• L -•111., z 
IGITALNIM 
•• d 
EL 
UDK (UDC) 91.2.644:681.3 
91:007:681.3 
LIEFA 
T SN ZAGE RAFS 
INFO CIJSKI SISTEM 
mag. Drago Perko 
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 12.11.1991 
Izvleček 
Relief je najpomembnejša sestavina slovenskih pokrajin in 
zato digitalni model reliefa 100 m v geografskem 
infonnacijskem sistemu predstavlja za geografe osnovni sloj. 
Prispevek prikazuje tri različne primere njegove uporabe. 
Ključne besede: digitalni model reliefa, geografija, geografski 
infonnacijski sistem, pokrajina, relief, reliefne prvine 
Abstract 
The relief is the most impoHant element of S/ovene landscape 
and therefore, in the geographical inf onnation system, to 
geographers the 100 m digital terrain model plays the role oj 
the basic layer. The paper presents three different cases of its 
use. 
Key won:!.s: digital terrain mode~ geographical infonnation 
system, geography, landscape, relief, relief elements 
dnosi med pokrajinskimi sestavinami (relief, kamnine, prsti, rastje, vode, 
prebivalstvo, naselja itd.) postajajo vse bolj osnovni predmet geografije. Pri tem 
:ima relief, k:i je v primerjavi z ostalimi sestavinami sorazmerno nespremenljiv, skupaj s 
svojimi prvinami (naklon, nadmorska višina, razčlenjenost itd.) pogosto odločilno 
vlogo za oblikovanje in zunanjo podobo pokrajine. To še v večji meri velja za 
Slovenijo, ki jo sestavljajo reliefno razgibane pokrajine. Tuko je relief za geografe in 
mnoge druge tudi v geografskem informacijskem sistemu (GIS-u), ki je pomembno 
tehnično in metodološko orodje za proučevanje pokrajinskih odnosov, v večini 
primerov osnovni sloj (layer, plast). 
a Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU poteka od 1.1.1991 
raziskovalna naloga z naslovom Geografski informacijski sistemi, v kateri 
rešujemo metodološka in vsebinska vprašanja in izvajamo nekatere uporabne 
raziskave. Jesenske mesece smo porabili za oglede in preizkušanje različne 
programske opreme (predvsem GIS-ov) in za priključitev grafične postaje na 
obstoječe računalnike (minivax), risalnike, tiskalnike, bralnike, digitalizatorje in 
ostalo strojno opremo, v prvi polovici leta pa smo s pomočjo GIS programskega 
paketa ID RISI, ki so ga prav za potrebe geografov izdelali na Clark University v 
Massachusettsu, opravili nekaj poskusnih raziskav. Pri. tem nismo mislili samo na 
rezultate, ampak tudi (morda celo bolj) na spoznavanje načina dela z GIS-i in 
njihovimi možnostmi. ID RISI je namenjen za delo z IBM-jem in združljivimi 
Geodetski vestnik 35 (1991) 
računalniki. Njegove sposobnosti so podobne večjim sistemom (ARC/INFO), žal pa 
ne omogoča dela z razširjenim spominom in smo tako vezani le na osnovnih 640 Kb 
spomina. Ima pa več dobrih lastnosti: izjemno nizko ceno (200 do 400 USD), 
enostavno uporabo (kar je šibka točka večine ostalih GIS-ov), združljivost z 
nekaterimi drugimi GIS-i in mnogimi grafičnimi in podatkovnimi programi, kratka in 
razumljiva navodila, kratko dobo učenja (dva do trije tedni) in drugo. Sestavljen je iz 
več modulov, med drugimi tudi za prostorske statistike, obdelavo satelitskih 
posnetkov, rastrske slike, vektorske slike itd. 
Vot prvi in osnovni sloj smo vpisali DMR 100 (Republiška geodetska uprava). Za 
.l."'-Preizkus sposobnosti programa IDRISI smo izbrali najprej širše območje mesta 
Ljubljane. S pomočjo že obstoječih baz podatkov in z digitalizacijo kart v merilih od 
1:10 000 do 1:25 000 smo dodali sloje z vodami, gozdom, zgradbami in prebivalstvom 
(na osnovi evidence hišnih številk in podatkov popisov), cestami, mejami krajevnih 
skupnosti in občin (ROTE) in sloj s podatki o potresni ogroženosti. Ugotovili smo 
število in delež ogroženih hiš in prebivalcev na območjih s posameznimi stopnjami 
potresne ogroženosti, območja, ki so ob upoštevanju reliefnih razmer in potresne 
ogroženosti bolj primerna za nadaljnjo poselitev, stopnjo povezanosti med reliefom in 
potresno ogroženostjo, potresno ogroženost posameznih občin in krajevnih skupnosti 
in podobno (Orožen Adamič 1991). 
30 in nad 
Slika 1: Povprečni nakloni v stopinjah 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4 
600 - 799 
100 - 199 800 - 999 
200 - 299 1000-1199 
300 - 399 1200-1599 
400 - 599 1600 in več 
Slika 2: Povprečne nadmorske višine v m 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4 
Ob osamosvajanju Slovenije so se pokazale velike potrebe po predstavitvi nekaterih splošnih značilnosti Slovenije. Da smo lahko naenkrat obdelovali celo 
Slovenijo, smo zaradi že omenjenega pomanjkanja programskega spomina na osnovi 
DMR 100 oblikovali DMR 1000 (Perko 1991) in DMR 500. Na osnovi reliefnega sloja 
smo oblikovali celo vrsto podslojev (podsloji z najmanjšimi nakloni, največjimi 
nakloni, razlikami med največjim in najmanjšim naklonom, povprečnimi nakloni 
(Slika 1), standardnimi odkloni naklonov, najmanjšimi nadmorskimi višinami, 
največjimi nadmorskimi višinami, višinskimi razlikami, povprečnimi nadmorskimi 
višinami (Slika 2), standardnimi odkloni nadmorskih višin in drugimi, še bolj 
zapletenemi kazalci, ki omogočajo reliefno analizo, vse to pa v okviru kvadrata z 
osnovnico 1000 m oziroma 500 m). Kot dodatne sloje smo digitalizirali poplavna 
območja, območja različne ogroženosti zaradi usadov, toče, strel in potresov, nato pa 
še reke in jezera in meje občin. Vnesli smo centroide naselij in nanje navezali podatke 
o številu prebivalcev za popise od leta 1869 do leta 1981 (v pripravi je popis 1991). 
Nekateri rezultati: razporeditev prebivalstva po naklonih (Preglednica 1), nadmorskih 
višinah (Preglednica 2), morfoloških enotah in podobno, ogroženost Slovenije 
(prebivalstva) v celoti in po občinah glelje na posamezne naravne nesreče in skupaj, 
določitev območij razseljevanja v preteklosti in danes, določitev območij 
koncentracije prebivalstva, določitev stopnje povezanosti med reliefom in gibanjem 
števila prebivalcev in ugotavljanje spreminjanja te stopnje ter podobno. 
Preglednica 1: Delež prebivalstva po naklonskih razredih. 
JJ-azredi v Delež v% Gostota v vrebfkm2 
stopinjah 1880 1931 1961 1981 1880 1931 1961 1981 
O- 1 15.1 19.0 23.3 28.1 94 139 196 280 
2- 5 19.8 2U 24.2 26.5 102 728 168 219 
6-11 32.6 30.8 28.1 25.9 73 81 85 93 
12-19 25.3 22.4 18.5 14.9 48 50 47 45 
20-30 7.0 6.5 5.8 4.5 23 25 26 24 
30in več 0.2 0.2 0.1 0.1 3 3 2 1 
skupaj 100.0 100.0 100.0 100.0 58 69 79 93 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4 
Preglednica 2: Delež prebivalstva po višinskih pasovih. 
Višinski Dele,žv % Gostota v vreb/km2 
po.sovivm 1880 1931 1961 1981 1880 1931 1961 1981 
0-99 3.5 3.8 3.6 4.7 165 208 228 356 
100-199 11.1 JU 10.1 9.8 74 87 91 105 
200-299 27.9 31.2 34.0 35.9 83 110 137 172 
300-399 23.2 23.3 25.7 26.5 83 97 123 151 
400-499 1L4 9.9 9.5 8.9 52 53 58 64 
500-599 10.7 103 9.6 8.9 50 56 60 66 
600-699 5.7 '4.9 3.6 2. 7 35 35 30 27 
700-799 3.8 3.2 2.2 7 <: _.J 30 29 24 19 
800-899 1.8 1.6 1.2 0.8 21 21 18 15 
900-999 0.6 0.5 0.4 0.2 10 10 9 6 
1000-1099 0.2 0.2 0.1 0.1 5 4 4 2 
1100-1199 0.1 o.o O.O O.O 2 2 1 1 
1200-1299 o.o o.o o.o O.O o o o o 
skupai 100.0 100.0 100.0 100.0 58 69 79 93 
ot tretji primer smo vzeli Polhograjsko hribovje. Poleg reliefa (DMR 100) smo 
:vnesli podatke za kamnine, prsti, rastje, rabo tal, oblačnost in njeno spreminjanje 
prek dneva in leta, zgradbe in prebivalstvo (na osnovi evidence hišnih številk in 
Slika 3: Ljubljana z okolico - digitalni model reliefa 50 m (interpolacija iz DMR 100, 
pogled z juga, 50° nad obzorjem) 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4 
popisov). Ugotovili smo osončenost in določili območja, ki so ob upoštevanju ostalih 
slojev (predvsem reliefa in rastja) najbolj primerna za smučišča. Ugotovili smo 
navezanost posameznih kategorij rabe tal na naravne pogoje in ugotavljali smotrnost 
današnje rabe taL Raziskali smo značilnosti lege gorskih kmetij glede na naravne 
pogoje in pregledali njihovo prebivalstveno strukturo (Gabrovec 1990). Prvi in tretji 
primer sta zelo natančna in bolj analitična, drugi primer pa je sicer bolj splošen 
(določena stopnja posplošitve pri DMR-ju, nekatere karte s podatki o naravnih 
nesrečah so manj natančne in v manjših merilih), zato pa bolj sintetski in dovolj dober 
za prikaz splošnih značilnosti Slovenije. 
Primeri kažejo, da zmore celo tako preprost GIS, kot je ID RISI, kar precej in da je za splošno rabo in kot sredstvo za učenje filozofije GIS-ov dober pripomoček. 
Potrebe Geografskega inštituta Antona Iv[elika ZRC SAZU pa so večje, za to pa 
potrebujemo profesionalen GIS sistem. Različni strokovnjaki in nestrokovnjaki 
zagovarjajo različne GIS-e; vendar smo na osnovi predstavitev in preizkusov 
posameznih GIS-ov ugotovili, da nam niti eden ne odgovarja v celoti. Zaradi visokih 
cen GIS-ov (vsaj za naše razmere) pa smo še posebej previdni. 
Slika 4: Slovenija - digitalni model reliefa 500 m (izpeljava iz DMR 100, pogled z juga, 
43° nad obzorjem, inverzna slika) 
Viri: 
Digitalni model reliefa 100 m, Republiška geodetska uprava. 
Gabrovec, M, 1990, Pomen reliefa za geografsko podobo Polhograjskega hribovja, Geografski 
zbornik (30), Ljubljana, 7-68. . 
The IDRISI Projekt, The Graduate School of Geography, Clark University, Worcester, USA, 1991. 
Orožen Adamič M, 1991, Potresna ogroženost Ljubljane. Tipkopis na GIAM ZRC SAZU, 
Lfubljana. 
Perko, D., 1991, Digitalni model reliefa Slovenije, Geografski obzornik (38), štev. 1, Ljubljana, 
19-23. 
Perko, D., 1991, Uporabnost digitalnega modela reliefa za določanje morfoloških enot, Geodetski 
vestnik (35), štev. 2, Ljubljana, 66-71. 
Recenzija: Matjaž Grilc 
mag. Božena Lipej 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4 
Dodatno pojasnilo k članku UPORABA PODATKOV KATASTRSKIH NAČRTOV 
GRAFIČNE IZMERE 
V uredništvo smo 22.11.1991 prejeli dodatno pojasnilo k članku Uporaba podatkov 
katastrskih načrtov grafične izmere, ki je bil objavljen v Geodetskem vestniku številka 
3 in ga je posredoval g. Edvard Mivšek iz FAGG-ja, Oddelka za geodezijo, z naslednjo 
vsebino ( citat): 
„Podpisani Edvard Mivšek sem v Geodetskem vestniku številka 3 letnik 35, na straneh 
od 169 do 173 objavil članek Uporaba podatkov katastrskih načrtov grafične izmere v 
informacijskem sloju zemljiškega katastra. Ker v naslovu nastopam kot delavec 
FAGG-Oddelek za geodezijo, dodajam k članku pojasnilo o tehnični in strokovni 
podlagi tega članka. 
Raziskave in testni primeri, ki so osnova za izdelavo omenjenega članka, so bili 
izdelani na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo, s sodelovanjem njihovih 
strokovnjakov." 
Geodetski vestnik 35 (1991) 4