PRIMORSKI DNEVNIK '^■SSVKST - Cena 35 Br Leto XVIII. - Št. 165 (5249) TRST, sobota 28. jubja 1962 PO NEUSPELEM POSREDOVANJU MINISTRA ZA DELO BERTINELLUA V ponedeljek splošna stavka kovinarjev v znak protesta proti zvezi industrijcev Danes se v poslanski zbornici začne razprava o nacionalizaciji električne industrije - Senat odobril vse tri finančne proračune La Malfa o nujnosti politike gospodarskega načrtovanja Angleški črni petek.. KJM. 27. — Posredovanje ministra za delo Bertinellija med PMatavnild Zveze industrijcev in sindikalnimi predstavniki ^»vinarjev se je danes končalo brez uspeha ; spričo tega so s® tri sindikalne organizacije napovedale splošno stavko ko-v “arJev za prihodnji teden, od 6. ure v ponedeljek, do 6. ure fj c°relc. Razen tega bodo organizirali dan protesta proti Con-uflustrii. Po počitnicah se bodo predstavniki sindikalnih or-nartr0') dinarjev ponovno sestali, da bi se sporazumeli o vzri - ■ * stavkovni akciji; do nadaljnjega se bodo kovinarji 11 i -i nadurnega dela in dela ob praznikih. UIL je pozva-tudi kovinarje FIAT in drugih podjetij, kjer so dosegli del-® sporazume, naj se pridružijo stavki v znak protesta proti pZ1 industrijcev in v znak solidarnosti med vsemi delavci. govoru ministra La Malte------------------- dokazal, da je sedanja vlada, v primeri s prejšnjo, ki je v istem razdobju izdala več kot 1.350 milijard, izdala le 350 milijard, od teh pa se 174 milijard nanaša na sedanje in prihodnje finančno leto. Potem ko je dejal, da bodo nove izdatke krili delno z davki, delno pa s posojili, je minister pripomnil, da je gospodarski odbor OCED (organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj) ugodno ocenil stanje italijanskega gospodarstva, nekateri gospodarstveniki in izvedenci pa predvidevajo, da bo «ne več dobra mednarodna gospodarska konjunktura neugodno vplivala na italijansko gospodarstvo»; to je če bi se to zgodilo, bi se vlada . svuiu ministra L,a rviaue i senat odobril vse tri finanč-e Proračune. V svojem govoru minister ponovil podatke, ki i" Je dal pred komisijo za fi-t m*.in državni zaklad ter na levizjjski tiskovni konferenci; “ina novost v primeri s prejš-inai1 Pndatki je to, da se je Qeks industrijske proizvodnje kvišaT"1 ~5etih Prvih petih mesecih letos d ,’a' v primerjavi z istim raz-2» inskega leta, ne več le .i-5- ampak za 12.3 odst. Pe-«mistična predvidevanja na-protnikov vlade levega centra se torej izkazala za neute-tlJJ«a. To je tem bolj pozi-t n°, ker je vlada sprejela v m razdobju tudi ukrep o nacionalizaciji električne industri- tilt**1* kar zadevl cen, ie nl'" v ..r Ponovno potrdil njihovo Dn J°wftat)ilnost v maju in juniju, ja jOOputnem povišanju v oktobru jo**** šibko točko pa predstavlja-2firarikene gradbenih zemljišč, ab in stanovanjskih najem-pr ..v . nekaterih večjih mestih, torb cemu so protestirali sena-stirazr>ih političnih skupin, zla-u P* socialisti; ob pomanjkanju berfilZne zakonodaje glede grad-tP£,lh. zemljišc, je vladi zelo o-DnJl0c.®no nekaj ukreniti na tem čint1U’ vendar Pa proučuje nadeti v 0 zatreti ta Pojav in za' » “ste, ki se s tem neupravi-° okoriščajo. (V zvezi z viša-nova .naiemnin neblokiranih stateri,i ao Predložili ustrezno in in Pe ac‘j° na predsednika viale hn Pfayos9dnega ministra Buttò, ižn.t' attin in drugi demokrist-Breii ■ poslanci zahtevajo čim-javu )Je nkrepe proti temu po- je nato ovrgel obt.iž-ce, češ da vlada razsipa bo .desni r javni Politiko • **»vj CCS Ud VldUd 1 dPiMUu jj^nitn denarjem in da vodi «blaznih izdatkov» ter danes (Ui^Pfava o statutu avtonomne Prert Furlanija-Julijska krajina t,J? **nalom bo šele konec sep-Ve m* ali morda celo oktobra. »Drei iF pa 'e Predsednik senata Puln* soc*alistični predlog o I,1,*® Postopku, tako da je bL m-e imenovana posebna komi. Porr,*! bo Prvi teden septembra rotaia v senatu, ko bo ta za-p*®et «sedati. dane *nsk* zbornica bo začela elei**--Opravo o nacionalizaciji *e nnbne industrije, medtem ko va ne..m°re reči kdaj bo zade-**dnfi * prtd senat- ker je pred- p0»tòpek*VrnÌ1 glede te*a nu-*en •arje<*'*talne organizacije kovi-*azhi|V 50 sPoročile! da so se tonfi*»po*aJanja s predstavniki banov ustrie* in so zaradi tega »ts edaie dan splošnega prote- •eijeJ01* Con,industrii, za pone. *tavl{k P* vsedržavno 24.urno lt0ljAliiri)i je ozračje zopet ne-dlku ° mirnejše. Zopet je na vi. Žir . možnost kompromisa. V Al-nec J* .Prišel Ben Belov odposla-Z B. k?** ki se je razgovarjal *om D°balom in z Belkase. sPora' Ba,*e se nakazuje možnost ilfiJ Zu®a olcoij predloga za raz-Prin.V Političnega urada, ki naj ^»vi volitve. razorožit veni konferenci v V vv' Pi Se vedno nič novega. včtrin*tonu se Je Kennedy nici « posvetoval s svojimi glav. itovìh V^<óvalci **ede morebitnih o n. . b°l) elastičnih predlogov ^ aazorstvu nad razorožitvijo, ni* ®|s°. še končali proučeva-*>Jlh izsledkov ameriških *emtiuKnikov v zvezi s pod-'Preieii m* eksplozijami, niso Ve„|| 1 še nobenega sklepa, da Pa se že sedaj govori, t* br!l»*ri*ki Predlogi verjetno jih r*d° dovolj elastični, da bi Jeti ,°*'a sovjetska vlada spre-Bosij Vaprtimj očmi». Ameriški Pre(] ‘k v Moskvi Thompson je dom včerajšnjim odho- *° izia* -^Jetske prestolnice ce. stj da ne vidi še možno. sporaz uma o prekinitvi Jedr S|(jk _ r.w________ m____ i*jaVePOskusov Čeprav niso te Previartnit kai spodbudne vendar *lo d mnenje, da ne bo pri. lahko° i,takib zaostritev, ki bi stike , mpromjtirale nadaljnje v,*h a razorožitve in glede dj h0 ru,ih spornih vprašanj, in »Ji » m°č z vztrajnimi pogaja, vendarle napredovati. levega centra znašla pred sta- njem, ki bi ne bilo posledica njene politične usmeritve. Nato se je minister zadržal na politiki gospodarskega načrtovanja in podčrtal, da gre pri tem za eno bistvenih značilnosti pod-tike levega centra. Nekateri kritiki in nasprotniki te politike sku-šhjo razširiti mnenje, da gre pri tem za prelom v sistemu zahodnih gospodarskih politik, za neke vrste «prikrito sovjetizacijo ita-lij anske gospodarske |politi’ je obratno: politika fiač- sledi po tej strani utrjeBii njam velikih zahodnih držav v določenih mejah, Francije; po | ve. poslanski zbornici o nacionaliza- ciji glektrične industrije so se danes sestali ria sedežu demokrist-jarfskih poslancev Moro, Zacca-gnini, Nenni; Pertini, Saragat in Reale. Po sestanku je Nenni dejal novinarjem: «Nič novega; vse je kot včeraj», Saragat pa je dejal, da je najvažnejše, da mor« parlament posldvati in da je razi prava obsežna. O sklepih tega sestanka je Zaccagnini obvestil predsednika poslanske zbornice teku. drviva s pre- je sinoči obiskal predsednika Kennedyja, s katerim je imel daljši razgovor. Po razgovoru je Subandrio izjavil, da se bo v soboto vrnil v Indonezijo in da sta s Kennedyjem govorila o sedanjih pogajanjih o Zahodni Novi Gvineji. Bodal je, da njegov odhod ne pomeni razbitja po-gajanj. drugi Strani pa anticipira razvoj, ki prihaja do izraza v vseh vni-kih državah ali v onih, ki se pnj lagajajo tem državam», tako da je liberalna in desničarska kritiš ka politike načrtovanja dejansko le «poskus, da bi ohranili pri življenju, v novih pogojih, staro politiko». / }'• 1 j Na popoldanskem zasedanju so senatorji odobrili neka^eye šp^-membe v državnem proračuhu in avtonomnih upravah za preteklo finančno leto. V poslanski zbornici so odobrili brez razprave razne ukrepe v zvezi z ratifikacijo in izvršitvijo mednarodnih sporazumov. V zvezi z jutrišnjo razpravo v iiiiiiiHiiliiiiililiiiiimiiiiliimimMiiomiiMiinuiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimimmiiMiiiiiimiimiiiiliiitlilli PO POSVETOVANJU V BELI HIŠI Vlada ZDA se ni še odločila za nove predloge v Ženevi vseh parlamento slišal njiho-jutrišnje’5 razpra-vladnih strank so žo^-da^se razprava prekine, da poslan« mogli na počitnice ; s |se' strinjajo tudi monarhisti, Epmunisti, a le pod pogojem, K dowči termin za odobritev zakona. Proti prekinitvi razprave so za sedaj le misovci. ili WASHINGTON, 27. — Davi je bila v Beli hiši pod Kennedyje-vim predsedstvom konferenca med glavnim; Kennedvjevimi sodelavci in svetovalci, da prouči-možnost novih bolj elastičnih predlogov glede nadzorstvenega sistema nad razorožitvijo. Sestanku je prisostvoval tudi novi po-velnik NATO v Evropi general Lemnitzer. Takoj po konferenci načelnik tiskovnega urada Salinger prebral izjavo, v kateri je rečeno, da je Kennedy poročal svojim glavnim svetovalcem o novih tehničnih odkritjih glede ugotavljanja podzemeljskih jedrskih eksplozij. Predsednik je zahteval od svojih sodelavcev nekaj dodatnih pojasnil. V ponedeljek bo prišel na posvetovanje v Washington amefi-ški predstavnik na ženevski konferenci Arthur Dean. Menijo, da se bo vrnil v Ženevo konec prihodnjega tedna z novimi navodili. Salinger je zanikal, da je na sestanku prišlo do nesoglasij glede ameriške jedrske politike. Salinger ni hotel reči, ali bodo ZDA nadaljevale v bližnji prihodnosti poizkuse za eksplozijo jedrskih bomb v veliki višini spričo dejstva, da je včerajšnji poizkus spodletel. Iz Tokia poročajo, da je japonska vlada protestirala proti sovjetskemu sklepu o obnovitvi jedrskih poizkusov. Protest je ustno sporočil sovjetski vladi japonski poslanik v Moskvi. V Ženevi se je danes nadaljevalo delo razorožitvene konference. V glavnem so govorili o splošnih obveznostih, ki bi jih moral vsebovati sporazum o razorožitvi prvi fazi. Razprava o tem se bo nadaljevala v ponedeljek. Sankcije proti Južni Afriki? laburistična baza ì j;1 nasprotuje skupnemu tržišču LONDON, 27. — Danes so objavili 44 resolucij, ki jih, je pripravila baza angleške laburistične stranke za kongres, ki bo od 1. do 5. oktobra v Brightonu. Od teh resolucij jih 50 govori o skupnem tržišču in 47 jih nasprotuje vstopu Anglije v evropsko gospodarsko skupnost; samo sedem resolucij . se zavzema za vstop po izpolnitvi nekaterih pogojev. Večina resolucij poudarja, da j je skupno tržišče neomejen domimi velekapitala. Resolucija sekcije iz Cambridgea poudarja, da «sedanja evropska gospodarska skupnost temelji na politični in gospodarski filozofiji, ki je do temeljev protisocialistična, ki skuša uvesti gospodarski sistem, kjer vladajo sile trga». Vodstvo stranke ni še zavzelo u-radnega stališča. Gaitskell je večkrat ponovil, da hočejo laburisti prej vedeti, na kakšne pogoje je vezan vstop Anglije v skupno tržišče. ifiHM?0 f v pri ICennedyju NEW YORK, 27. — Predsednik in podpredsednik odbora OZN za Jugozahodno Afriko sta danes priporočala sankcije proti Južni A-friki, če bo to potrebno, da se tamkajšnja vlada^. prisili, da se podredi sklepom OZN, kar se tiče ozemlja Jugozahodrif Afrike. Predsednik in podpredsednik *4-bora pravita v svojem poročilu, ki sta ga pripravila pc^ ob(jku v Jugozahodni Afriki. . da je pO; WASHINGTON, 22, —I Ipd' treben stalen pritisk ’ ti* iu*n, ki ga izdaja znana Langenschleid tova založba učbenikov in slovarjev za tuje jezike, je izšel članek o državnih jezikih današnje Jugoslavije. Sestavek obsega več kot tr' strani velikega formata in v glavnem objektivno informira o jezikovnem položaju v sosedni državi. Članek omenja tudi Ju' goslovane v inozemstvu in uvt-šča med znamenite rojake, kakor sta Nikola Tesla in Mikaj-lo Pupin, tudi dva Slovenca: avtorja indijanskih slovarjev Fri-derika Barago in slovečega arhitekta Johna Jagra. Poseben stolpec je posvečen zgodovini slovenskega jezika. Nemški P*" sec priznava, da je nekoč vensko jezikovno ozemlje obsegalo vso Koroško in Štajersko ter segalo na Nižje Avstrijsko do Donave in na Madžarsko Blatnega jezera. Pisec v zgoščani obliki našteva najpomembnejše pojave v slovenski slovstveni zgodovini ter prihaja piede slovenskega >tzika do naslednjega sklepa: «Po 400-let- nem razvoju ustreza današnje slovenščina v vsakem pogledu ne samo literarnim marveč tudi vsem kulturnim, tehničnim, go-.... spodarskim in političnim potrebam. O tem priča današnje strokovna, kakor tudi leposlovna literatura», Navedbe bi lahko bile bolj popolne Te dni nam je prišel v roke Repertorio Bibliografico delle traduzioni, ki ga izdaja predsedstvo vlade kakor izdaja mesečnik Libri e riviste d’Italia-(Ta izhaja tudi v štirih tuj-» jezikih.) V knjigi so naveden1 tudi jugoslovanski prevodi ’;a' lijanskih del in sicer za dob» od 1. januarja do 30. maja Zdi se nam, da bi podatki vendar lahko segali nekoliko bli*e-Pri podatkih za 19 izdaj 1,8 opažamo, da so jih očitno zbra-li razni ljudje, ker so zelo neenotni. Tako je v večini primerov naveden naslov prevoda ,8 dostavljen naslov originala, v0" nekod pa je naveden le našlo« originala in sploh ni našlo«« prevoda. Naslovi v cirilici !« prepisani v latinici. V enfi* primeru pa predstavlja našle" pravi rebus, tako da človek f*" le čez čas ugane, da je PreP sopnlec hotel napisati naslov al- ci ri hci. Tako preprosta p« rilica vendar ni, Jn bi bilo '"f-goče to-le «Cbet N3 acnpoiim ta» bratt za «Svet iz Asprom''"' ta». C e potem še kako tisk'”'' no napako spregledamo, se »""J pa zdi čudno, da tiskarna, tiska te publikacije, ne preP,pr matric za šumnike. url« Rt- a»- Pevka Raquel MePer je umrla stara 74 let BARCELONA, 27. — Um' je slavna španska pevka quel Meller, ki najbolj slavnih gleda ‘ ščih in music-halls. Nastopi je tudi v nekaterih filmih. Italijanska razstava v Mayfairu LONDON, 27. — V «Arih«' Jeffres Gallery* v Mayfairu 1 odprli razstavo slik in kiPfVj italijanskih umetnikov od do sodobnih. Svoja dela i,,l8A na razstavi Boccioni, Call ' Campigli, Carré, Cascella, . Chirico, De Pisis, D’Ora”n’ Greco, Gu ttuso, Manzù, rini, Modigliani, Morandi, . randello. Rosai, Severini, «>|f ni. Soffici in Vespignani. ■Le guide del mare» Založnik Vito Bianco v K'"1* posveča znaten del svoje z« „„ tfa- pi- niške dejavnosti pomorstvu. Mac Mlllan se je sestal z japonsko princeso Citibu, svakinjo cesarja Hira Hila, ki je prišla v London na uradni obisk daj je začel izdajati zbirko ( guide del marea, p kateri )« j, izšlo prpih 16 zvezkov. V zvezkih se turist pouči 0 P,j sameznih pristaniščih; ti P" zvezki obdelavajo samo Pr'8 .. nišča na zahodni obali in >e ”fj. našajo zgolj na «turistična» P j, stanišča, torej brez Genove, ** poma. La Spezie in Neaplj«• Združeni narodi in dogodki v Afriki v KONGU SO SE vedno vroča tla IN NERAZČIŠČEN POLOŽAJ V Tanlove težave s finančnimi sredstvi - Walter Lippman: «Ključi uiiru za Kongo se nahajajo v Washingtonu, Londonu in Bruxellesu» v * Se' ?a so P°letni meseci v v naib°lj vroči, in ne samo tud' i U temperature, marveč situ' ede na razvoj politične tu aCIJt'. Lani Je kasno poleti nik^rvTM živl^°je generalni taj-tda'4N’ ^ag Hammarskjoeld. y J Pa se ie njegov naslednik ...an' na istem področju polno gaziral, da bi končno enkrat tj: ln razčistil nevarno situa- *' 8e venomer traja na teh “farnih tleh. lia 2a. d°sego takšnega ci- semdejetnmn°-iŠi' Prvič: onih so : mikjonov dolarjev, ki vZ(jrjV°^as bili nakazani za „ 'vanie vojakov Združenih porabiT’ le bll° že konec Jun'ia grabljenih. Kakih 175 milijonov, Člani' Se ■l'b moglo nabrati med ami OZN, ko bi te kupile tako Pa h lmenovane «Kongo-bone», P0nlo°- .° konca leta, ko se bodo ki n0.3 * figovi in ostali izdat- Pravtako izginilo. Tako bo Ara, ar°dna vojska v Kongu en-cembra'011 koncu letošnjega de- ZllOVtl nvn-t on znova brez sredstev, če „ *tv«ri v tfem času kako Prede To ie bil Stj »- - - 0 niem pred kratkim raz- osnovni problem, SSS U Tant in njegov pone'°Valn> odb« za Kongo. Obe-kratuJe ^ Tant ob tej priliki na skih °. °risa' Program gospodar-samnj s?nkc,i proti katanškemu ( rZcu Combeju, v kolikor ne 0sreHa . Končno vendarle priznal Pozo n'16 .v'ade v Leopoldvillu. O-ženjJ1 ’ ie. da bi misijo Zdru-z nj narodov v Kongu, skupno tovati in prejeti ustrezna napotila od svojih vlad. Sele zatem bi bilo moč sprejeti eden ali drugi sklep, med temi, postavimo, tudi onega, ali bi bilo primerno in potrebno sklicati še en sestanek Varnostnega sveta, na katerem bi se izglasovala širša in jasnejša pooblastila za intervencijo v Katangi. Po mnenju, nekaterih opazovalcev pri QZN ni nobenih ižgledov, da bi se Združeni narodi mogli še enkrat spustiti v oboroženo intervencijo v Katangi. Za to navajajo razne politično-fir.ančne razloge. Poleg tega pa bi v Varnostnem svetu, zaradi britanskega in francoskega nasprotovanja, bilo težko zbrati potrebnih sedem glasov v prid krepkejše intervencije, a konec konca ostane velikim silam še možnost veta. In, končno, pravijo, ameriški Kongres še danes ni izglasoval pričakovani nakup bonov Združenih narodov. Resda je v tem nekaj resnice, po drugi strani pa je tudi res, da je Combe vse, ki se ukvarjajo in odgovarjajo za vprašanje Konga, že prignal do zadnje meje potrpežljivosti. To je najočitneje prišlo do izraza, ko je U Tant pred kratkim na neki tiskovni konferenci imenoval Com-beja in njegove ministre «skupino klovnov», s čemer je naravnost imenitno, da bolje ni mogel, označil njihovo vlogo in pomen. Ob isti priliki je generalni tajnik pozval razne evropske vlade, naj proti Katangi začno izvajati razne oblike gospodarskega pritiska. Se prav posebno pa je vztrajal na tem, da bi družba «Unione Miniere» plačevala davke, oziroma vsaj del teh osrednji vladi v Leopoldvillu in ne Combeju. Večina azijskih in afriških diplomatov se namreč strinja, da je prav «Unione Miniere» najbolj kriva za nesrečno stanje v Kongu in Combejevo dvoletno igračkanje. Družba plača katan-ški vladi nič manj kot tri do štiri in pol milijona dolarjev mesečno, tako, da je na svoji zadnji tiskovni konferenci celo sam predsednik Kennedy, izjavil, da je «Unione Miniere» o-snovni krivec za vse težave v Kongu. V resnici je politika omenjene družbe samo odraz neke politike na najvišji ravni, kar dokazujejo med drugim tudi tiha anglo-ameriška trenja za odprto sceno. Tako nekako, kot pravi Walter Lippman v svojem članku «U vzburkamh kontinentih od Peruja do Alžirja in od Konga do Južnega Vietnama», kjer je zapisal: «Niti vseh vzburkanosti na svetovnih prizoriščih so redno v rokah velikih sil, a sklepi se sprejemajo v velikih svetovnih metropolah.» «Drugo poglavje,» pravi Lippman, ko govori o Kongu, in meni, da se je prvo končalo s Hammarskjeoldovo smrtjo, «predstavlja nabor. da bi se Kongov-ci pod Adulo v Leopoldvillu in m. Minister, pod Combejem v Katangi zdru-a‘Um. Kom *il’ TaHo Ir rt n ga ne bodo dosegli, če jih ne-afriške sile, od katerih so odvisni, ne bodo potisnile v neke vrste unijo. Za Adulo stoje ZDA, za Combejem pa krepki privatni interesi Velike Britanije in Belgije. Kjuči miru za Kongo se potemtakem nahajajo v Londonu. Washingtonu in Bruxellesu » Iz obzirnosti do nekaterih zahodnih zaveznikov Amerikanci očitno nočejo teh ključev še uporabiti tako, kot bi jih mogli. In, dasiravno je bilo še pred kratkim v State departementu rečeno, da si ZDA ne bodo pomišljale nastopiti tudi z najostrejšimi gospodarskimi merami proti Combeju, pa je prizvok te izjave takoj utihnil, brž ko je prišel glas iz Londona o nezadovoljstvu Britancev glede na izrečene besede. Tako so Britanci, kot se zdi, trenutno največji Combejevi zaščitniki, vtem ko bi se v nasprotnem primeru — če bi namreč izgubil njihovo podporo, kakor tudi dohodke, ki mu jih nudi «Unione Miniere» s plačevanjem davkov — ne mogel, po splošno razširjenem mnenju v palači Združenih narodov, obdržati niti par tednov. Danes teden v Kopru ......m V\ .. Prihodnjo soboto zvečer bo v Kopru zaključna revija tretjega jugo slovanskega festivala folklornih plesov, na kateri bodo sodelovali trije najboljši jugoslovanski folk lorni ansambli in sicer beograjsko «Ko lo, zagrebški «Lado» in skopski «Taneč» IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Herman Pečarič odkriva Istro teli"”J" v°iaako nalogo v tei de-èati' - 0 nuino potrebno kon- zaka Se Pred koncem tega leta, okroL VSe t0 da stane mesečno vtenf . 10 milijonov dolarjev, benju k° ne bo po decembru no-Vru kreditov več na razpolago. Sovo *Sga H Tant želel tudi od-]e ,r na vprašanje, ali bi deže-ome^ater'b predstavniki so člani fa ]enega posvetovalnega odbo-sankn;fr*meru* da bi gospodarske stoval 6 Prot' Combeju ne zado- g9(j ■ b'le pripravljene poma-roženodrutenim narodom z obo- Združenin toval'ne S*'°' Dežele-članice P°sve’ ija „lega odbora pa so: Kana- eJlon, Etiopija, Gana. Gvi- indija, ftj Malaja, Mali Maroko, Indonezija, Irska, _____Ji, .............. <*** Pakistan, Senegal, Su-N> Švedska, Tunizija in ZAR. a to vprašanje generalni taj- "‘k ni odlot^ra- zato ie bi' sestanek °dSovori mogel dobiti takojšnjega v , ,en 2a nadaljnih sedem dni, ki „1" kater'h bi se predstavni- on,enjenih držav mogli posve- PRKJKLI SMO VESTNIK. Glasilo Tu-bJu,>J nw»Vt2e S'ovenije. Leio X. Lwbljana TnA.’r!° BIBLIOGRAFICO DEU brj « -SUZIONI. Quaderni di Li-ne. p. V sle d’Italia. Terza edmo-». l'/,ìnis»^1esicienza del Consiglio dei «LuchS, R°ma 1961 1TaL’en« UNd zeitschriften Untjjjh s- Monadiche Buecherr 1-2. j,u Jahrgang V. Nuinmer BOGATA AMERIKA PONAVLJA NAPAKE SIROMAŠNE EVROPE Ogromni stanovanjski panji bogataše in siromake za Zaradi tankih sten «se čuje, če si gornji sosed umiva zobe» Mnogi bi se raje vrnili v svoja stara, skromna stanovanja I žili. Toda kongos’Ki voditelji te- V zadnjih časih nastajajo v ZDA, in še posebej v New Yor-ku, stanovanjske kolonije o-gromnih zgradb, ki po svoji zunanjosti spominjajo na ogromne vojašnice. Teh povsem enakih večnadstropnih zgradb je veliko tako v središču mesta kot na periferiji. Ko so zgradili prve tovrstne zgradbe, so «e ljudje z veseljem . vselili vanje, da bi končno uživali v udobju, ki ga niso imeli v svojih dotedanjih malih hišah. Toda že po nekaj mesecih se skušajo isti ljudje ponovno vrniti v svoja prejšnja skromna stanovanja v daljnih predmestjih in bi raje opravljali vsak dar. po več ur poti v službo in domov, kajti v teh «ogromnih «panjih», «se čuje tudi, če si sosed v gornjem nadstropju umiva zobe». In ta neprijetnost še ni najhujša. Val gradnje teh «vojašnic» ali «panjev» se je začel nenadoma, kot nepričakovana epidemija. Ljudje so se pred časom radovedno ustavljali pred lepimi šti- , '"""milil, 1 ■ n 111111 I ■ M i ■ I ■ iiiiimii mm ^OZDRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE Garje pri ovcah in prašičih bolezen odkrijemo in kako jo zdravimo V , Pisali083' sobotni številki smo ae$ tu Darjah pri govedu, de-bo|6 ’*mo zaključujemo z isto cah J° Pri prašičih in ov- 111 med 8 ka' rade P°iavlj° tuba tj Prašiči. Povzročajo jih I koži Stbc>- ki kopljejo rove budo Garje povzročajo med pra- ste ” " jg mi, ki imajo go- earje Med vsemi prašiči ^lmiob°lenje zlasti .Pasmami, tile. 'adi p”alraiši napadejo mlade, brašijk!018^ nekaj tednov stare sičk, ' Običajno se mladi pra-na'ezejo garjavosti od „ ^arje »iPj D . se pri prašičih naj-j Javijo okrog oči, rilca, 'Pdej>a 8a hrbtu. V primeru ®stal, ^ ub°lenja napadejo tuji k8io 6 te*esa. kjer povzro-kojj “do srbenje. Na oboleli buie» * Poiavijo mehurčki in a luske, ki nas zelo ua debelo semie- Nlftih U?'°' Hkrati izpadejo iz !*U d-,, est tudi ščetine. Obo-J*io s se kaj kmalu pokri- « atu rastami, ki postanejo Sika tet"ne, zaradi stalnega S* i-,-. dtPs^anijo. Bolni deli ,2Subij0 hkrati vso prož-. ka 88 sPremenijo v gube, Sh .i' rade raztržejo. Na zu-Paziij ran' ušes pa bomo o-6°lnu .rrr'rdHivo tekočo , snov ^ srbcev. f rePUšč*at ■ praaim sebi, temveč btrajmo m° ra viti. Predvsem k l01’' te Pb s ,0P*° vod° :n ‘fkovo 7 lsto^asno drgnimo s _ra,te -j. rta“0, da odstranimo s z'b. lf6 potem namažimo z hs' Živ,' nam jih bo predpi-Sporofii 0,dravnik. Zlasti -,e “'ttieripg0 tako imenovano i[9v'jata ,V° mazilo, ki ga se-VePlov r TerI:)entinovo olje m Ve^ (v razmerju 1:8). kr' 'p Ponekod kmetje odpravijo gai je pri mladih prašičkih s tem da jih do krvi zdrgnejo uo v^em telesu s pepelom. Prašičje garje se dajo odpraviti tudi s kopanjem v vodi, ki vsebuje 2,5 odst. kreolina. Voda naj bo topla 38 stop. C. V taki vodi bomo prašiče kopali 2 do 5 minut. Hkrati jih pa bomo drgnili s sirkovo krtačo. Tako lahko kopamo prašiče tudi v zimskem času, vendar moramo biti vsaj pri prašičkih zelo pazljivi, da jih ne prehladimo. Hleve,.kjer se je pojavila prašičja garjavost, pa bomo temeljito razkužili s kreolinom ali lizolom ter jih nato pobelili z apneno raztopino. GARJE PRI OVCAH Pri ovcah povzročajo garje vse tri v prejšnjem članku omenjene vrste srbcev. Bolezen prenašajo bolne ovce neposredno na zdrave. Možen je tudi posreden prenos s steljo, krmo, krtačami in drugimi predmeti. Najpogosteje povzročajo pri ovcah garje tisti srbci, ki sesajo kri. Ti napadejo ona mesta telesa, ki so gosto poraščena z volno. Zaradi močne srbečice, ki jo povzročajo srbci, se okužene ovce čehljajo in drgnejo ob predmete ter grizejo napadena mesta, na katerih začne prav kmalu izpadati volna. Ob natančnem pregledu bolnega mesta čutimo pod roko kot leča debele vozliče rdečkasto-rumene barve in večkrat tudi mehurčke. Na obolelih delih kože pa nastanejo zaradi drgnjenja kraste. Bolezen se po koži širi naprej. Ce bolnim ovcam kmalu ne pomagamo, jim v kratkem času izpade vsa volna. Čoleg tega zelo oslabijo m v doglednem času tudi poginejo. Srbci, ki spadajo v prvo skupino, povzročajo pri ovcah garje na mestih, ki so pokrita z dlako, torej predvsem na glavi. Spremembe, ki jih povzročajo na koži glave, so zelo podobne onim, ki jih opažamo pri garjavem govedu. Garje, ki se tu pa tam pojavijo pri ovcah na nogah in pri katerih se ovce zaradi srbečice nemirno prestopajo in grizejo napadena mesta, potekajo običajno milo. Garje pri ovcah bomo pregnali s primernimi kopeljmi, ki jih pa smemo delati samo čez poletje in ob sončnem vremenu. V ta namen je priporočljiva tako imenovana Fowlerjeva kopeli za pripravo katere bomo pomešali med liter vode en gram arzena ter en gram kalija. Pri tem moramo paziti, da ovcam speremo tudi notranjost ušes! Pred kopeljo ovce ostrižimo ter jim sperlmo kožo z vodo in milom. Na ta način jim bomo odstranili kraste, kar bo olajšal) delovanje Fowlerjeve kopeli. Doječim ovcam pa namažimo seske z maščobo, da preprečimo pronicanje arzenovega preparata v njihovo notranjost. Dr. D. R. stanovanju stanuje družina z otroki, kak pevec, glasbenik ali tudi navaden ljubitelj ■ glasbe, kajti vse se čuje tudi pri njih. Drugi očitek tem velikim «panjem» je ta, da so prostori skrajno majhni; nadstropja so skrajno nizka, sobe pa do milimetra utesnjene. Poleg tega pa s.o v «ljudskih» palačah tudi vodovodne in električne napeljave zaradi naglice, s katero so te «panje» gradili, zelo pomanjkljive, tako da po teh hišah stalno krožijo skupine inštalaterjev, ki napake popravljajo in nikoli ni nič v redu. Kot vidimo, tudi v bogati Ameriki delajo napake, ki jih delamo v siromašni Evropi, pod istim izgovorom, da je treba človeku dati stanovanje, «ki bo človeka dostojno». Kar ’ se tiče palač — vojašnic, v katerih stanujejo bogataši ali vsaj premožni ljudje, je stvar, vsaj kar se tiče stanovalcev, znosna, česar se ne more reči za velike «panje», v katerih stanuiejo ljudje, Iti so stanovanje dobili od občine. Ker gre v slednjem primera za siromake z nizkimi dohodki in skrajno skromnim premoženjem, so se v teh palačah zbrale razne «druščine», da je včaših nevarno stopiti po dolgem hodniku, kajti celo sredi dneva se mora človeku zgoditi, da ga hekdo napade in oropa. Podobno se more zgoditi človeku tudi v dvigaiu, v kolikor ta sploh deluje. Zato je razumljivo, da si stanovalci teh «panjev» želijo ponovno v svoja prejšnja skromna stanovanja in o tem se v zadnjem času piše in govori. Neka novinarka je o nekem takšnem primeru zabeležila: «Vse, samo ne stanovanja v tej grozni hiši, kajti to ni kraj, v katerem bi moji vnuki mogli postati pošteni ljudje !» Vrnimo se med stanovalce velikih «panjev», toda med one, ki plačujejo visoke najemnine. Kljub visoki najemnini in večjemu udobju, tudi v teh - «panjih» so prostori majhni, nadstropja nizka in stene tanke, tako da si tudi stanovalci teh palač želijo spet v svoja prejšnja stanovanja. Ker pa so podpisali dolgoletne pogodbe, o-stanejo raje v njih. Še bolj pa jih zadržuje v teh velikih «panjih» nekakšen prestiž, kajti stanovati v teh velikih zgradbah pomeni, za Američana, da je v življenju uspel. Ne bomo razlagali, zakaj so te ogromne stanovanjske palače nastale, saj bi morali ponav- liliimliiillimitiiiiiliinniliilliiiliiliiiiiiinimiiinniiillliliiniiil*iiii*iniiiiiiiii|,|lli|li,*llll,il'l"ii,|iiiiiill,,,*iiiiiii(iiuilliiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii ri ali petnadstropnimi palačami, kjer je na veliki tabli pisalo: «Tu bo leta 1962 stala 30-nadstropna palača ,z razkošnimi stanovanji». Da bi načrt onih, ki so si , to zamislili, prišel še bolj do izraza, so na vsakem oknu «stare» hiše naslikali velik bel križ, s katerim so tako rekoč pokopavali še dobro sta-noijanjsko hišo., ■ Nove stanovanjske' zgradbe, ki so na mestu starih nastale, so zares le velikanske vojašnice z 2(1 in več nadstropji in na vsakem nadstropju je natrpanih tudi do deset stanovanj. Stanovanja v takih palačah niso do-.stopna vsakomur, pač na le zelo bogatim ah zelo siromašnim ljudem. Te stanovanjske palače grade namreč zasebniki, da bi na njih zaslužili, ali pa občinske uprave za svoje najbolj siromašne občane. Na zunaj nihče ne more ločiti zgradbe bogatih od zgradbe siromašnih. Da bi se mogel nekdo vseliti v zgradbo, ki je namenjena bogatašem, mora lastniku podpisati pogodbo, da bo več let plačeval visoko najemnino. Lastnik palače pa bo prej proučil plačilne možnosti kandidata in šele nato stanovanje odstopil. V palače za siromašne občane pa se morejo vseliti le oni, /a katere poseben občinski urad u-gotovi, da so tega skrajno potrebni, da so torej skrajno siromašni. Toda niti bogataš, niti siromak se v teh na videz razkošnih stanovanjskih palačah ne bo počutil prijetno. Človek, ki stopi v vežo te palače, kar obstane nad razkošjem. Tudi vratar v teh palačah ni več običajni vratar, pač pa nekaj višjega, «fini gospod», ki nadzira vse strežno osebje, verjetno tudi same stanovalce. V teh hišah ni «lift-boysov», toda brž ko človek stopi v dvigalo, se v sobi «finega gospoda» pojavi na televizijskem ekranu slika človeka v dvigalu in «fini gospod» ve, kdo je v palačo vstopil. Čemu se ob tem razkošju ljudje na te palače pritožujejo? Celo arhitekti, ki so jih gradili, niso z njimi zadovoljni. Nevšečnosti stanovalcev teh palač so postale že tema newyorških šaljivih listov. Ker so te «panje» gradili in jih grade v naglici, so jih gradili in jih grade dokaj neurejeno. Najhuje pa je to, da so stene teh «panjev» tako tanke, da se v vsakem stanovanju čuje vsak premik v sosednem stanovanju in nervoz-nejši stanovalci enega stanovanja obupujejo, če v sosednem Ijati prvotne vzroke in pa dejstva, ki so tudi drugod na svetu znana ob tako imenovanih blokiranih stanarinah. S tem smo hoteli prikazati le, da tudi v tako bogati Ameriki delajo na račun raznih špekulacij napake, proti katerim se huduje na milijone stanovalcev podobnih '«panjev», ki so v povojni dobi nastali v siromašni Evropi. V nedeljo, 15. julija je bila v Mestnem muzeju v Piranu intimna slovesnost. Ob prisotnosti številnih ljubiteljev umetnosti je bila odprta razstava akademskega slikarja Hermana Pečariča. Mojster je to pot razstavil 15 akvarelov, 7 grafik in 2 gva-ša. Ko sem listal po kritikah, ki so jih razni listi objavili od leta 1940 do leta 1961, sem se začudil. Mnogo kritikov je zapisalo, da je Pečaričeva naloga odkriti Istro. Pečaričevo delo spremljam že precej let, mnogokrat sem se mudil na njegovih razstavah in vsakokrat se je pred menoj razgrnil delček le lepe pokrajine. Ob Pečaričevih razstavah sem si bistril okus, kajti spoznaval sem, da je u-metnik vsako leto boljši, da nam vsako leto predstavlja svojo zemljo lepše in popolnejše. Ta barvno tako bogata pokrajina, ki sega od roba kraškega predgorja preko Savrinskega gričevja do morske gladine pri Kopru, Izoli in Piranu, je našla svojega slikarja. Istran, rojen v Spodnjih Škofijah, se je Herman Pečarič po skoraj dvajsetleinem izgnanstvu vrnil v osvobojeno Istro in jo podolgem in počez prepotoval s skicirko in paleto. Na teh «pohodih» so nastajale njegove slike, ki smo jih imeli priliko občudovati na raznih razstavah od Skopja in Cetinja, preko Beograda, Sarajeva in Maribora do Ljubljane, Kopra, Izole in Pirana. Ako smemo torej trditi, da je Istra našla svojega slikarja, smemo tudi mirne duše ugotoviti, da je Pečarič odkril Istro. Njegove slike, polne resničnega istrskega kolorita, so tako nežne in vendar tako močne, da Jih človek mora nehote opaziti in o-pazovati. Naj navedem nežne «Soline», ki so tako močne, da pritegnejo oči opazovalca z nezadržno silo. Slika prikazuje pospravljanje soli. Figura žene, ki je sklonjena na solinarskem nasipu, je občutena in tehnično široko pojmovana. Drugi motiv iz solin so •Črpalke». Tu je mojstra zamikal zanimiv motiv, ki bi mu lahko rekli etnografski. Umetnik je hotel biti delno dokumentaren, kar mu je uspelo. Motiv sam pa je tudi močno figuraličen. Črpalke b odo v solinah prej ali slej izginile, dokument pa bo o-stal kot govoreča priča o tem, kar je tukaj nekdaj bilo. Ob tej in drugih slikah lahko opazimo, da umetnik hoče biti večkrat dokumentaren. Ti njegovi doku-i menti pa so prežeti z osebno - s __________________________^ . ................-,............. ’"■■■ Herman Pečarič — Večer v. istrski vasi (litografija) noto, ki jo lahko spoznamo samo pri njem. Dokumenti n isa nastali slučajno, kajti v motivih, ki jih je slikal, je vedno iskal figuraličnost, barvitoit, iskal je svojo sončno pokrajino takšno, kakršna je. Zato imajo tovrstni dokumenti višjo vrednost in to je treba zabeležiti u-metniku v prid. Veliki motiv, ki nam predstavlja panoramo Pirana, je nekakšna poanta vse razstave. Predstavlja nam Piran v svojem sedanjem razvoju. Ob tej sliki pravzaprav občutimo kakšna bi morala biti zunanjost Piranu. Tu pa tam je umetnik zamen,ni nekatere kričeče barve z umir-jenejšimi pastelnimi barvami, ki bi jih bilo treba upoštevati. O-srednji del Pirana s trgom, baročno cerkvijo in zvonikom je spet motiv zase. Tu nam je u-metnih podal od sonca ožarjena mesto v vsej svoji dinamiki, kakor ga zna podati le on. Posebni so tudi motivi istrskih hiš med cvetočim drevjem. Nekaj lajmstvenega nam prikrivajo, nekaj fantastičnega nam nudijo v svoji preprosti resničnosti in realnosti. Čudovite so zelenosrebrne «Oljke», ki se na slikarjevem materialu vrstijo, kakor jih je mojster videl v naravnem oljčnem gaju nekje v zaledju Pirana. Podane so tako prepričljivo, da si je večjo prepričljivost kej težko zamisliti. «Poletje» nam prikazuje istrsko poljsko pot med zelenjem. Dinamičnost slike poudarja temna figura žene, ki se vzpenja po poti vkreber v močnem poletnem soncu. V to skupino sončnih slik spadajo vse ostale pomladne, poletne m jesenske pokrajine. Opazovalcu prepričajo, da diha iz njih svežina pomladi in jeseni, vročina poletja. Barve pa so tako občuteno zadete, da je moč nedvomno reči: -Ta je Istra?» je. Iz Pečaričevih slik diha Istra, kakršna je in kakršno umetnik občuti, Istra z vsemi svolimi lepotami in zanimivostmi, Istra v soncu in mraku, Istra polja in arhitekture. Takšne so bile moje misli ob sedanjih Pečaričevi razstavi. Potem, ko sem si razstavo temeljito ogledal, sem pozno popoldne odšel v mesto še ves vrtoglav oa lepote. Pečaričeve slike so poetične. Tu je lirik, tam je epik, drugje se prepletata lirika in epika. Tam spet vidiš nekakšno barvno poetično kroniko ali čudovito odo svoji istrski zemlji ali človeku na njej. Čudno se to sliši in vendar nas pri ogledovanju razstave resnično preveva občutek, da imamo opravku z barvnim poetom, ki s svojimi barvami poje hvalo rodni remiji, ljubljeni domačiji, morju in zaledju, oljki in cipresi, koruzi in grozdju. Za vsem tem pa ja čutiti tistega malega človeka, delavca in kmeta, ki je stoletja po-magal oblikovati pokrajino in ji vtisnil pečat dela, skrbi m ljubezni. Tak mali človek se je pred 74 leti rodil na Škofijah. Že od rane mladosti se je ukvarjal s slikarstvom in čeprav je moril slikanje opustiti za več kot celo desetletje, ni zgubil optimizmo. Njegov rahel optimistični nasmeh ga je spremljal vsepovsod. Ostal pa je neizprosen realist, z rahlo primesjo impresionizmu. Kakor zraščen s svojo pokrajino slika Pečarič z zanosom in ljubeznijo. Iz malega človeka i* postal pošten umetnik, poln čudovite barvne poezije. Vsako leto boljši pesnik, popolnejši u-metnilc. PAVLE MARTINC W g Y/////A Z V//////. OVEN (od 213. do 20 4.) Skušajte čimprej popraviti napako vašega sodelavca. Ne spuščajte se v brezplodne diskusije. Nervoznost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspeh za one, ki se ukvarjajo s športom. Ne vsiljujte svojih zamisli drugim. Pazite na zdravje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.5.) V finančnih zadevah bodite previdni Ne bodite preveč občutljivi za kritiko. Nadzorujte zdravje, RAK (Od 23 6. d« 22.7.) Držite se strogo programa, ki ste ga določili že več časa lega Izkazali se boste s plemenitim dejanjem. Zdravje nespremenjeno LEV (od Til do 22.8.) Ce hočete .imeti uspeh, se morate v prvi vrsti sami zanj potruditi. Srečne ure v družini. Pazite na zdravje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sestavili boste zelo dober poslovni načrt za prihodnjost. Odlično razpoloženje v družini. Zdravje ugodno TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Da-nes ne sprejmite nobene odločitve »H ukrepa. V svojih čustvih bodite bolj realni. Nervoznost. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Prejeli boste zanimive delovne ponudbe. V čustvenih zadevah bodite previdnejši Zdravje odlično. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V delu vam bo šlo vse zelo dobro izpod rok. Zaupajte ljubljeni osebi. Zdravje zadovoljivo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne-katere težave vam utegnejo preprečiti uresničitev starih načrtov. Vaša pozabljivost bi vam utegnila pokvariti večer. Pazite na zdravje. VODNAR (od 21.1 d° 19.2.) Manjše nevšečnosti finančnega značaja. Prijetni načrti za bodočnost. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte si pridobiti nove prijatelje. Mir in razumevanje v družini. Zdravje zelo dobro. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7:30: Jutranja glasba: 11.30: Šopek slovenskih: 11.45: Vrtiljak: 12.15: Za vsakogar ne- kaj; 13.30: Plošče prvič v oddaji; 14 40: Pojeta Ivo Robič in Radmila Kp.raklajič: 15.00: Jimmy Mc. Partland in Mario Pezzetta: 15.30: Mali koncert; 16.00: Tone Penko: «Medvedove dogodivščine»; 16,20: Operne uverture: 16.45: Znane melodije: 17.20: Sem in tja bo lahki glasbi; 18.15: Umetnost, književ- nost in prireditve; 18.30: Skladbe julijskih avtorjev; 19.00: Pianist Marijan Lipovšek: 19.15; Komorni jazz; 19.30: Goriški obiski: «Rupa»: 20.00: Športna tribuna; 20.40: Zbor France Prešeren; 21.00: «Zaljub- ljena violina», radijska komedija; 22.00: V ritmu in melodiji. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: «Opereta, kolikšna strast»; 13.46: Gledališko življenje v Trstu; 13.55; Album za violino in klavir; 14.25: Arhiv redkih skladb; 14.45: Dantejev «Pekel». Sobota. juliju ISM.2 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30: Radijska šola; 11.00: Omnibus. II, del; 13.30: Sodobni motivi; 14,55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Harmonikar Mar-cosignori; 15.30: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: Operna glasba s plošč: 17.25: Izžrebanje loterije; 18.35: Psihološki problemi popravnih izpitov; 19 10: Ples; 20.25: Spomin na Faulknerja; 21.10: «Modern Jazz Quartet»; 21.20: Ital. pesmi; 22.40: Plesna glasba, II. program 8.00: Jutranja glasba: 8.35: Poje Luciano Virgili; 9.35- Jutri bo nedelja; 10.35: Pesmi: 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14 00: Pevski program; 14.45: Glasbeni kotiček; 15.00: Glasba iz filmov; 15.35: Popoldanski glasbeni program; 16 50: Plesni motivi; 18.45: Vaši izbranci; 19.50: Fantazija v enem dejanju: «Cappello a cilindro»; 20.35- Večer v svetu; 21.35: Večerna glasba. III. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah. II. del: 13.40: Popevke in ritmi; 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Dalmatinske popevke; 16 00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Brahmsovi valčki; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski koktail; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Elvis Presley; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL, 18.30: Ekonomska rubrik"; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Siheidtove skladbe; 19.15: Gospodarski pregled; 19.30: Vsakovečerni koncert: 20.30: Revija revij; 20.40: Dve Schoma-novi skladbi; 21.20: Simfonični koncert. Slovenita 5.00: Dobro jutro!; 6.30: Napotki za turiste; 8.00: Poročila; 8.05: Po-štarček v mladinski glasbeni re-dakciji; 8.35: Chopinove mazurke; 8.55: Počitniško popotovanje; 9.10: Zabavni kaleidoskop; 9.45: Zenski vokalni kvartet; 10.15: Od tod in od ondod; 11.00: Iz zgodbe o mali Co-Co-San; 11.40: iz albuma popevk; 12.05: Vaški fantje; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Popularno orkestralne skladbe slovenskih skladateljev; 14.05: Glasbeni omnibus; 14.30: Prireditve dneva; 14 35: Naši poslu- šalci čestitajo; 15.20: Napotki la turiste; 15.25: Glasbena medigra; 15 30: «Vragov trilec»; 15.45: Popularni Emil Adamič; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Kitara in harfa; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: V vedrem razpoloženju; 18.45: Naši popotniki na tujem; 19 00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05; Sobotni ples. Ital. televiziia 15.30: Prenos športnega dogodka; 18 30: Program za najmlajše; i9 55: Sedem dni v parlamentu; 20 15: Izžrebanje loterije; 20.20: 5 ;xm; 20 30: Dnevnik; 21.05: Jaguarjev prijatelj; 22.20: Cuoco Isidori: «Skupno življenje» — IV. nadaljevanje; 23.10: Dnevnik. DHUG1 KANAL 21.10: Srečanje; 21.55- Dnevnik; 22.20: Pesmi. Jug. televizija Ljubljana 19.30: Veter — serijski film. JTV 20.00: TV dnevnik. Beograd 20 20: Propagandna oddaja; 20.30: S kamero po svetu in do. roovini. Zagreb 20.50: Propagandna oddaja. Italija 21.05: Glasbena revija. Ljubljana 22 15; Poštna kočija — serijski film Beograd 22.15: Tretji človek — serijski film. Vreme včeraj: najvišja temperatura 30, najnižja 21.2, oh 19. uri 27.8; zračni tlak 1015, vlage 44 odst., veter 6 km severozahodnik, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 23.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 28. julija Zmago Sorice vzide ob 4.43 in zatone ob 19.39. Dolžina dneva 14.56. Duna vzide ob 1.52 in zatone ob 171® Jutri, NEDELJA, 29. julija Marta PRI VČERAJ PONOVNA STAVKA USLUŽBENCEV JAVNIH SKLADIŠČ za Pred začetkom razgovorov rešitev spora v pristanišču? Sestanek vladnega komisarja s predstavniki pristaniške uprave, trgovinske zbornice, pristaniškega poveljstva in županom Delavci skladišč s in uradniki Javnih včeraj ob 10. uri ponovno zapustili delo in bodo stavkali do 8, ure danes. Ob 17. uri včeraj so se uslužbencem Javnih skladišč pridružili tudi pristaniški delavci vseh družb in so stavkali do danes zjutraj. Zaradi stavke je v pristanišču vedno več ladij, ki čaka na odhod. Mnoge ladje so v teh dneh krenile v druga pristanišča, na Reko in v Benetke. To seveda povzroča velike težave zlasti spedi-terskim družbam v tržaškem pristanišču, ki so računale na mnoge tovore, ki jih sedaj manipulirajo v drugih jadranskih pristaniščih. Stavka v pristanišču je povzro mu mestnemu gospodarstvu. Včeraj se je sestal tudi upravni svet Javnih skladišč in proučil nastali položaj v pristanišču. Kot smo izvedeli, se baje v krogih vodstva Javnih skladišč, kakor tudi v drugih gospodarskih krogih, pričakuje, da se bodo v ponedeljek začeli razgovori s sindikalnimi predstavniki za rešitev spora. O teh glasovih nismo v sindikalnih krogih dobili nobene potrditve. Kljub temu pa ni rečeno, da ne bo sindikalna organizacija pristala na začetek razgovorov, če bo ravnateljstvo Javnih skladišč sprejelo kot osnovo razgovorov zahteve, ki so jih postavili delavci in uradniki. Kljub temu pa ne moremo mi- čila veliko zaskrbljenost v vseh mo ugotovitve, da je vladni ko- mestnih gospodarskih krogih, ker I misar do sedaj čutil potrebo pose bojijo hudih posledic za prista-1 vabiti na razgovor samo predstav- niški promet v prihodnjih mesecih. Znano je, da so zaledni klienti že izrazili svoje nezadovoi: stvo zaradi nerednih prihodov in odhodov blaga. Zato se v Trstu bojijo, da bodo zlasti avstrijska podjetja preusmerila v prihodnjih tednih in tudi v prihodnjih mesecih številne tovore zlasti na Reko. OB OBLETNICI PADCA FAŠIZMA Antifašistični shod v nedeljo v Čamporah Ob 19. obletnici padca fašizma organizirata Vsedržav. no združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjancev in Zveza, bivših političnih preganjancev tržaškega ozemlja velik terito. rialni shod antifašističnega gibanja, ki bo v nedeljo, 29. julija ob 17. uri v Čamporah. Medtem ko neofašistične si. le cgražajo pridobitve odporniškega. gibanja in se izpuščajo na svobodo fašistični aten. tatorji, se izrekajo trde in krivične obsodbe proti antifašistom iz Genove, kj so branili republiko in ustavo. Državljani, partizani, antifašisti, udeležite se shoda v velikem številu in dokažite, da sta. antifašizem in odporniško gibanje danes močnejši kot kdaj koli prej. Na shodu bodo spregovorili predstavniki odporniškega gibanja. KOORDINACIJSKI ODBOR O resnem položaju v pristanišču je razpravljal tudi izvršni odbor trgovinske zbornice. Na seji je predsednik dr. Caidassi poročal o težavah, ki so nastale v zvezi s pristaniškim prometom, potem ko so tako trgovinska zbornica kot drugi gospodarski organi vložili toliko naporov, da so zagotovili Trstu nove količine prometa, ki naj bi povečale pristaniško dejavnost. Vladni komisar dr. Mazza se je končno zganil in je v četrtek povabil na razgovor v zvezi s položajem v pristanišču predstavnike pristaniške uprave, pristaniškega poveljstva, župana doktorja Franzila in predstavnike trgovinske zbornice. Na tem sestanku so proučili nastali položaj v pristanišču v zvezi s stavko in prišli do zaključka, da je treba to vprašanje čimprej rešiti, da se prepreči hud udarec celotne- nike vodstva Javnih skladišč, trgovinske zbornice, župana in pristaniškega poveljstva in je doslej opustil kakršen koli stik s sindikalnimi predstavniki, ki so bili že dvakrat pri podprefektu dr. Caponu in mu izrazili željo, da bi se sestali s vladnim komisarjem. Dejstvo je, da so tako delavci kot uradniki Javnih skladišč pripravljeni nadaljevati s svojo pravično stavkovno borbo, ki jo podpirajo tudi vsi ostali pristaniški delavci, dokler ne bo uprava Javnih skladišč pristala na njihove zahteve. V zvezi s stavkovno akcijo v pristanišču je federalni komite avtonomne federacije KPI v Trstu na svoji zadnji seji sprejel resolucijo, v kateri izraža v imenu vseh tržaških komunistov solidarnost s stavkajočimi delavci in uradniki Javnih skladišč. Federalni komite nadalje poudarja v svoji resoluciji, da je treba odločno zavrniti lažno in obrekoval-no kampanjo, ki so jo proti stavkajočim delavcem sprožili določeni krogi, ki skušajo naprtiti odgovornost za veliko škodo, ki jo bo utrpelo pristanišče zaradi stavke, na delavce. Poslanec Vittorio Vidali pa je poslal ministru za delo in socialno zavarovanje vprašanje, v katerem ga vprašuje, ali namerava posredovati za čimprejšnje priznanje zahtev uslužbencev Javnih skladišč, ki zahtevajo, da se, jim priznajo prejemki, ki jih dobivajo uslužbenci v beneškem in v drugih italijanskih pristaniščih. Poslanec Vidali opozarja ministra, da uslužbenci Javnih skladišč stavkajo že od 10. julija m da doslej niso dobili še nobenega zagotovila za rešitev njihovih zahtev. gledu nobene hierarhije. Vsaka naloga ima avtonomno vrednost in važnost, ne glede na datum. Ministrstvo za javno vzgojo ni nameravalo in ne namerava zmanjšati vrednosti in podcenjevati naloge iz slovenščine, ko je določilo, da se ta naloga piše zadnji dan. Razen tega, pravi minister, so na slovenskih in nemških šolah v Italiji pri maturah nekatere pismene naloge (iz latinščine in grščine), ki morajo biti isti dan kot na italijanskih šolah, ker so pač enake za vse šole. Vsekakor, zatrjuje minister Gui, je ministrstvo vzelo na znanje opozorilo poslanca Vidalija, da bo to upoštevala pri sestavljanju programa zrelostnih izpitov v prihodnjem šolskem letu. Tudi mi jemljemo na znanje obljubo ministra za javno vzgojo ir> upamo, da se prihodnje leto re bo zgodilo kot letos. O tej zade n smo takoj pisali in protestirali, ker smo v tem videli podcenjevanje slovenščine in večji napor za dijake, ki so morali pisati zahtevno nalogo po vseh drugih nalogah in niso bili zaradi tega več tako sveži. SPOROČILO TRŽAŠKE FEDERACIJE ZAČETEK «TRŽAŠKEGA OPERETNEGA POLETJA» PSI ugodno ocenjuje deželni statut V nedeljo bo o statuiti govoril poslanec Lu zzai lo Odstop šestih članov izvršnega odbora Tržaška federacija PSI je sinoči , nekatere pomembne ugodnosti, ki izdala krajšo oceno posebnega sta- jih za Trst predvideva novi statuta dežele Furlanija-Julijska kra-1 tut in zlasti, da bodo Tržačani jina, ki ga je pred kratkim odo- . lahko prvič avtonomno upravljali brila na prvem čitanju poslanska zbornica. Federacija pravi, da se " tem pričenja uresničevati ena izmed programskih zahtev vlade levega centra, kar je federacija z zadovoljstvom ugotovila in kar je bil eden izmed pogojev PSI za podporo vladi. Tržaški socialisti so se vztrajno borili, da bi posebni statut vseboval najprimernejše instrumente, za demokratični napredek in gospodarsko obnovo tržaškega področja. Niso pa bili doseženi vsi cilji tržaških socialistov. Nekatere pomanjkljivosti bodo popravili pri drugem čitanju in to zlasti vprašanja, na katera se nanaša 70. člen statuta ter pravice slovenske manjšine. Vendar pa predstavlja pomembno novost dejstvo, da je bilo mogoče prvič po vojni vskla-diti demokratični tržaški razvoj v širšem deželnem okviru. Socialisti tržaške avtonomije in zahteve po prosti coni niso nikoli videli v partikularistični luči, ali celo kot separatizem, temveč kot napore, da se Trst postavi na isto raven, ki so jo dosegle ostale pokrajine v preteklih letih. del proračunov. Prav tako ugodno ocenjujejo ustanovitev prista- niške ustanove in da bo deželni svet imel posvetovalni glas pri sklepanju trgovinskih pogodb s tujimi državami Stališče PSI bo podrobneje obrazložil v nedeljo ob 10.30 na sedežu v Ul. Mazzini 32 poslanec Lucio Luzzatto, podpredsednik komisije za ustavna vprašanja, ki bo imel javno predavanje. Sedanje vodstvo tržaške federacije istočasno sporoča, da je preteklo sredo izvršni odbor tržaške federacije PSI sprejel ostavko šestih članov odbora, ki niso pripadali večinski struji. Vendar pa je odbor istočasno odbil navedene razloge za ostavko. Člane, ki so odstopili, bodo nadomestili v skladu s statutom in rezultati zadnjega kongresa. Ostavko na članstvo izvršnega odbora tržaške federacije PSl so podali; Pincherle, Teiner, Marto-ne, Enzmann, Radivo in Franco, ker niso zadovoljni z deželnim statutom in to zlasti glede tržaške avtonomije, proste cone in zagotovil o pravicah slovenske manjšine. Izjava nato podrobneje opisuje PO URADNIH PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE Nekoliko ugodnejše perspektive tržaške ladjedelniške industrije V ladjedelnici Sv. Marka so lani izkoriščali komaj 20 odst. naprav, letos pa 61,9 odst. ■ Pomemben delež naročil državnih družb Postopoma ladjedelniške tržaške Odgovor prosvetnega ministra glede naloge iz slovenščine pri zrelostnih izpitih Ministrstvo za javno vzgojo je te dni pismeno odgovorilo poslancu Vidaliju na njegovo vprašanje poslanski zbornici glede odredbe šolskih oblasti, ki so letos določile, da je bila pismena naloga iz slovenščine pri zrelostnih izpitih na slovenskih šolah v Trstu zadnja na vrstnem redu po vseh drugih pismenih nalogah. V svojem odgovoru minister Gui predvsem omenja, da pri zrelostnih in drugih izpitih nima nobena pismena naloga kakršnokoli prednost in da ni v tem ni v tem po- llllllMlllMIiiiillllMIMIIIIinillMIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlllllimilliliiiMiiilMiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiniiiiiii,minili,, SEJA MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Miljska občina pripravlja načrte za nov vodovod Vodovod bo sporazumno z dolinsko občino zgrajen pri Domju V sredo je bila seja miljskega občinskega sveta, na kateri so izčrpali dnevni red poletnega zasedanja. Med vprašanji’ je socialdemokratski svetovalec Vascotto vprašal župana, ali je občinska uprava protestirala proti odlikovanju ravnatelja zavarovalne družbe «Riunione Adriatica di Sicurtà» Baroncinija, ki je bil skva drist. Zaradi važnosti je bilo to vprašanje spremenjeno v resolucijo, ki jo bo občinski odbor proučil in jo nato na prihodnjem zasedanju predložil v odobritev občinskim svetovalcem. Glede predavanj za javnost, ki jih bo priredila občinska uprava, je župan povedal, da bodo v jeseni priredili vrsto predavanj o odporniškem gibanju, kot je bilo to že svoj čas sklenjeno, pozimi pa bodo priredili več aktualnih znanstvenih predavanj. Svetovalec Vascotto je vprašal župana, kako je z dobavo vode v teh vročih dneh, zlasti v zvezi z nedavnim obvestilom občine potrošnikom, naj vračujejo z vodo. (Na to vprašanje je odgovoril svetovalec Millo, ki je pojasnil, da je bil alarm, ki so ga povzročili nekateri časniki preteklega junija glede pomanjkanja vode v miljski občini, neupravičen, saj je prišlo letos samo do enega primera, da je manjkala voda za dve uri. Toda krivdo za morebitno pomanjkanje vode ni mogoče kar tako zvračati na občinsko ■upravo, ker je znano, da se v vročih dneh porabi mnogo več vode kot običajno in da sedanji vodovodi od časa do časa ne morejo zagotoviti zadostne količine vode. Zato občina že pripravlja načrte za nov vodovod, ki ga bodo sporazumno z dolinsko občino zgradili v Domju, od koder (bodo vodo dvigali v določen vodohrana. Po končanih vprašanjih so odborniki predložili v odobritev nekaj važnih sklepov. Tako je odbornik Robba predložil v potrditev občinskemu svetu sklep odbora sprejet preteklega maja o posebni mesečni dokladi občinskim uslužbencem v višini 10.000 lir. Ta sklep je pokrajinski upravni odbor zavrnil, češ da ga mora potrditi občinski svet. Zatem so svetovalci izvolili preglednike računov za lanskoletni in letošnji občinski obračun, komisijo za šolstvo, ki bo pomagala odborniku za šolstvo in predstavnika občine v konzorciju za pobiranje davkov. Nato je odbornik Robba -predložil v odobritev sklep o zvišanju posebne dopolnilne doklade občinskim uslužbencem in občinskim upokojencem, kot je bilo to sprejeto za Doklada se poviša od 3.200 lir na 4.400 lir mesečno za osebje v službi in od 2.560 na 3.520 mesečno za upokojence. Pred zaključkom seje je občinski svet sprejel nove tarife za pobiranje smeti. se položaj industrije poprav-lja in narašča število v proizvod-nji zaposlenih delavcev, kot zlasti odstotek izkoriščanja naprav. Ta razvoj ni slučajen odnosno izoliran od celotnega razvoja italijanske trgovinske mornarice in razvoja pomorstva na splošno po svetu. Za daljšim razdobjem dokaj ostre krize pomorskih brod-nin, se namreč že opažajo prvi znaki ugodnejše konjunkture in z njo tudi izboljšanje stanja v ladjedelniški industriji. V našem primeru pa so bistveno vplivali tudi drugi faktorji, ki niso izključno gospodarskega značaja. Italijanska trgovinska mornarica je namreč v začetku letošnjega leta dosegla tonažo skupno j>.341.077 ton, od česar odpadejo približno štiri petine (skoraj 4.250.000 ton) na zasebne brodarje, medtem ko so državne pomorske družbe vzdrževale pred vojno skoro polovico ladjevja (41.7 odst-). Sedaj pa se predvideva, da se bo ta odnos ponovno spremenil v korist ladjevja državnih pomorskih družb in da bo brodovje teh družb (Finmare, Italsider, SNAM in ENI) preseglo milijon ton že v letu 1963. Državne družbe so torej bistveno vplivale na omilitev krize ladjedelniške industrije v preteklem razdobju in lahko računamo na nova nič manj pomembna naročila zlasti v zvezi s sprejetjem zakona o preureditvi rednih pomorskih prog državnih družb P1N, ki je bil odobren letos 23. maja. Perspektive ladjedelnišKe industrije v celoti niso torej več tako slabe, vendar pa ostaja še vedno resna nevarnost za največje tržaško ladjedelnico Sv. Marka, kjer še vedno niso v celoti modernizirali naprav in nad katero visi kot Damoklejev meč nevarnost Skupnega evropskega tržišča. Ta mednarodna pogodba namreč točno določa, da mora Italija v štirih letih ukiniti vse državne podpore ladjedelniški industriji in s tem obsoja vse starejše ladjedelnice na gospodarski propad, v kolikor jin v tem roKU ne bodo prenovili in modernizirali. Prav o modernizaciji ladjedelnice Sv. Marka pa se za sedaj še nič ne čuje. Trenutno stanje v omenjeni ladjedelnici je še kar zadovoljivo, saj je ladjedelnica po zadnjih u-radnih podatkih, ki se nanašajo na konec maja letošnjega leta, izkoriščala naprave 61.9 odstotno, medtem ko je maja lanskega leta izkoriščala komaj 20-odstotno. V ladjedelnici so bili neposredno zaposleni v proizvodnji 1.004 delavci, medtem ko jih je bilo aprila 986 in maja lanskega leta 449. V ladjedelnici Sv. Marka so gradili; veliko prekooceansko potniško ladjo za družbo Italia iz Genove, 22.400 tonsko tovorno ladjo za Italsider iz Genove in 47.650 tonsko turbinsko cisterno za SICSA iz Palerma. Predvidena pa je gradnja; 48.000 tonske motorne cisterne za SNAM iz Milana, 22.350 tonske motorne tovorne ladje za SICSA iz Palerma in 54.000 tonske petrolejske iadje na lasten račun. Zadovoljivo je bila zaposlena državne uslužbence. tu{jj delavnica mostov in dvigal, pa čeprav se je obseg izkoriščanja naprav nekoliko znižal v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta Letos maja so tako naprave izkoriščali 60.3 odstotno, lani pa 100.3 odstotno. V tem o-bratu so zaposlevali 181 delavcev. Tovarna strojev Sv. Andreja je naprave izkoriščala 66.2 odstotno, medtem ko jih je lani 51.3 odstotno. Zaposlevali so 720 delavcev, aprila 698 in maja 1961. leta 586 V vseh tržaških obratih CRDA je bilo suspendiranih samo še 97 delavcev, medtem ko jih je bilo maja lanskega leta 516. Ugodno je stanje proizvodnje v ladjedelnici Felszegy v Miljah, kjer so naprave izkoriščal) 80 odstotno. Ta ladjedelnica je dokončevala tri manjše obalne potniške ladje (dve 300 tonski in eno 499 tonsko) za družbo Navigazione Alto Adriatico, dve potni-ško-tovorni 5.500 tonski ladji za Ogenj zajel tovornik Neprevidno odvržen ogorek cigarete je včeraj ponoči povzročil nevaren požar na tovorniku TV 46564, ki ga je šofer parkiral v bližini Senenega trga. Okoli 2,30 je zapoznel meščan telefoniral gasilcem, da se s tovornika s prikolico dviga gost dim. Gasilci so takoj pohiteli na kraj požara z dvema motornima brizgalnama. Ko so prišli tja, so zublji že zajeli platneno streho in nekaj lesenih zabojev v katerih so bile vložene steklenice vermuta. Gasilcem se je posrečilo, da so zelo hitro pogasili ogenj. Skoda na vozilu znaša okoli 150.000 lir. Formozo in 2.500 tonsko motorno cisterno za tržaško družbo Gero-limich. Nekoliko slabši je položaj ladjedelnice Sv. Justa, v kateri so izkoriščali naprave samo 22.5 odstotno. V tem podjetju je bilo 91 delavcev zaposlenih pri gradnji 600 tonske ladje za ribolov na odprtem morju. Odgovor Andreottija Obrambni minister Andreotti je v odgovoru na vprašanja poslanca Vidalija glede del, ki so jih optavili vojaški minerji ob cestah na tržaškem področju, odgovoril naslednje: «Dela, ki so jih opravili oddelki minerjev ob cestah za Trst, spadajo v posebno in normalno delovanje za urjenje vojakov. Kakršnakoli zaskrbljenost prebivalstva bi bila zatorej povsem neupravičena.» Dosežen sporazum z uslužbenci javnih lokalov Na razgovorih na uradu za delo je prišlo v noči med četrtkom in petkom do sporazuma med sindikalnimi predstavniki uslužbencev javnih lokalov in predstavniki lastnikov. Na teh razgovorih so premostili najtežja vprašanja in prišli do sledečega sporazuma : Lastniki javnih lokalov so pristali na povišanje plače uslužbencem v lokalih I. in II. kategorije za 3.031 lir, tretje kategorije 5.630 lir, četrte kategorije 3.540 lir mesečno. Poleg tega so se sporazumeli za sestavo posebne komisije, ki bo določila rekvalifikacijo vseh lokalov. Kot menijo sindikalni predstavniki je treba zlasti v Trstu rekvalificirati večino lokalov, ki delujejo danes v okviru nižje kategorije, samo da dajejo svojim uslužbencem nižje plače. Poleg tega so lastniki javnih lokalov sprejeli tudi zahtevo sindikalnih organizacij, da se uveljavi za u-službence javnih lokalov tako imenovana starostna doklada v višini 3 odst. osnovne plače vsaka tri leta. To pomeni, da so u-službenci javnih lokalov s svojo odločno borbo dosegli ne samo zvišanje plače ampak tudi pravico, da se rekvalificirajo skoraj tržaški lokali in da se jim seppina, ki je povedala, da se je sinček polil v domači kuhinji z vrelo kavo. Zdravniki so ugotovili na malem ponesrečencu opekline 1. in 2. stopnje. Ozdravel bo v 8 ali 10 dneh. Nesreča na openskem križišču Vrtički, ki krasijo zloglasno o-pensko križišče, so povzročili včeraj ponoči ponovno prometno nezgodo. Na srečo se je končala brez človeških žrtev in skoraj brez poškodb. Nekaj minut pred 3. uro se je 26-letni Nino Coslo-vich z Opčin 1104, peljal s svojim avtom po Narodni ulici v smeri proti mestu. Na omenjenem križišču pa je nenadoma, izgubil oblast nad vozilom ter je z veliko hitrostjo zavozil na količke, ki ločijo prehod za pešce od ceste. Podrl je tri količke, nakar se je ustavil. Avto je zelo poškor dovan, a Coslovich se je le laže opraskal po rokah. Danes na gradu opereta «Pri treh mladenkah» Po treh letih bomo imeli danes zvečer na gradil sv. Justa zopet priložnost prisostvovati operetni prireditvi. Na grajskem dvorišču so pripravili opereto «Pri treh mladenkah», ki na gradu še nikoli ni bila uprizorjena. Omamlji-ve schubertovske melodije bodo še enkrat navdušile ljubitelje operetne glasbe, učinkovale pa bodo tudi na mlade, vsaj zaradi primerjave. V opereti bodo nastopali izredni izvajalci: tenorist Gianni Poggi, ki se je odpovedal operni turneji po Franciji, da je lahko več časa posvetil pripravam za to predstavo: sopranistka Franca Du-val, poznana tudi kot Tosca v filmu o Pucciniju: komik Elvio Calderoni, ljubljenec tržaškega občinstva: subretta Sandra Balli-nari, sopranistka Carmen Villani, drugi tenorist Jimmy Tuffanelli, Carlo Rizzo, pritlikavec Lino Robi/ in toliko drugih. Da se pa ne bi zdelo, da je vse «impartirono», bodo pri predstavi sodelovali še domač zbor, orkester, statisti, dirigent m zborovodja. Dirigiral bo komponist Mario Bugamelli, zbore pa je pripravil Giorgio Kirsch-ner. Opereta, ki ji bodo prisostvovali tudi predstavniki oblasti, se bo pričela ob 21.15. Ponovila pa se bo še v torek, petek in sredo 8. avgusta, medtem ko bo 2. avgusta premiera operete «Tiha voda». Pred predstavo in po njej bo poskrbljeno za avtobusni prevoz. Predprodaja vstopnic je v glavni prodajalni vstopnic v galeriji Protti; od 19.30 dalje pa je prodaja vstopnic pri blagajnah na gradu. Šeststo mest na stopnišču in 20Ò mest v parterju je rezerviranih za prvih 800 z vstopnico za stojišče, ki stane 300 lir. tečaju pri dodelitvi študijskih nagrad, ki jih je Tržaška hranilnica namenila za pridne dijake v nižjih strokovnjih šolah v tržaški, dolinski, rejientaborski, devinsko-nabrežinski in zgoniški občini. Za bolj podrobna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na občinski oddelek za šolstvo — občinska palača — II. nadstropje — Trg Unità 4. Obisk vinskih kleti na Goriškem Tržaška pokrajinska turistična ustanova bo tudi letos organizirala izlete na Goriško, ki bolo združeni z ogledom vinskih kleti v Angorisu, Krminu in Kaprivi, kjer bodo lahko izletniki pokušali najboljša vina. Kot lansko leto bodo tudi letos odhodi vsak četrtek ob 16. uri z začetka pomola Audace, in sicer 2., 9., 16., 23. in 30. avgusta ter 6. septembra — vedno ob 15. uri medtem ko je prihod v Trst predviden za 21. uro. Cena izletu ostane 850 lir za udeležence iz Trsta in Grlja-na ter 750 lir iz Sesljana in Devina. V ceni je vključena tudi pokušnja vina v vseh treh kleteh. Poravnajte radijsko in TV naročnino * NOCOJ ob 21.30 bo na obali ribiškega naselja pri Stivanu vokalno instrumentalni koncert filharmoničnega krožka iz Tržiča, na katerem bosta sodelovala tudi sopranistka Salvo Cavalieri in tenorist Giuseppe Nadalin. Ognjemet v nedeljo! * Mizar Secondo Zanuso, star 53 let iz Ul. Ponzianino 3 je predvčerajšnjim prijavil komisariatu javne varnosti na Stari mitnici, da so mu neznanci ukradli avto Fiat 500 C, ki ga je bil parkiral v bližini domače hiše. Neprijetnosti kopanja Tamara Maria Bianco, 16-letna dijakinja iz Ul. Salita Montanel-2, je včeraj dopoldne hotela prebiti nekaj brezskrbnih uric na kopanju v kopališču Ausonia. Imela pa je smolo pri nekem skoku v hladne valove. Zaradi nerodnega padca v vodo je zado-bila lažjo poškodbo na spodnjem delu hrbtenice. Ozdravela bo v 2 ali 3 dneh. V organizaciji sedaj že običajnih ognjemetov je prišlo do majhne spremembe. Zaradi operet, ki bodo na gradu Sv. Justa, je Avtonomna letoviščarska ustanova sklenila premakniti predstave ognjemeta od sobote na nedeljo, tako da bodo zadnji trije udeleženci nastopili v nedeljah 29. julija ter 5. in 12. avgusta, medtem ko bodo trije zmagovalci nastopili v soboto 25. avgusta z začetkom ob 21. uri. Jutri zvečer ob 21 je na vrsti podjetje A. Ralente in Melara Po (Rovigo), ki je specializirano zlasti za ognjemete na vodi. Zvedelo se je, da bo največja atrakcija nedeljskega ognjemeta letalska razsvetlitev mesta, medtem ko bodo v zaključni točki izstrelili 650 bomb Poletne počitnice v mestni knjižnici Županstvo sporoča, da bo mestna knjižnica na Trgu Hortis 4 zaprta za javnost od 1. Jo 20. avgusta zaradi običajne letne revizije in čiščenja. Ravnateljstvo mestne knjižnice pa javlja, da ji je Tržaška hranilnica darovala S0.0C0 lir za nakup prevoda Petrarcovih pesmi v francoščini. Študijske nagrade Tržaške hranilnice Županstvo sporoča, da 18. avgu- —■ ■----- ” - i-----* sta letos zapade rok za predložitev prošenj za udeležbo na na- cu, vsi prizna starostna doklada, kot je to v veljavi v skoraj vseh delovnih kategorijah. V prihodnjih dneh se bodo na uradu za delo nadaljevali razgovori za rešitev še drugih vprašanj. Vprašanje modernizacije železarne Italsider Minister za državne udeležbe je odgovori! na vprašanje poslanca Vidalija v zvezi z modernizacijo železarne Italsider v Skednju, da njegovo ministrstvo vlaga vse napore za okrepitev industrijskih podjetij IRI na tržaškem področju. V tej zvezi minister zagotavlja poslancu, da se te obveznosti tičejo tudi podjetja Italsider v Skednju, za katero je bil sestavljen program, ki zahteva zasedbo 260.000 kv. m prostora. V zvezi z začetkom teh del pravi minister, da je to odvisno od ureditve šte vilnih upravnih vprašanj, ki jih je treba rešiti na pristojnih mestih. Gre predvsem za dovoljenje, da se lahko gradi del novih naprav na področju, kjer je sedaj še morje in ki ga je treot zasuti. mn n iiiiiiimiiii Hlini n m mi unni mini iiiiiiui m um mi iiiiiiiii uni m min im mi umi m iiHin,,||||l,lt|,M,| OB OBALI MALEGA LOŠINJA Ogenj uničil jadrnico «Folgore» vpisano v tržaški register Družina iz Milana, ki je bila na jadrnici, se je rešila Vrela kava na otroka Včeraj ob 9,20 so prepeljali na dermatološki oddelek splošne bolnišnice 3-letnega Daria Jozza iz Ul, Felice Venezian 26. Malčka je spremljala njegova mati Giu- Preteklo sredo okoli 18,30 je ob obali otoka Mali Lošinj začela goreti manjša ladjica «Folgore» ki je vpisana v tržaški pomorski register. Zublji so ladjo zelo hitro uničili in se je kmalu nato pogreznila na morsko dno. Osebe, ki so bile na krovu, so se rešile. «Folgore» je po zadnjih vesteh majhna jadrnica, ki je o-premljena s kabino, posteljami in drugimi pritiklinami Razpolaga tudi s pomožnim izvenkrm-skim motorjem. Natančnejših podatkov v poteku nezgode če ni. Zvedelo pa ,e je, da je s čolnom potoval ob dalmatinski obali neki Mario Cassano iz Milana, in sicer skupaj z ženo in dvema otrokoma. Družina se je baje izkrcala na samotni obali Malega Lošinja. Menda so zakurili ogenj, kar pa je povzročilo večji požar v bližniem gozdiču. Plameni so hitro zajeli tudi ladjico. Mario Cassano, ki je hranil menda na ladjici pol miljjona lir, je skočil v vodo ter splaval proti gorečemu «Folgore». Pri reše*-vanju nemajhne vsote denarja se je baje tudi lažje opekel. Ponesrečence, ki so prišli ob skoraj vsa oblačila, so prepeljali v lošinjsko bolnišnico, kjer so jih zdravniki pregledali. Gotovo pa je, da ni nihče od Cassanovih utrpel hujše poškodbe. Po nekaterih vesteh so lošinj-ske oblasti uvedle preiskavo, da bi ugotovile morebitno krivdo milanskih 'zletnikov zaradi požara v gozdu. Zvedelo se je tudi, da je na tistem odseku dan ali dva prej divjal hud požar, ka-trega pa so gasilci in domače prebivalstvo pogasili Vest o nezgodi tržaške ladjice je prišla v Trst včeraj pozno ponoči. Vzbudila je precej za- skrbljenosti v krogih športnega kluba «Adriaco» ter posebno pri svojcih ljudi, ki v tem trenutku križarijo s športnimi čolni po dalmatinskih vodah. Huda prometna nesreča Včeraj ob 14.20 so prepeljali na opazovalni oddelek splošne bolnišnice 24-letnega Elia Babo iz Ul. D’Alviano 71, katerega je nekoliko prej povozil z motorjem 23-letni Bruno Mendietra iz Ulice Ginnastica. Baba je prečkal Mi-ramarski drevored na prehodu za pešce, ko je nenadoma pribrznel mimo Mendietra, kateremu se ni posrečilo ustaviti vozila. Do nezgode je prišlo toliko laže, ker je Baba invalid. V svoji mladosti je namreč zbolel za otroško paralizo, kr. mu je pustila trajne posledice na zgornjih in spodnjih udih. Spočetka se je zdravnikom splošne bolnišnice zdelo, da so Babove poškodbe lažjega značaja. Zdelo se je, da se je pobil le po glavi in po levem stopalu. Po natančnejšem pregledu pa so ugotovili možen zlom lobanje in zatil-nika. Zato so ga premestili na L kirurški oddelek, in sicer s pridržano prognozo. ■S ■K* Ce pešec prečka ulico po začrtanem prehodu za pešce, pripada krivda za morebitno nesrečo vozniku avtomobilskega vozila, ki ga podre na tla. Tega pravila pa včeraj nekaj po 18. uri ni upošteval 16-letni dijak Franco Valta iz Ul. Settefontane 73, ki je neprevidno prečkal Ul. Giulia v bližini Rossettijevega spomenika, nedaleč od prehoda «a pešce. V tistem trenutku je privozil mimo avtobus proge št. 28, ki ga je podrl na tla. Pri padcu se je Vatta pobil po destji roki ter desni nogi. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Finančna intendanca sporoča, da je treba do 31. julija letos poravnati naročnino za radio in televizijo, in sicer po naslednjih tarifah; Za navadno radijsko naročnino znaša drugi polletni obrok 1250 lir, tretji trimesečni obrok pa 650 lir. Za televizijsko naročnino znaša drugi polletni obrok 6125 lir, tretji trimesečni obrok pa 3190 lir. Kar zadeva posebne naročnine, morajo naročniki poravnati vsoto, ki je vpisana na luknjičastih formularjih v knjižici, ki jo ima vsak naročnik. Kdor do 31. julija ne bo poravnal naročnine, bo moral plačati dodatno takso. Obvestilo združenja Italija-ZSSR Vsi, ki želijo potovati v Sovjetsko zvezo, na Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko in v Romunijo, naj se obrnejo na sedež Združenja Italija-Sovjetska zveza in Centra za kulturne stike z inozemstvom, v Ul. S. Nicolò 11/11, tel. 29403, vsak dan od 17 do 19, kjer bodo dobili pojasnila. Danes si obljubita večno zvestobo naša člana Gabrijela in Ludvik Grgič. Ob tej priliki jima čestitamo ter želimo obilo sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju. Prosvetno društvo «Slovan» v Padričah Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom 1 Dijaki, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1962-63 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Geppa 9-II. (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju,_ da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki. UPRAVA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA TRST Nazionale 16.00 «General Quandi» <11 generale QuantriU). John nv ne. Walter Pidgeon. Fenice 16.00 «Jezdeci severovzM® (I cavalieri del Nord-Ovest). T*® nicolor. John Wayne. Excelsior Zaprto zaradi Grattacielo 16.30 «Neron 71». T* Bramieri, Memmo Carotenuto, “ sella Como. ... Arcobaleno 16.00 «Mostovi Toke' ja» (I ponti di Toko-Ri). TWW color. William Holden. Supercinema 16.00 «Mongolski n džarji» (Le scimitarre dei l*” li) Toshiro M’ifune. TechnicoM X tra gos Ija hi sez Po Alabarda 16.30 «Od greha do sia''0 (Dal peccato alla gloria). Rene naz. Esther Zulena. v Aurora 16.00 «Divja Venera» a|U ® EH1': gard Wallace n. 2). . .«pi Abbazia 16.00 «Malik žensk» U». I- Technicolor. bo sta skì tor 2 jul »»ti pie ni Me za) Pn 5: ler Pn la delle donne). Lewis. (p Marconi 16.30 «Upor sužnjev» no Pn nd noi zar mi di lei tu di, hit rivolta degli schiavi). Techm Rihonda Fleming. ]j Ideale 16.30 «Rok in sestre» t» , e le sorelle). Tiberio Murgt». ra Orfei. ..nano1 Skedenj 20.30 «Nebo je (Il cielo è affollato). Tedimi Dana Andrews. ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER priredi v soboto, 4. avgust® ob 20.30 uri v KOPRU ključno revijo III. jiag.05, vanskega folklornega festiv «Jugoslavijo pleše in poje» Sodelujejo najboljši vanski folklorni ansami»1 KOLO — Beograd LADO — Zagreb TANAC — Skopje Rezervacije vstopnic in pst a , informacije dobite pri SkW: ski prosvetni zvezi v j-,,») Ul. Geppa 9/H ( telu 31-1 h" od četrtka dalje od 9. do ter od 16. do 18. ure. Šolske vesti Ravnateljstvo državne nižje strijske strokovne šole s slovenj učnim jezikom v Trstu (Rojah. „ Montorsino št. 8-III.) obvešča, vrši vpisovanje v I., II. in IH - red za šolsko leto 1962-63 do no 25. seotembra tj. vsak de**' potr^ Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 9. avgusta enodnevni Izlet v Ravascletto. Vplsova. nje vsak večer od 21. do 22.30 na sedežu prosvetnega društva Prosek. ■K # 4* Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin organizira 19. avgusta enodnevni izlet v Bohinj ln k slapu Savice. Vpisovanje pri Draščkovih. ■a >!> * Izlet SPDT na Jezersko V nedeljo 12. 8. t l, priredi naše planinsko društvo Izlet na Jezersko gorsko sedlo na meji med Kamniškimi planinami m Karavankami. Vpisovanje v Ul. Geppa št 9 v poletnem urniku od 9. do 13. ure. Včeraj-danes ROJSTVA, SMHTl IN POROKE Dne 27. julija t.l. se je v Trstu rodilo 22 otrok, umrle Pa so 4 osebe. UMRLI SO: 42-letni Giuseppe Špeh. 73-letni Rodolfo Stegu, 79-letna Maria Požar vd. Pozzo, 75-letni Nicolo de Dessanti. NOČNA SLUŽBA LEKARN All'Alabarda, Ul, aell’lstria 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5: Al Due Mori, Trg Unita 4: Prendim, UL Tiziano VeceUlo 24. no 25. septembra tJ. vsak od 10. do 12. ure. Pri vpisu za prvi razred so ne naslednje listine: 1. šolsko spričevalo V. razred snovne šole; UjJM 2. rojstni list izdan Od občin»* urada; 3. potrdilo o precepljenju koz- Obenem opozarja učence m 'Ly ke, ki so bili p ri puščeni k P°p ji n im izpitom v jesenskem rok“: p» se prično nižji tečajni in razredni ^ pravni izpiti v ponedeljek 3. sel* bra t.l. ob 8.30. Narodna in študijska knJl« Trstu bc zaprta oj 16. julij» avgusta. ji rntrmAit, za poKrivanje »“•> . v tenaci, zračne žimnice, aru*1 j(| morje in izlete, poletne torbe, po- predmeti, zavese, prti, i zredi!!,i*č* rm O5 P pust 20 odst. Italplast Trg °spl le 6. tel. 95919. ZAVESjE «alla veneziana» P° kuienčnih cenah. Tel. 73345. ji a fr>r VESPAGENZIA, Trst, Ulica S’ ces-o 44, tel 28-940, takojšnja ^0 čitev VESPA GRAND SPOKT K„|t DEL 1962 skupno z rezervnim) j» som In VESPE 125 In 150 z d' pre! stonimi sedežem. Na obroke predplačila. Vel’ka izbira goP m MOTO rabljene !j izrednim' ji plačevanja. «PLASTIKA» . Trst Ul. n'Am|Uv,ili št. 4 (blizu Trga Garibaldi) nudi: torb ce raznovrstne ieT-giti*1 ne. namizne prte (cerade). ce c1 za posodo, brizine, žimnice * gl micie, vreče za perilo m vse iz plastike in gume Do tn cenah Obiščite nasi PRI MAGLIABELLA se 7 usp< nadaljuje prodaja; majic, 5 rila. kopalnih kostumov n ,,tlri| znamk za moške, ženske Iti r j po nepobitrnh cenah Zapomh MAGLIABELLA Trst Č baldi št It nekaj korakov °° tobusne postate jf- 8- HIŠNO POMOČNICO od « rell ure išče slovenska družina. ‘ 33-776. I»; MEHANIKA poj delavca, resoel>jCi delavnega išče mehanična de*8 jte'1’ AVTO SALON, Ulica Genova 21-d. TRGOVINA JESTVIN ui. t.3\ V v*. ' '2 r0 105 Išče 15 do 16-letnega n vega fanta. Preden greste na dopust se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam g« v katerikoli kraj, tudi v inozein^0' j 15-dnevna naročnina L ^ j Telefonirajte na št. 37-338 0 trii'1 vv» lodst rect- !LkQprskega okraja Za folklorni festival priprave v polnem teku Konstituiran upravni odbor nove trgovinske zbornice Pred izidom prvega slovenskega Pomorskega zbornika opru so v polnem teku pri-eccln za tradicionalni festival ju-lia ;afke ^klore, ki predstav-b~vn J3 0 .višek kulturno-z.i-sez 1 Tpr’reditev med turistično In. °- Letos je festival že tretjič M® v ' ^a^etna prireditev bo bo ptv ?°; iU“ja' 2ak,-iučna P« sta, Vm -V K°Pru 4- avfid- skìh „ es °° nastop amater-'orožunsarnblov 1. avgusta v Por- jul'ij Sama začetna prireditev HO. sloetVtiV ^opru b)o prinesla pre-Plesov sn- '1pbite,iem folklornih in _] ‘ J bodo na sporedu izvir- Mediim,,5 Koréule. iz Zasavja m *’Urja- Višek pa bo seveda Pru, kjer "iT?3 4’ avgusta v Ko' ii iuposln. .°. n5510?'1' najbolj-Sirnbli i Vanifei profesionalni an-PtiredUe/i0, Tanec in Kol°' Tfi Evrovizij“ kKk°r -lani Č,r*na5a' to DP1, . Ja- Koprčani bodo za no ok Wnost vse mesto slavnost- končar >n razsvetlili, saj je no rg"‘‘,nem nastopu predvide-noči. 2.nje -V ovvino festivalne Zanimaj Prireditev je ogromno trii «0..'la med domačini in tuji-di £ (y-na koPrski obali, pa tu- beli števil"6 S° orSani?-a,orj' pre-cij0 1 ne prošnje za rezervr-ru pro.fraV na koprskem trdi, ne i°ra 23 °krog 3 tisoč liu-•nteresento m°g0Pe ustreči vsem 2 * * * li na rij'? - ,GPa,ija» so odpotovati,ianske JS° eksKur/.ijo dijaki ita-dali sj ,gIPlnazije v Kopru. Ogle-n’a,inski>° u ,razne kraje na dal-vali v a, a,i nat° bodo odpoto-botjo Drou*16 'n ^inej, od tam s? Vrnilj u ° ®ar'.ia in Brindisija njihovo domovino. Stroške za brili ok Pf>bovanje so v celoti aJni svet za kulturo in ! pl'saniezn"J"1 svet za kulturo m rije. e S°spodarske organiza- v Ko . * * * *n'n!,rjaPrU S° orSanizirali dva se-Se uSv Za. Prosvetne delavce, ai La Upraviil° ? filmsko v23ojo ,n Irsn pry aKe kinematografov, N v ega seminarja je pripra- SKEDENJ °bP20 3na1a d3nes 28- *• m-1® na Prcsem Cinerna-scrPe barvni f;lm: nebu je gneča iil cielo é affollato) Klln°:Rn^ANA ANDREWS ln «ONDA FLEMING Da Prosi»0, 29- '• m-pr°5(ein barvniX Pe film" m. ob 20.30 ...—linemasco. Pe filmi® ^Otajn; Neizprosni (Gli inesorabili) AÒn?»VRT LANCASTER, i„DAb MURPHY AUDrey HEPBURN viti prosvetne kadre na uvedbo rednega pouka filmske vzgoje v osemletke, medtem ko je namen drugega seminarja seznaniti u-pravnike kino podjetij o pripravah na izdelavo statusov kinematografov. V bodoče naj bi imeli kinematografi mnogo bolj pomembno vlogo v kulturnem življenju kraja, kjer delujejo. # * * V Kopru se je konstituiral u-pravni odbor nove gospodarske zbornice. Stel bo 21 članov. Zastopane bodo vse prejšnje zbornice (kmetijska, obrtna, trgjvi.r ska in gostinska) razen tega pa tudi vse pomembnejše gospodarske organizacije. Na sestanku u-pravnega odbora so se temei uto pomenili o naliguh gospodarske zhcrnice. Ta organizacija bo rro rala analitično spremljati vse gospodarske pojave v okraju i.. biti konkreten svetovalec pri reševanju vseh problemov. Ena ,i‘enih najvažnejših nalog bo spremljati gibanje proizvodnje in jo tako usmerjati, da bodo proizvodi koprskega okraja konkurenčni tako na domačem, kot na tujem tržišču. V zbornici bodo najboljši kadri in lahko pričakujemo u-spešno delo. Posamezne probleme bodo reševale sekcije (za indù strijo, obrt in komunalo, za o-stinstvo in turizem ter za kmetijstvo in gozdarstvo). Na prvem sestanku upravnega odbora pa so ustanovili še sekcijo za pomorsko gospodarstvo. * * * V kratkem bo izšel prvi slovenski Pomorski zbornik, ki no imel okrog 250 strani in bo stal bkrog tisoč dinarjev. V njem oo 22 kvalitetnih sestavkov in 53 ilustracij. Priprave za izdajo zbornika so trajale tri leta, kar ie treba pripisati predvsem dejstvu, da je več avtorjev zaposlenih v jugoslovanski vojni in trgovinski mornarici in da je bilo z njimi težko navezati stike. Gradivo je obdelano poljudnoznanstveno, izvlečke pa so tudi prevedli v italijanščino. V kolikor bo za to publikacijo zanimanje, bodo čez dve leti izdali Pomorski zbornik št. 2. Vsekakor so Slovenci s to svojo prvo pomorsko publikacijo dostojno proslavili dvajsetletnico ustanovitve jugoslovanske mornarice, ki jo praznujemo letos. * * * V Kaštelirju pri Dvorih nad Izolo nadaljujejo z izkopavanjem naselbine iz starejše železne dobe. Gre za tipično utrdbo, ki jih je v Jugoslaviji sicer precej, vendar so redko kje zidovi tako o-hranjeni kot v Dvorih. Našli pa so tudi več dobro ohranjenih predmetov (keramika in kovinski izdelki). Za zidove so ugotovili, da izvirajo deloma iz prve polovice prvega tisočletja, ko so se v teh krajih naseljevali Iliri, deloma pa iz časov rimske okupacije Istre. NEKAJ IZ GORIŠKE STATISTIKE Pičel prirastek prebivalstva v zadnjih desetih letih Število stanovanj se je povečalo za 2.204 ■ Žensk je 3700 več kot moških ■ Porast porok in rojstev lani Občinska uprava v Gorici je pred kratkim izdala posebno številko svojega vestnika z zanimivimi statističnimi podatki za ,e-to 1961, ki jih poleg tega primerja še s podatki iz popisa od leta 1951. no ugodno lego in pogoje. Kar se tiče porok se je v zadnjih sedmih letih vrtelo njihovo povprečje okrog 269 letno. Najmanj jih je bilo leta 1959 in sicer 249, največ pa lani, ko se je poročilo 306 parov. Na splašno se Iz teh podatkov je razvidno, da j y tem oziru opaža znatno izbolj- KlIXO PROSEK-KONTOVEL Pretiva.* „ * danes 28. t. m. ob 19.30 uri Metro barvni film: ATLANTIDA - IZGUBLJENI KONTINENT» (Atlantide . continente perduto) Igrajo: ANTONY HALL in JOYCE TAYLOR de'jo, 29, m 0j, i6, urj ponovitev filma: ATLANTIDA — IZGUBLJENI KONTINENT Dr« plozija mine ali torpeda ni pokvarila. n. 1 skušal prenesti vrečo žita, pa je padel skupaj s tovorom ter takoj začutil bolečine v nogi in ni mogel vstati. Ponesrečenca so odpeljali v go-riško bblnišnico, kjer so ugotovili, da si je starček zlomil desno nogo v gležnju. Pridržali so ga na zdravljenju za dva meseca. Poletni urnik Kmečke banke Ravnateljstvo Kmečke banke v Gorici, ki ima svoj sedež v Ul. Morelli, sporoča, da je v poletnih mesecih v veljavi naslednji urnik za stranke: Vsak delavnik (razen ob sobotah) posluje banka za stranke od 8. do 12.15 in od 15.30 do 16.30 ure. Cerkno je središče doline, ki jo namaka Cerknica ter je oddaljeno od Mosta na Soči 27 km, na drugi strani pa je do Idrije 19 km. Med osvobodilno borbo je bil tu nekaj časa sedež osvobojenega ozemlja in lepo urejena grobnica ter spomenik padlim jasno pričata o žrtvah, ki jih je dalo tamkajšnje prebivalstvo za svobodo. Po osvoboditvi se je v Cerknem, ki je lepo gorsko središče, marsikaj spremenilo. Pogorišča starih hiš so izpodrinile nove stavbe, bivše italijanske vojašnice sitižijo sedaj bolj miroljubnim namenom in so v njih uredili šole, dijaški dom, tovarno električnih potrebščin in druga podjetja. Čeprav se je v zadnjih desetih letih tu marsikaj napravilo ali izboljšalo, pa je OLO v Novi Gorici pred kratkim odobril večletni načrt za še lepšo ureditev in razvoj tega lepega planinskega središča, ki je gospodarsko precej zaostajo ..za drugimi podobnimi kraji v Sloveniji. Tako nameravajo povečati industrijsko, obrtno in kmetijsko dejavnost, da bi ne samo ustavili izseljevanje domačinov v druge kraje ampak celo povečali prebivalstvo Cerkna za kakih- 700 Jjudi, Zato so določili 7,5 ha zemljišča za zazidavo s stanovanjskimi in gospodarskimi stavbami. Odprli bodo še tri trgovine in druge izboljšali. Ker so v neposredni bližini lepe izletniške točke s turami na Po-rezen, Planino, Škofje in druge vrhove ter v znano partizansko bolnico Franjo, bi se dalo še mnogo bolj razviti tudi turizem. V ta namen bodo izboljšali gostinstvo in zgradili manjši hotel ter Izboljšali občinske naprave, ki so bile v zadnjih letih bolj zanemarjene. Med drugim nameravajo urediti vodovod, električno in cestno omrežje, postaviti bencinsko črpalko, avtobusno postajo in urediti parkirne prostore za avtomobile. Poskrbeli bodo tudi za šolstvo ter zgradili manjšo telovadnico, športni prostor in . kopališče. V tej smeri nai bi se Cerkno razvijalo v prihodnjih letih. Seveda je to načrt, ki bo zahteval precej let za njegovo uresničenje. Goriški otroci v počitniških kolonijah Pretekli četrtek in včeraj popoldne okrog 17. ure sta se vrnili dve skupini goriških malčkov iz počitniške kolonije v Forni di Sopra v Karniji. Včeraj je odšla v isto počitniško kolonijo skupina otrok druge izmene, v kateri so povečini otroci delavskih in u-službenšlcih družin CRDA. Ti bodo ostali lam do 24. avgusta, ko bodo napravili prostor za tretjo in zadnjo skupino otrok. Tako pri prihodu, kot pri odhodu malčkov pred sedežem ODA v Gorici, je bilo polno drobnega živžava in pa mamic, ki so hitele še z zadnjimi naročili svojim malčkom, kako naj se pazijo. Seveda ni manjkalo ob slovesu tudi solza, ki pa bodo hitro pozabljene v veseli družbi. kler ne bodo upoštevali njihovih upravičenih zahtev. Te dni je prišlo na sedežu zveze trgovcev v Gorici, tudi do sestanka med zastopniki zveze zadrug in predstavniki zadružnih u-službencev, da bi se pogovorili o izdelavi dopolnilne delovne pogodbe te kategorije za našo pokrajino. Po daljšem koristnem razgovoru so se dogovorili, da bodo tudi na Goriškem uredili to zadevo na podoben način, kot so to storili v Trstu in Vidmu. Glavne točke takega spoi ažurna naj bi bile naslednje: L Revizija razpredelnic za plače z boljšo ureditvijo kvalifikacij: 2. Ureditev delovnih odnosov nekaterih poslovalnic na podeželju z ozirom na njihovo posebno delovanje ; 3. Odprava znižanja plač za u-službence po nekaterih podeželskih poslovalnicah; 4. Boljša ureditev izplačevanja 14. plače; 5. Ureditev razpredelnice za določitev izgube na teži pri raznem blagu. Pogbvorili so se še o nekaterih drugih vprašanjih in se dogovorili za ponoven sestanek, ko bodo točno poznali besedilo nove državne delovne pogodbe te kategorije, da bi na njeni osnovi izdelali dopolnilno pokrajinsko delovno pogodbo. MSI, dežela in mi Pred dnevi je imel fašistični prvak poslanec de Michièli-Vittu-ri na Telovadnem trgu v Gorici zborovanje, na katerem je obrav^ naval probleme, ki so v zvezi z deželno avtonomijo našega področja. V okviru negativnega stališča MSI do tega vprašanja je obravnaval vse negativne možnosti tega vprašanja, tudi take, ki obstajajo samo v glavah fašistov-skih prvakov. Pri tem seveda ni pozabil tudi manjšinskega vprašanja, ki da odločilno vpliva na igro raznih strank med seboj; dejal je tudi, da obstaja nevarnost internacionalizacije tega vprašanja pod pretvezo londonskega sporazuma, kot se je to zgodilo v Gornjem Poa- tiimiitMtiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiimimiimtimittiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii TO IN ONO IZ ŠTANDREŽA Štandreškim živinorejcem bo letos zmanjkalo krme Le s kocnjo letališča bi lahko rešili problem domače živinoreje Redne vaje mladinskega zbora in glasbene šole Letošnja letina krme tudi v Standrežu ne bo najboljša: suho vreme je onemogočilo pravočasno rast in živinorejci se upravičeno sprašujejo, kam bodo šli po krmo za živino. Dokler so imeli Standrežci v najemu letališče, je bilo dovolj, toda sedanji najemnik, kateremu je letališče prepustilo vse travnike in dovolilo tudi nasejati 110 njiv pšenice (česar seveda Standrežcem ni), zahteva za seno in slamo takšno ceno, da nanjo domači živinorejci ne morejo pristati. Za 1.000 kg sena zahteva 1.900 lir, za slamo pa 1.100 lir. S takšnimi cenami in s slabo letino na svojem polju bodo Standrežci primorani prodati nekaj glav živine, pa čeprav bi v drugačnih pogojih lahko redili še kakšnih 100 goved več. Seve- Starček si je zlomil nogo Včeraj popoldne nekaj pred 18 uro se je ponesrečil 80-letni Jožef Simčič, ko je doma v Ul. Manzo- Preteklo nedeljo so številni kopalci v Gradežu, med katerimi je bilo tudi precej Goričanov, lahko občudovali veliki jugoslovanski ponton «Veli Jože». Je to nekak orjaški splav, z vsemi potrebnimi pripravami za izvlečenje o-slankov potopljenih ladij iz mor^ ja, ter spada med največje tovrstne naprave na svetu. Na krovu ima 40 m visok žerjav, s katerim lahko dvigne do 350 ton težko breme naenkrat. Vse te in druge podrobnosti sta obrazložila ■■ - - inž. Petar Segvič in kap. Cerve-lin skupini goriških prijateljev, ki sta jih povabila na krov ter jim razkazala velikanski splav. Prejšnjo soboto je «Velega Jožeta», ki je prihajal iz Benetk, najelo podjetje' Sponza - Zuberti iz Gradeža, da bi potegnil iz morja blizu izliva reke Tilment avstrijsko podmornico, ki jo je tam dne 4 julija 1918 potopila neka italijanska podmornica. Po celodnevnem delu Je «Veli Jože» (ime bi nekako odgovarjalo na- šemu Martinu Krpanu, ker je bil Veli Jože podoben junak za Dalmatince), potegnil podmornico iz morja in jo prepeljal v Gradež. Ker pa je prišel precej pozno, ni mogel tisti večer v pristanišče in je moral čakati vso noč na odprtem morju. Sele v nedeljo zjutraj ga je domač in specializiran pilot- popeljal med plitvinami v pristanišče, kjer so ostanke podmornice odložili na pomolu Mosconi. V nedeljo zvečer se je «Veli Jože» odpravil proti Splitu, kjer ima «domovinsko pravic«». da bi zato potrebovali več krme in slame, ki bi jim jo lahko dalo le letališče. Zaradi odvzema istega niso prizadeti samo živinorejci v Standrežu, marveč tudi v ostalih bližnjih vaseh, na Peči, v Rupi in v Sovodnjah. Zadnji dež so v Standrežu pridno izkoristili in posadili precej zelenjave, kot na pr.: zelja, o-hrovta in druge sadike, ki morajo sedaj v zemljo. Krompir so nekateri že pričeli kopati, vendar glavna sezona oranja še ni prišla. Letos se mnogi žalijo, da je precej droban. Prav tako je letos slaba cena nekateri zelenjavi, ki jo Sandrežei prodajajo za tržaški trg. Pretekli teden so i-mele bučke tako nizko ceno, da se marsikateremu sploh ni izplačalo jih kopati in pripraviti za prodajo. Drugače pa je, tudi v Standrežu čutiti poletno mrtvilo; le o-troci, ki sestavljajo mladinski pevski zbor se pri pevovodji Francu Lupinu sestajajo redno trikrat na teden, da ne bi ob počitnicah pozabili tisto, kar so se že doslej lepega naučili. • Odsek glasbene šole je v Standrežu v polni dejavnosti. Za klavirske ure so se prijavili 4 štan-dreški otroci, potem pa sla še dva, ki se učita igranja na harmoniko in kitaro. Učitelj Knž-mančič je z malčki zadovoljen, saj so ne samo vestni, marveč kažejo dosti dobre volje in nadarjenosti do glasbenih inštrumentov, za katere so se odločili. dižju na podlagi dogovora De Ga-speri-Gruber. Govornik je kritiziral tudi sedanjo vladno politiko do Jugoslavije >n s tem v zvezi obisk ministra za trgovino Pre-tijh v Beogradu, kjer da ni branil koristi Italije, ampaK da je samo reševal jugoslovansko trgovinsko bilanco. Zaključil 'je s pozivom na «patriotizem Italijanov», kakor da bi Goričani ne poznali fašistovskega «patriotizma», ki je spravil državo, zlasti pa Gorico, r.a lob propada. Zaprla cesta v Dolenjah Ker se dela na pokrajinski cesti Krmin - Dolenje še nadaljujejo, je pokrajinska uprava odredila, da ostane tisti del ceste, ki gre od trga v Dolenjah v smeri proti Krminu, še nadalje zaprt za promet v dolžini 400 m od o-menjenega trga v smeri proti Krminu in sicer do vključno 29, t. m. Med tem časom je promet usmerjen po cesti S. Andrat • Cagliano - Praprotno, Ribljcv avtobus za Lohvc Avtobusno podjetje Ribi je vzpostavilo redno avtobusno progo iz Gorice na Lokve in nazaj. Avtobus vozi ob nedeljah in praznikih do 4. septembra. Odhod avtobusa z avtobusne postaje v Gorici ob 7.30, povratek v Gorico zvečer ob 18.30. Vožnja tja in nazaj stane za odrasle po 500 lir, za otroke od 4 do 10 let pa 250 lir. Senator Terracini jutri v Gorici Pokrajinska federacija KPI v Gorici sporoča, da bo jutri, 29. t.m. v kino dvorani Vittoria na Travniku, z začetkom ob 11. uri javno zborovanje KPI na katerem bo govoril senator Umberto Terracini. Govornik bo obravnaval sedanji politični položaj v zvezi s politiko levega centra in odobritvijo statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina v rimskem parlamentu. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Avtobusni izlet v Koper na folklorno prireditev Slovenska prosvetna zveza iz Gorice organizira v soboto 4. avgusta avtobusni izlet v Koper, kjer bo na glavnem trgu ob 20.30 uri zaključna revija III. jugoslovanskega folklornega festivala. Sodelujejo najboljši jugoslovanski folklorni ansambli: KOLO — iz Beograda LADO — iz Zagreba TANAC — iz Skopja Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1 vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, do vključno v soboto 28. t. m. dopoldne. Cena za vožnjo in vstopnino za prireditev 1500 lir. Avtobus bo odšel iz Gorice (izpred kavarne Bratuš) ob 16, uri ter bo pri pevmskem mostu- pobral udeležence iz Pevme in Oslavja, na začetku Grojne Števerjance; nato bo vozil skozi Podgoro, Štandrež, Sovcdnje, Gabrje, Devetake, Palkišče in Jamlje ter spotoma pobral udeležence iz teh krajev. Družinski avtobusni izlet v Lepeno, ki ga je pripravila SPD za nedeljo 29. t.m. se bo vršil, ker je dovolj prijavljencev. Odhod iz Podgore bo kot že napovedano ob 6.15 in iz Gorice (izpred kavarne Bratuš) ob 6.30. Vsem udeležencem se priporoča točnost, da ne bo nepotrebnih zamud. Urnik občinskega zdravnika v Doberdobu Občinski zdravnik dr. F. Giaco-ni je dne 23. julija odšel na letni dopust ter se vrne 3. avgusta. V tem času ga nadomestuje dr. Verbano iz Ronk, ki pa sprejema bolnike samo ob 11. uri. dopoldne. Po vrn-tvi občinskega zdravnika bo zopet veljal za bolniške preglede normalen urnik. Menični protesti V drugi polovici meseca junija smo imeli po uradnih podatkih na Goriškem 512 meničnih protestov. Kol običajno jih je bilo največ v Gorici in sicer 200, sledi Tržič s 159, Gradež s 27, Krmin z 10, Ronke s 45, Škocjan z 12, Sta-ìancan z 8 meničnimi protesti itd. Po slovenskih občinah so imeli v Doberdobu 5 in v Števerjar.u 2 menična protesta, dočim v Bc-vodnjah tokrat ni bila protestira-na nobena menica. VERDI. 18.00: «Obleganje sedmih strelic» (L'assedio delle sette frecce). W. Holden in E. Parker. Ameriški barvni film. CORSO. 17.30: «Povej mi resnico» (Dimmi la verità), S. Bee in J. Gabin. Ameriški barvni film. VITTORIA. 17.15: «Julij Cezar proti morskim roparjem» (Giu. lio Cesare contro i pirati). G. Rojo in A. Lane. Italijanski barvni film v cinemascopu. CENTRALE. 17.30: «Zlate ribice in srebrne kopalke» (Pesci d’oro e bikini d’argento), M. Merlini in M. Carotenuto. Italijanski barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves man in ponoči je od. prta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo temperaturo 34 stopinj ob 15.50, najnižjo 17,4 stopinje ob 4.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 65 odst, PORTRET TEDNA Valerij Brumel VALERIJ BRUMEL je bil v nedeljo v središču zanimanja 150.000 gledalcev, ki so prisostvovali četrtemu dvoboju v atletiki med ZDA in Sovjetsko zvezo. Ta atlet, rojen 14. aprila 1942. leta v Tolbuzinu, kjer še danes stanujejo njegovi starši, je pokazal svoje sposobnosti v Jalti, ko je v jeseni 1959 pri H W ULUl, IVU I/ ^UOUIH J/l v svojih 17. letih skočil 2 metra v višino. Ta mera mu ni prinesla prvega mesta, vendar je z njo pritegnil pozornost najboljšega trenerja za to panogo Vladimirja Djačkova. Neverjetna sproščenost in predvsem njegova še zelena leta so napovedala izredne rezultate, in res je Brumel med rimsko olimpiado v Rimu 1. septembra 1960. leta zasedel z 2,16 m drugo mesto za rojakom Savla-kad že jem in pred tedanjim rekorderjem Thomasom. Sedemnajst dni kasneje je Brumel dosegel v Odesi s skokom 2,18 m nov evropski re-kor d, in 25. istega meseca v Osho-rod u na 2,20. Pred rimsko olimpiado je svetila samo Thomasova zvezda. Toda v nepozabni večerni zarji je ta ugasnila in se je na nebu pojavila še svetlejša Brumelova zvezda. 1961. leta je V. Brumel končno dosegel cilj, ki si ga je skupno s trenerjem zadal: doseči svetovni rekord. Tega je dosegel z 2,23 in ga je 16. julija v Moskvi dvignil do 2,24 m. 31 avgusta istega leta ga je še izboljšal na 2,25. V nedeljo pa je Brumel prekosil samega sebe in stari že tako bajni meri dodal še centimeter. FINALE EVROPSKE CONE ZA DAVISOV POKAL Presenečenje prvega dne Italija ■ Švedska 1:1 Pietrangeli klonil Lundquistu - Zmaga Gardinija nad Schmidtom BAASTAD, 27. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja v okviru finala evropske cone za Davisov pokal med Švedsko in Italijo je stanje neodločeno 1:1. Fausto Gardini, ki je v otvoritvenem srečanju nastopil proti Ulfu Schmidtu je zmagal v štirih setih in sicer 6:3, 3:6, 7:5, 6:3, medtem ko je Lundquist gladko odpravil Fietrangehja v treh setih 6:2, 6:4, 6:1. Čeprav je dež rosil, je belgij, ski sodnik Pierre Geelhand vseeno dal znak za začetek prvega srečanja finala evropske cone med domačinom Schmidtom in Italijanom Gardinijem. Prvi set je trajal nekaj čez pol ure in je bil precej napet. Gardini si je zagotovil zmago v šesti igri, ko mu je moral Šved prepustiti servis, s čimer je Italijan prešel v vodstvo 4:2. V naslednjih ga-mih ni nihče izgubil servisa in Gardini, ki je z odlično igro o-nemogočl tekmecu nevarne napade, je zmagovito prišel do prve točke dneva. Drugi set so morali prekiniti zaradi dežja. Ko sta i-gralca nadaljevala borbo sta si bila precej enakovredna. Sredi IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIlllltllllllllMIII**lll1IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIllltllllllllltlllllllll|lllllll||l|llllllimilllltlllllltlllllllll OD NEDELJE 29. t m. DO 7. AVGUSTA Kolesarji trinajst dni po cestah Jugoslavije Start v Skopju, cilj v Ljubljani - Nad 60 tujih in 30 domačih kolesarjev SKOPJE, 27. — Še dva dneva nas ločita od velike mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji, ki se začne v nedeljo 29 t.m. v Skopju. V pisani družbi jeklenih konjičkov bodo najboljši kolesarji iz 11 evropskih držav — Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Anglije, Italije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poljske, CSSR in Jugoslavije. Razen teh bodo sodelovale še . . ^— ». , izbrane ekipe Srbije, Hrvatske, ,J« organizator upošteval napore, Slovenije in Makedonije, skratka, na startu bo 60 tujih in 30 domačih kolesarjev. Letošnja dirka bo napornejša od vseh dosedanjih pa tudi konkurenca bo hujša kakor je bila kdajkoli doslej. Jugoslovanski reprezentanti so na skupnem treningu v športnem centru pri Beogradu, in sicer Levačič, Šebenik, Cubrič, Valenčič, Bajlo in Škerlj. Vse kaže, da bodo Jugoslavijo zastopali naslednji: Levačič, Valčič, Šebenik, Cubrič, Valenčič in Bajlo, vendar bo zvezni kapetan dokončno odredil šestorico šele po današnjem treningu. Razen nekaterih drugih novosti se je organizator odločil tudi, da bosta razen rumene majice med to vožnjo vpeljani še zelena in vijoličasta. Najboljši vozač v generalnem plasmaju bo nosil rumeno majico. Najhitrejši kolesar, ki bo pobral največ etapnih zmag, bo imel zeleno majico, medtem ko bodo člani najboljše ekipe oblečeni v vijoličaste majice. Italijo bodo zastopali kolesarji kluba Ignis in sicer Primo Nar-dello, Augustino Cisari, Antonio Facin, Clei Santini in Armando Pasquiratti. S tem je omenjeni odbor zaključil s sprejemanjem prijav. Na dirki bo torej sodelovalo 95 tekmovalcev iz 11 držav. Vsakoletna največja amaterska dirka s kolesi «Po Jugoslaviji» se bo začela 29 t.m. v Skopju, dirkači pa bodo zaključili naporno pot 7. avgusta v Ljubljani. Celotna proga je dolga 1622 km in je razdeljena na 13 etap. Udeleženci bodo morali med temi v štirih dneh prevoziti po dve etapi (dopoldne in popoldne), vendar bo samo ena etapa daljša kakor 200 kilometrov, kar kaže, da ki jih bo terjala ta prireditev. Za razliko od prejšnjih dirk «Po Jugoslaviji», ko je organizator pošiljal v borbo dve domači reprezentanci — staro in mlado — bo tokrat čast jugoslovanskega kolesarstva reševala samo šesterica najboljših iz «stare garde». Povod za to odločitev je dalo pomanjkanje finančnih sredstev, vsekakor pa bodo mladi vozači okrepili ekipe posameznih republik. Petrovič: pred leti tekmovalec, danes pa trener Jugoslovanske reprezentance Razpored etap je sledeč: 29. julija: Skopje—Gostivar— Skopje (138 km); 30. julija: Skopje—Leskovac (155 kilometrov) ; 31. julija: Leskovac—Niš (na kronometer, 40 km), popoldne: Niš—Svetozarevo (102 km); 1. avgusta: Svetozarevo—Beo- grad (102 km); 2. avgusta: Beograd—Šid (100 km), popoldne: Slav. Brod—Ba- nja Luka (100 km); 4. avgusta: Banja Luka—Zagreb (193 km); 5. avgusta: Zagreb—Delnice (136 km), popoldne: Lovran—Pulj (90 kilometrov) ; 6. avgusta: Pulj—Nova Gorica (210 km); 7. avgusta: Nova Gorica—Vršič (10 km), popoldne: Kranjska gora—Ljubljana (87 km). * * 4« Od prijavljenih ekip, ki se bodo udeležile kolesarske dirke po Jugoslaviji je danes dopotovalo v Skopje šest reprezentanc, in sicer Anglije, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije in Jugoslavije. Za danes zvečer in jutri pričakujejo prihod ekip Italije, Madžarske, Danske, Belgije in nemške demokratične republike. igre je Schmidt zamenjal sistem igre in je večkrat bliskovito prišel k mreži, kar mu je prineslo zmago. Med tretjim setom, ki je trajal 35 minut, je dež ponehal. Oba igralca sta bila precej živčna in sta se trmasto borila za vsako žogo. Po izenačenem stanju je Gardini prešel v vodstvo in Lundquist — dragoceno za Švedsko točko v naslednjem gamu vodil 40:0. Schmidtu se je posrečilo rešiti «set bali», vendar je naslednjo žogo izgubil in prepustil zmago Gardiniju s 7:5. Četrti set je bil najbolj razburljiv. Schmidt je v drugi igri iztrgal servis Italijanu in povedel s 3:1. Gardini se je takoj opomogel, prevzel tekmecu žogo in zmanjšal na 3:2. Od tistega trenutka dalje je Gardini gospodoval na igrišču in po 30 minutah igre prinesel Italiji prvo točko. Skupno je dvoboj Schmidt - Gardini trajal, vključno s 15 minutami počitka, dve uri in pol. Po kratkem odmoru sta stopila na igrišče najboljša igralca Švedske in Italije Lundquist' in Pie-trangeli, 2e v prvem setu je bila premoč domačina očitna. Šved je v prvem in tretjem gamu od- lillIilIliiiillIlllIlllllllllllllliliilIlliilllIlliniiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii IZ KOPRSKEGA OKRAJA Ukrepi za napredek telesne kulture Na sporedu več tečajev za vaditelje V koprski zvezi za telesno kulturo so izvedli nekatere organizacijske novosti, ki ugodno vplivajo na napredek telesne kulture v okraju. Namesto sedanjih komisij, ki so jih imenovali, so začeli ustanavljati strokovne odbore za posamezne športne panoge, v katerih so izvoljeni predstavniki klubov in društev. Na ta način so strokovni odbori bolj konkretno povezani s problematiko terena. Posamezni odbori so t udi napravili obsežne načrte za nadaljnje delo. Tako bo odbor za splošno telesno vzgojo organiziral v avgustu tečaj za vaditelje, ki se bodo specializirali za vadbo v takih krajih, kjer nimajo telesnovzgojnih naprav v zaprtih prostorih. Od udeležencev tega tečaja pričakujejo, da bodo posamezne probleme reševali mnogo bolj samoiniciativno kot doslej. Pohvaliti je treba tudi zamisel odbora za zimske športe, ki bo jeseni organiziral množična tekmovanja po šojah in v okviru društev, najboljše udeležence iz teh tekmovanj pa bo zbral na posebnem tečaju. Odbor je tudi začel s pripravami za ureditev tekmovalne steze za slalom m za zgraditev 25-metrske skakalnice pri Postojni. Ves poudarek na množičnost bosta dala tudi odbora za košarko in odbojko, ki nameravata organizirati razen članskih tudi številna mladinska in pionirska tekmovanja. Odbora sta tudi sklenila predlagati športnikom na drugi strani meje čimveč medsebojnih srečanj v košarki in odbojki. V košarki bodo skušali izvesti srečanje reprezentanc obeh zamejskih področij. vzel Italijanu servis in je vodil s 4:0. Pietrangeli je sicer odgovoril, vendar proti premočnemu Lundquistu ni mogel ničesar. V drugi igni, ki je trajala 28 minut, sta si bila igralca do četrtega gama precej enakovredna. V petem je Pietrangeli izgubil servis, kar je njegov tekmec izrabil in povedel s 3:2. V naslednji igri je Lundquist pustil Italijana na ničli, v sedmem pa se je Pietrangeli trdovratno boril dokler ni prišel do točke. Nadaljevanje ni bilo več zanimivo, ker sta igral--ca ohranila servise, kar pa je Švedu zadostovalo, da si je zagotovil drugi set. Razočaran in demoraliziran je Pietrangeli v tretjem setu popolnoma odpovedal in postal igrača v rokah razigranega Sveda, ki je v borih 12 minutah spravil nevarnega tekmeca brez usmiljenja na kolena. Po prvem dnevu je torej stanje neodločeno. Jutri bo igra parov: Italijo bosta zastopala Pietrangeli in Sirola, Švedsko pa Lundquist in Schmidt. TENIS ZA POKAL «DE GALEA» Italija - Maroko 5:0 Jugoslavija - Švica 5:0 BIELLA, 27. — Danes se je nadaljeval teniški turnir za ju-niorske reprezentance za pokal «De Galea». V italijanski coni je Italija odpravila Maroko s 5:Q, J ugoslavija pa je z istim rezulta- tom premagala Švico. Zmagoviti spoprijeti med seboj za uvrstitev v finalni del tekmovanja, ki bo v Vichyju. Izidi današnjih srečanj so sledeči: IGRA PAROV Maiioli - Tacchini (Italija) — Bouchait - Chaeb (Maroko) 6:2. 6:2, 4:6, 6:3. Spear - Baloh (Jug.) — Sie-griet — Werren (Švica) 6:3, 6:0, 6:0. IGRA POSAMEZNIKOV Maioli (It.) - Bouchait (Mar.) 6:3, 3:6, 7:5 Bologna (It.) - Laroussi (Mar.) 6:3, 6:4 Baloh (Jug.) . Werren (Sv.) 6:4, 7:5 Natalin (Jug.) - Holenstein (Sv.) 8:6, 6:1. reprezentanci se bosta morali TENIS HILVERSUM, 27. — Avstralec Rod Laver se je uvrstil v polfinale mednarodnega teniškega prvenstva Holandske. Laver je danes zmagal v treh tekmah in je izločil med drugim tudi rojaka Hughesa. TELOVADBA PRATO, 27. — Italijanska telovadna zveza je sklenila prirediti v Pratu mednarodno srečanje med reprezentanco Italije in ekipo Bolgarije ali Poljske ali Ma- džarske. V SREDO PO ŠENTJAKOBSKIH ULICAH Intemperante zmagovalec nočnega teka V sredo je bilo po šentjakobskih ulicah 20. tekmovanje v teku, ki velja za osvojitev trofeje bratov Fonda. Letošnji nočni tek se je zaključil z zmago v rekordnem času člana šentjakobskega športnega kluba Intemperanteja, ki med 30 udeleženci ni imel nobenega resnega tekmeca. Ze takoj po startu je Giovanni Intemperante potegnil in si kmalu nabral toliko naskoka, da mu nihče ni mogel ogrožati prvega mesta. Na drugo mesto se je uvrstil član Acegata Brandolin Luciano, medtem ko sta se na ostala častna mesta uvrstila njegova društvena tovariša Gemellesi in Ricatti. Zmagovalec je 5 km dolgo progo pretekel v 15’7”7, medtem ko je drugoplasirani rabil za isto celih 16 minut. Ekipna lestvica je sledeča: Ace-gat 72 točk, Società Ginnastica Triestina 52, San Giacomo 45, Li-bertas (Videm) 31 itd. Po petem in predzadnjem tekmovanju za trofejo rajonov je Acegat v vodstvu s 438 točkami pred šentjakobskim društvom (342), Ginnastico Triestino (239), videmskim Libertasom itd. Zgoraj: zmagovalec na cilju. Spodaj: tik pred startom NOGOMET Veto jugoslovanske zveze za odhod Čiriča k modenskemu klubu MODENA, 27. — Jugoslovanska nogometna zveza ni izdala, dovolje. nja za odhod trenerja Čiriča k Mo-deni. Tehnični prokurator italijanskega kluba odv. Enzo Danieli! je odpotoval v Beograd z namenom, da razčisti položaj, ki brez dvoma spravlja Mod eno v resno krizo. V primeru potrditve «veta» s strani jugoslovanske zveze, bodo v Mode-ni izbrali trenerja iz seznama treh razpoložljivih tehnikov in sicer Pedersena, Monzeglia in Malagolija. Vodstvo Modene se še vedno pogaja za. nakup brazilske zveze Ci-nesinha, srednjega krilca Catanie Granija in igralca Marzotta Schia-via. Svetovno prvenstvo v sabiJ*11^ Madžar Horvat prvak v sablji BUENOS AIRES, 27. — MajjjJ Horvat je osvojil naslov sv« ^ nega prvaka v tekmovanju s Jj ljo. Novi prvak )e. zaJ, „rejt zmag s 34 zadanimi in 21 P timi udarci. Na drugo P je uvrstil Poljak PawlowsKi zmagami in z razmerjem za“' in prejetih udarcev 32 :n. končni razpredelnici tdem0 posameznikov s sabljo s'*‘f Francoz Arabo in Madžara J in Mendelenyi, medtem ko Jc J lijan Calarese zasedel sesto sto. Francoska reprezentanca s* naslov ekip«? danes osvojila nasiov svetovnega prvaka v tekmo? z mečem. PLAVANJE avšus' RIM, 27. — Od 3. do 5. - m bo v bazenu rimskega Plavarvf. stadiona žensko in moško P ,, stvo Italije Tekme se boo čele ob 9. zjutraj in se bodo cele ob 9. zjutraj in se daljevale ob 17. uri. V poP° ! skih urah bodo finale teki»-J avgusta zvečer bo tudi skokov s stolpa za moške. * * # LEIPZIG. 27. — Priredite1)jj evropskega plavalnega Prve ,, ki bo od 19. do 25. avgusW/ Leipzigu, so javili, da so oo nes sprejeli prijave 700 š^jjl ki bodo predstavljali 22 Prijave so presegle število i ležencev, ki so nastopili na j jt njem prvenstvu 1958. leta * dimpešti. iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiliiniiiiiiiiiimMiiitiiiinniiiiiiliiiiiiiliiiiii|ll,"l>>,< VOZNI RED VLAKOV BENETKE—MILAN —PARIZ—RIM—BARI ODHODI 5.36 A Cervignano 6.10 R 6.35 D 10.14 A 12.50 R 13.34 A 14.50 D Porto- gruaro Benetke - Milan (*) Benetke - Milan - Turin - Rim 8.46 R Benetke - Rim 9.52 DD Benetke - Milan - Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano - Benetke Portogruaro Benetke - Milan - Pariz Benetke - Bari Tržič - Portogruaro 17.25 DD Benetke - Pariz (spal- ni vagon) - Benetke -Pariz (ležalni prostori Trst - Pariz) 18.40 R Benetke 18.48 A Tržič - Portogruaro 19.25 A Tržič - Cervignano 22.05 DD Benetke - Milan - Turin - Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst - Genova) - Mestre - Bologna - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst - Rim) 16.45 D 16.50 A PRIHODI 6.22 A Cervignano - Tržič 7.28 A Portogruaro - Tržič 7.55 DD Turin - Milan - Benetke - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim -Trst) 11.35 R Benetke 11.41 DD Pariz - Milan - Lam-brate - Benetke (ležalni prostori Pariz . Trst) Rim - Bologna - Bari -Ancona - Benetke Cervignano Pariz - Milan . Benetke Benetke - Portogruaro - Cervignano Tržič (**) Bologna - Benetke Portogruaro . Tržič Milan - Benet- 13.30 D 14.00 A 15.33 D 17.20 D 18.06 A 18.52 R 19.16 A Mestre 20.00 DD Pariz —— ke 21.25 R Rim - Milan (#) 22.37 A Benetke - Tržič 23.55 DD Turin • Milan - Genova (II) - Rim - Bologna - Benetke (*) samo I. razred (**) ne vozi ob nedeljah VIDEM—DUNAJ— SALZBURG—MUENCHEN 3.43 A 5.18 A 6.16 D 6.21 A ODHODI Videm - Trbiž Videm Videm - Trbiž Videm 7.12 D Videm - Trbiž - ^ - Hamburg 9.40 A Videm nil.|j 12.20 A Videm - Trbiž - ^ 12.28 A Videm 13.55 DD Calalzo (#) 14.35 A Videm 16.00 A Videm - Trbiž 17.35 A Videm 19.00 D Videm .,5» Videm - Benetke -chen (ležalni Pr° do Miinchena) 19.55 D 20.30 A Videm 21.32 A Videm (*> samo ob sobota1- 23.6. do 15.9. PRIHODI 1.08 D Videm 7.05 A Videm 8.05 A Videm 8.22 D Videm 9.17 A Videm fr 9.53 D Dunaj - Munche® biž - Videm 11.58 A Trbiž - Videjn 15.08 A Videm 17.37 A Videm Dunaj - Trbiž - >1* 19.00 DD 1.9.50 A Videm 21.03 A Videm 22.58 A Videm . ff 23.12 D Miinchen - Dunaj biž ■ Videm .,1 Calalzo - Videm 1 ' samo ob nedelja11 24.00 DD (*) 24 6 qo 16.9. OPČINE—LJUBLJANA —BEOGRAD 0.19 D 7.06 R . ZaS1'* 0* 7.22 A 8.28 D 13.41 A 18.00 A 20.01 A 20.20 D ODHODI Opčine - Reka - Beograd Opčine . Gradec naj Opčine . „ Opčine - Ljubljan?jl|> 12.03 DD Opčine - Reka • M Ijana - Beograd Opčine Opčine Opčine . LjubU^gfi Beograd - Atene -grad PRIHODI or Beograd - Zagi‘el’ ’ čine f’C Opčine ptr Carigrad - Atene grau . Zagreb * ne Opčine 1Y.U5 A Opčine 1 17.13 DD Beograd - LjubU8' Reka - Opčine Ljubljana - Opcl Opčine /jpe Dunaj - Gradec • ne * ■ifj 5.30 D 7.13 A 9.10 D 11.22 A 17.05 A 19.38 D 21.48 A 22.48 R R - rapido; DD D — brzec; À — P® OOOOOOOCkOCOOOOOČOOO «OOOOOOOOOCOOOOOlOCO COOCkOOOOOOOCOOOOOCOOCXk^OOeOCCkOtOtOCOOOOCkOOOOO^OOCOOCkOCO^OtOCOOOCOCOOOOOCOOOOOOOW-^XWOOOOCOOOOOOOaoOQOOOlOOCHìOeOOCilXXOOOOOOOOOO^^ va. Treba bo počakati do o- «»«—«««»i »*» -d« «n —j— -> *- —»-.-.«. — .j$— JAMES N. YOUNG: USODNO NAKLJUČJE no dovršen vlom nekje v obmorskem letovišču. Sreča ju je spremljala na njimi tisoč milj dolgi poti, ko sta z avtomobilom bežala proti vzhodu. Vedno sta imela srečo — razen enkrat. Noč je bila temna ; tudi hiša je bila temna. Temna in tiha. Dva moža sta neslišno tekla proti njej. Hitro sta smuknila skozi temno grmovje, ki je obdajalo hišo. Pritekla sta do verande, preskočila stopnice in se sklonila. Težko sta sopla v temnem zavetju. Čakala sta in poslušala. Tišina. Popolna tišina. Potem se je začul iz teme glas: «Ne moreva ostati tukaj. Vzemi kovček! Poskusil bom odpreti s temi ključi. Morava priti v hišo.» Deset, dvajset, trideset sekund. Z enim od ključev je mož odprl vrata. Oba moža sta brez šuma stopila v hišo, za pria vrata za seboj in jih za klenila. Čez čas: «Oglejva si prostor!» «Previdno, Hasty!» «Oh, saj nihče ne bedi!» Medli prameni svetlobe iz ba terije so razsvetlili sobo. Bila je prostorna dnevna soba. Preproge so bile skrbno zvite in zložene ob steni. Pohištvo — stoli, mize, kavči — pa je bilo pokrito z rjuhami. Povsod je ležal prah kakor lahen sneg. Mož z baterijo je prvi spregovoril: «Sijajno, Blackie.» je dejal, «srečo imava. Družine najbrž ni doma.» «Da. Verjetno so šli na počitnice. A vseeno se morava prepričati.» Skupno sta preiskala hišo. Po prstih sta šla skozi vsako sobo. Nobenega dvoma ni bilo ; družina je bila zdoma že več tednov. Da, Hasty Hogan in Blackie Burns sta imela srečo. Samo enkrat v zadnjih desetih letih ju je sreča pustila na cedilu. Uspešno sta izvedla resmč- To je bilo ravno pred eno uro. Zgodilo se je, da je Elao kie, ki ie šofiral, podrl policaja. Peljal je naprej, ko da se ni nič zgodilo, kajti mislil je na kovček ob Hastyjevih nogah. Potem se je začelo zasledovanje. Divje, noro zasledovanje. In ko je krogla prebila bencinski tank, sta morala zapustiti avto. Sreča ali nesreča, tukaj sta bila sedaj. Sama, brez avtomobila, v popolnoma neznanem mestu, a vendar cela in na varnem — in s kovčkom seveda. Kovček je ležal na sredi mize, v sredini sobe. Bil je poln čednih, malih zavitkov — v vrednosti približno 300.000 dolarjev. «Poslušaj,» je rekel Mr. Hogan. «Dobiti morava avto, pa hitro. A ne smeva ga ukrasti, je prenevarno. Kupiti ga mora- smih, ko bodo trgovine odprte ! » «Toda, kaj s tem?» je vprašal Mr. Burns in pokazal na kovček. «Skrila ga bova, pa kar tu- W. Ro- menuje Mr. Samuel gers.» «Kako pa veš?» «Videl sem na eni njegovih knjig. Res ima lepo knjižnico.» Trgovine z avtomobili so odprli ob osmih, kot je pravilno Našim bralcem bomo goto vo ugodili, če jim sporočimo, da bomo jutri pričeli na tem mestu objavljati nov podlistek. sestavljen iz samih kratkih zgodb. To bodo «Pretresljive zgodbe» (ki pa ne bodo iste, kot smo jih pod tem naslovom že nekoč objavljali) Prepričani smo, da bodo za te vroče pasje dni te zgodbe kar najbolj primerno bran je: ne bo utrujalo in od dne do dne bo privlačevalo. kaj. Zakaj pa ne? Bolj je na varnem ko pri naju, vsaj dokler ne dobiva avtomobila.» In tako sta skrila kovček, odnesla sta ga v klet in ga zakopala v premog v kotu kleti. Ko sta to storila, sta še pred svitom smuknila iz hiše. «čuj, Blackie,» je omenil Mr. Hogan, ko sta šla po cesti, «gospod, ki sva ga obiskala, se i- domneval Mr. Hogan. Malo pred deveto sta Mr. Hogan in Mr. Burns imela avto. čeden, majhen avto. In zelo hiter. Odpeljala sta se po cesti navzdol. Tri hiše pred njuno sta se u-stavila. Mr. Hogan je izstopil, da bi šel peš do hiše. Mislil je, da bo šel lepo naokoli do zadnjih vrat in se utihotapil noter. 50 yardov pred hišo je obstal kot prikovan. Strmel je in tiho preklinjal. Glavna vrata so bila odprta, oknice razprte. Družina se je vrnila! Kakšna smola! Kaj naj storita? Vlomita ponoči v kiet in odneseta kovček? Ne, prenevarno. Mr. Hogan si bo moral kaj izmisliti. «Prepusti to meni, dete!» je dejal Mr. Burnsu. «Ti šofiraj, jaz pa bom napel možgane. Po-iščiva telefon! Hitro!» Deset minut pozneje se je Mr. Hogan posvetoval z ravnateljem telefonske centrale. Da, seveda so že našli Samuela W. Rogersa, Plainview 6329. In čez trenutek je že govoril z začudenim Mr. Rogersom. «Halo!» je začel. «Je tam Mr. Rogers, Mr. Samuel Rogers?» «Da, govori Mr. Rogers.» Mr. Hogan se je odkašljal. «Mr. Rogers,» je rekel in njegov glas je zvenel ostro, uradno in prepričljivo, «tukaj glavni sedež policije. Jaz sem Simpson, narednik Simpson, član detektivskega oddelka....» «O?» se je začudil glas na o-ni strani žice. «Načelnik, policijski načelnik, veste,» tukaj je Mr. Hogan znižal svoj glas, «mi ie naročil naj vam telefoniram. Pošilja me še z enim možem k vam.» «Ali md preti kakšna nevarnost?» je vprašal Mr. Rogers. «Ne, ne, nič takšnega. Toda o necena zelo važnem moram govoriti z vami.» «V redu, čakal vos bom,» je dejal glas Mr. Rogersa. «Samo, Mr. Rogers», je nadaljeval Mr. Hogan, «molčite zaenkrat o tem! Ne povejte nikomur! Vse vam bom ustno razložil.» Ko sta se vračala proti hiši, je Mr. Hogan razložil Mr. Burnsu svoj načrt. Cez deset minut sta se «narednik Simpson» in «detektiv Johnson» že pogovarjala s presenečenim Mr. Rogersom. Mr. Rogers je bil nizke postave in sploh precej nepomemben. I-mel je bledomodre oči, skoro nič brade in smešen, majhen obraz. Bil je nervozen in koro prestrašen. Mr. Hogan ali «narednik Simpson», mu je povedal vso zgodbo, seveda ponekod spre- to I ta: tu lai lol je «1* «ii ka «i «i, fi; tei vii 2? ke la. ia IH- -to li 'a Hi pr P: K, hj ti fa ti r.i dr če tu ,1 fi, k, je «ti vs k, u: ti .if P S ii u h ii d « S h d k % t 1 r i i menjeno, celo zelo spr®1!1 pd no. Mr. Rogers je gted8 senečeno, a veselo. Pospremil je Mr. jfl)f klet. Skupaj sta odkop»18- d ček in ga odnesla v dnev't,j# bo. Tu sta ga odprla ih da je nedotaknjen. Mr. Hoean je zaprl K® / «In sedaj, Mr. Rogeljo!)1 naznanil zelo uradno, * f son in jaz se ne obotavljati. Načelnik ‘L,/, poročilo — hitro. va še ostale roparje. Vyjp; bom z vami še vedno v Vstal je in dvignil ^ f Tudi Mr. Burns je vst» ■ je storil tudi Mr. Roge1*; Trojica je korakala v «im, katere je Mr. R°f» jj 8 pri. «Vstopite, dečki!» J0 tj j al prijazno in vstopML je možje, veliki in moch1 je, v policijski unifornh gifd; strahu in spoštovanja s0,* r li Mr. Hasty la Hogan» “ Blackie j a Burnsa. f! «Kaj naj to pomeni, gers?» je vprašal Mr. «Nič posebnega,» je °7e, * Mr. Rogers, «naključje J sem jaz načelnik polic11 , UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHl 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-038 - Poštni predai 559 - PODRUŽNICA GOHICA. Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV. 8 HANC1SKA št. 20 -> Tel. »t. 37-338 - NAROČNINA; mesečna 650 tir. - Vnaprej/ letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. Četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-53/4 Za FLR.I: AD1T, DZS, bi» yj, Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. rz Mali oglasi 3o lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri u*,f* Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat