cikla potovanje avtorja Ervina Potočnika; do 15. 9.
Občinska knjižnica Žalec: razstava razglednic Venija Feranta, Septembra Žalec praznuje; do
30.	9.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega
Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Forma viva Makole 2022, razstava umetniških skulptur iz kovine kiparja Rudija Stoparja; do 20. 9. Anina galerija Rogaška Slatina: likovna razstava slikarja Maksi-miljana Sternada Milča; do 9. 10. Muzej na Velenjskem gradu: Potovanje v senci zlatega faraona; Frančišek Foit in Jiri Bauman, razstava fotografij in dokumentarnega gradiva s potovanja po afriškem kontinentu; do 30. 9. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 9.; podhod Pesje: razstava, Ška-le, ki jih ni več; do oktobra 2022 Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavč-nika; do 31. 12.; Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do
31.	12.
Turistična kmetija Žurej: Pod
megaliti Žusma - razstava del 4. slikarskega srečanja, do konca septembra
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI / INFORMACI JE
19
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče
ŠTEFKE LAVBIČ
z Grobelnega 62 (12. 10. 1934-5. 9. 2022)
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, svete maše, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala duhovniku Janezu Neradu za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Erosi za odpete žalostinke in govornici za srčen govor. Zahvala gre tudi pogrebni službi Zagajšek ter vsem ostalim, ki so jim stali ob strani in jim pomagali.
Posebna zahvala tudi osebju Doma Lipa Štore.
Žalujoči: vsi njeni
POSEST
PRODAM
ZIDANICO z vinogradom in vso kletarsko opremo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 426-270.	675
KUPIM
PRODAM
TELICO simentalko, staro dve leti, težko približno 450 kg, prodam. Cena po dogovoru.
Pokličite telefonsko številko 031 426-395.
p
TELICE simentalke/limuzin, od 200 kg naprej, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 906-913.	683
SIMENTALKO, visoko brejo, staro 5 let, prodam ali menjam za klavno govedo. Prodam teličko limuzin, staro eno leto, težko približno 350 kg. Telefon 051 826-544.
OMARE s policami, visoke 200 cm in široke 60 cm, kupim. Telefon 041 233-835.668
ŽIVALI
KUPIM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, težke od 25 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294.	p
KOKOŠI nesnice, stare 22 tednov, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798 , 041 763-800, 051 379-031.	p
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in graha-ste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p TELICO limuzin, brejo 8 mesecev, prodam.
Telefon 031 790-721.	666
BIKCA limuzin in teličko simentalko, teža približno 180 kg, prodam. Telefon 041 654-289.	677
KOKOŠI nesnice, rjave, leghorn, grahaste, črne, štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.
PRODAM
Ljubil sž zemljo, bič njej si predan.1 a prišel je (dan, ko v njej boš počival in v naši zavesti prižgal lučke spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, dedija, brata in prijatelja
VLADA O C VIRKA
iz Planince 20, Šentjur
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu
p)ospremili v božje kraljestvo. Prav posebna zahvala gra gospodu župniku za lepo opra-vjjen ceskveniobved, peacem iz sv. Jakoba, Bernardi Zupanc za lepa besede, znancem za vodenje molitev ter konjenikom za častno stražo, svete maše in darove cerkvi.
Žalujoči: vsi njegovi,ki si želijo, da se vsi vrača-e v njegov, naš in vaš dom.
KAKOVOSTNO grozdje modra franlvinja, pridelano jriz iisekticidov, cena 0,85 EUR/ kg, prodam. Možni dostava. Telefon 031 534-170.	p
MEŠANO riozdje izabeli in šmarnica, v bliživi Vranskega, prodam. Telefon 041 871-ij3.	690
KROMPIR desiree prodam. Telefon 041 246561.	664 RDEČE grozdje prodam v okolici Žalca. Telefon 070 718-702. 669 NEŠKROPLJENO grozdje jurka in primorska črnina prodam. Cena 0,50 EUR/kg. Telefon 041 980-634. 672 GROZDJE jurka prodam. Cena po dogovoru.
Telefon 031 768-105.	673
GROZDJE, šmarnica, modra frankinja in rdeče na brajdi, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 848-363, 5794-242.
674
NEŠKROPLJENO grozdje jurka, na brajdi, v Začretu, prodam. Telefon 051 621-738.
681
GROZDJE jurka, na brajdi, prodam. Telefon 070 685-129.	684
GROZDJE, rdeče, frankinja, žametna črnina, prodam po 0,60 EUR/kg. Telefon 041 471-910.	685
D NEVA]
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
telemach
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se v naše sanje.
ZAHVALA
Zapustila nas je naša - draga mama, tašča, babica, prababica in oma
FA NIKA STAROVASNIK
z Ljubečne gi. 10. 192! 9-2. 9. 2022)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, eosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, svete maše in sveče. Posebna hvala SimonC Kajba Veninšek, dir. meed., in sestri Darinki, kakor tudi petron ažnim sestram, ki so ji lajšale bolečine. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, DU Ljubečna, PGD Ljubečna, pevcem skupine Zven, ŽPZ Ljubrčna in Laško ter pogrebni službi Raj.
Žalujoči: vsi njeni
KAKOVOSTNO neškropljeno grozdje, sorte šmarnica, jurka, prodam. Telefon 041 238-142.	691
V OKjLICI Šmarja pri Jelšah prodam belo mašano grozdje ter nekaj madre frankinje in žam etne jrnine. Tnlefon 03l 777-353.
693
GROZDJE mcdae fran kin je in rumonnga muškata prodam. Može n prevoz. Telefon 031 702-708.	-92
OSTALO
PRODAM
GROZDJE z brajde ali mošt in kosilnico Alko, greben 80 cm. -rodnm. čelefon 070 612705 ali 041 927-40a.	620 PUJSKE, tjžke od 05 do 35 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, ter suhomesnate izdelke (salamei vratovine, »špeh«), prodamo. Telefon 041 878-135. 667 VALJ Inox za sadni mlin, z jermenico in ležaji, prodam, želefon 001 81 8-8 99. 670 BATNO membransko črpalko za šlropljenje trte, 100-litcsko hidravlično sniskelnicoza sadje, mlin za grozdje (pecljalnik), nerjaveče sode, 150, 100 in 501, hrastove sode, П00,1 50 in 50 I ter 1VC kadi, -rodam. Telefon 0410 982-930, (03) 5451-302.
671
KOKOŠI mlade jarkice na začetku nesnosti prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v SD. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance brojlerje in 5-tedenske za dopi-tanje. Prodajamo gotove žitne krmne mešanice za kokoši in piščance. Telefon (03) 700-1446.	p
ŽAGAN les, suh, hrast in hruška, ter sobna kamina, nerabljen 9 kW in star 4 kW, prodam. Telefon 041 733-288. 689
90j6
SUHA bukova drva, okolica Dobrne, po 80 EUR/m3 in rezana na 33 cm po 90 EUR, prodam. Možna dostava. Telefon 041 480-
P86.	678
TELETA sim/limuzin, težka približno 100 kg, in jabolla, stara sorta, lepa, obrana ali za »prešanje«, prodam. Telefon 041 250812.	679
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne in nov zapakiran strešni kovček z nosilci za dacio duster, prodam. Telefon 070 250-441.
680
KOTNO sedežno garnituro z ležiščem in s klubsko mizico, kotno garnituro, masivni les, miza in klopi, pometač Karher, visokotlačni čistilec, sobno kolo in šivalni stroj Bagat v omarici (starina), prodam. Telefon 070 848-207.	686
IZOBRAŽEN in simpatičen 66-letni Celjan, nekadilec, želi spoznati pošteno žensko, staro od 59 do 70 let, za resno zvezo. Lahko je vdova, razvezana, samska, najraje z območja Celja, Velenja ali okolice. Rad kolesarim. Telefon 041 248-647. 682
IZVAJAMO sečnjo, spravilo in odkup lesa. Si-ma-les, Zagorje 31, 3261 Lesično, telefon 040 211-346.	637
95,9 100,3
randiocelie
Vednc? г Heornoj/
ШП7Г
muzejnovejšezgodovine | celje
VEČER V MUZEJSKI KAVARNI
Ob 80-letnici izgona in ločitve mater
in otrok v Celju vas v sredo, 21. septembra 2022, ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na ogled razstave
»Tu se je smrt utrudila do smrti ...«: Slovenske žrtve Auschwitza
ter predavanje dr. Borisa Hajdinja-ka, direktorja Sinagoge Maribor.
Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si
POKRAJINSKI MUZEJ CELJ
ZA DRUŽHI
VODEN OGLED RAZSTAV
GROFJE CELJH
VMPKT»
m
\4
IN USTVARJALNICA
DRUŽINSKI G
| 20. september 2022 | | 16.30 - 17.30| | Knežji dvor, Celje|
INFORMACIJE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI, 03/42 80 962, 031 612 618
s»?.,	sob
n
Z
20
KOLO SREČE
Ted ni ko ve
Št. 37 / Leto 77 / Celje, 15. september 2022
Znani nagrajenci poletne akcije Navdušite nas s potopisom
Z novim kovčkom v Butan
Z akcijo Navdušite nas s potopisom ste letos julija in avgusta lahko iz domačega naslonjača potovali po vsem svetu. Tako kot je minilo poletje, se je tudi začasno poslovila naša rubrika s potopisi. A to je obenem čas, ko smo izbrali tri popotni-ške zapise, ki so po uredniški presoji najbolj izstopali.
ŠPELA OZIR
Prvo nagrado - kovček in usnjeno jakno - je osvojila Barbara Popit iz Celja, ki je z bralci Novega tednika delila potopis Z jadrnico po fjordih severne Norveške. Drugo nagrado - kovček in usnjeno denarnico -je dobila Maja Drča iz Tabora, ki zadnje desetletje sicer živi v Bruslju. S potopisom nas je popeljala po
svilni cesti v Osrednji Aziji. Na tretje mesto se je uvrstil potopis s potovanja po Indoneziji, ki ga je poslala Petra Mauer s Prose-niškega. Nagrade zanje je zagotovilo celjsko podjetje Optimist. V torek dopoldne jim jih je predal direktor in lastnik Iztok Šeško.

Obožuje hladne dežele
Potovanja za Barbaro Popit iz Celja predstavljajo pomemben del življenja. Do zdaj je prečesala že velik del sveta. »Zelo rada potujem. To je moj način življenja, ki mi bogati dušo in telo. Vsaka dežela je lepa in ima svoj čar. Čeprav sem precej zmrzljiva, so mi najbolj blizu nekoliko hladnejše dežele,« je povedala Popitova, ki doživetja s potovanj vedno rada zapiše. V zadnjem času jih je nekaj objavila tudi v knjigah. Lani je izšel
njen knjižni prvenec Poklon Himalaji, ki jo je tako pritegnila, da je knjigo začela pisati že na potovanju. Druga - Belina me pomirja - je izšla pred mesecem. Gre za potovanje po čarobnem svetu ledene celine, skozi katero se prepleta zgodba o tjulnju, ki je daroval svojo kožo za majhno deklico, ki jo vedno zebe v noge. In kam bo z novim kovčkom in usnjeno jakno najprej odpotovala? »Mislim, da bo to kar Butan. Tja sem želela odpotovati že tri leta nazaj, a mi je pandemija to preprečila. Še vedno je ta dežela trenutno na mojem prvem mestu. Seveda jih je na seznamu še kar nekaj,« je še dodala.
Nagradi prevzela
očeta
V imenu Maje Drča in Petre Mauer sta nagrado prevzela njuna očeta. Maja Drča, ki sicer izvira iz Tabora, približno
desetletje živi in dela v Bruslju. Že ves čas rada potuje, sicer z nahrbtnikom, a ji bo kovček prišel več kot prav na službenih poteh, ki jih tudi ni malo. »Najlepše se zahvaljujem Novemu tedniku, da je s tem natečajem omogočil, da sem vse misli in vtise s potovanja lahko prelila na papir, kar bo zame tako kot kovček in denarnica lep spomin,« je povedala rojena Savinjčanka, ki dela v mednarodni organizaciji, ki se ukvarja z gozdovi. V Bruslju spremlja politike s področja gozdov in predstavlja svojo organizacijo.
Petra Mauer se je v času našega obiska ravno mudila na petdnevnem potovanju okrog Baltskega jezera na Madžarskem. »Kovček bo prišel več kot prav. Takoj ko bo prva priložnost, jo bom spet mahnila kam. Prišel je ravno v pravem trenutku, saj se staremu kovčku izteka uporabna doba,« je
povedala po razglasitvi najboljših potopisov.
Kovčki
najrazličnejših barv
Nagrade za avtorje najboljših potopisov je zagotovilo celjsko podjetje Optimist z Iztokom Šeškom na čelu. »V zadnjem času prodamo največ plastičnih kovčkov najrazličnejših barv. V prvi vrsti gre za manjše kovčke, ki so primerni za ročno prtljago na letih z nizkocenovnimi letali. Avtorji potopisov so dobili kovčke znamke Coveri World, katere zastopniki smo. Jakna pripada znamki Gipsy, tudi zanjo smo zastopniki,« je povedal Šeško in dodal, da imajo na področju prodaje kovčkov, potovalnih dodatkov in najrazličnejših usnjenih izdelkov dolgoletne izkušnje.
Trgovina Optimist v trgovskem središču Tuš v Celju deluje že od leta 2002, kar pomeni, da letos obeležuje dvajsetletnico. V zadnjih letih v prvi vrsti stavijo na spletno prodajo. Prisotni so tako na slovenskem kot hrvaškem, nemškem in avstrijskem tržišču.
Foto: Andraž Purg - GrupA
V imenu Maje Drča in Petre Mauer sta nagrado prevzela njuna očeta. Na fotografiji sta v družbi lastnika in direktorja podjetja Optimist Iztoka Šeška, prokuristke Novega tednika in Radia Celje Anice Šrot Aužner, odgovorne urednice Novega tednika Mance Mirnik in avtorice prvonagrajenega potopisa Barbare Popit.
»Za džez je treba biti Moj Ficko je moj	Diamantna maturantka
zrel « str. 30-31	trener str. 26-27	bo zdravnica str. 29
22
INTERVJU
Anekdota s Slovenci ...
Nikolai: »Ko v Nemčiji slišim kakšnega Slovenca ali vidim avto s slovensko registracijo, pozdravim ali potrkam na steklo, a se včasih izkaže, da v avtu sploh niso Slovenci. Ob Bodenskem jezeru, kjer živim, sem na sprehajališču slišal slovenščino. Pozdravil sem in povedal, da sem tudi jaz Slovenec. >Dober dan, jaz sem Geršak,< mi je odgovoril sogovornik. >Ni res, jaz sem Geršak,< sem rekel. In je sogovornik priznal: >Imate prav, ne pišem se Geršak, pač pa Rafko Brance in imam pa pekarno, ki se imenuje Geršak ...< Oštel sem ga, da ne more trditi, da se piše Geršak, če to ni res. Od takrat me vsako leto, ko pride na sejem, pokliče in mi prinese vrečko s kruhom, z domačo klobaso in vinom.«
... in s slovenščino
Nikolai: »Ko smo si pred tremi leti ogledali grad Rajhenburg, je prodajalka vstopnic rekla, da potrebuje podatke, od kod smo. Povedal sem, da iz Nemčije, in zanimalo jo je, kako to, da tako dobro govorim slovensko. Rekel sem, da se pred odhodom v tujino iz spoštovanja do dežele vselej naučim njen jezik ... >Ah, dajte no,< mi je rekla. In nazadnje sem moral vse priznati .«
Brata Geršak: nemška umetnika slovenskih korenin
Trdne vezi iz otroškega
obdobja v Sloveniji
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se mnogi Slovenci zaradi želje po lepšem življenju in boljšem zaslužku podali v tujino, zlasti v Nemčijo, ki je potrebovala delavce. Med njimi sta bila tudi Marjana Kos iz Škofje vasi, ki je pred tem delala v celjski tovarni Emo, in električar Viki Geršak iz Krškega. V Nemčiji sta se spoznala, se poročila in si ustvarila dom v manjšem mestu Balingen v bližini Tübingena. Rodili so se jima trije otroci, ki so danes pomembni ustvarjalci na področju kulture in umetnosti: najstarejši Nikolai ali Niki, kot ga kličejo, je cerkveni in džezovski glasbenik ter skladatelj, prav tako se z igranjem orgel v cerkvi in z vodenjem zborov ukvarja najmlajša Silvia, medtem ko je »sendvič otrok« Sascha Alexander znan in priljubljen televizijski ter filmski igralec, prejemnik številnih priznanj in nagrad. Lani je na primer prejel nagrado za najboljšega igralca v televizijski kriminalki.
TATJANA CVIRN
V otroštvu so Geršakovi praznike in počitnice preživljali v Sloveniji, saj sta Marjana in Viki gradila počitniško hišo v Krškem, otroci pa so se medtem zabavali z bratranci in s sestrična-mi, utrjevali znanje slovenščine in tkali vezi, ki so močne še danes. Veliko časa so preživeli tudi v Škofji vasi pri stari mami in teti Ivici ter med igro s sestrično Suzano. Tetin dom in v bližini hiša sestrične sta danes na široko odprta za obiske sorodnikov iz Nemčije, ki jih je zadnja leta precej več kot nekoč, saj imajo vsi trije Geršakovi otroci že svoje otroke.
Ivica Kos, ki je zelo ponosna na dosežke nečakov in nečakinje ter je vsem trem izdelala spominske fotoknjige o njihovem otroštvu v Škofji vasi, je poskrbela tudi za to, da smo se lahko pri njej doma pogovarjali z bratoma v času njunih dopustov v Sloveniji. Simpatična in duhovita sogovornika sta za začetek presenetila z odličnim znanjem slovenščine, nad katero so bili navdušeni tudi trije slovenski oboževalci priljubljenega igralca. Ivičini znanci, ki so se ob tej priložnosti želeli srečati z njim, so pred leti živeli in delali v tujini in so po vrnitvi ostali zvesti gledalci nemške televizije, kjer so na ogled tudi filmi in serije, v katerih nastopa Sascha.
Je običajno, da skupaj preživljata del dopusta v Sloveniji?
Nikolai: Zadnjih nekaj let se med dopustom dobiva v Sloveniji. To je priložnost, da se malo druživa, saj v Nemčiji živiva daleč narazen. Občasno se trije otroci dobimo tudi v hiši naših staršev v Balingenu.
Kaj počnete tiste dni, ko ste skupaj v Sloveniji (tokrat je Nikolai pripeljal s seboj ženo, Sascha pa svoje tri otroke, op. p.)?
Sascha: Cviček pijemo, čevapčiče jemo ... Ker imamo veliko sorodnikov, že obiski vzamejo kar nekaj časa. Teden dni smo v naši počitniški hiši,
v Krki lovimo ribe in tradicionalno obiščemo majhno jamo v Kostanjevici na Krki. Pogosto so z nami še prijatelji iz Nemčije in jim razka-žemo kraje.
Zdi se, da ste zelo povezani in da ste tudi s sorodniki v Sloveniji ohranili stike. V mladih, zlasti najstniških letih se verjetno niste vedno z veseljem odpravljali na počitnice v te kraje...
Nikolai: Ko smo bili manjši, nam je včasih šlo na živce, da smo prišli sem, ker to ni bil pravi dopust, oče je veliko delal okrog počitniške hišice. Drugi so šli na morje v Italijo ali kam drugam, mi pa vedno sem, večinoma je bilo to delo in ne dopust. Ko sem končal šolo, sem začel hoditi še drugam. A zdaj ko sem starejši in ker znam jezik, vidim, da so tu moje korenine in da sem rad dlje časa v Sloveniji. Sploh je fino, ker imamo počitniško hišo in mimogrede srečamo kakšno teto, četudi se nismo dogovorili za srečanje.
Sta kdaj kot otroka v Nemčiji občutila, da nista nemškega rodu?
Nikolai: Ko smo se vozili sem, me je žena vprašala, ali sem se v mladosti počutil kot Slovenec ali Jugoslovan. Vedeli smo, da smo Slovenci, a v šoli in povsod so rekli, da smo »Jugosi«, in tudi na meji smo večkrat imeli težave, sploh ker je oče »švercal« kakšne stvari, na primer računalnik za teto Ivico ali letalske modelčke...
Kako se je to kazalo v šoli?
Nikolai: Sam sem to še zelo čutil. Ko gledam svoje otroke, je zdaj drugače, v razredih je polovica Turkov. Ko sem bil sam v šoli, so nas vsako leto vprašali tudi, kdo je tujec, in je bilo treba dvigniti roko, kar je zagotovo pomenilo neko zaznamovanost.
Sascha: Pri meni ni bilo tako, sem pet let mlajši in so že bile opazne spremembe. Zrasla sva na podeželju in starša sta se povsem vključila v tam-
kajšnje okolje, zato težav nisem zaznal.
Sta tudi kot brata povezana? Pet let razlike ni tako malo. Je bila nekoč skrb za mlajšega neprijetna obveznost?
Nikolai: Sascha je »sendvič otrok«, saj imava še mlajšo sestro. Ko smo bili majhni, smo se veliko skupaj igrali, ko sem bil starejši, pa sem imel svojo družbo. Z leti sva se spet bolj povezala. On je bil vedno »frik«, imel je rolko, jaz pa sem v cerkvi igral orgle ...
Sascha: Ne, on je bil zame »frik«, ker je igral orgle ... Sicer pa sva si zelo podobna.
Nikolai: Zanimivo je, da se tudi najini otroci povezujejo, da hočejo skupaj biti tu v Sloveniji. Všeč jim je. Tudi če ne znajo slovenščine, čutijo, da deloma so dijo sem.
Sascha: Ker živimo v Berlinu, je prihod v Slovenijo za moje otroke
Glasbenik Nikolai Geršak je odličen poznavalec in izvajalec Bachove glasbe, rad se poda tudi v džezo-vske vode.
Nalepka na avtu pove vse: Ik
»Special Bach Player.«
posebno doživetje, drug svet, kjer vsako leto spoznajo nekaj novega. Nazadnje smo obiskali dolino Soče, kar je bilo vsem zelo všeč.
Ste se v družini ves čas pogovarjali slovensko, da še vedno tako dobro obvladata jezik? Nikolai: Ko sem bil majhen, sta starša z mano govorila slovensko, saj še nista znala dobro nemško. Tako sem se nemščino naučil šele v vrtcu in sem imel nekaj težav s tem. Za učenje slovenščine je bilo dobro tudi to, da smo vsako leto prihajali v Slovenijo. Po nekaj dneh smo tu že govorili tekoče. Ko smo se nato vrnili v Nemčijo, je bila spet težava. Sestra je na primer še nekaj časa otrokom med igro kakšne stvari skušala dopovedati po slovensko, a seveda niso razumeli. Pri Saschi je bilo drugače, starša sta z njim že od malega govorila nemško. Verjetno zato, ker sta se hotela čim bolj vključiti v novo okolje in sta se potrudila, da sta se dobro naučila nemško. Nista želela izstopati in uspelo jima je, saj res dobro govorita nemško.
Sascha: Meni je všeč, da znam jezik, ki ga ne govori veliko ljudi. Z mamo in očetom se
Nikolai: »V slovensko umetniško okolje je težko prodreti, če nisi tu doma. Povsod igram, v Sloveniji pa ne morem. Or-ganisti iz Slovenije so pri nas že igrali, a nikoli ni bilo povratnega povabi-
INTERVJU
23
Brata Geršak v družbi tete Ivice in sestrične Suzane
sicer pogovarjamo nemško. Le če je bila mama jezna in nas je kot otroke oštevala, je to storila v slovenskem jeziku, kar je bila tudi prednost, ker sosedje niso razumeli, za kaj je šlo ...
Sta starša pripovedovala kdaj o tem, zakaj sta se odločila za odhod v Nemčijo, in o tem, kako sta se znašla v novem okolju?
Nikolai: Sami smo ju spraševali, ko smo videli stare fotografije.
Sascha: Oče je povedal, da je prišel v Nemčijo s praznim kovčkom in 50 markami. Bil je najstarejši od šestih otrok. 21 let je bil star, ko je šel v Nemčijo delat kot električar. Ženska, ki je iskala delavce, je rekla, da bo delal eno leto in da se bo nato lahko domov pripeljal z novim avtom. V trenutku se je odločil. Čez eno leto je res imel nov avto, z njim se je pripeljal domov in nato s seboj vzel še brata, ki je prav tako čez čas prišel z avtom nazaj. V Nemčijo je nato šel še tretji brat.
Nikolai: Avto je bil za očeta vedno pomemben. To se je videlo tudi po tem, da smo ga vsako soboto morali pomagati oprati in očistiti. Avto je bil na sploh pokazatelj, kako dobro gre nekomu. Najprej je imel »princa« ...
... in domnevam, da se je končalo pri mercedesu ...
Nikolai: Res je in tudi sam imam starega mercedesa, kakršnega je imel oče v času mojega otroštva.
Kdaj so se pokazali vaši umetniški talenti? So starši spodbujali tovrstno dejavnost? Kaj pa kasneje, so želeli, da bi delali kaj bolj uporabnega?
Sascha: V otroštvu so nas spodbujali, mama je rekla, da tako dobro lažem, da bi lahko igral ... Pri petih letih sem že nastopil na odru, ko še niti brati nisem znal in mi je mama pomagala, da sem se naučil besedilo. Tudi brat je nastopal. Že v otroštvu je imel električne orgle. A nikoli ni bilo to zato, da bi se s tem kdo od nas moral ukvarjati, kasneje smo sami prepoznali to željo.
Nikolai: Zanju je bil kar šok, ko smo se vsi trije usmerili v umetniško delovanje. Tudi sama sta po duši umetnika, a si tega nista upala početi. Še danes oče reče, da je fino, kar delamo, a zanj to ni pravo delo.
Sascha: Ko sem snemal svoj prvi veliki film, sem ju povabil, da sta prišla na snemanje. V Berlinu sta si ogledala studio in proces nastajanja filma ter kasneje rekla, da nista vedela, da je toliko ljudi potrebnih za to, da nastane nekaj sekund filma, in da morajo vsi res zbrano delati .
Zdaj sta verjetno zelo ponosna
Sascha Alexander
Geršak je v Nemčiji znan filmski in televizijski igralec, ki je v svoji bogati karieri prejel kar nekaj priznanj in nagrad za svoje igralske dosežke.
na vas, čeprav brez skrbi vmes zagotovo ni šlo. Sploh vi, Sascha, ste se menda malo dlje iskali in ste se šele pri 25 letih odločili za igralsko šolo, in sicer v Zürichu.
Sascha: Izbral sem kraj blizu doma, saj nikoli nisem šel daleč stran. Do Züricha pa je z avtom približno dve uri vožnje in bi se lahko hitro vrnil, če bi bila sila ... Nazadnje sem ostal deset let, po študiju sem nekaj časa delal v gledališču. Leta 2008 sem prvič zaigral v večji vlogi v TV-seriji, nato sem se preselil v Berlin.
Verjetno se mora več stvari ujeti, da človek dobi priložnost za večjo vlogo. Dobrih igralcev namreč ni malo .
Sascha: Imel sem srečo, ob tem so potrebni tudi talent in prave odločitve. Že to je bilo dobro, da sem izbral filmsko-gledališko šolo v Švici in ne tradicionalne gledališke šole v Berlinu. V tej šoli sem spoznal znanega nemškega režiserja Dominika Graffa, ki je imel seminar. Rekel je, naj mu dam svojo telefonsko številko, da me bo poklical, če se bo zame pojavilo kaj primernega. Po dveh letih, ko sem že pozabil na to, me je res poklical. Najprej sem mislil, da me kdo zafrkava ... Vprašal je, ali znam rusko, in sem rekel, da ne, ampak ker sem Slovenec, se lahko naučim vsega ... Ko sem se naučil, sem dobil vlogo. Imel sem srečo, da so me opazili in me potem vabili k sodelovanju. Pri tem je pomembno tudi, za kakšno vlogo gre in ali si primeren zanjo. Tudi izbira vlog je pomembna, da potem česa ne obžaluješ.
Nikolai: Mama bi rada, da bi igral glavno vlogo v Gorskem zdravniku ...
Sascha: Zdravnika sem sicer že igral, a pogosto igram vloge negativcev. Če igram policista, zagotovo nekaj ni v redu z njim. A vse to mi je zelo všeč.
Študij vsake vloge je zahteven, zlasti če je podobna tisti iz leta 2013, ko
Sascha: »V Celju sem bil prvič sam v kinu. Teta Ivica mi je kupila karto za film Rocky. V dvorani so bili sami moški in nikoli ne bom pozabil,
ste v filmu Pet let življenja zaigrali nemškega Turka Murata Kurnaza, ki je bil po krivem pet let zaprt v Guantanamu. Si še želite tako zahtevno vlogo, pri snemanju omenjene ste menda shujšali dvajset kg?
Sascha: Enkrat sem pokazal, da znam, a če bi bilo treba . Nekoč so me vprašali, katera je moja najljubša vloga, in sem rekel, da vsaka naslednja. V vsaki najdem nekaj zanimivega.
Škoda je, da nemških filmov pri nas skoraj ne poznamo in da jih je redko mogoče videti, čeprav je produkcija zagotovo kakovostna .
Sascha: Res je škoda, v Nemčiji snemamo dobre filme, a povsod je mogoče gledati predvsem ameriške.
V vsako vlogo se je torej treba poglobiti. V Bachovo glasbo, ki je vam, Nikolai, pri srcu, verjetno še toliko bolj. Kako, da ste se odločili za študij cerkvene glasbe in igranja orgel? Kakšna je sploh vaša služba kantorja oziroma cerkvenega glasbenika?
Nikolai: Vodim zbore in igram orgle v cerkvi ter imam veliko časa za vajo. Žena, ki je grafična oblikovalka, mi je za rojstni dan izdelala posebno nalepko za na avto. Napis John Player Special (JPS), kot je pisalo na vozilih formule 1, je malo spremenila in narisala Bacha ter zraven napisala Special Bach Player. Bach je zame največji skladatelj vseh časov. Ko ga začneš študirati, ne moreš nehati. Če igraš po letu dni spet njegovo skladbo, je vse novo in vedno težko.
Na malih orglah sem doma igral popevke in nato na različna glasbila bolj džezovsko in ro-kovsko glasbo. Pri 16 letih, ko sem ministriral v cerkvi - Sascha je pri stranskih vratih vedno ušel - sem poslušal orgle in hotel tudi sam poskusiti. To me je zelo prevzelo. In čeprav je bilo težko, sem šel vsak dan vadit. V bistvu sem pozno začel, a tudi to ni slabo, saj tisti, ki so začeli mlajši, poznajo le to, kar so se
naučili v šoli. Ker igram na cerkvene orgle tudi džez, je tudi igranje Bacha drugačno. S partnerjem saksofonistom igrava skupaj že 15 let. Ljudje v cerkvi ne pričakujejo džezovske glasbe in je učinek zelo dober.
Vas, Sascha, lahko Nikolai gleda na televiziji, vi pa verjetno morate na kakšen koncert, da ga slišite, kako igra .
Sascha: Da, zelo rad grem.
Nikolai: V času korone sem imel koncerte v živo na spletu in to je lahko videl tudi Sascha. Sicer pa upam, da bova enkrat izpeljala kakšen skupen projekt.
Sascha: Niki je tudi zelo dober skladatelj. Mogoče bo kdaj priložnost, da bo napisal glasbo za film, v katerem bom jaz igral. Zagotovo bi mi bila glasba pisana na kožo, saj me zelo dobro pozna.
Nikolai je v otroštvu tudi nastopal v predstavah in ima očitno nekaj igralskega talenta. Sascha, kako pa je z vašim glasbenim talentom? Ali tudi vi igrate kakšno glasbilo?
Sascha: Nič ne znam, igram pa vse: bobne, kitaro, klavir, saksofon ... Dve ali tri pesmi znam zaigrati, nimam pa discipline za vajo. Pri glasbi je treba veliko vaditi.
Nikolai: Saksofonist mi je enkrat poslal video-posnetek, ko je Sascha s prijatelji malo igral. Če ne bi vedel, bi mislil, da je Sascha glasbenik .
Sascha, med dopustom ste se vozili v München na snemanje, za kašen film gre? Kakšni so sicer vajini načrti za jesen?
Sascha: Zgodba govori o nogometnem klubu Bayern, igram pa Hrvata Zlatka Čajkovskega, ki je bil odličen nogometaš in trener ter je vodil ta münchenski klub, da je uspel priti v prvo ligo. V zadnjem letošnjem filmu bom imel takšno vlogo, da bom moral kokoši klati .
Nikolai: Za jesen nimam velikih načrtov, saj se bojim, da bo korona spet vse ustavila, sicer pa naj bi imel novembra koncert z zborom.
Foto: NATAŠA MÜLLER
Filmskim ljubiteljem je Sascha ostal v spominu po svoji prepričljivo odigrani vlogi v filmu Pet let življenja, ko je upodobil Murata Kurnaza, avtorja tudi pri nas prevedene knjige Pet let mojega življenja - Poročilo iz Guanta-nama. Za to vlogo je Sascha osvojil nagrado nemške televizijske in filmske akademije. Sledile so glavne vloge v večdelnih TV-filmih in serijah, kot so »Glat-beck« 2 (film ob 30-le-tnici največjega ropa v Nemčiji), »Die Toten von Marnow«, »Euer Ehren«, »Polizeiruf 110« ... Novinarji so zapisali, da ob njegovih pogledih gledalcu zastane kri v žilah ...
Ob prazniku Mestne občine Velenje z županom Petrom Dermolom
»Ključna je miselnost prebivalstva«
Ko govorimo o prehodu premogovne šaleške regije v zeleno regijo, ne govorimo le o prestrukturiranju gospodarstva, ampak moramo spremeniti tudi miselnost vseh, ki živimo na tem območju, poudarja župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Nacionalna strategija izstop iz premoga predvideva v letu 2033. Kaj nacionalna strategija pomeni za Šaleško dolino, kaj bo za sabo potegnila zelena preobrazba, kam z delavci Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje? Tudi o tem smo se pogovarjali z županom, ki se bo novembra potegoval za ponovni mandat.
BARBARA FURMAN
V	Mestni občini Velenje oziroma šaleški regiji ste pred zahtevnim obdobjem prestrukturiranja, ki naj bi temeljilo na celostnem zelenem prehodu. Kakšna je vizija razvoja po letu 2033?
V	naši občini oziroma šaleški premogovni regiji smo si zastavili jasne cilje. Do izstopa iz premoga želimo zagotoviti približno pet tisoč delovnih mest in več sto novih stanovanj. Sočasno bomo izvajali celovito preobrazbo daljinskega ogrevanja. Zelo pomembno je, da bomo prestrukturiranje iz premogovne v zeleno regijo izvajali po načelu pravičnega prehoda, kar pomeni, da nihče v
tem procesu naj ne bi čutil negativnih posledic.
Sodeč po izjavi ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, bo država pri prehodu pomagala. Kakšno pomoč pričakujete?
Poleg moralne podpore predstavnikov države potrebujemo tudi finančno pomoč. Vemo, da so občinski proračuni omejeni. Mestna občina Velenje se trenutno lahko zadolži za približno 20 milijonov evrov, kar pomeni, da lahko na leto zagotovimo od pet do sedem milijonov evrov naložbenega kapitala. Vsi projekti, ki so predvideni v procesu prestrukturiranja, presegajo sto mi-
Poleg moralne podpore predstavnikov države potrebujemo tudi finančno pomoč pri prestrukturiranju regije, pravi župan.
Peter Dermol. Župan Mestne občine Velenje
lijonov evrov. Jasno je torej, da sami tako obsežnega finančnega zalogaja ne bi zmogli. Poleg državne pomoči potrebujemo tudi pomoč Evropske
unije. Prve korake v tej smeri smo že naredili, saj že sodelujemo tako z državnimi kot tudi evropskimi pristojnimi ustanovami pri iskanju
najboljših rešitev glede prestrukturiranja regije.
Lahko energetska kriza kakorkoli prekriža tovrstne načrte?
0
MESTNA
OBČINA
VELENJE
WWW.VELENJE.SI

VSE NAJBOLJŠE, VELENJE! VSE NAJBOLJŠE, MOJE MESTO!
20. SEPTEMBER
VELENJE
- MESTO S SRCEM

ros SRCEM
■
OBČINA VELENJE PRAZNUJE U	25
Mestna občina Velenje občinski praznik praznuje 20. septembra, na dan, ko je bilo leta 1959 slovesno odprto novo mestno središče Velenja. V počastitev praznika občina vsako leto pripravi številne dogodke, ki praznično barvajo ves september.
Prestrukturiranje regije bomo uresničevali postopoma. Predvidevam, da se bo v luči energetske krize letnica izstopa iz premoga spreminjala, a se na to ne oziramo več. Mi začenjamo postopek prestrukturiranja v evropski finančni perspektivi, ki se bo končala leta 2027.
In kaj naj bi do leta 2027 postorili?
Do leta 2027 bomo med drugim zagotovili tisoč potrebnih novih delovnih mest. Prav tako predvidevamo, da bi del sistema daljinskega ogrevanja že preobrazili in ob tem zagotovili že približno štiristo novih stanovanj. To so konkretni cilji, ki so po moji oceni dosegljivi. Občina ob tem ne sme zapostavljati drugih segmentov javnega življenja, sočasno mora zagotavljati podporo izobraževanju, zdravstvu, športu, kulturi in umetnosti ter uresničevati druge razvojne naložbe. Ko govorimo o prestrukturiranju regije, ne govorimo le o prestrukturiranju gospodarstva, ampak moramo spremeniti tudi miselnost vseh, ki živimo na tem območju. Ključna bo torej sprememba miselnosti prebivalstva.
Kam z zaposlenimi v Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje?
Zaposleni v Premogovniku Velenje in Tešu bodo imeli delo zagotovo še nekaj let. Že večkrat sem poudaril, da ostajata dve nevarnosti. Prva je, da bodo zaposleni v ener-
getiki ostali brez službe, druga je, da bodo ta delovna mesta izginila iz našega okolja. To pomeni, da tudi prihajajoče generacije ne bodo imele več na voljo tovrstnih delovnih mest. Zato jih želimo nadomestiti s prekvalifikacijo rudarjev na nova delovna mesta. Predvidevam, da bomo z novimi podjetji, s katerimi smo letos že podpisali pogodbe, lahko zadostili glavnini potreb, v prihodnosti pa bomo nekaj delovnih mest v naše okolje še morali pritegniti. Zavedamo se, da so pred nami zahtevni izzivi, a verjamem, da jim bomo kos.
Po lanski mednarodni konferenci Pozdravljena, prihodnost - na zeleno do kakovostnejšega življenja bo Mestna občina Velenje 21. septembra letos gostila mednarodno konferenco, ki bo posvečena preobrazbi sistemov daljinskega ogrevanja v Evropski uniji. Kdo bo na njej sodeloval in kaj želite doseči z njo?
Na mednarodni konferenci želimo dobiti jasne odgovore, katera pot do zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja za naše okolje je najbolj primerna. Svoje videnje smo vključili v akcijski načrt zelene preobrazbe, ki smo ga že posredovali pristojnim ustanovam na državni in evropski ravni. Ugledni evropski strokovnjaki bodo na konferenci povedali, ali je naša pot prava ali ne, prav tako bodo predstavili splošne
usmeritve Evropske unije na področju energetike. Na konferenci, ki jo pripravljamo z družbo Eles, bodo sodelovali še predstavniki evropske investicijske banke in komisije, pristojna ministrstva, predstavniki iz drugih mest in regij ter predstavniki projektiranja in izdelave daljinskega ogrevanja.Skratka, mednarodna konferenca bo priložnost za poglobljeno razpravo o tem.
Energetska kriza in naraščajoča draginja puščata sled tudi v socialni sliki občine. Če se bo draginja stopnjevala, kako bo občina pomagala najbolj ogroženim občanom?
Razmere so nepredvidljive tako pri nas kot tudi drugod po svetu. Kot župan Mestne občine Velenje lahko zagotovim, da socialnih stisk ljudi ne bomo spregledali. V tej smeri smo nekaj že postorili. Višjih cen storitev, ki so v pristojnosti občine, ne bomo prelagali na bremena občank in občanov. Tako je občinski svet letos že sprejel kar nekaj ukrepov za blaženje socialne stiske (t. i. socialno košari-co)v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov. Med drugim smo preprečili podražitev vrtca, storitve pomoči na domu, kar znaša približno dva milijona evrov. Tretji paket pomoči se nanaša na subvencioniranje komunalnih storitev, toplotne oskrbe, pogrebnin, parkiranja, kar znaša še dodatna dva milijona evrov. Ali to zadostuje, ne vem. Vem pa, da bomo dogajanje v jesenskih in zimskih mesecih pozorno spremljali in bomo po potrebi dodatno ukrepali.
Če vzameva pod drobnogled Mestno občino Velenje od lanskega
občinskega praznika do letošnjega - kaj je lokalna skupnost v tem času pridobila v razvojnem smislu?
Zadnje leto je bilo v naši občini posebno, ker smo pridobljena evropska sredstva za večje razvojne naložbe uresničili predlani. V zadnjem letu smo lahko več časa in pozornosti namenjali manjšim, a prav tako zelo pomembnim razvojnim pridobitvam za posamezno krajevno skupnost. Posodabljali smo kanalizacijsko in vodovodno omrežje, prenavljali cestne odseke in urejali pločnike. Tako smo še izboljšali pogoje za kakovostno bivanje občank in občanov. Ob tem želim poudariti, da smo v Mestni občini Velenje na javno vodovodno omrežje priklopili že skoraj vsa gospodinjstva, nekaj izzivov na tem področju nas še čaka. Vsako leto v vsaki krajevni skupnosti zagotovimo novo pridobitev, tako nikogar ne zapostavljamo in po vsej občini zagotavljamo enakomeren razvoj. Večkrat se pošalim, da so ceste na podeželju že skoraj povsod asfaltirane in bi gobe lahko nabirali z asfaltiranih cest. (smeh)
Veliko pozornosti namenjate tudi turističnemu razvoju. Bi turizem lahko postal glavna gospodarska panoga v velenjski občini, ki bi zagotavljala nova delovna mesta?
Turizem v velenjski občini lahko postane pomembna gospodarska panoga, a verjetno še kar nekaj časa ne bo glavna. Ključna pogoja sta prenehanje izkopavanja premoga in utrditev tal. Šele potem bomo lahko celotno območje povezali v turistič-
ni potencial. Verjetno bo to izziv za generacije naših otrok, mi pa moramo za razvoj turizma postaviti dobre temelje.
Možnosti, ki nam jih dajejo jezero, zgodovina našega mesta in častitljiva tradicija premogovništva, so zelo velike. Vendar uspešne turistične zgodbe ni mogoče spisati čez noč. Lep dokaz za to je Velenjska plaža. Pred devetimi leti smo se odločili, da bomo vanjo vlagali, in danes je eden od biserov velenjskega turizma. Načrtujemo njen razvoj, iščemo investitorja za nočitvene kapacitete na območju jezera, zavedamo se, da moramo prestaviti čolnarno in popestriti gostinsko ponudbo na tem območju.
Že danes turizem ustvarja nova delovna mesta. Priložnosti ne ponuja le Velenjska plaža, vidimo jih tudi v kolesarskem turizmu, saj s sosednjimi občinami urejamo regionalne kolesarske povezave. Če k temu prištejemo še Visto, lahko ugotovimo, da imamo zelo lepo in prijazno okolje.
Dve leti ste v vlogi župana. Očitno dovolj časa za odločitev, da želite še županovati. Na novembrskih lokalnih volitvah boste, kot pravite, ponovno kandidirali.
Županovanje je sicer naporno delo. A če delo opravljaš s srcem, je vse veliko lažje. Med ljudmi na terenu prestrezam pozitivne odzive. Čutim njihovo zaupanje. Zato odločitev o ponovni kandidaturi ni bila težka. Občanke in občani pa bodo na volitvah dokončno povedali, ali so z mojim delom zadovoljni.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Novembra se bo ponovno potegoval za županski stolček.
Na mednarodni konferenci želimo dobiti jasne odgovore, katera pot do zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja za naše okolje je najbolj primerna.
Nova znanja - nove priložnosti
Podjetje Invel iz Velenja se že več kot 26 let ukvarja z izvedbo različnih usposabljanj za odrasle. Pridobljene izkušnje mu omogočajo strokovno podporo in usposabljanja po meri naročnika - KOMPETENČNI INŽENIRING.
Zavedajo se, da se tako zaposleni kot podjetja razlikujejo, zato imajo posluh za vaše potrebe po usposabljanjih in delavnicah. Organizirajo in izvajajo različne dejavnosti za dvig kompetenc zaposlenih.
Poleg izvedbe vam nudijo podporo v primeru vodenja evidenc o izobraževanju, predvsem obveznih periodičnih usposabljanj.
Vizija direktorice dr. Selme Filipančič Jenko stremi k celoviti podpori delodajalcev. S storitvami kompetenčnega inženiringa lahko delodajalci prihranijo pri preverjanju potreb znotraj organizacijske enote ter pri iskanju primernega izvajalca izobraževanj.
Več o celotni vsebinski ponudbi 104 različnih usposabljanj si lahko preberete na naši spletni strani www.invel.si.
Dr. Selma Filipančič Jenko
KNJIŽNICA VELENJE
Knjižnica Velenje ob prazniku MO Velenje vabi v hram knjig, informacij in znanja!
www.knjiznica-velenje.si
ISKRENE . ČESTITKE OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE VELENJE!

Energetska agencija za Savinjsko, šaleško in Koroško Titov trg 1, 3320 Velenje, Slovenija / www.kssena.si
26	OBČINA VELENJE PRAZNUJE W
Janja Garnbret - častna ambasadorka 33. Pikinega festivala
Nekaj »pikanogavičkastega«
je v njej
Da ima Janja Garnbret »pikanogavičkasto« energijo, se strinjajo vsi, ki jo dobro poznajo. Zato ne preseneča, da je najboljša športna plezalka na svetu prevzela vlogo častne ambasadorke in pokroviteljice 33. Pikinega festivala. Mladi v njej prepoznavajo vzornico, zato jim sporoča, naj neomajno sledijo svojim sanjam, saj lahko s predanim delom in srčnim pogledom na življenje dosežejo vse.
BARBARA FURMAN
Šestkratna svetovna prvakinja je do 23. leta zbrala že 36 zlatih medalj na tekmah svetovnega pokala v športnem plezanju in tri zlata odličja na evropskih prvenstvih. Bero vrhunskih športnih dosežkov je dopolnila z olimpijsko zlato medaljo. Predsednik države Borut Pahor ji je lani podelil priznanje jabolko navdiha. A Janja Garnbret ostaja preprosta in srčna. Da je tudi iskriva sogovornica, je dokazala na pogovornem večeru pred odprtjem 33. Pikinega festivala v mali dvorani velenjskega doma kulture, ki ga je vodila Bojana Špegel, predsednica Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje.
Perfekcionistka
Kadar nima obveznosti, zjutraj rada malo dlje poleži, začetka dneva pa si ne zna predstavljati brez skodelice kave, je na začetku pogovora povedala »spider women«, kot jo kličejo nekateri. S plezanjem se je prvič srečala na začetku osnovne šole. Že pred tem je osvajala vrhove dreves, omar in drugih kosov pohištva v domači hiši v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. »Starša pravita, da sem bila živahen otrok, zato sta me vpisala v plezalno šolo, da bi tako porabila presežke energije. V plezanju sem neizmerno uživala, ta šport sem doživljala kot igro.«
Med drugim je obudila spomine na srednješolska leta v športni gimnaziji v Velenju. Naporni treningi in tekme so ji vzeli veliko časa in energije, a je bila v šoli odličnjakinja. »Hvaležna sem, da sem imela razumevajoče profesorje in sošolce. Čutila sem njihovo podporo. Pogosto so mi pokazali, da so ponosni name. In to mi je res veliko pomenilo.«
Janja priznava, da so bili njeni dnevi že v srednji šoli zapolnjeni z obveznostmi in da je tudi takrat, ko je imela
čas, najraje plezala. »V plezanje sem se zaljubila, ta šport je moja strast. Čeprav sem imela bistveno manj prostega časa kot moji sovrstniki, nisem nikoli imela občutka, da sem za kaj prikrajšana. V svetu športnega plezanja sem pridobila prijateljice in prijatelje. Plezanje je moja izbira, popolnoma sem mu posvečena. Če želiš dosegati vrhunske rezultate, drugače ne gre. Perfekcionistka sem.«
Solze sreče
Ker v svojem športu vedno teži k popolnosti, zna biti do sebe tudi neizprosna in si na tekmovanjih največji pritisk ustvari sama, priznava. Zato ne preseneča, da je pred časom javno opozorila, da so postavitve v plezalni steni na tekmovanjih premalo zahtevne. »Na vrhunskih tekmovanjih moramo tekmovalci pokazati največ, kar znamo in zmoremo. Zato potrebujemo zahtevne izzive v plezalni steni. Moja kritika je med tekmovalci in trenerji naletela na pozitivne odzive. V športu imam rada zelo zahtevne izzive, sicer mi je dolgčas. Ko dosežem zmago, sem sicer vesela, a že trenutek zatem začnem razmišljati, kako bi lahko še kaj izboljšala.«
Za dosego vrhunskih rezultatov so poleg treningov ključni zadnji trenutki pred začetkom tekme, a posebnega obreda za umiritev in zbranost nima. »Nekako se mi uspe umiriti in osredotočiti.«
Velik test glede potrpežljivosti je doživljala med pandemijo, saj so organizatorji
številne športnike. Nismo vedeli, ali naj treniramo optimalno ali ne. K sreči olimpijskih iger niso odpovedali, ampak so jih le prestavili. Olimpijske igre v Tokiu so bile moje prve, zato sem jih toliko bolj željno pričakovala.« Čeprav, kot pravi, težko pokaže čustva, je ob poslušanju slovenske himne ob prejemu zlate olimpijske medalje jokala. »To so nepozabna občutja, preplet izjemne sreče in tudi olajšanja.«
Podpora občinstva
Da športno ple zanje postaja vedno bolj pri
ljubljen šport tudi pri nas, je dokazala tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Kopru, na katerem se je zbralo več kot tri tisoč navijačev, nekateri mediji so dogodek opisali kot »plezalno Planico.« Janja se je v Kopru potegovala za dvanajsto zaporedno zmago oziroma osmo v sezoni, vendar je bila boljša od
Japonka Aj Mori, Janja je bila druga: »Spodbuda občinstva je bila ves čas fenomenalna. Sicer se ni izšlo vse po mojih načrtih. Težko mi je, vendar ne zaradi drugega mesta, ampak zato, ker nisem plezala tako, kot znam. Sem pa zadovoljna tudi z drugim mestom.« Septembra bosta sledili še dve tekmi v težavnosti svetovnega pokala v Edin-burgu in Džakarti, kjer bo
naslov zmagovalke seštevka svetovnega pokala v težavnosti po letih 2016, 2017, 2018 in 2021.
Orehove palačinke
Čeprav mnogi vrhunski športniki sodelujejo s pre-hranskimi strokovnjaki, se Janja njihovih nasvetov na poslužuje. Ko je še živela pri starših, si je ob vrnitvi domov s tekem najpogosteje zaželela orehove palačinke. Ker njena
tekmovanja odpovedovali. »To je bil čas velike negotovosti za
Janja in Pika pravita, da lahko narobe svet vedno izkoristimo sebi v prid.
»V čast mi je biti ambasadorka Pikinega festivala,« poudarja Janja.
OBČINA VELENJE PRAZNUJE
27
^ .1ЖГ" i
mami, kot poudarja, pripravi najboljše. Tudi če ne bi bila plezalka, bi bila športnica, a tenisačica zagotovo ne, ker je tenis trenirala le tri dni, saj je hitro dojela, da ni primeren zanjo. Krajši čas je trenirala tudi atletiko, a je prav tako ni prevzela.
Do konca letošnje plezalne sezone jo čaka še kar nekaj tekem, potem bo čas za dopust. Lani je odpotovala na Sejšele, a ne zaradi čudovitih plaž, ampak zato, ker imajo tam tudi odlične plezalne stene. »No, na naslednjem dopustu plezala najbrž ne bom. Se bom povsem odklopila.«
Foto: SHERPA
Janja: »Moj Ficko je moj trener«
Janja, v otroških letih ste redno obiskovali Pikin festival. Po čem ste si ga najbolj zapomnili?
Navdušilo me je vse! No, priznam, da sem najprej opazila plezalno steno. (smeh) Vsako leto sem uživala na Pikinem festivalu, saj ponuja veliko zanimivih dejavnosti in prireditev, sproščeno zabavo, smeh in druženje. Obe s Piko sta junakinji, kaj še imata skupnega? Obe sva preprosti in zabavni, predvsem pa ne jemljeva vsega preveč resno. Po mojem mnenju je to najbolj pomembno v življenju. Všeč mi je Pikino prepričanje, da lahko narobe svet vedno izkoristimo sebi v prid. Tudi jaz menim tako. Ko se zdi, da gre vse narobe, se ne smeš ustrašiti, na težavo je treba pogledati s hudomušne plati. Potem gre vse lažje. V tem narobe svetu je dobro imeti Ficka, da vse postavi na glavo in je spet vse prav. Kdo je vaš Ficko?
Moj Ficko je moj trener. (smeh) On je tisti, ki posluša moje dvome in negodovanja, ko imam slabe dneve, potem pa zmore urediti vse tako, kot je prav. Ste ambasadorka Pikinega festivala. Kaj vam to pomeni? V čast mi je biti ambasadorka Pikinega festivala. To je privilegij. Zavedam se odgovornosti do mladih, saj v meni nekateri prepoznavajo vzornico. Zato mladim sporočam, naj neomajno sledijo svojim sanjam, saj lahko s predanim delom in srčnim pogledom na življenje dosežejo vse.

Zdrava družba, mesto, podjetje je sestavljanka srčnih ljudi!
Opolnomočenih, zadovoljnih, zaposlenih in nagrajenih posameznikov, ki sooblikujejo mestni utrip - s srcem.
Delodajalci, znate poskrbeti zanje?
Lahko vam pomagamo in za vas izvajamo:
Kadrovski outsourcing Vzpostavitev splošnih aktov, pravilnikov Kadrovska reorganizacija Sistemizacija delovnih mest Razvoj kadrov
Obračun plač in nagrajevalni sistemi Iskanje domačih in tujih kandidatov za zaposlitev Izvedba javnih razpisov
Varstvo osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti Novi načini dela in pravilnik o delu od doma Delovno-pravno in kadrovsko svetovanje
-	Podjetjem na regionalnem in
■ CpOTUr	nacionalnem nivoju pomagamo
že več kot 30 let!
Nas želite spoznati?
Trgotur d.o.o.,
Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje www.trgotur.si • 065 559 006
'јШш* J ^>ИИр
Na oraznicnei

AI v»
v Občini
»Občina je majhna, potreb in želja pa ni tako malo, vendar ne glede na to naložbe med letom razporedimo tako, da v vsaki krajevni skupnosti nekaj naredimo,« pravi župan Matej Pečovnik.
Ob občinskem prazniku z županom Matejem Pečovnikom
Kdo bo gradil prizidek k zdravstvenemu domu?
Občina Nazarje bo v teh dneh praznovala občinski praznik. Letos bo ta v znamenju odprtja novega parkirišča pred frančiškanskim samostanom in prenovljenih prostorov vrtca v POŠ Šmartno ob Dreti. Občina je znana po tem, da vse naložbe uspe pod streho spraviti brez zadolževanja. A kmalu se bo to spremenilo. Pred njo je namreč eden večjih projektov v zadnjih letih.
SPELA OZIR
»Občina je majhna, potreb in želja pa ni tako malo, vendar ne glede na to naložbe med letom razporedimo tako, da v vsaki krajevni skupnosti nekaj naredimo. Prav tako smo pozorni, da naložbe med letom razporedimo tako, da se občini ni treba zadolžiti. Vedno jih načrtujemo v takšni višini, da jih lahko poravnamo iz rednih sredstev. Drugače bo, ko se bomo lotili gradnje prizidka k zdravstvenemu domu. Takrat se bomo vsekakor morali zadolžiti,« je pojasnil župan Matej Pečovnik.
Kdaj se bo začela gradnja prizidka k zdravstvenemu domu? Kdaj bo znan izvajalec del?
Takoj po prejemu projekta za izvedbo (pZi) smo začeli dejavnosti za pripravo razpisa za izbor izvajalca. Razpis je bil objavljen na portalu javnih naročil junija. Do 20. julija smo prejeli tri ponudbe. Postopek je končan, kar pomeni, da je znan tudi najugodnejši ponudnik, ki je izvedbo ponudil v višini 5,6 milijona evrov, kar je za približno 30 odstotkov višji znesek od projektantske
ocene. Septembra se bo sestal Svet ustanoviteljic JZ Zgor-njesavinjski zdravstveni dom Nazarje, v katerem župani in obe županji predstavljajo svoje občine. Na tej seji se bomo odločili, ali bomo z najugodnejšim ponudnikom podpisali pogodbo. Na razpisu ministrstva za zdravje je bila Občina Nazarje uspešna. Prejela naj bi 950 tisoč evrov sofinancerske-ga denarja.
V sklopu letošnjega občinskega praznika boste namenu predali parkirišče pred frančiškanskim samostanom. Komu bo v prvi vrsti namenjeno?
Parkirišče je bilo makadamsko, videz je bil neurejen, zaradi česar nikakor ni bilo v ponos kraju. Odločili smo se, da ga bomo primerno uredili. Na samostanski grič se pripeljejo domačini in tudi ljudje iz drugih krajev, ko obiščejo pokopališče, oba samostana
ali se udeležijo bogoslužnega obreda. Številni pridejo tudi s turističnim namenom, kajti pri frančiškanih je lepo urejena knjižnica, kjer je mogoče
videti zelo redke in stare knjige.
V	času letošnjega občinskega praznika boste uradno odprli tudi prenovljene prostore vrtca v POŠ Šmartno ob Dreti. Kaj vse ste prenovili?
Prostori vrtca so bili potrebni obnove, na kar so zadnja leta opozarjali tudi starši. Popolnoma smo preuredili sanitarije za otroke in zaposlene, obnovili smo garderobo in tudi igralnico ter prostor za vzgojiteljice. Prostori so zdaj bistveno bolj primerni za bivanje naših otrok in tudi zaposlenim smo izboljšali pogoje za delo.
V	lokalnem okolju so za kakovostno življenje pomembne urejene občinske ceste. Kako je z njihovimi obnovami v vaši občini?
Občina zadnjih nekaj let iz proračuna za občinsko cestno infrastrukturo namenja približno pol milijona evrov vsako leto. Za letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest porabi približno polovico finančnih sredstev, drugo polovico porabi za gradnjo novih ali za prenovo občinskih cest. Za letošnje leto je značilno, da imajo izvajalci veliko dela, zato prejemamo manj ponudb, dodatna velika težava je, da smo se z izvajalci soočili s pomanjkanjem nekaterih gradbenih materialov, predvsem pa s precejšnjim zvišanjem cen določenih gradbenih materialov.
Pred kratkim smo končali obnovo odseka občinske ceste v naselju Prihova v dolžini 250 metrov ter obnovo odseka na cesti Šmartno- Lipa-Vransko, ki je bil poškodovan zaradi plazenja zemljišča. Dolžina obnovljene ceste, v katero je vključena tudi gradnja opornega zidu iz kamna, je 170 metrov.
Na področju državnih cest imamo v Direkciji RS za infrastrukturo pet projektov, ki so v različnih fazah. Veseli me, da je izbran izvajalec začel graditi krožišče pri OŠ Nazarje.
Kakšne so možnosti za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš? Ima občina na voljo še kaj gradbenih zemljišč?
Občina je prodala vsa zemljišča (za samostanom in Bič), ki so namenjena za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Trenutno je mogoče graditi na posameznih zemljiščih, kjer veljavni občinski prostorski načrt to dopušča. V njem sta predvideni dve novi območji, kjer bo mogoče graditi individualne stanovanje hiše. Prvo je v Nazarjah, in sicer del zemljišča na območju Pod Slatino, kjer bosta lastnika zemljišča poskrbela za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta ter za komunalno ureditev območja. Drugo območje je prav tako zemljišče v zasebni lasti, za katerega je že sprejet občinski podrobni prostorski načrt. Na tem območju bo mogoča gradnja štirih individualnih hiš.
V občini se že od sprejema občinskega prostorskega načrta leta 2019 zavedamo, da bomo primorani začeti postopke za nov prostorski na-
črt, zato bomo predvidoma septembra letos začeli zbirati pobude za spremembo namenske rabe zemljišč, ki bodo osnova v postopku priprave in sprejema novega občinskega prostorskega akta.
Pomemben člen lokalne skupnosti so gasilci. Kako jim občina stoji ob strani?
Na področju gasilstva in civilne zaščite smo pomagali gasilskima društvoma Šmartno ob Dreti in Gorica ob Dreti pri naložbah, in sicer pri širitvi ter obnovi gasilskega doma v Šmartnem ob Dreti in pri obnovi ogrevanja v gasilskem domu v Lačji vasi. Gasilci iz Nazarij in Šmartnega ob Dreti upajo, da bosta do konca leta prispeli obe naročeni vozili, in sicer šasija nove cisterne za PGD Nazarje in GVM (kombi) za PGD Šmartno ob Dreti.
Občinski svet je na julijski seji sprejel sklep, s katerim je za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasil Tominškovo kaščo v Rovtu pod Menino. Kakšen pomen ima za občino?
Lesena kašča se uvršča med starejše stavbe na Slovenskem. Da ne bi propadala, jo je občina že pred leti odkupila in obnovila streho. Že nekaj časa si želimo, da bi jo vključili v turistično ponudbo oziroma omogočili njen ogled. V kašči sta razstavljena staro orodje in druga oprema. Največja pomanjkljivost je njena odmaknjenost od središča kraja.
Katerim projektom bo v prihodnjem mandatu še posebej treba nameniti pozornost?
Gradnja prizidka k zdravstvenemu doma bi morala biti prioriteta, vendar ne samo naše, temveč tudi vseh drugih občin. Letošnje sušno leto lahko postane stalnica v naših življenjih, zato je vodooskrba prav tako ena od prednostnih nalog. V jesenskem obdobju bomo občine, ki vodo dobivamo iz zajetja Letošč, izbrale podjetje, ki naj bi v naslednjih 18 mesecih izdelalo projektno dokumentacijo.
Potreb in želja je še veliko na vseh področjih. Zavedati se moramo, da bo občina v primeru začetka gradnje prizidka zelo finančno obremenjena, zato bodo sredstva za druge potrebe in želje omejena.
Foto: SHERPA
Z, ■ ■ ■ ■ občinskimi nagrajenci
Proslava ob občinskem prazniku s slovesno podelitvijo priznanj bo v petek, 16. septembra, ob 18. uri v Domu kulture Nazarje.
Zlati grb bo prejela Ana Škotnik. Občudovanja vredno je njeno dolgoletno pisanje in zbiranje poezije. Vrhunski so njeni veličastni nastopi. V dramski sekciji je bila ves čas ena izmed glavnih igralk.
Srebrna grba bosta prejela Aleksander Grudnik in Sebastjan Solar. Grudnik je bil en mandat občinski svetnik, dva mandata predsednik planinskega društva Nazarje, dva mandata podpredsednik Športnega društva Vrbovec, medtem ko je Solar že 37 let aktiven v gasilstvu.
Prejemniki bronastih grbov bodo dolgoletni član turističnega, gasilskega in planinskega društva Marjan Ostruh, član sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Janko Štruclj ter dolgoletni članici Krajevnega odbora Rdečega križa Šmartno ob Dreti Angela Štrukelj in Marija Brezovnik.
Kristalni grb bo prejela Sarah Jurjevec za uspešen zagovor doktorske disertacije in pridobljen naziv doktorice kemijskih znanosti.
Županovih priznanj se bodo razveselili Špela Urtelj za naziv diamantne maturantke na poklicni maturi, Tonja Venek za naziv diamantne maturantke na splošni maturi, Peter Tevž kot uspešen podjetnik, ki ni pozabil na domači kraj, in Peter Felicijan za trud pri aktiviranju krajanov za pomoč pri urejanju otroškega igrišča.	ŠO
OBČINA NAZARJE PRAZNUJE
29
Tonja Venek, prejemnica županovega priznanja
Diamantna maturantka, ki bo študirala medicino
Letos je na splošni maturi vse možne točke doseglo 18 dijakov iz vse Slovenije. Med njimi je tudi Tonja Venek iz Kokarij v občini Nazarje, ki je na svojo izjemno nadarjenost opozorila že kot osnovnošolka, ko je preskočila drugi razred. Svoje dosedanje šolske uspehe je letos okronala z nazivom diamantne maturantke. Ob tej priložnosti bo ob prazniku Občine Nazarje prejela županovo priznanje.
SPELA OZIR
Ko je izvedela, da je tako dobro opravila zrelostni izpit, je najprej sporočilo s fotografijo rezultatov poslala svojim staršem, ki so že od začetka verjeli, da je takšen scenarij povsem mogoč. »Pomembno je, da dijak v zadnjih dneh pred maturo reši veliko starih maturitetnih pol, ker tako spozna, kje še dela napake in katero snov še mora utrditi. Zelo dobrodošli so bili tudi zapiski, ki sem jih redno delala vsa štiri leta. Ti so mi zelo pomagali, ko sem ponavljala snov,« je na vprašanje, kaj je po njenem mnenju ključ za tako zavidanja vreden rezultat, odgovorila Tonja Venek, ki se je še posebej suvereno počutila pri matematiki ter izbirnih predmetih biologiji in fiziki. »Ko sem rešila maturo pri matematiki, sem si rekla, da če ne bom nikjer drugje osvojila vseh možnih točk, jih bom vsaj pri tem predmetu.«
Preskočila drugi razred
Njeno izredno nadarjenost so prepoznali že v Podružnični osnovni
šoli Šmartno ob Dreti, kjer je drugi razred preskočila in po končanem prvem razredu izobraževanje nadaljevala v tretjem. Da je bila odločitev pravilna, je Tonja dokazovala vse nadaljnje izobraževanje, ki ga je od šestega razreda naprej nadaljevala v Osnovni šoli Nazarje. Po njej je tik pred zdajci izbrala Gimnazijo Celje - Center, kjer so jo v prvi vrsti prepričali informativni dnevi.
Je tista generacija dijakov, ki si je srednješolska leta zapomnila tudi po obdobju korone, ki zanjo ni bilo preveč stresno. Ravno nasprotno. V njenem primeru ji je prineslo tudi prednosti. Ena od njih je bila, da je lahko kar nekaj časa prihranila na račun vsakodnevne vožnje v Celje. Približno dve uri, kolikor ji je ponavadi dnevno vzela vožnja z avtobusom, je lahko izkoristila za učenje. »Čeprav se znam precej dobro organizirati, sem v času dela na daljavo še izboljšala načrtovanje delovnega dne, saj mi je samostojno učenje zelo ustrezalo. Zelo moram pohvaliti profesorje, ki so poskrbeli
Tonja je že ves čas posebej blestela pri naravoslovnih predmetih, zato niti ne preseneča, da je med vsemi imela najraje matematiko in se je kasneje za izbirna predmeta odločila za biologijo in fiziko.
Po opravljeni maturi ji je veliko več časa ostalo za prostočasne aktivnosti. Tudi za druženje s pasjim prijateljem.
za super organizacijo pouka na daljavo. Bilo je skoraj tako, kot bi bili v šoli,« pravi mlada Zgornjesavinjčanka, ki se je kot osnovnošolka zelo rada sproščala ob sestavljanju legokock, danes si v prostem času misli zbistri s sestavljanjem puzlov.
Med njenimi konjički je tudi učenje tujih jezikov. Najbolj jo je pritegnila korejščina. In zakaj ravno ta jezik? »Južna Koreja mi je že od nekaj zanimiva kot država. Tamkajšnjega jezika, ki me mimogrede na trenutke spominja na sloven ščino, še ne pozna veliko ljudi.«
Namesto arhitekture
medicina
Da bo študirala medicino, se je odločila v zadnjih dveh letih, ko se je bolj začela navduševati nad biologijo. Pred tem je ves čas razmišljala o študiju arhitekture. Njen oče se namreč ukvarja z gradnjo lesenih hiš. Zato je bil tudi njen vsakdan prepleten s temami iz gradbeništva. »V času gimnazije sem ugotovila, da morda to ni zame in da mi je medicina bolj pisana na kožo.« Maribor bo od oktobra kar nekaj let njen nov začasen dom. O dolgoročnih načrtih še ne razmišlja. Kot pravi, pušča vrata odprta za vse. Že dvakrat si je namreč tik pred zdajci premislila. Zagotovo je le to, da so pred njo brezskrbna študijska leta, a ob tem tudi študijske obveznosti, ki ji glede na vse do zdaj videno ne bodo predstavljale večjih težav.
Foto: SHERPA
Da bo študirala medicino, se je odločila v zadnjih dveh letih. Pred tem je ves čas razmišljala o študiju arhitekture. Njen oče se namreč ukvarja z gradnjo lesenih hiš.
Kot osnovnošolska se je zelo rada sproščala ob sestavljanju legokock, danes si v prostem času misli zbistri s sestavljanjem puzlov.
30
BREZMEJNA USTVARJALNOST
V družini Lovra Freliha je glasba v genih. Njegov dedek Emil Frelih je bil operni režiser. Režiral je več kot sto oper in operet ter izdelal več kot šestdeset scenografij. Lovrov oče je učil glasbo v številnih šolah, vodil je zbore. Orgle je v cerkvah igral že v obdobju, ko cerkveni obredi niso bili najbolj pozitivno sprejeti. Z glasbo se ukvarjata tudi obe Lovrovi sestri.
Lovro Frelih - navdušen nad glasbo in tujimi jeziki
»Za džez je treba biti zrel«
»Nič mi ne pomeni, če pevci svoje skladbe odpojejo brezhibno, a ob tem ne začutim niti kančka energije.« Tako pravi Lovro Frelih, ki je na Celjsko prišel kot zborovodja nekaterih glasbenih sestavov. Prepričan je, da na glasbenem področju, kjer krmari med številnimi dejavnostmi, vlada nekoliko drugačna matematika, kjer se vložki posameznikov ne seštevajo, ampak množijo. Njegova posebna ljubezen je džezovska glasba. Slednjo je, zanimivo, spoznaval že ob preigravanju orgel v domači župniji. Kasneje mu je vrata v to glasbeno zvrst odprla Nada Žgur. Ustvarjalec, ki med drugim džez klavir poučuje v glasbeni šoli v Celju, je navdušen še nad tujimi jeziki.
TINA STRMČNIK
Kot umetniški vodja v sozvočja povezuje prepevanje posameznikov, ki imajo različno bero znanja, različne glasove in izkušnje. Ko je začel svojo pot dirigenta, je bil najmlajši med vsemi v pevskem sestavu. Želel je pokazati, da zna s pevci resno delati. Bil je precej dlakocepski, strokoven, ponosen je bil na svoje znanje. Sčasoma se je oblikoval v drugačnega vodjo. Zdaj je energija tista, ki povezuje pevce. »Moj cilj je, da pevci začutijo skladbe. Prizadevam si, da pevci s svojo izvedbo pričarajo zgodbo, da predajo sporočilo poslušalcem.«
Da pesmi pri ljudeh zbudijo čustva, se mu zdi pomembneje od tega, da so skladbe brezhibne po tehnični plati. Zato išče ravnotežje med ustrezno tehniko in tem, da se pevci ob prepevanju zabavajo. To vzdušje nato prenašajo na poslušalce. »Tudi ko se lotimo težje skladbe, mora med nami vladati prava energija. Ljudje velikokrat povedo, da že ob našem prihodu na oder opazijo, da obrazi pevcev kar žarijo.«
Iz prestolnice v knežje mesto
Da ne izvira iz naših krajev, ampak iz prestolnice, namiguje že njegov naglas. Življenje ga je na Celjsko pripeljalo, ko je pred desetletjem prevzel vodenje komornega moškega zbora. Nad zbori se je navdušil že v času, ko je obiskoval ljubljansko Škofijsko klasično gimnazijo, ki deluje pod okriljem Zavoda sv. Stanislava. V srednji šoli je prepeval v štirih pevskih sestavih, pevce je spremljal s klavirjem.
Svoje znanje je izpopolnjeval na vzporednem šolanju pod okriljem Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer je izbral smer džez klavir. Odkar je prevzel svoj prvi zbor, obiskuje različne seminarje in tečaje. Zborovodstvu je predan že skoraj petnajst let. Zanimivo je, da pri izbiri študija ni prevladala ljubezen do glasbe. Odločil se je za študij klasičnih jezikov - latinščine in grščine. Svoje študijske obveznosti je dokončal v obdobju epidemije
koronavnriisa
Navdušila ga je Nada Žgur
Džez je spoznal po zaslugi Nade Žgur. Pridružil se je namreč projektu Life teen, katerega namen je bil, da bi mladi tudi po birmi ostali povezani s cerkvijo. Mladi glasbeniki, ki so do krščanske vere občutili nekaj več, so sčasoma osnovali skupino z imenom Alfa in omega. Omenjena skupina je znana po tem, da z njo med drugim sodelujejo Iva Stanič, Nina Strnad, Sandra Klemm in Blaž Vrbič - uveljavljeni glasbeniki, ki so se del svoje
obreda na tem glasbilu >razturam< po svoje.«
Ponosen na svoje učence
Klavir in džez klavir trenutno poučuje v glasbeni šoli v Celju in v zasebnem glasbenem centru v Domžalah. Kakšni so pristopi, da mlade nauči zvrsti glasbe, kjer sta v ospredju improvizacija in lastna interpretacija? Po besedah sogovornika je ključ v postopni nadgradnji. »Začnemo z osnovami, z razširjenimi akordi, spoznavamo harmonije, ki so nekoliko drugačne kot v klasični
»Prizadevam si, da pevci s svojo izvedbo pričarajo zgodbo, da predajo sporočilo poslušalcem. Na tekmovanjih so v ospredju drugi poudarki, na primer tehnika in pravilna izvedba. Čeprav je seveda zelo pomembna tudi muzikalnost.«
glasbene poti kalili pod okriljem Žgurove. Ona in njen mož Dečo Žgur sta mladim predstavila številne glasbene vplive iz tujine. Lovru sta omogočila nekaj priložnosti, da je lahko v omenjenih projektih igral klavir.
Občutek za improvizacijo je sicer krepil že takrat, ko je v župniji spremljal mladinske sestave. Od osmega razreda je v cerkvi igral orgle. »Kot organist moraš znati improvizirati. Ne moreš igrati le tistega, kar je zapisano v notnem črtovju, ampak moraš sam pripraviti uvod ali narediti zaključek. Moja sestra, ki je pogosto na orglah spremljala maše, me je velikokrat prosila, naj ob koncu
glasbi. Nato preidemo na džezovske lestvice. Osvojeno znanje počasi prepletamo. Z učenci poslušamo veliko skladb znanih ustvarjalcev, razvijamo občutek in ideje.«
Ta nadstandardni program obiskujejo večinoma srednješolci. Kot je povedal Frelih, mora biti človek za spoznavanje tovrstne umetnosti dovolj zrel, sicer lahko hitro vrže puško v koruzo. Ponosen je na številne svoje učence. Pod njegovim okriljem se je na primer kalil Sven Pungartnik Rauter, ki se je podpisal pod mladinski muzikal Čisto novi svet. Pouk džez klavirja je pri njem obiskoval še Žiga Žvižej, član zasedbe LPS, letošnje zmagovalke
Eme
»Ne bom nehal igrati!«
Lovro Frelih ni le zborovodja in učitelj džez klavirja. Zelo dobro se počuti tudi v vlogi korepetitorja, torej pianista, čigar glavna naloga je spremljanje pevcev. Po končani škofijski gimnaziji je bil nekakšen hišni korepetiror v Zavodu sv. Stanislava. S sprehajanjem po belih in črnih tipkah je spremljal različne generacije pevskih sestavov.
Pevci ga radi povabijo k sodelovanju, saj vedo, da jih zna poslušati. »Toliko časa se že ukvarjam z glasbo in zbori, da razumem pevce. Tudi če mi ne povedo, kaj bodo naredili, točno vem, kdaj bo sledil vdih, kdaj bodo zadržali ton, kdaj upočasnili ritem. O tem ne razmišljam, ampak to preprosto čutim.«
V zadnjem času veliko sodeluje s pevko Ano Dežman. Eno sezono je bil korepetitor na baletnih vajah v SNG Operi in baletu Ljubljana. Kot pianist je sodeloval tudi v muzika-lu Mamma mia, kjer je spremljal tako pevske kot plesne vaje. »Sodeloval sem s koreografinjo Mojco Horvat. Zelo dobro sem se pripravil. Odločen sem bil, da ne bom nehal igrati, ne glede na to, kakšne napotke bo dajala plesalcem. Ves čas sem ji sledil. Na koncu mi je dejala, da takšnega korepetitorja še ni srečala.«
Preizkuša se tudi v aranžiranju glasbe. V zadnjem času pripravlja priredbe predvsem za sestave, ki jih vodi, note priredi tudi za spremljevalne glasbenike. V te vode se je prvič podal v srednji šoli, ko je za oktet Akolada, katerega član je bil, prispeval nekaj priredb. Omenjeni sestav je bil opažen na žalskem festivalu skupin a capella z naslovom Sredi zvezd, kjer je prejel nagrado za najboljši aranžma.
BREZMEJNA USTVARJALNOST
31
Žongliranje s tujimi jeziki
Dan mu je bil posluh za glasbo, a tudi za jezike. V osnovni šoli si je kot izbirni predmet izbral latinščino, v srednji šoli je temu jeziku dodal še grščino ter nemščino kot drugi tuji jezik. Na fakulteti je izpopolnjeval še znanje italijanščine, če-ščine, slovaščine in nove grščine. S slovanskima jezikoma je bil v stiku že prej, saj njegov oče tekoče govori češko. To je Lovru pomagalo, da je znal sklanjati, še preden mu je profesorica češkega jezika pojasnila pravila.
Njegovo poliglotstvo mu pride prav na glasbenem področju. V zborovskem svetu je namreč veliko latinske glasbe. Pevcem zato brez težav pojasni, o čem skladba govori, ali jim predstavi izvor neke besede. V zadnjem času, ko obiskuje dirigentske tečaje v Bolgariji, skrbno posluša jezik te države in ga vedno bolj razume. Znanje jezikov mu pride prav tudi na potovanjih, na katera se odpravlja z ženo Tanjo Pečenko. »Jaz poznam germanske in slo vanske jezike, Tanja pozna romanske, saj obvlada italijanščino
Poklicno je dejaven predvsem na glasbenem področju. V prostem času zelo rad kuha. Da bi spoznal kraj, kjer živi zadnji dve leti, in navezal stike z domačini, je opravil tudi izpit za lokalnega turističnega vodnika občine Vojnik.
in francoščino.« Ker sta oba ustvarjalna na glasbenem področju, tudi na potovanjih me moreta brez kulture. Ne glede na to, katero državo obiščeta, si tam privoščita kakšno
kulturno poslastico, na primer obisk opere, baleta ali koncerta.
Foto: SHERPA
»Do tehnično dobre izvedbe skušam pevce pripeljati tako, da se imajo pri poustvarjanju skladb >fajn<. Moj način dela je daleč od tega,
da bi ustvarjalcem grozil in da bi nato peli v krču.«
Dejaven je tudi kot zborovodja in korepetitor. Posluh mu pride prav tudi pri znanju številnih tujih jezikov. »Vsakega jezika se lahko naučiš, vendar je veliko bolje, če tuji jezik tudi slišiš. Tako veliko lažje zaznaš njegove posebnosti.«
Med epidemijo koronavirusa so mnogi sestavi skoraj razpadli. V zasedbah, kjer je zelo prisoten skupinski duh, tovrstnega strahu ni. V enem od zborov, ki ga vodim, ni bilo niti ene razprave o tem, da bi nehali vaditi ali da bi kdo od pevcev želel nehati.«
»Nikoli nisem razmišljal o glasbenem vodilu, torej o tistem, kar me žene naprej. Ko sodelujem z zbori in s skupinami, se naše energije povežejo in nastane nekaj več. V glasbi se vložki ne seštevajo, ampak množijo. Od tega imajo veliko tako izvajalci kot poslušalci.«

32
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
;kamra
Edvard Goršič (4)
(12. 3. 1937-18. 6. 2002)
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Mešani pevski zbor »France Prešeren« je na republiškem tekmovanju Naša pesem v Mariboru leta 1988 osvojil zlato plaketo (Foto: arhiv družine Goršič).
fl	Letošnja tema: "Skrb za mir in svobodo -
Ш	temelj sožitja vseh generacij."
Potek delavnic med 9.30 in 11.30 na različnih lokacijah po mestu.
Osrednji dogodek na odru "Na zvezdi" s pričetkom ob 10. uri"
POZDRAV PTIC MIRU
Poslanico ob svetovnem dnevu miru bo podala predsednica Državnega
zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič.
Edvard Goršič je leta 1961 prevzel vodenje takratnega mešanega pevskega zbora Železničarskega prosvetnega društva France Prešeren Celje, naslednika leta 1895 ustanovljenega Celjskega pevskega društva. Zbor je leta 1960 ostal brez dirigenta in tako je Edvard Goršič leto dni kasneje še kot absolvent glasbenega oddelka pedagoške akademije uspešno zasedel mesto dirigenta zbora z najstarejšo tradicijo v Celju.
S svojim svežim elanom je zbor okrepil s številnimi mladimi pevci in repertoar zbora obogatil z zahtevnejšimi klasičnimi deli. V začetku osemdesetih let je zbor pridobil sloves najboljšega pevskega zbora v takratnem celjskem okraju. Tako prenovljeni zbor se je udeleževal nastopov in mednarodnih zborovskih tekmovanj tudi preko meja nekdanje Jugoslavije. V začetku 70. let prejšnjega stoletja se je zbor začel udeleževati številnih tekmovanj doma in na tujem, pri tem so se spletle prijateljske vezi z zbori v tujini. Med drugim je zbor leta 1988 prejel zlato plaketo na tekmovanju slovenskih pevskih zborov »Naša pesem« v Mariboru, leta 1986 je dosegel četrto mesto na mednarodnem tekmovanju v francoskem Toursu in drugo
mesto na radijskem tekmovanju Naši zbori pred mikrofoni. Postal je eden osrednjih zborov v slovenskem prostoru. Zbor je pod vodstvom Edvarda Goršiča v osemdesetih letih doživel svojo zlato dobo.
Spomini
»S svojo veliko izrazno močjo je suvereno vodil zbore, tako da so skladbe dosegle svoj namen v vsej veličini, zato so bili nastopi njegovih zborov vedno iskreni in čustveno doživeti. Na tekmovanjih je bil deležen burnih ovacij in spontanih aplavzov občinstva, od žirij pa visokih ocen, čeprav mu je bilo prvo velikokrat največja nagrada« (Rado Frece).
»V štiridesetih letih se je pod mojo taktirko izmenjalo okoli petsto pevk in pevcev. Vesel sem, da sem vsem tem ljudem nudil dvakrat na teden razvedrilo, ob razvedrilu pa še kulturno udejstvovanje, ki je bilo dostikrat poplačano z lepimi uspehi in dosežki na nastopih, revijah, tekmovanjih. Ne nazadnje sem z njimi prepotoval dobršen del Evrope« (Edvard Gorišč, Novi tednik, 3. 5. 2001, str. 18).
Se nadaljuje.
Dr. Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
ALBUM S CELJSKEGA
Šmarski fotograf Slavko Ciglenečki na Donački gori
Slavko Ciglenečki se je poleg fotografiranja, ob glasbi in gledališču, preizkušal tudi v športnih panogah, predvsem v smučanju in planinarjenju. Za svoje športne dosežke pri Sokolskem društvu in prikaz fotografij o delovanju Sokolskega društva v preteklosti je leta 1986 prejel zlato Bloudkovo značko.
Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
VRHUNSKI STROKOVNJAK
33
Športna Slovenija si želi še eno košarkarsko pravljico
Za Gogija in Luko skrbi tudi Laščan Anže Maček
Anže Maček se je s košarko prvič srečal v prvem razredu osnovne šole, v šolskem košarkarskem krožku. Poudarja, da prihaja iz Laškega, ki med drugim slovi po odlični košarki, in da takrat nihče iz njegove generacije ni niti pomislil na kateri drug šport. Košarko je igral 14 let. Zdaj je 31-letni Anže pomemben del slovenske reprezentance, že nekaj let pomaga Goranu Dragiću in Luki Dončiću pri telesni pripravi.
DEAN ŠUSTER
Med svojo zadnjo sezono pri KK Zlatorog si je želel, da bi študiral kineziologijo na Fakulteti za šport. Kljub študiju se košarki ni mogel popolnoma odreči in je še štiri sezone igral za Hrastnik.
Za celovito telesno
pripravo
»Med magistrskim študijem se je strast za delo kineziotera-pevta še okrepila. Spremljanje športnikove medicinske dokumentacije, povezava dejstev o človeškem telesu, torej povezava anatomije in dela trenerja, ter naposled povezava občutka moči pri napredku mišice, vse to je v meni prebudilo največjo zagnanost. Vedel sem, da želim v življenju početi točno to - pomagati dobrim, da postanejo še boljši,« je razložil diplomirani
Goranom Dragićem in kdaj z Luko Dončićem? »Tesno sodelovanje z Goranom Dragičem se je začelo že pred šestimi leti in traja še danes. Moje delo z Goranom se začne takoj po končani sezoni v NBA. Sezona je dolga in telesno zelo utrujajoča, zato je počitek takoj po njej zelo pomemben. Po zasluženem počitku je treba hitro poprijeti za delo in se začeti pripravljati na novo sezono. Najprej je treba analizirati sezono in odpraviti morebitne težave, ki so košarkarja pestile med sezono. V zadnjem delu sledi posebna telesna priprava, ki mora biti na ravni, ki zadostuje vsem testom, ki jih mora opraviti takoj po vrnitvi v klub. To sezono sva preživela tudi več časa skupaj, saj sva v času,
»Tesno sodelovanje z Goranom Dragičem se je začelo že pred šestimi leti in traja še danes. Moje delo z Goranom se začne takoj po končani sezoni v NBA.«
kineziolog Anže Maček, ki je soustanovitelj podjetja 2A Sports Lab. Gre za projekt, ustvarjen za doseganje popolnega potenciala rekreativnih posameznikov in skupin, profesionalnih športnikov, posameznikov po različnih poškodbah ali bolečinah. »Osnovna ideja projekta je celovitost priprave telesne zmogljivosti športnikov na vseh ravneh. Celovitost svojih programov vidimo v združitvi meritev gibalnih sposobnosti s pravilnim in z uravnoteženim načrtom treningov za posameznika, s spremljanjem rezultatov med in po udeležbi naših programov, hkrati želimo svoje stranke kar najbolj izobraziti na področju športa. Športniki so vedno bolj osveščeni o pomembnosti prilagoditve, a se trudimo, da bi to še razširili. Poznavanje posameznikove fiziologije, njegove prednosti in pomanjkljivosti, dobro razumevanje njegovega športa in spremljanje napredka, vse to nam omogoča, da lahko iz telesne priprave izvlečemo največ.«
Dolgo v Miamiju pri
Gogiju
Leta 2018 je Anže postal glavni trener za telesno pripravo moške košarkarske reprezentance Slovenije. Kdaj se je začelo sodelovanje z
ko je čakal nov klub, ves čas morala ohranjati dobro telesno pripravljenost. Zato sem veliko časa tudi preživel pri njem v Miamiju. To poletje sva tudi prvič združila moči v košarkarski reprezentanci, saj sem bil pred tem samo njegov osebni trener za telesno pripravo, v reprezentanci pa ga od zadnjega evropskega prvenstva leta 2017 ni bilo.« Podobna zgodba se je zgodila z Luko. »Najina skupna pot se je začela pred dvema letoma, ko se je vrnil v reprezentanco za kvalifikacijski nastop za olimpijske igre. Kemija med delom in pozitiven pristop na treningih sta vodila v nadaljnje tesno sodelovanje. Ni skrivnost, katera je ključna stvar pri Luki. Ce mi uspe treninge spremeniti v tekmovanje, sem izpolnil cilj. Luka vedno želi zmagati. Zadnji dve leti zaradi vseh reprezentančnih obveznosti med poletjem večino časa preživimo skupaj na pripravah. Pred začetkom in po končanih skupnih obveznostih pa posamično delo opravljamo v fitnesu v Ljubljani. Pri vseh športnikih in njihovih obravnavah se držim načela zaupnosti, kar seveda potrebujejo in znajo ceniti. Vmes nenehno izmenjujem informacije s klubi, ki presodijo, ali gre delo v pravo smer.«
Anže Maček in Goran Dragić sta začela sodelovati pred šestimi leti, torej preden je Slovenija osvojila naslov evropske prvakinje.
Anže Maček z Luko Dončićem
pr'Prava
kliucna
»Najina skupna pot se je začela pred dvema letoma, ko se je Luka vrnil v reprezentanco za kvalifikacijski nastop za olimpijske igre.«
Telesna
postala ključna
Je za navezo z Luko morda poskrbel njegov oče Saša, ki je igral za Pivovarno Laško? »Sašo zelo dobro poznam že od prej, saj sva sodelovala pri različnih projektih Košarkarske zveze Slovenije. Ali je imel kaj prstov vmes za to navezo, po pravici povedano ne vem. Morali bi vprašati njega (smeh). Je pa zanesljivo zelo pozitivna oseba, dober prijatelj, ki mi vedno da kakšen dober nasvet. Zelo dobro se razumeva.« Vsekakor je zelo zahtevno uskladiti telesno pripravo za tako različne tipe košarkarjev, kot jih ima vsaka reprezentanca, od nižjih do zelo visokih. »Vsi športi vključno s košarko so se v zadnjih letih močno spremenili. Telesna priprava je zapleten proces, ki vsebuje poznavanje športne panoge in analizo potrebnih motoričnih sposobnosti, ustrezna testiranja, s katerimi ugotovimo začetno stanje, načrtovanje vadbe na podlagi zastavlje-
nih ciljev, tako kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih, izvajanje in nadzorovanje vadbe, končna testiranja, s katerimi ugotavljamo napredek. Pri košarki poleg tehnike in taktike postaja ključnega pomena telesna priprava. Moč, hitrost, agil-nost in vzdržljivost so najbolj specifične in ključne stvari, ki krasijo najboljše igralce. Med pomembnejše dele uvrščamo preventivo pred poškodbami, postrehabilitacijsko vadbo po poškodbi in izboljšanje zdravstvenega statusa. Vsak želi napredovati v večini gibalnih sposobnosti in tako izboljšati svojo telesno pripravljenost. Je pa zelo pomembno, da so vaje, intenzivnost, cilji in obremenitev prilagojeni vsakemu posamezniku,« pravi Anže.
Nenehno sledenje
novim odkritjem
V predtekmovalni skupini EP v Kölnu je bilo stresno. »Seveda. Bili smo v >skupini smrti<. Ze na splošno je to evropsko prvenstvo eno zahtevnejših pr-
venstev v zgodovini. Vse ekipe so prišle s svojimi najboljšimi posamezniki. Kot aktualni evropski prvak imamo še vedno tarčo na hrbtu in vse reprezentance nas želijo premagati. Ko imaš v ekipi še Luko in Gorana, je to samo še dodaten motiv. Vse tekme so bile zelo naporne. Na vso moč smo morali odigrati, da smo ob reprezentancah, kot so Francija, Nemčija, Litva, Bosna in Hercegovina in Madžarska, osvojili prvo mesto v skupini in si tako priigrali ugodnejše tekmece v nadaljevanju. Vzdušje v Kölnu je bilo izjemno. Na vsaki tekmi je bilo med 18 in 19 tisoč gledalcev, med njimi ogromno Slovencev, kar nas je še bolj podžgalo. Upam, da bo tudi v Berlinu tako.« Zadnja leta je Anže veliko odsoten od doma. »Predvsem poletja ne morem užiti. Delo je zelo naporno, a zame še vedno sanjsko. Ogromno je odrekanj, odgovornosti in nenehnega prilagajanja starim in novim praksam. Ni telesnega in ne miselnega po-
čitka, da ostaneš dober v tem, kar delaš. Nenehno je treba slediti novim znanjem in odkritjem. Delo trenerja je vedno ekipno, znoj, trud, solze, sreča, motiv, želje, pričakovanja, skrbi in razočaranje postanejo del tebe. Dobro je, da imamo v podjetju zdaj odlično ekipo strokovnjakov, ki poskrbijo za nemoteno delovanje podjetja, ko sem odsoten.« Slovenija se bo ponovno potegovala za kolajno. »Seveda, zato smo tukaj. Imamo odlično ekipo. Med nami je nastala odlična kemija, kar vključuje prijateljstvo in zaupanje. Postali smo ena velika družina in borili se bomo skupaj do konca.« Po zmagi nad Belgijo v osmini finala so se naši košarkarji včeraj pomerili s poljskimi ... Zmagovalec dvoboja bo jutri igral z boljšim iz para Francija - Italija. Ze v osmini finala sta se poslovili favoritinji za osvojitev medalje, Srbija in Litva. Tekmi za tretje (17.15) in prvo mesto (20.30) bosta v nedeljo.
Foto: osebni arhiv
34
BRALCI POROČEVALCI

■
I
Udeleženci srečanja so praznovali 60. obletnico mature. (Foto: Tatjana Vajgl)
Kam le čas beži ...
Saj ni res, pa je! Ko smo se zbrali v prijetni restavraciji Oštirka v Celju, smo se spraševali, ali je res minilo 60 let, odkar smo nazadnje sedeli v šolskih klopeh učiteljišča v Celju. Leto 1962 nam je še tako blizu, da kar ne moremo verjeti, da je minilo že toliko časa.
Srečanja se nas je udeležilo enajst. Pogrešali smo devet sošolk in sošolcev, ki so nas prehitro zapustili in smo se jim poklonili z minuto molka. Ob odlični hrani in pijači smo obujali spomine na šolanje in profesorje, ki so nam dali dobro popotnico za opravljanje težkega, a čudovitega poklica ter napotke za življenje. Ugotavljali smo,
da smo generacija, ki je vrnila ogromno naši mladini in družbi.
Ponosni smo, da imamo še vedno zdravega profesorja Cirila Cesarja, ki nas je poučeval likovno vzgojo. Dopolnil jih je 99 in želimo mu še mnogo prijaznih let. Doživeli smo neprecenljivo presenečenje. Obiskala nas je njegova hči Nives, ki je vsakemu v imenu svojega očeta podarila monografijo Pot v svetlobo. Podrobno smo spoznali profesorjevo življenjsko pot - od umetnika, kiparja, oblikovalca in humanista. Hči Nives je bila namreč v Gimnaziji Velenje dijakinja našega sošolca Tineta Budne.
Mirko nam je podaril spominček na 60. obletnico mature, ki ga je izdelala njegova hči. Seveda smo se fotografirali s šefom Oštir-ke Miranom Ojsterškom, ki nam je pripravil odlično kosilo v prijetnem ambien-tu. Dogovorili smo se, da se bomo ob letu spet srečali v Oštirki, kjer smo bili toplo sprejeti in smo se počutili povsem domače in zaželeno. Čas je prehitro minil in poslovili smo se z obljubo, da se bomo ob letu spet srečali. Smo namreč razred, ki se srečuje vsako leto, ker nam to veliko pomeni in se vedno sprašujemo: »Kam le čas beži?«
JOŽICA OSOLNIK
Ob letošnji 160. obletnici smrti blaženega škofa Slomška so ljubiteljske slikarke združile moči in naslikale skupno polico Slomškovih knjižnih del, ki so na ogled na razstavnem prostoru Kocka pred Centrom kulture Gustav.
S Slomškovo knjižno polico
Ob letošnji 160. obletnici smrti blaženega škofa Slomška so ilustratorke šentjurskega likovnega študijskega krožka Silva Polajžer, Nada Slana, Marjeta Straže, Zlatka Šolinc, Albina Ver-hovšek, Jožica Zapušek in Marjana Zupanc naslikale skupno polico Slomškovih knjižnih del, razstavljeno na razstavnem prostoru Kocka pred Centrom kulture Gustav.
Idejo o Slomškovi knjižni polici je zasnovala njihova mentorica Kvirina Zupanc, zaslediti jo je mogoče še na knjižni kazalki in mapah, ki
jih bodo dobili udeleženci Slomškovega simpozija, ki bo za delavce v vzgoji in izobraževanju iz Slovenije 18. novembra na Slomu.
Dogodek ob razstavišču bo Ljudska univerza Šentjur obeležila tudi ob koncu razstave 24. septembra ob 18.30, ko se bosta pridružila Blaže in Nežica, zapeli in zaigrali bodo tudi Slomškove pesmi.
Članice likovnega krožka, ki so se slikanja lotile v starejših letih z željo, da bi razvijale svoje sposobnosti in uživale v učenju različnih slikarskih tehnik, za kar v
svoji delovni dobi niso imele časa, bodo letos jeseni pripravile še eno razstavo. Ta bo nastala v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine in ob 150. obletnici Plečnikovega rojstva. Na ogled bo na prostem v Zgornjem trgu Šentjur. Razstavo bo 6. oktobra ob 17. uri v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur pospremilo tudi zelo zanimivo predavanje priznanega nevrologa dr. Zvezdana Pir-tovška z naslovom Iskanje lepega med možganskimi vijugami - zakaj človek potrebuje lepoto.
AT
Otroci zaposlenih na obisku v Pegazovem domu
Predzadnjega torka v avgustu smo se veseli vsi - tako zaposleni kot naši stanovalci. Po dolgih koronskih letih so nas končno ponovno obiskali otroci zaposlenih. Sledil je zanimiv in pester dan, ki je vključeval udeležbo pri delu s starši ter medgeneracijsko druženje s stanovalci Pegazovega doma.
Otroci so se veselili tega dne, predvsem spoznavanja poklica in dela svojih mamic. Zjutraj so se najprej okrepčali z bogatim zajtrkom, nato je sledil ogled videa o Pegazovem domu. Mlade nadebudneže smo popeljali tudi po domu ter jim predstavili različne službe. V ambulanti so bili posebej navdušeni nad injekcijskimi brizgami, na recepciji so se igrali, da se oglašajo na telefon. Nato smo se s stanovalci odpravili na sprehod na Evropsko ploščad. Oglasili smo se v Ticu, pozdravili smo tudi urednika Rogaških novic Jožeta Strnišo.
Sledili so je medgeneracijsko muziciranje z ravnateljico glasbene šole Tatjano Šolman, žoga band zabava z delovno terapevtko Ma-
tejo, telovadba v skupini Rožmarin s fiziote-rapevtom Ivanom ter plesna urica v skupini Zarja pod okriljem delovne terapevtke Tine. Po dejavnostih so hiteli k svojim mamicam v skupine, kjer so pomagali pripravljati po-grinjke za kosilo. Z veseljem so pomagali pri serviranju kosila, pospravljanju miz, pomivanju posode, vožnji z vozički, zlaganju perila.
Po kosilu so z navdušenjem hiteli k direktorici Ireni Strašek, ki jim je na hudomušen način predstavila delo direktorice ter jim pripravila sladko presenečenje. Sledili so športne igre v skupini Spominčice in zaključek pred Pegazovim domom, kjer se jim je direktorica zahvalila, ker so med nas prinesli otroški smeh, razigranost in tudi pripravljenost pomagati starejšim. Vsi udeleženi so prejeli posebna priznanja.
Stanovalci so navdušeni nad Pegazovim podmladkom. Preživeli smo nadvse prijeten dan, ki ga bomo zagotovo ponovili.
VALENTINA JECL
Po dolgih koronskih letih so oskrbovance Pegazovega doma končno ponovno obiskali otroci zaposlenih.
Pisma bralcev - Prejeli smo
Kmetijstvo in ribogojstvo ne smeta biti sprta
V oči me je zbodel članek V primežu kmetov in ribo-gojcev, objavljen v Novem tedniku 1. septembra, ki govori o izsušenem akumulacijskem Žovneškem jezeru.
Res je, da doživljamo katastrofalno obdobje suše. Vse navzkriž je prizadela. Najbrž nismo bili nanjo pripravljeni. Politiki v času njihovega izbiranja so imeli polne programe o akumulacijah in samopreskrbe. Sprašujem se, ali bo še naprej tako ali bodoprisluhnili strokovnjakom in glasu »Slovenčkov«. Sem soavtor projekta akumulacija Trnava - Žovneško jezero in izvajanja del na akumulaciji. Rad bi spomnil na program o namakanju kmetijske prsti v Savinjski dolini, ki ga je imel pred pol stoletja Kmetijski kombinat Žalec - Hmezad. Leta 1968 je bil zgrajen prvi namakalni sistem ob cesti v Zabukovi-co, velik 65 hektarjev. Da so optimalne razmere v tleh nujne, je že davno znano. Ko je zadostna količina vlage v tleh, je tudi pridelek zadovo-
ljiv in je prispevek k samo-preskrbi zadovoljiv. Pridelek hmelja na prvem zgrajenem namakalnem sistemu je bil spodbuden in je potrdil, da je sistemski pristop Hmeza-da glede namakanja nujen. Sloves obdobja namakanja v Savinjski dolini je 18 odstotkov kmetijske obdelovalne zemlje, v Sloveniji 1,8 odstotka in na ravni Evropske unije 8 odstotkov. Pri gradnji akumulacije sta bila sovlagatelja splošna vodna skupnost in Hmezad. Takrat je bilo nekaj dvomljivcev o potrebnosti akumulacije. Med njimi so bili tudi nekateri današnji uporabniki. »Nič hudega,« smo dejali, ker je pri uvajanju novosti vedno tudi nekaj pomislekov.
Ni pa res, da je bila akumulacija Žovneško jezero zgrajena izključno za namakanje. V dokumentaciji jasno piše namen - lovljenje visokega vala ob neurju (Geološki zavod Slovenije v dolgoletnem opazovanju navaja 300 m3 pretok) ter namakanje in ribogojstvo.
Oba pridelovalca hrane, kmetijstvo in ribogojstvo, ki skrbita za samopreskr-bo, ne moreta in ne smeta biti sprta, ker oba služita istemu aktualnemu smislu. Oba sodita pod ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ne pozabimo, da je ministrica pred kratkim napovedala preboj na področju namakanja. Politiki, jo boste z dejanji podprli?
Ribogojstvo je specialna živinoreja, ki je na našem območju v pol stoletja zredila in prodala 4.800 ton rib. Poleg tega je ribogojstvo v našem področju rešilo tudi nekaj okoljevarstvenih zadev in še kaj. Na primer Ribnik Vrbje je Hmezad zgradil iz smetišča. Podoben je ribnik Preserje, ki ga je prav tako zgradil Hmezad in ga zaradi dobrih odnosov podaril Ribiški družini Šempeter. Skupaj je ribogojstvo pripomoglo ustvariti približno 100 hektarjev vodnih površin. V primeru Žovne-škega jezera je akumulacijo vode mogoče povečati na 100 tisoč m3 akumulirane vode.
Vse zgoraj navedeno je napisano z dobro voljo in željo, da ne bi zašli v razdvajanje dobrih in marljivih ljudi.
BORIS SKALIN, dr. mag. sci. d. i. agr.
BRALCI POROČEVALCI
35
	ni
	
	
šolski dan
Zbudili smo se v hladno jesensko jutro. Učenci smo se prvega septembra, na prvi šolski dan v šolskem letu, v šolo morali odpraviti že v majicah z dolgimi rokavi in z dolgimi hlačami. Kot je naznanjalo vreme na tisti dan, se poletje res počasi poslavlja in prihaja jesen. Z jesenjo prihaja tudi šola, ki se je večina seveda ni veselila. A šola nam je na prvi šolski dan pripravila prijetno presenečenje.
Še pred uvodnim pozdravom gospe ravnateljice Ber-nardke Sopčič nas je pozdravil glasbenik, kantavtor in kitarist Adi Smolar. Tako smo lahko (na srečo) šolsko leto začeli povsem sproščeno. Adi nam je zapel svoje uspešnice, kot so Jaz ne grem v šolo, Bo-gnedaj, da bi crknu televizor in Pesem o rolici papirja. Ob pesmi Je treba delat nas je spomnil tudi na to. Najmlajši so z njim navdušeno zapeli.
Nekateri so tokrat prvič prestopili šolski prag - prvo-šolci! Zanje so starejši učenci pripravili kratek izviren program. Nato so se s svojimi učiteljicami odpravili v razrede. Devetošolci smo jih tradicionalno na hodniku pričakali s pisanimi baloni. Verjamem, da se jim bo njihova prva pot do učilnice vtisnila v spomin.
Drugi učenci smo se po Adijevem nastopu in drugem dogajanju v telovadnici odpravili v razrede, imeli še nekaj ur pouka in tako se je naš prvi september končal.
Imela sem to srečo, da si je Adi po nastopu vzel še minut-ko za intervju. Sedela sva na klopi na šolskem hodniku in Adi je med pogovorom imel v naročju tudi svojo ljubko psičko Megi. Med drugim je podal misel, ki bi si jo morali vtisniti v srce prav vsi: »Majhne stvari, ki jih jemljemo kot samoumevne, so zelo dragocene. Prepoznajte te majhne stvari, zastonj so, razpršene so skozi vse dni našega življenja. Če si pozoren, jih najdeš.« Naj bo novo šolsko leto polno takšnih dragocenih majhnih stvari.
NUŠA BOHAK, šolska novinarka
Med mladimi udeleženci tabora:
IGNAC: Všeč mi je bilo, da je bil tabor brezplačen in da smo spali v telovadnici v spalnih vrečah.
TJAŠA: Tabora sem se udeležila, da bi bila s prijatelji.
MARTIN: Igrali smo igre, hodili na pohode, veliko smo ustvarjali, si ogledovali gasilska vozila. Počutil sem se imenitno.
BURJA: Zabavna sta mi bila špricanje in zbijanje tarče.
ADRIJANA: Naučila sem se, da moramo držati skupaj.
EVA: Uživala sem, ko smo obiskali poklicne gasilce.
Uspelo nam je!
V	OŠ Lava je odlično uspel že 7. gasilski tabor. Pri njegovi organizaciji smo tudi letos združili moči s Poklicno gasilsko enoto Celje in PGD Ostrožno ter mlade popeljali v svet gasilstva.
Od 22. do 24. avgusta se je 25 otrok prepustilo gasilskemu načinu življenja. Skupaj smo se učili gasilskih veščin, urili vztrajnost, razvijali vrednote humanosti, medsebojne pomoči, se osebnostno spoznavali, predvsem pa smo se družili in imeli lepo.
Zbrali smo se v ponedeljek, 22. avgusta, na šolskem igrišču. Po kratki predstavitvi programa smo odpeljali otroke v šolsko telovadnico, kjer so si pripravili blazine in spalne vreče. Tako so bile noči bolj mehke. Gospa ravnateljica nam je oba večera s pravljico pričarala sladke sanje.
V	sredo, 24. avgusta, smo pripravili zaključek za starše in se poslovili v upanju, da se bomo ponovno srečali avgusta drugo leto.
Udeleženci tabora z mentoricami
Utrinek z gasilskega tabora
Na Svetini so v začetku septembra obeležili praznik krajevne skupnosti.
Krajevni praznik v znamenju godb
V soboto, 3. septembra, so na Svetini obeležili praznik krajevne skupnosti. Praznovanje je že nekaj let združeno s pohodom Po Anzekovih poteh. Tradicionalno se ob prazniku vsako leto zberejo okoliške godbe na pihala, v katerih je igral znamenit ljudski godec s Svetine Ivan Ula-ga, po domače Vrhovski Anzek. Na prizorišču se je zbralo približno 120 ljudi, zadišala sta golaž in svež domači kruh okoliških domačij.
Po dolgih dveh letih prilagajanja koronskim razmeram se je letos ponovno zbralo lepo število ljudi, ki so se poveselili ob krajevnem prazniku in se hkrati srečali s pohodniki 16. tradicionalne-
ga pohoda po Anzekovih poteh. Za organizacijo pohoda že vrsto let skrbi Etno odbor Jureta Krašovca - Zveza Mo-žnar, podporo mu nudi tudi Občina Laško. Svoje glasbene moči so ponovno zbrali Pi-
halna godba Svetina, Pihalni orkester štorskih železarjev, Laška pihalna godba, Vaška godba Vrh nad Laškim, Pihalni orkester Šentjur in letos prvič Godba Kalobje. Zupan Občine Štore Miran Jurkošek je izpostavil dobro in vzajemno sodelovanje občine in članov KS Svetina pri razvoju in napredku kraja ter dodal, da je vesel, kako praznik KS Svetina vsako leto poveže vasi, domačije, krajane, zaposlene v občini in navsezadnje tudi pohodnike, godbenike in vse, ki se odločijo ta dan preživeti v tej slikoviti hribovski vasici.
KATARINA MAČEK
Novo gasilsko vozilo in tekmovanje
Prva sobota v septembru je bila za gasilce Prostovoljnega gasilskega društva Polzela (PGD) pomemben dan. Namenu so predali novo gasilsko vozilo GV1. Slovesnost je bila pod šotorom na športnem igrišču pri OŠ Polzela. Pred tem sta bila gasilsko tekmovanje za pokal Občine Polzela in zadnja tekma članske lige Gasilske zveze Žalec.
Po prihodu praporov in gasilcev ob igranju himne je sledila predaja ključev novega vozila. Ključe so županu Jožetu Kužniku predali najmlajši člani društva, župan nato poveljniku Gasilskega poveljstva Občine Polzela Ladu Košcu, ta pa poveljniku PGD Polzela Aleksandru Kolerju, ki jih je izročil vozniku Emilu Pocaj-
tu. Sledil je blagoslov novega vozila, ki ga je opravil domači župnik Urban Lesjak.
O novi pridobitvi je v nadaljevanju govoril predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik, ki je poudaril, da gre razvoj tehnike tudi v gasilstvu naprej. Denar za novo vozilo GV-1, ki je stalo 125 tisoč evrov, je v večji meri zagotovila Občina Polzela, del so zagotovili tudi donatorji in botri. Vozilo je sodobno oblikovano, a njegova največja vrednost se skriva v njegovi premišljeni in vrhunski opremljenosti.
V nadaljevanju sta zbrane nagovorila še župan Občine Polzela Jože Kužnik in name-
stnik predsednika Gasilske zveze Zalec Martin Pusto-slemšek. Oba sta se zahvalila polzelskim gasilcem za delo in pomoč, saj so gasilci tisti, ki so prvi ob požaru, poplavah in nesreči, ob koncu pa so podelili več priznanj botrom in donatorjem.
V sklopu prireditve je bilo gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Občine Polzela, hkrati je bila to tretja, zadnja tekma članske lige GZ Zalec. Zmagovalci za prehodni pokal Občine Polzela so med člani A PGD Andraž nad Polzelo 1, med člani B Levec, med članicami A Andraž nad Polzelo, med članicami B Braslovče. Po treh tekmah med člani A vodijo člani PGD Dobrovlje, med člani B je to Letuš. Med članicami A in B so najboljše gasilske iz Letuša.
TT
PGD Polzela je bogatejše za novo gasilsko vozilo GV1. (Foto: TT)
36
AKTUALNA PONUDBA
PREJ
POTEM
PREJ
POTEM
»Poskrbite za zdravje
svojih stopal«
Zdi se, da pri vedno hitrejšem tempu življenja postavljamo zdravje svojih stopal na zadnje mesto, dokler se ne pojavijo težave in bolečine. Marsikatero problematiko lahko z ustrezno in redno nego preprečimo ali omilimo. V Centrih medicinske pedikure AN. NIKA smo specializirani za reševanje vraščenih nohtov z medicinsko sponko, glivičnih okužb nohtov, kurjih očes in otiščancev ter trde in razpokane kože na petah. Za sanacijo naštetih težav s stopali imamo razvite lastne AN. NIKA metode, s katerimi že več kot 15 let skrbimo za vaš prijeten korak.
Letos smo lansirali tri lastne tov in stopal, katerih razvoj je leli popolno in zares učinkovito AN. NIKA izdelke za nego noh- trajal kar nekaj let, saj smo že- sestavo. Jesen je idealen čas, da
Naredite že danes prvi korak k zdravju svojih nog z izdelki AN. NIKA. www.annika.si/shop/ AN. NIKA medicinska pedikura Celje, Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje, 051 661 665, info@annika.si
začnemo z ustrezno nego svojih stopal in jih pripravimo na zaprte zimske čevlje ter suh zrak v prostorih. Stopala nas nosijo vsak dan celo življenje, zato je pomembno, da jim namenimo veliko pozornosti in nege.
Tudi suh poletni zrak lahko negativno vpliva na pete stopal, ki lahko celo začnejo pokati. Pokanje pet »v živo« mnogokrat povzroči tudi vnetje, zato je zelo pomembno, da začnemo z nego ob prvih znakih pojava
suhih pet. Odlična rešitev pri tovrstnih težavah je Balmdon krema za suhe pete, ki temelji na bogatem karitejevem maslu. To sodi v sam vrh negovalnih sestavin, saj ima sposobnost globinske nege in vlaženja kože. Z dodatkom čajevca poskrbimo tudi za stopala, ki so nagnjena k potenju in h glivicam.
Glivične okužbe nohtov in stopal prizadenejo ogromno ljudi in lahko rečemo, da so problematika sodobnega sveta. Že več
kot 15 let v svojih centrih uspešno rešujemo glivične okužbe nohtov, zato smo razvili lasten izdelek Nailodon obnovitveni lak proti glivicam. Nailodon je osnovan na naravnih eteričnih oljih klinčkov, timijana in čajevca, ki delujejo protiglivično in proti-mikrobno. Največkrat se glivice na nohtih pojavijo pri starejših, diabetikih, tistih s povišanim krvnim tlakom in tistih, ki se jim prekomerno potijo stopala.
Prekomerno potenje stopal je ponavadi povezano s hormonskim neravnovesjem, stresom in z neuravnoteženim načinom prehranjevanja. Pri izločanju potu se razvijajo tudi bakterije, ki dajejo izrazit neprijeten vonj našim nogam in nas lahko spravijo v zadrego. Poleg neprijetnega vonja lahko prekomerno potenje povzroči tudi glivično okužbo, zato strokovnjaki priporočajo redno uporabo Deodona deodo-ranta za noge z izvlečkom žajblja in mentola. Žajbelj na povsem naraven način uravnava izločanje potu in z eteričnim oljem ci-trusov prepreči razvoj bakterij na stopalu, ki povzročijo neprijeten vonj. Dodatek mentola nogah vrne lahkoten občutek.
V Centrih medicinske pedikure AN. NIKA smo prav tako specializirali za reševanje vraščenih nohtov z medicinsko nohtno sponko, tudi pri nohtih, ki so že bili operirani. Vraščanje nohtov se lahko pojavi zaradi nepravilnega striženja, neustrezne obutve in dednosti. Sponka, ki se namesti na noht, je tanka jeklena žička, ki omogoči njegovo pravilno rast in korak brez bolečin. Ker sponko prilagodimo in oblikujemo za vsak noht posebej, se popolnoma prilega in je na nohtu na čutimo, zato je primerna tudi za ljudi z aktivnim življenjskim slogom.
		BRObt	
VSE ZA PISARnP^4			■ h
• Prodaja, najem in		DB	In
servis multifunkcijskih naprav -			z
• Celovita ponudba			
pisarniškega materiala H		W: birobit.si T: (03) 425 6100	wL
GRADBENA
TRGOVINA tomaz@g rad ben a-trgovi na.si
GRADBENA TRGOVINA D.O.O., Spodnje stranice 16, 3206
www.gradbena-trgovina.si T: 051 612 666,070 96 99 55
^ H
IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI
MATERIAL
ZAPOSLOVANJE
37
Trgotur
www.trgotur.si
Monter m/ž (Celje,
teren)
Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov ..., natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgo-tur.si.
Viličarist (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: upravljanje viličarja pri notranjem transportu komponent na delovna mesta montaže, razkladanje prejetih pošiljk, nakladanje strojev, razvrščanje blaga po skladiščnih regalih, vizualna kontrola prejetega blaga, skrbi za usklajenost iz dobavljenih in prejetih pošiljk s spremno dokumentacijo, evidentiranje prejetega blaga v informacijski sistem, opravlja razna druga dela v proizvodnji. Od kandidatov pričakujemo: najmanj IV. stopnjo poklicne izobrazbe, izpit B kategorije, izpit za viličarja, računalniška pismenost, uporaba orodij MS Office, ste pozitivno naravnani in znate to prenašati tudi na druge ljudi, pripravljanji za učenje in nova znanja v okviru delovnega mesta. Kandidatom nudimo: redno plačilo
in urejene delovne pogoje, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, dinamično delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja, pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. Uniforest, d.o.o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju ki se konstantno razvija, mlada in motivirana ekipa. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar/varilec
(m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, eno-
izmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročna zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: izpit B kategorije, osnovna računalniška pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem dveh mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Električar za vezavo
strojev m/ž (Žalec)
Naloge in odgovornosti: sestava in vgradnja elektroomar, ožičenje in priklapljanje električnih elementov ter končni pregled strojev, popravila in servisi, izdelava izboljšav in predelav na strojih ter prototipih, izpolnjevanje delovne dokumentacije, skrb za urejen delovni prostor. Zahtevana izobrazba: srednja poklica ali tehnična izobrazba. Zaželena znanja: zaželene izkušnje na področju elektrovezave vsaj eno leto, branje tehničnih načrtov, branje in razumevanje električnih shem. Urnik dela in trajanja zaposlitve: delo poteka od ponedeljka do petka na sedežu podjetja, dopoldansko delo, polni delovni čas, zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Avtoličar ali avtoklepar
(m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo: voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe
ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste zmožen dela v timu, natančen, samomoiniciativen, odgovoren, vesten, urejen, opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52A, Ložnica pri Žalcu, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si.
Delavec za sestavo
strojev (m/ž) (Žalec)
Naloge in odgovornosti: priprava materiala, sestava strojev in končni pregled, pakiranje strojev, skrb za urejen delovni prostor. Zahtevana znanja in izkušnje: zaželene izkušnje vendar niso pogoj, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, delo v timu. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas dopoldan, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. VI--JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur. si.
Delavec na upogibnem
stroju CNC (m/ž) (Žalec)
Naloge in odgovornosti: Samostojno nastavljanje in upravljanje CNC stroja za upogibanje, krivljenje navadne pločevine, inox-a in aluminija, izvajanje meritev z enostavnimi merilnimi pripomočki, priprava materiala za upogibanje. Zahtevana znanja in izkušnje: kandidati z izkušnjami imajo prednost, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, sposobnost samostojnega in logičnega razmišljanja, visoka motiviranost, zanesljivost in natančnost. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, triizmensko delo, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik v lakirnici
(m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: čiščenje in priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu na površine ob-delovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, če so v skladu s standardi in pričakovano kvaliteto, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. Od kandidatov pričakujemo: poznavanje osnov lakiranja izdelkov, izpit B kategorije, zaželen je izpit za viličarja. Kandidatom nudimo: redno plačilo in urejene delovne pogoje, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, dinamično delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja, pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. Uniforest, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si.
Oblikovalec kovin - CNC-
operater (m/ž) (Polzela)
Od kandidata pričakujemo: poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri; 1 leto delovnih izkušenj; osnovna računalniška znanja; vozniški izpit B kategorije; veselje do tehničnega področja; voljo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo na vrednotah družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo naše delo in poslovanje. Naše delo temelji na ekipnem duhu, podpori in spodbujanju ter razvoju vsakega posameznika in podjetja kot celote. Iščemo motivirane, razmišljajoče in proaktivne posameznike. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. Bastl, d.o.o., Ločiška cesta 98 A, 3313 Polzela, Slovenija. Več informacij na www.trgotur.si.
@ MojeDelo.com
Skladiščnik (m/ž) (Arja vas)
Postani del naše ekipe skladiščnic in skladiščnikov, ki iz logističnega centra oskrbuje Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Smo podjetje, ki verjame v potencial vsakega sodelavca, zato cenimo njihovo odgovornost, zanesljivost in delavnost. Lidl Slovenija, d.o.o., k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 6. 10. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
MIKrovent v Vojniku (m/ž)
Opis delovnih nalog: intenzivna prodaja in promocija prezračevalnih sistemov MIKrovent, iskanje in sklepanje poslov ter novih distributerjev na domačem in tujih trgih.. MIK, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 9. 10. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Cenilec / prodajalec v zastavljalnici m/ž (Celje in Ljubljana)
Delovno mesto vam ponuja dnevno spoznavanje in rokovanje z različnimi predmeti. Pri nas boste
videli vse. Delo poteka v urejenih prostorih ter poštenem kolektivu. V kolikor se izkažete, vam z veseljem ponudimo pogodbo za nedoločen čas. Delovni mesti sta v Ljubljani in v Celju. Zastavljalnica in odkupo-valnica Ljubljana, d.o.o., Prazakova ulica, 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja prodaje programa prezračevalnih sistemov Monter gradbenih odrov (m/ž) (Vransko)
Vaše zadolžitve bodo obsegale pripravo odrov, prevoz delovnih sredstev ter odrov na in z delovišča in razkladanje ... Viba, d.o.o., Če-plje 50, 3305 Vransko. Prijave zbiramo do 12. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Picopek ali picopek pomočnik (m/ž) (Teharje)
Iščemo picopeka ali picopeka pomočnika (m/ž), katerega delo bo obsegalo predvsem pomoč pri pripravi in izdelavi pic. V Picikatu pečemo pice v krušni peči. Pripravljamo klasične in napolitanske
pice. Picikato, gostinstvo trgovina storitve d.o.o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 9. 10. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Tehnična prodaja (ž/m) (Štore pri Celju)
Zaradi povečanega obsega dela iščemo novega sodelavca, in sicer za področje; tehnično svetovanje/ prodaja toplotnih izolacij (kamena volna, xps) in tehnično svetovanje /prodaja prezračevalnih fasad. Ra-vago, d.o.o., Orožnov trg 2, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 27. 9. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Energetski menedžer (m/ž) (Celje)
Od kandidatov/kandidatk pričakujemo, da imajo najmanj izobrazbo univerzitetnega diplomiranega inženirja strojništva ali več oz. drug ustrezen program. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 9. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec na oddelku vodovod v TPC Celje (m/ž)
Delovne naloge bodo: prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za založenost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter
zagotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Frontend razvijalec/ razvijalka (Celje)
Mi smo Navteh. Inovativni, fleksibilni in unikatni. Slovenski, ki s svojimi sistemi sežemo daleč v svet. Nudimo dinamično delo v perspektivnem in kreativnem okolju, pozitivno timsko vzdušje, skrb za osebni in strokovni razvoj. Stimulativno plačilo in zaposlitev za nedoločen čas. Navteh, d.o.o., Kersnikova ulica 17a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 1. 10. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajni svetovalec v trgovinah po Vzhodni Sloveniji m/ž (Celje, Maribor, Trzin, Ljubljana Rudnik)
Vaše delo bo zajemalo prodajo in svetovanje strankam v trgovinah na različnih lokacijah po Sloveniji, glede na potrebe delovnega procesa. V podporo prodajnemu procesu so v trgovinah na voljo demo komore za prikaz uporabe strojev strankam. Hilti Slovenija, d.o.o., Brodišče
18, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 9. 10. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Tehnolog (m/ž) (Štore)
Naloge in odgovornosti: sodelovanje z dobavitelji in projektanti glede rešitev tehnoloških in izvedbenih vprašanj, usklajevanje in priprava tehnične dokumentacije hidravličnih sistemov, odgovornost za izvedbo skladno s terminskim planom projekta in tehnično dokumentacijo ... Hawe, hidravlični sistemi, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 9. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalka - lepotna svetovalka (ž/m) (Koper in Celje)
Ali obožujete kozmetiko? Če je vaš odgovor da, ujemite priložnost in postanite del L'Occitanove resnične zgodbe. Vstopite v svet dišav, občutkov in čustev. Stillmark, d.o.o., Cigaletova 11, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec na oddelku kruha (m/ž) (Mozirje)
Vaše naloge bodo: delo na oddelku kruha ... Spar Slovenija, d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 9. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
38
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Mentor
Nekoč je zajček študent pisal diplomsko nalogo z naslovom Volk je bedak. To se je kaj kmalu razvedelo po gozdu. K njemu je prišla veverica ter vprašala zajčka, kaj dela. »Pišem diplomsko nalogo z naslovom Volk je bedak,« se je glasil odgovor.
Veverica: »A si čisto znorel ali kaj? Volk te bo ubil, če to izve!«
Zajček: »Nič mi ne more, saj v diplomski nalogi lepo piše, da je volk bedak.«
Veverica gre to povedat volku, ki pa ne verjame, da bi si mali zajček to upal napisati.
Čez nekaj dni zajčka obišče lisica in ga povpraša, o čem piše diplomsko nalogo.
»Naslov je Volk je bedak,« ji odgovori zajček.
Lisica: »Ej, pazi se! Če to izve volk, te bo ubil!«
Zajček: »Volk mi nič ne more, saj piše v diplomski nalogi, da je bedak.«
Lisica si misli svoje in o tem vse pove volku, ki pa se vedno ne verjame.
Spet mine nekaj dni in zajčka obišče miš. Zajček ji spet razloži, da piše diplomsko nalogo z naslovom Volk je bedak. Ona reče: »Joj, če volk to izve, te bo ubil!«
Zajček: »On mi nič ne more, saj lepo piše v diplomski nalogi, da je bedak.«
Če bi moški imeli ...
MENSTRUACIJO
Miš vse pove volku, ki ima vsega dovolj in se napoti k zajčku. Pride do njega in ga vpraša, če je res, da piše diplomsko nalogo z naslovom Volk je bedak. Zajček pritrdi in volk znori: »Zdaj se pa pazi!«
Zajček: »Kaj mi pa moreš, v nalogi lepo piše, da si ti bedak.«
Volk napade zajčka, takrat pa iz grma skoči medved in volka tako zmlati, da se revež še cel mesec ni pobral.
In kaj je nauk te zgodbe?
Ni pomembno, kakšna je tema diplomske naloge, pomembno je, kdo je tvoj mentor ...
Zakaj?
»Ata, zakaj moramo moški služiti vojaški rok, ženskam pa ni treba?«
»Tiho, sine! Si predstavljaš mamo z mitraljezom?«
Kovčki
Z ženo sva se skregala, zato je pripravila kovčke in pred vrati rekla: »Grem. Zelo mi je težko ...«
Jaz: »Ja kaj si si pa toliko natovorila!«
V zraku
Mlajša dama si je blazno želela leteti. Zbrala je denar za letalsko šolo in opravila teorijo. Kot nadebudna pilotka je nato prvič sedla v pravo letalo. Z inštruktorjem sta vzletela. Inštruktor ji je predal krmilo letala in gospodična je uspela narediti nekaj krogov. Nenadoma se je inštruktor prijel za prsi in omahnil. Kap.
Gospodična je vsa panična sporočila po radijski zvezi: »Na pomoč, na pomoč, šolam se za pilotko in mojega inštruktorja je kap. Sama sem v zraku. Pomagajte!«
Oglasil se je kontrolor letenja: »Brez panike. Tu smo za vas. Pomagali vam bomo. Vodili vas bomo. Povejte nam prosim svojo višino in položaj!«
Iz letala se je zaslišalo: »Moja višina je 172 cm brez salo-narjev s petami, položaj pa trenutno sedeč.«
Po nekaj sekundah tišine je kontrolor rekel: »No, zdaj pa lepo počasi ponavljajte za mano: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime ...«
Uporabljen trik na Japonskem, s katerim so želeli upočasniti prehitre voznike ...
Oven
Tehtni ca iMi1
Čez teden dni, ko so vozniki že poznali trik ...
V službi me kličejo senzor. Delam samo, ko gre kdo mimo.
Pride bivša iz salona lepote. Jaz: »In, danes ne delajo?«
»Zakaj si mi včeraj poslala prazen sms?« »Ker se ne pogovarjam se teboj!«
Kaj je to varen seks? Ko ženska ne ve tvojega imena in naslova.
Globalno segrevanje, energetska kriza, vojne, požari..., on pa ne vpraša, koliko sem dala za čevlje!
Teden se bo začel s pomembnimi dejavnostmi, zato boste vse lepo načrtovali in uspeli uskladiti nasprotja. Vaš vladar Mars bo potoval po živahnih dvojčkih, zato boste polni energije, radovedni in radoživi, povsod boste prisotni. Takšen tempo vam bo v teh dneh ustrezal, zato se boste tudi odlično počutili. Veseli boste neke novice, dala vam bo polet.
3ik

Dvojčka
V petek in soboto bo Luna potovala po vašem znaku, zato boste igrivi in polni energije. Tik pred polnočjo v soboto bo tvorila zadnji krajec, zato ravnajte pazljivo pod tem vplivom. Mogoča so nesoglasja v odnosih. Rahlo utrujeni se boste podali v nov teden in skušali iz njega potegniti nekaj več. Vaš vladar Merkur bo retrograden, zato se bo vse dogajalo za vaš okus prepočasi.
Rak
Lev

Nekoliko zadržani, vendar prepričani vase se boste lotili dela, ki ste ga v preteklosti odložili na kasnejši čas. Rezerva v času, ki ste si jo zastavili, bo hitro mimo, zato nikar ne čakajte. Uspešno se boste izognili eni od pasti. Veliko energije in časa boste namenili odnosom, zato boste v ljubezni srečni in ljubljeni. Ničesar ne boste prepuščali naključju, zato bodo dnevi polni presenečenj.
Pridni boste, tudi disciplina vam ne bo tuja. Dobro dogovarjanje z okolico ne bo takoj rodilo želenih rezultatov, obeta se krajša zamuda. Naj vas to ne vrže iz tira, saj bo kljub temu vse pravočasno opravljeno. Veselili se boste konca tedna, saj se vam obeta kar nekaj dejavnosti, ki so povezane z vašim družabnim življenjem. Dobre volje se boste podali na krajšo pot in uživali kot že dolgo ne.
škorpijon
Nekdo bo preizkušal meje vašega potrpljenja, vendar se ne boste dali. Uspešno boste ohranili nadzor in nemoteno delovali v svojem slogu. Vaš uspeh je zagotovljen, prav tako boste zadovoljni nad doseženim. Novica bo lepa priložnost, da iz sebe izluščite nekaj več. V sebi boste želeli občutiti adrenalin, zato se lahko podate v kakšno fizično zahtevnejšo situacijo.
Strel ec
Imeli boste občutek, da je vse odvisno od vas in da se nihče drug ne trudi, kar vas bo tudi jezilo. Nesporazum boste uspešno rešili in odleglo vam bo, da niste zaradi nevednosti nikomur naredili krivice. Nemirni boste in polni pričakovanj, zato vzemite življenje v svoje roke in preživite malo bolj nenavadne dni. Ni čas, da se pomilujete, okoli vas je veliko priložnosti, da ste lahko preprosto samo srečni.
Nedelja bo precej družinsko obarvana, posvetili se boste vsem, za katere v preteklosti zaradi prezaposlenosti niste imeli časa. V ponedeljek in torek bo Luna potovala po vašem znaku, kar bo zelo ugodno za končne zadeve in pospravljanje. Prenehali se boste obremenjevati z zadevami, ki so ostale v preteklosti. V mislih boste naredili točne načrte. Več pozornosti boste namenili financam.
Kozorog
Pridno in vztrajno boste dokazovali svoje dobre plati in pri tem skromno ostali v ozadju. To sploh ni potrebno, bolje je, da stopite v ospredje, saj bodo zasluge za uspešen projekt vaše. Želeli boste preživeti dan, v katerem bo veliko prostora za čustva in ljubezen. Nekoliko se boste obotavljali, ali narediti pomemben korak ali počakati.
Vodnar O
Uspelo vam bo urediti kar nekaj zadev, zato vam bo močno odleglo. Želja, da bi imeli pregled nad dogajanjem, bo prisotna ves čas. Presenečeni boste nad potekom dogodkov. Skušali se boste prilagoditi situacijam. Uredili boste zmedene misli in osrečili nekoga, ki vam je zelo blizu. Večerne urice v torek in sredo zvečer bodo primerne za zabavo.
Devica
Sonce, ki potuje po vašem znaku, vam daje veliko notranje moči in dobre energije, zato boste bistveno manj zaskrbljeni v primerjavi s predhodnim obdobjem. Rešili boste tudi zadevo, ki se vleče že kar dolgo časa. Veselili se boste prijetnega dogodka, končno gostite Venero, kraljico ljubezni. Vzdravstvenem smislu se vam obetajo bolj mirni časi, uspelo vam bo uskladiti telesno in duhovno telo.
Verjetno bo neka zadeva za vaš okus prepočasna, vendar tokrat ne morete ničesar pospešiti. Odvisni ste od sistema, ki melje po svoje. Nek dogovor, za katerega ste mislili, da je padel v vodo, bo ponovno zanimiv. Veseli in sproščeni boste, zato bodo dnevi prijetni in polni pričakovanj. Od vas je odvisno, ali boste sprejeli povabilo. Težko boste uskladili vsa nasprotja, ki so v vaši podzavesti.
Ribi
Kar nekaj skrbi boste imeli glede svoje prihodnosti. Domišljija vam bo delovala z neomejeno hitrostjo, v mislih boste videli tudi temne scenarije. Ne zapadite v takšne misli, ohranite pozitiven pristop in se programirajte na uspeh. Od vsega skupaj vam bodo ostali le spomini, zato je nujno, da z več akcije naredite usodne in pomembne korake. Sreča bo tokrat na vaši strani.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.		
Astrologinja DOLORES je dosegljiva		Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 519 265 in na Facebookovi		na 041 404 935 in na Facebookovi
strani		strani
Dolores Astro.		Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
39
Nagradna križanka
VIKENDOV ... POPULARNOSTI
RAHLA VINJENOST
FRANCOSKI VOJSKOVODJA (NAPOLEON)
Tu sta vaša mačka in račun iz ...
KrižaiiKe &
ugamKe
IGRAJO FAGOT
AVTOR ROMANA DRAGA MOJA IZA
GRŠKI ČRKI ф IN Y
JAVNO PREVOZNO SREDSTVO
RISANA JUNAKA
NAREJENE V IRAKU
KONEC ŽIVLJENJA
PRIPADNIK MONGOLSKEGA LJUDSTVA
JEZERO NA FINSKEM
IN TAKO NAPREJ
SLOVENSKA PEVKA ZORE
OTROK
MRAVLJA (LJUBK.) IMA ŠEST ...-
I 16
SMEŠNICA
DEOKSIRIBO NUKLEINSKA KISLINA
DIČI, DIČI, ., URNO NA KONJIČA
BABILONSKA BOGINJA
13 15
18
ZAPOREDNA
SAMOGLASNIKA
V ustih sem imela tako velik ...
SLOVENSKI PISATELJ (ALOJZ)
23
SPREMLJEVALEC EROSA
17
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA IZDELKA
PTUJ LEŽI NA LEVEM BREGU .
NATEGNITEV
SLOVENSKI IGRALEC
OSAMITEV ZARADI SUMA OKUŽENOSTI
NARAVA, ZNAČAJ
KALORIJA
RIMSKI HIŠNI BOG
PUCCINIJEVA OPERA
EDEN IZMED UREDNIKOV
MEDSEBOJNA POVEZANOST, ODVISNOST
SPALNI VAGON
KUHARSKA MOJSTRICA ROŠ
AMERIŠKO SMUČARSKO SREDIŠČE
GL. MESTO GANE
BALKANSKI POLOTOK
RUSKO-AMERIŠKI IGRALEC BRYNNER
ČLAN ZGORNJEGA DOMA KONGRESA
19
SLOVENSKA ŽENSKA REVIJA
. ŽELVE SO RISANI JUNAKI
... KOT BRITEV
MEDNARODNA OZNAKA ALBANIJE
ANGLEŠKI PEVEC SAYER
SPOKOJNO
ROMANA KRAJNČAN
NAREJENO S TKANJEM
PRIMOŽ KOZMUS
SLOVENSKI MATEMATIK (JURIJ)
PROJI-
EMA CIRANO PRODNIK BESEDILO V OPERI
DEŽELE BLIŽNJEGA IN SREDNJEGA VZHODA
1
ANGLEŠKI IGRALEC BOGARDE MATERIJA
FRANCOSKI SLIKAR (YVES)
VPRA-ŠALNICA NEKD. IME GL. MESTA KAZAHSTANA
ZGORNJI DEL PŠENIČNE BILKE
10
ADENOZIN-TRIFOSFAT
SL. PEVKA (LEA)
NEKDANJI PREDSEDNIK NDR KRENZ
14
MEDNARODNA OZNAKA NEMČIJE
TV-VODITELJICA ŠIRCA ROŠ DUB TAYLOR
MOČNATA JED IZ SADJA IN DODATKOV
NATAŠA BOKAL
SERGIO ROSSI
SOFOKLEJ JE AVTOR ...
PREGRADNA STENA MED NOSNICAMA
20
ATLETSKA DISCIPLINA
22
MORSKA RIBA
..., KAR IMA SLAVA, VSI NAJ SI V ROKE SEŽEJO
SPODNJI DEL PRAŠIČJE NOGE
12
SUDOKU 535
		5		9				
						9	1	3
		2		6				
4					1			
					3		5	
3					2		8	7
	4		5			1		2
	9		7			3		
	7		4			5		
SUDOKU 226
							1	5
				4	7			
8	5	6						7
					1			
	1	8					6	3
2		3	7				9	8
			3	8		4		
5	9							
			4	1		7		
REŠITEV SUDOKU 534
REŠITEV SUDOKU 225
1	7	9	4	6	3	2	5	8
8	4	6	2	7	5	3	1	9
2	3	5	1	9	8	4	7	6
3	5	1	9	8	4	6	2	7
9	2	7	6	5	1	8	3	4
6	8	4	7	3	2	1	9	5
4	9	8	3	1	7	5	6	2
5	6	3	8	2	9	7	4	1
7	1	2	5	4	6	9	8	3
1	8	2	7	4	5	9	3	6
7	9	4	3	6	2	1	8	5
3	6	5	9	1	8	4	2	7
8	7	3	6	9	1	2	5	4
6	2	9	5	7	4	3	1	8
4	5	1	8	2	3	6	7	9
2	1	6	4	8	7	5	9	3
9	3	7	2	5	6	8	4	1
5	4	8	1	3	9	7	6	2
2
RENIJ
5
3
8
9
4
6
7
21
11
annika
051 661 665 info@annika.si
Nailodon
obnovitveni lak proti glivicam vsebuje naravne protiglivične sestavine eterično olje klinčkov, timijana in čajevca.
r 1
annika
an nika
Balmodon
Kante in čajavec
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Sponzor križanke je Center medicinske pedikure AN. NIKA, ki podarja:
an nika Naroči svoje izdelke za nego nohtov in stopal in izkoristi
10% popust
Deodon s kodo ZDRAVJE 10 v nagj Sp|etnj trgovini
www.annika.si/shop/
1.	nagrada: Deodon deodorant za noge, Balmodon krema za suhe pete ali Naildoon obnovitveni lak proti glivicam ter AN. NIKA pila za pete
2.	nagrada: Deodon deodorant za noge ali Nailodon obnovitveni lak proti glivicam
3.	nagrada: Balmodon krema za suhe pete
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tajnistvo@nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 20. septembra.
Geslo iz številke 36: Gremo na sejem
Izid žrebanja
1.	nagrado: Deodon deodorant za noge, Balmodon krema za suhe pete ali Naildoon obnovitveni lak proti glivicam ter AN. NIKA pila za pete prejme: Rafael Kovač iz Celja
2.	nagrado: Deodon deodorant za noge ali Nailodon obnovitveni lak proti glivicam prejme: Jože Vovk iz Prevorja
3.	nagrado: Balmodon krema za suhe pete prejme: Marija Železnik s Frankolovega
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
poznamo števila.
Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše.
www.trik.si
40
TA PISANI SVET
Preplet poezije in repa
Tridnevni glasbeni festival GrobelnoFest je v soboto pozno zvečer zaključil Pero Lovšin s pomočjo Španskih borcev. Pred njimi je v dvorani na Grobelnem »roke-nrolala« celjska skupina Klon.
Peti GrobelnoFest je v četrtek ponudil večer folk muzi-
ke, ki se je dotaknila škotske pesniške legende Roberta Burnsa v ritmih irsko-škot-skih melodij. V petek je bil festival prežet z navdihom funka, gypsyja in balkanske glasbe, v soboto pa se je predal rokenrolu. Začela je skupina Klon, ki bo 10. oktobra izdala svojo drugo
Ob mednarodnem dnevu pismenosti, 8. septembru, sta v lapidariju Osrednje knjižnice Celje za prijetno vzdušje poskrbela reper Rok Trkaj in poznavalec mladinske književnosti dr. Igor Saksida. Ob koncu poletne nagradne igre Moja izbira je branje sta mlade bralce navdušila z glasbeno-pesniško predstavo Repki.
Otroci so prepevali, plesali, v sproščenem vzdušju reševali uganke, se pomerili v hitrostnem izrekanju abecede, predvsem pa so uži-
Sreča je v ljudeh, nikoli v stvareh, poudarjata Rok in Igor.
Pred tarči so se postavili člani skupine Klon z vodjo organizatorjev Gregorjem Počivalškom (drugi z desne). Z leve stojijo Urban Krč, Luka Vinko, pevec Gregor Videc, povsem desno je Goran Koražija.
Klonovci so se ogrevali za Šunder
vali v reperski interpretaciji otroške poezije. Reper Trkaj in poznavalec mladinske književnosti dr. Igor Saksida sta združila moči pri snovanju knjige z otroško poezijo in zgoščenke z 12 pesmimi v rep izvedbi. Otrokom sta dokazala, da poezija sploh ni dolgočasna, prav nasprotno, lahko je zabavna, igriva in poučna. Vsi so se strinjali, da je poezija tisto, kar nosimo v srcu.
Dr. Igor Saksida je izbral raznovrstno otroško poezijo odličnih slovenskih pesni-
kov: Otona Župančiča, Toneta Pavčka, Anje Štefan, Ferija Lainščka, Petra Svetine, Lile Prap, Miroslava Košute, Daneta Zajca, Nika Grafenauer-ja, Andreja Rozmana Roze in drugih. Trkaj je pesmi dopolnil z dinamičnimi repi, v katerih prepoznavamo motive in tematiko iz otroške poezije, a v sodobnem, bolj igrivem in manj predvidljivem odre-panem jeziku. Repi v knjigi so opremljeni s QR-kodami, da jih lahko poslušamo tudi takrat, ko cD-predvajalnika ni blizu, saj za poslušanje zadostuje že mobilni telefon.
BF, foto: Andraž Purg - GrupA
ploščo, poiskati jo bo mogoče na nekaterih spletnih povezavah. Deset dni kasneje bodo celjski glasbeniki nove skladbe predstavili na koncertu Šunder, kjer bo v hali C Celjskega sejma nastopilo več skupin.
DŠ
Foto: Andraž Purg - GrupA