2diagnosticiranjE inprEsEjanjE
Za postavljanje diagnoze depresije pri ženskah veljajo splo-
šna diagnostična merila. Evropska mednarodna klasifikacija
bolezni, deseta revizija – MKB-10 (6), navaja, da je za bol-
nika z depresivno epizodo ob časovnem pogoju vsaj dva
tedna značilno znižano razpoloženje, zmanjšanje energije
in upad aktivnosti. Med simptome depresivne epizode
uvršča: vztrajno znižano razpoloženje, motnje spanja in
apetita, zmanjšano sposobnost za uživanje, zmanjšano
zanimanje in slabšo koncentracijo, izrazito utrujenost, upad
samospoštovanja in prisotnost krivde ali občutkov ničvred-
1Uvod 
Depresija je pogosta, resna, ponavljajoča se duševna
motnja, povezana z zmanjšano sposobnostjo funkcioni-
ranja, slabšo kakovostjo življenja, medicinsko soobolev-
nostjo in smrtnostjo (1). Ženske obolevajo pogosteje za
depresijo (2). Pomembna starostna obdobja za preva-
lenco depresije pri ženskah so vezana na pozno adoles-
cenco, zgodnjo srednjo odraslo dobo in nato na pozno
odraslo dobo (1). Na podlagi obsežnih metaanaliz so po-
ročali o pogostejši pojavnosti depresije pri ženskah v pri-
merjavi z moškimi, kjer je razmerje obetov 1,95 v škodo
žensk (2). V dobi odraščanja so mlade ženske pogosteje
podvržene depresiji v primerjavi z mladimi moškimi (2). 
2 % žensk v rodnem obdobju imajo lahko predmen-
strualno disforično motnjo (3). Za ženski spol je tudi spe-
cifična obporodna depresija, ki lahko prizadene približno
15 % žensk brez izrazitih razlik v prevalencah pred in po
porodu (4). Kasneje v perimenopavzalnem obdobju so
ženske ponovno bolj ranljive za razvoj depresije in imajo
izrazitejše depresivne simptome v primerjavi s predme-
nopavzalnim obdobjem (5).
DEPRESIJA
PRI ŽENSKAh
DEPRESSION 
IN WOMEN
AVTORICA / AUThOR:
doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med.
Oddelek za psihiatrijo, UKC Maribor, 
Ob železnici 30, 2000 Maribor
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: anja.plemenitas@ukc-mb.si
POVZETEK
Depresija je pogosta bolezen in se pogosteje poja-
vlja pri ženskah kot pri moških. Pri ženskah se izra-
ziteje pojavlja depresija v času odraščanja in ado-
lescence. hormonska nihanja, vezana na
menstruacijski cikel, lahko povzročajo pri za to ob-
čutljivih ženskah predmenstrualno disforično motnjo.
V obdobju nosečnosti in po porodu so ženske po-
novno bolj podvržene obporodni depresiji, ki zahteva
ob skrbi za otroka dodatno pozornost. Tveganje za
pojav depresije se ponovno poveča v obdobju me-
nopavze.
KLJUČNE BESEDE: 
obporodna depresija, perimenopavzalna depresija,
predmenstrualna disforična motnja, zdravljenje
ABSTRACT
Depression is a common disease and occurs more
often in women. In women, depression occurs more
prominently during growing up and adolescence.
hormonal fluctuations linked to the menstrual cycle
can cause premenstrual dysphoric disorder in sus-
ceptible women. During pregnancy and after child-
birth, women are once again subject to postpartum
depression, which requires additional care and tak-
ing care of the child. During menopause, the risk of
depression increases again.
KEY WORDS: 
perimenopause depression, postpartum depres-
sion, premenstrual dysphoric disorder, treatment
90
D
E
P
R
E
S
IJ
A
 P
R
I Ž
E
N
S
K
A
h
farm vestn 2023; 74
perimenopavze. Slika 1 prikazuje depresijo pri ženskah
skozi različna časovna obdobja.
3.1 DEPRESIJA V ČASU ODRAšČANJA 
Dekleta med odraščanjem pogosteje zbolijo za depresijo v
primerjavi z odraščajočimi fanti. Razlika pri pojavnosti de-
presije med spoloma je največja prav v času adolescence,
kar se nato v odraslosti nekoliko zmanjša (2). Različni teo-
retični modeli razlagajo, zakaj se pri dekletih pogosteje po-
javlja depresija. Eden od pomembnih dejavnikov se pripisuje
nosti, psihomotorično upočasnjenost ali nemir. V novejši,
enajsti reviziji evropske klasifikacije bolezni – MKB-11 (7)
se opis simptomov depresivne epizode ne razlikuje bistveno
od MKB-10, vendar klinična ocena sloni tudi na upadu
funkcionalnosti pri bolniku.  
Pri presejanju na prisotnost depresivne epizode nam lahko
pomagajo različni vprašalniki ali ocenske lestvice, ki obe-
nem predstavljajo osnovno sredstvo za sistematično
spremljanje poteka bolezni v času in stopnjo odziva na
različne načine zdravljenja. Pri depresiji pogosto za pre-
sejanje uporabljamo Zungovo samoocenjevalno lestvico
depresivnosti (Zung Self-Rating Depression Scale) (8),
hamiltonovo lestvico depresivnosti (hAM-D, Hamilton Ra-
ting Scale for Depression) (9), Montgomery–Åsbergovo
lestvico depresivnosti (MADRS, Montgomery-Åsberg De-
pression Rating Scale) (10) in hospitalno lestvico ank-
sioznosti in depresivnosti (hADS, The Hospital Anxiety
and Depression Scale) (11). Za presejanje v obporodnem
obdobju se največ uporablja Edinburška lestvica popo-
rodne depresije (EPDS, The Edinburgh postnatal depres-
sion scale) (12, 13).
3dEprEsija pri žEnskah postarostnih obdobjih
Depresijo pri ženskah lahko po starostnih obdobjih razde-
limo na depresijo v času odraščanja, predmenstrualno dis-
forično motnjo, obporodno depresijo in depresijo v času
91 farm vestn 2023; 74
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
depresija v času 
odraščanja
predmenstrualna 
disforična 
motnja
obporodna 
depresija
depresija v času 
perimenopavze
menstruacija 
Slika 1: Depresija pri ženskah skozi različna časovna obdobja.
Figure 1: Depression in women over different time periods.
ALI STE VEDELI?
• Ženske obolevajo pogosteje za depresijo v primerjavi
z moškimi.
• Depresijo pri ženskah lahko po starostnih obdobjih
razdelimo na depresijo v času odraščanja, predmen-
strualno disforično motnjo, obporodno depresijo in
depresijo v času perimenopavze.
• Pri mladostnicah z depresijo se pogosteje poslužu-
jemo psihoterapevtskih pristopov, saj so pri mlado-
letnih osebah omejitve predpisovanja antidepresi-
vov.
• Pomembna je hitra prepoznava in učinkovito zdra-
vljenje obporodne depresije.
• Za depresijo v perimenopavzi je značilno, da se po-
gosteje pojavljajo razdražljivost, čustvena labilnost,
sovražnost, težave na področju spanja in somatski
ekvivalenti depresivne motnje (utrudljivost, glavoboli,
bolečine, vrtoglavost in omotičnost).
92
D
E
P
R
E
S
IJ
A
 P
R
I Ž
E
N
S
K
A
h
farm vestn 2023; 74
temperamentu, ki prisoten od otroštva in zgodnjega otroštva
in je pomemben napovednik za poznejšo depresijo. Drugi
pomemben dejavnik temelji na kognitivni ranljivosti in stresu
(14). V skladu s tema dejavnikoma lahko razliko med spo-
loma pri depresiji v adolescenci pripišemo specifičnim tem-
peramentnim potezam in višjim stopnjam negativnega ko-
gnitivnega stila pri dekletih v primerjavi s fanti. Negativni
kognitivni stil vključuje ruminirajoče sloge odzivanja, nega-
tivno dojemanje telesne podobe, negativne sklepe o vzro-
čnosti in posledicah kot odgovor na negativen dogodek
(14). Dekleta pogosteje poročajo tudi o višjih ravneh stresa
(2). Pomembni so tudi biološki dejavniki, kjer so med pu-
berteto in hormonskimi spremembami dekleta bolj povržena
depresiji (15). Pod biološke dejavnike so vključeni genetska
zasnova, fiziološke in hormonske spremembe (14). Stresorji,
povezani s pomembnimi življenjskimi mejniki, so nato bolj
enakomerno porazdeljeni kasneje v odrasli dobi, kar vodi
do enakomernejših stopenj depresije po starosti za ženske
in moške ter do stabilne razlike med spoloma (2).
Pri mladostnicah se pri terapevtskih pristopih poskušamo
bolj osredotočati na psihoterapevtske pristope. Pri mlado-
letnih osebah so omejitve predpisovanja antidepresivov.
Fluoksetin je antidepresiv z največ dokazi o učinkovitosti v
primerjavi s placebom (16). Kljub temu pa so lahko po
skrbni presoji učinkoviti tudi drugi antidepresivi iz skupine
selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina kot
so sertralin, paroksetin, escitalopram (17).
3.2 PREDMENSTRUALNA DISFORIČNA
MOTNJA
Za predmenstrualno disforično motnjo kot je opredeljeno v
DSM-5 (Diagnostični in statistični priročnik Ameriškega psi-
hiatričnega združenja, peta izdaja) je značilno, da se vezano
na menstruacijski cikel pojavljajo razpoloženjski simptomi,
kot so nihanje razpoloženja, jeza/razdražljivost, tesnoba
in/ali depresija. Poleg razpoloženjskih simptomov se lahko
pojavljajo tudi težave s koncentracijo, sprememba apetita,
hipobulija, utrujenost, zmanjšana zmožnost koncentracije,
občutek preobremenjenosti, občutljivost dojk in bolečine v
sklepih ali mišicah, napenjanje, povečana ali zmanjšana
potreba po spanju (18). Od predmenstualnega sindroma
ga loči jakost izraženih simptomov in so pri predmenstrualni
disforični motnji zelo hudo izraženi in izrazito zmotijo nor-
malno vsakodnevno delovanje posameznice (19).
Biološko ozadje je vezano na spremembe v hormonih med
lutealno fazo menstrualnega cikla, kar lahko vodi do spre-
memb predvsem v serotoninskem sistemu (3). Pri zdra-
vljenju se pri blago izraženih simptomih poslužujemo ne-
medikamentoznih ukrepov, kot je prikazano v preglednici
1. Pri srednje in huje izraženih simptomih, ki so vezani na
slabšo funkcionalnost, pa se lahko predpišejo selektivni
zaviralci ponovnega privzema serotonina kontinuirano ali
intermitentno (zdravljenje samo v lutealni fazi – začetek na
14. dan ciklusa ali zdravljenje ob pojavu simptomov) (20).
Priporoča se začetne odmerke, saj so višji odmerki pove-
zani s pogostejšimi neželenimi učinki (21). Kot učinkovite
so se pokazale tudi psihološke intervencije, predvsem ve-
denjsko kognitivna terapija (22). Glede hormonskega zdra-
vljenja se lahko bolnice posvetujejo z ginekologom ali en-
dokrinologom. 
3.3 OBPORODNA DEPRESIJA
V zadnjem obdobju raziskovalci ne razlikujejo več med de-
presijo v nosečnosti in po porodu, ampak se uveljavlja ter-
Preglednica 1: Nefarmakološki ukrepi pri predmenstrualni disforični motnji (19, 23).
Table 1: Non-pharmacological interventions for premenstrual dysphoric disorder (19, 23).
Nefarmakološki ukrepi pri predmenstrualni disforični motnji
INTERVENCA RAZLAGA
Zdravljenje s svetlobo sprememba v cirkadianem ritmu
Zmanjšan vnos sladkorja in več malih obrokov dnevno izboljšan transport triptofana
Dodatek kalcija (1 g na dan)
prehranska dopolnilaDodatek magnezija (360 mg na dan)
Dodatek vitamina B6 (50 do 100 mg na dan)
Fizična aktivnost
obvladovanje stresa
Kognitivno vedenjska terapija
93 farm vestn 2023; 74
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
min obporodna ali perinatalna depresija (23). Klinično se
obporodna depresija ne razlikuje od depresij v drugih ob-
dobjih oz. življenjskih okoliščinah, čeprav so lahko prisotni
nekateri dodatni, specifični simptomi depresije, kot so am-
bivalentna ali negativna čustva do otroka, preokupacija z
otrokovim zdravjem, občutki krivde in nesposobnosti. Pri-
sotni so lahko dodatni stresni dejavniki, kot so skrb za
otroka, dvomi o učinkovitosti v starševski vlogi, pomanj-
kanje podpore v partnerskem odnosu (24). Posledice ob-
porodne depresije so številne, tako za mater in otroka kot
tudi odnose v družini (23).
Pomembno je, da jo dovolj hitro prepoznamo in učinkovito
zdravimo. Odločitev o zdravljenju je potrebno sprejeti v
soglasju z bolnico. Predpisovanje psihotropnih zdravil
ženskam v rodni dobi mora biti skladno z najnovejšimi
dognanji o tveganjih za nosečnost in plod (16). Slovenske
smernice svetujejo, da bolnice z anamnezo depresivne
motnje vzpodbujamo pri načrtovanju nosečnosti, ko so v
remisiji. Kadar ženska jemlje učinkovit antidepresiv in ugo-
tovi, da je noseča, nadaljujemo z istim antidepresivom,
če korist jemanja odtehta tveganje in ni kontraindiciran
med noseč nostjo. V času nosečnosti predpišemo zdravilo
z najnižjim tveganjem in v najnižjem učinkovitem odmerku.
Če je le mogoče, uporabimo monoterapijo. V nosečnosti
so antidepresivi prve izbire selektivni zaviralci ponovnega
privzema serotonina, največ predpisujemo sertralin. Pa-
roksetin se v nosečnosti odsvetuje zaradi povečanega
tveganja za malformacije pri novorojenčih. FDA (Ameriška
uprava za prehrano in zdravila) je glede varnosti jemanja
zdravil v nosečnosti uporabljala kategorije tveganja
ABCDX, od leta 2015 naprej pa se uporablja PLLR (pre-
gnancy and lactation labeling rule), ki poda opisno razlago
tveganj in kliničnih dilem jemanja zdravila med nose-
čnostjo, dojenjem in vpliva zdravila na rodnost (16). Z an-
tidepresivi lahko nadaljujemo tudi v času dojenja. Sertralin
in paroksetin se najmanj izločata v mleko, medtem ko se
fluoksetin izloča v večjih koncentracijah (25, 26). Benzo-
diazepinom in hipnotikom se v obporodnem obdobju izo-
gibamo (16). Pri FDA je odobren za zdravljenje obporodne
depresije tudi antidepresiv breksanolon, ki ga na našem
tržišču zaenkrat še ni (27).
3.4 DEPRESIJA 
V PERIMENOPAVZALNEM OBDOBJU 
Depresija srednjih let se pri ženskah kaže s klasičnimi de-
presivnimi simptomi, običajno v kombinaciji s simptomi
menopavze (vazomotorični simptomi, kot so vročinski val-
ovi, nočno potenje, motnje spanja, prebavne motnje) in
psihosocialnimi stresorji. Simptomi menopavze so zaple-
teni, se pojavljajo sočasno in se prekrivajo z depresijo (28).
Depresija v perimenopavzi se lahko kaže drugače kot de-
presija pri ženskah  pred menopavzo. Pogosteje se poja-
vljajo razdražljivost, čustvena labilnost, sovražnost, težave
na področju spanja in somatski ekvivalenti depresivne mot-
nje (utrudljivost, glavoboli, bolečine, vrtoglavost in omoti-
čnost) (29).
Pri blago izraženih simptomih se svetuje nemedikamento-
zne ukrepe z relaksacijskimi tehnikami in psihološkimi
ukrepi. Pri ženskah z izrazitejšimi simptomi depresije in
upadom funkcioniranja so priporočljivi selektivni zaviralci
ponovnega privzema serotonina in nadomestna hormonska
terapija. Samostojno nadomeščanje estrogenov pa ni tako
učinkovito kot pri obvladovanju predmenstrualne disforične
motnje v rodnem obdobju (28, 30). 
4sklEp 
Pri zdravljenju depresije pri ženskah se lahko naslonimo
na smernice za zdravljenje depresije, ki so bile objavljene
nedavno (16). številne študije kažejo, da se ženske bolje
odzivajo na serotonergične antidepresive kot moški
(31–35). Druge raziskave kažejo na to, da imajo ženske
po menopavzi zmanjšan odziv na antidepresive v primerjavi
z mlajšimi ženskami (36, 37). Glede na spol zaenkrat ni-
mamo dovolj dokazov, da bi se pri zdravljenju odločali za
različne medikamentozne pristope (38), zato v veliki večini
lahko pri zdravljenju sledimo smernicam za unipolarno de-
presijo (16).
5litEratUra
1. Kessler RC, Bromet EJ. The epidemiology of depression across
cultures. Annual review of public health. 2013;34:119-38.
2. Salk RH, Hyde JS, Abramson LY. Gender differences in
depression in representative national samples: Meta-analyses of
diagnoses and symptoms. Psychological bulletin.
2017;143(8):783-822.
3. Yonkers K, Casper R. Epidemiology and pathogenesis of
premenstrual syndrome and premenstrual dysphoric disorder.
In: Barbieri R, Crowley W, editors. UpToDate. Waltham,
MA2022.
94
D
E
P
R
E
S
IJ
A
 P
R
I Ž
E
N
S
K
A
h
farm vestn 2023; 74
4. Woody CA, Ferrari AJ, Siskind DJ, Whiteford HA, Harris MG. A
systematic review and meta-regression of the prevalence and
incidence of perinatal depression. Journal of affective disorders.
2017;219:86-92.
5. de Kruif M, Spijker AT, Molendijk ML. Depression during the
perimenopause: A meta-analysis. Journal of affective disorders.
2016;206:174-80.
6. World Health Organization. Depression and Other Common
Mental Disorders: Global Health Estimates. Geneva: World
Health Organization; 2017. Report No.: Licence: CC BY-NC-SA
3.0 IGO.
7. World Health Organization. ICD-11. International Classification
of Diseases for Mortality and Morbidity Statistics: World Health
Organization; 2020. Available from: https://icd.who.int/en.
8. Zung WW. A Self-Rating Depression Scale. Archives of general
psychiatry. 1965;12:63-70.
9. Hamilton M. A rating scale for depression. Journal of neurology,
neurosurgery, and psychiatry. 1960;23:56-62.
10. Montgomery SA, Asberg M. A new depression scale designed
to be sensitive to change. The British journal of psychiatry : the
journal of mental science. 1979;134:382-9.
11. Snaith RP. The Hospital Anxiety And Depression Scale. Health
and quality of life outcomes. 2003;1:29.
12. Cox JL, Holden JM, Sagovsky R. Detection of postnatal
depression. Development of the 10-item Edinburgh Postnatal
Depression Scale. The British journal of psychiatry : the journal
of mental science. 1987;150:782-6.
13. Koprivnik P, Plemenitaš A. Pojavnost depresij v poporodnem
obdobju v slovenskem vzorcu. Medicinski razgledi.
2005;44:139-45.
14. Hyde JS, Mezulis AH, Abramson LY. The ABCs of depression:
integrating affective, biological, and cognitive models to explain
the emergence of the gender difference in depression.
Psychological review. 2008;115(2):291-313.
15. Graber JA. Pubertal timing and the development of
psychopathology in adolescence and beyond. Hormones and
behavior. 2013;64(2):262-9.
16. Plemenitaš Ilješ A, Drobnič Radobuljac M, Kores Plesničar B,
Pregelj P, Škodlar B, Terzić T, et al. Smernice za zdravljenje
depresivne motnje Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo;
Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu;
2021.
17. Hazell P. Antidepressants in adolescence. Aust Prescr.
2022;45(2):49-52.
18. American Psychiatric Association. Diagnostic and Statistical
Manual of Mental Disorders. Fifth ed. Arlington,  VA: American
Psychiatric Publishing; 2013.
19. Janežič K, Dernovšek M. Predmenstruacijski sindrom in
predmenstruacijska disforična motnja. Medicinski razgledi.
2012;51.
20. Casper R, Yonkers K. Treatment of premenstrual syndrome and
premenstrual dysphoric disorder. Waltham, MA: UpToDate;
2022. Available from: UpToDate Inc. http://www.uptodate.com.
21. Marjoribanks J, Brown J, O'Brien PM, Wyatt K. Selective
serotonin reuptake inhibitors for premenstrual syndrome. The
Cochrane database of systematic reviews.
2013;2013(6):CD001396.
22. Busse JW, Montori VM, Krasnik C, Patelis-Siotis I, Guyatt GH.
Psychological intervention for premenstrual syndrome: a meta-
analysis of randomized controlled trials. Psychotherapy and
psychosomatics. 2009;78(1):6-15.
23. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Duševno zdravje v
obporodnem obdobju: NIJZ; 2022. Available from:
https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/kb_-
_dusevno_zdravje_v_obporodnem_obdobju_11_-_web.pdf.
24. Koprivnik P, Plemenitaš A. Zakaj tudi v Sloveniji ne izvajamo
presejanja na poporodno depresijo? Zdrav vestn 2009;78:261–
4.
25. Pinheiro E, Bogen DL, Hoxha D, Ciolino JD, Wisner KL.
Sertraline and breastfeeding: review and meta-analysis.
Archives of women's mental health. 2015;18(2):139-46.
26. Molyneaux E, Telesia LA, Henshaw C, Boath E, Bradley E,
Howard LM. Antidepressants for preventing postnatal
depression. The Cochrane database of systematic reviews.
2018;4:CD004363.
27. Leader LD, O'Connell M, VandenBerg A. Brexanolone for
Postpartum Depression: Clinical Evidence and Practical
Considerations. Pharmacotherapy. 2019;39(11):1105-12.
28. Maki PM, Kornstein SG, Joffe H, Bromberger JT, Freeman EW,
Athappilly G, et al. Guidelines for the evaluation and treatment
of perimenopausal depression: summary and
recommendations. Menopause. 2018;25(10):1069-85.
29. Bromberger JT, Epperson CN. Depression During and After the
Perimenopause: Impact of Hormones, Genetics, and
Environmental Determinants of Disease. Obstet Gynecol Clin
North Am. 2018;45(4):663-78.
30. Rubinow DR, Johnson SL, Schmidt PJ, Girdler S, Gaynes B.
Efficacy of Estradiol in Perimenopausal Depression: So Much
Promise and So Few Answers. Depression and anxiety.
2015;32(8):539-49.
31. Yang SJ, Kim SY, Stewart R, Kim JM, Shin IS, Jung SW, et al.
Gender differences in 12-week antidepressant treatment
outcomes for a naturalistic secondary care cohort: the
CRESCEND study. Psychiatry research. 2011;189(1):82-90.
32. Young EA, Kornstein SG, Marcus SM, Harvey AT, Warden D,
Wisniewski SR, et al. Sex differences in response to citalopram:
a STAR*D report. Journal of psychiatric research.
2009;43(5):503-11.
33. Naito S, Sato K, Yoshida K, Higuchi H, Takahashi H, Kamata M,
et al. Gender differences in the clinical effects of fluvoxamine
and milnacipran in Japanese major depressive patients.
Psychiatry and clinical neurosciences. 2007;61(4):421-7.
34. Khan A, Brodhead AE, Schwartz KA, Kolts RL, Brown WA. Sex
differences in antidepressant response in recent antidepressant
clinical trials. Journal of clinical psychopharmacology.
2005;25(4):318-24.
35. Quitkin FM, Stewart JW, McGrath PJ, Taylor BP, Tisminetzky
MS, Petkova E, et al. Are there differences between women's
and men's antidepressant responses? The American journal of
psychiatry. 2002;159(11):1848-54.
36. Pae CU, Mandelli L, Kim TS, Han C, Masand PS, Marks DM, et
al. Effectiveness of antidepressant treatments in pre-
menopausal versus post-menopausal women: a pilot study on
differential effects of sex hormones on antidepressant effects.
Biomedicine & pharmacotherapy = Biomedecine &
pharmacotherapie. 2009;63(3):228-35.
37. Frey BN, Lord C, Soares CN. Depression during menopausal
transition: a review of treatment strategies and
pathophysiological correlates. Menopause international.
2008;14(3):123-8.
38. Sramek JJ, Murphy MF, Cutler NR. Sex differences in the
psychopharmacological treatment of depression. Dialogues in
clinical neuroscience. 2016;18(4):447-57.