770040 771208 Letnik L April 20 I 2 Cena: 3,75 EUR. TIM 08 www.tzs.si • Tehniška založba Slovenije, d. d. • Poštnina plačana po pogodbi Model motornega gliserja Gnezdilnica za sinice Aerozaprega v Sloveniji Žogozvočnik Gosjifmrčelc velike Vec o vsebini si preberite na VVVVVV. ToStažaBS Slovenije w>M>; Najlepše ideje za vso družino Tehniška založba Slovenije Redna cena posavnezne knjige: 2.3,<7 9 € Cena posamezne knjige za naročnike revije TIM: € MODRA ŠTEVILKA {( (• 080 17 90 ) .narvcila@tzs.$i KAZALO REPORTAŽA_ 2 PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NURNBERGU (I.DEL) 8 3. TIMOVO TEKMOVANJE S PAPIRNATIMI LETALCI IN MODELI LEONARDOVEGA PADALA MODELARSTVO 7 DIRKE Z AVTOMOBILSKIMI MODELI SLOT V MINULI SEZONI 14 NAČINI IZDELAVE GLAV ZA RAKETNE MODELE (I.DEL) 18 AEROZAPREGA V SLOVENIJI 38 VEČNAMENSKO LEPILO BELI-ZELL PRILOGA 10 MODEL MOTORNEGA GLISERJA (I. DEL) 32 GNEZDILNICA ZA SINICE RADIJSKO VODENJE 20 IZKUŠNJE Z AKUMULATORJI LI-PO IN PREDSTAVITEV AKUMULATORJEV BILLOWY POVVER MAKETARSTVO 22 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO -JUNKERSJU 88A-4 24 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - BOEING B-I7G FLYING FORTRESS ELEKTRONIKA 26 ČASOVNIK ZA ELEKTRONSKO VŽIGANJE ZGORNJIH STOPENJ MODELARSKIH RAKET (2. DEL) 28 PREPROSTI PROJEKTI IZ ELEKTRONIKE 30 ŽOGOZVOČNIK ZA SPRETNE ROKE 34 36 CVETOVI NA VAZI ALI NA TRAVNIKU OKRASKI IZ SATENASTIH TR Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/479 02 II, 080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/479 02 20 e-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražem Telefon: 01/479 02 21 e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Oblikovna zasnova: Tina Kopač Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: simona.strezek@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 15,00 €, celoletna naročnina pa 30,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Korotan Ljubljana, d. o. o. Naklada: 3.700 izvodov Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije iz naslova razpisa za sofinanciranje poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Aerozaprega je del širokega spektra letalsko modelarskih dejavnosti, za katero je tudi pri nas vedno več zanimanja. Združuje jadralno in motorno letenje z letalskimi modeli. Foto: Uroš Šoštarič april 2012 | I REPORTAŽA Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (i. del) MITJA MARUŠKO Foto: Jože Čuden Revell, Italeri in Airfix Tudi letošnji sejem v Niirnbergu je po¬ stregel z obetavno obsežnim seznamom no¬ vosti na trgu plastičnih maket in v načrtih proizvajalcev ni čutiti recesije. Prav obratne so domače razmere, kjer sta v lanskem letu opešala oba glavna slovenska uvoznika. Na policah samevajo stare zaloge. Izjema so po¬ nudbe v spletnih trgovinah, omejena ponud¬ ba Revella v mreži trgovin Muller in Zdru¬ ženja graditeljev plastičnih maket Slovenije (ZGRMS), ki je ponudnik izdelkov številnih manjših proizvajalcev za svoje članstvo. Revell Dobrih sto novosti je količinska stalnica v vsakem novem Revellovem katalogu. Me¬ šanica novosti, ponatisov in izposojenih kalu¬ pov zagotavlja svežino v ponudbi največjega evropskega proizvajalca plastičnih maket. V merilu I : 144 bodo v seriji »Micro Wings« izšli ponatisi maket lovskih letal iz 2. svetov¬ ne vojne, ki so se v katalogu prvič pojavili leta 1973. Letošnji izbor sestavljajo spitfire Mk.l (04912-111), hurricane Mk.l - (04913-111), hawker typhoon Mk.lB (04914-111), havvker tempest (04915-111), messerschmitt Bf I09E (04916-111), focke wulf Fw 190 A-8 (04917-111), junkers Ju 87B stuka (04918-111) in messer¬ schmitt Me 262A (04919-111). V tem merilu bo na voljo povsem nov F-I6C (03992-111), zračno poveljniško mesto ZDA, boeing E-4B (04663-1), zadnja izvedenka boeinga 747-8 (04275-IV) in turistično vesoljsko plovilo, ra¬ ketoplan Space Ship Two družbe Virgin Ga- lactic z nosilnim letalom VVhite Knight Two (04842-IV). Leteče poveljniško mesto ameriškega predsednika, boeing E-4B, ki ga Revell ponuja v merilu I : 144, je kar velika maketa. Na rob vesolja vas ponese kompozicija konstruk¬ torja Burta Rutana v merilu I : 144. V merilu I : 72 naj omenimo nekaj po¬ natisov zanimivih Matchboxovih kalupov, nemški hidroavion heinkel He 115 (04276-111), britanski supermarine stanraer (04277-11) in bombnik BAC Canberra PR.9 (04281-111), ter kalupov češkega proizvajalca MPM, A-20 bo- ston Mk.IV/V (04278-111) in gloster meteor Mk.4 (04658-1). Ruska Zvezda bo posodila kalup za suhojev projekt T-50 (04664-11), ja¬ ponska Hasegavva pa za BAe harrier Gr.Mk.7 (04280-111). Izmišljeni nemški bombniški projekt arado Ar.E 555 (04367-1), italijanski lovec mačehi MC.200 seatta (03991-1), bo¬ eing P-26A peashooter (03990-11) in tornado »Black Panther« (04660-1) so ponatisi obsto¬ ječih Revellovih kalupov. Med izvirne novosti je šteti le airbus A400M »grizzly« (04800-1) in boeing B-17 F »Memphis Belle« (04279-11). Arado Ar. E555 ni nikoli poletel in sodi v t. i. »Luft- waffe 46«. Maketa projekta v merilu I : 72 je spet na voljo. Znamenita B-I7F Memphis Belle bo izvedenka Re- vellove velike uspešnice B-I7G v merilu I : 72. Seznam novosti v merilu I : 48 začenjajo ponatisi Eduardove odlične makete francoske¬ ga lovca I. svetovne vojne spad XIII v pozni izvedbi (04657-1), ICM-jevi maketi nemškega lovca messerschmitt Bf I09F-2/F-4 (04656-1) in britanskega lovca spitfire Mk.XVI (04661-11) ter Dragonove kombinacije mistel v kombina¬ ciji focke vvulfa Fw 190 in Ta 154 (04824-111). Med izvirne novosti sodita maketi ameri¬ škega mornariškega izvidnika PV-I ventura (04662-1) in mornariška izvedenka francoske¬ ga dassault rafale M (04517-111). Veliko merilo I : 32 je že vrsto let Revel- lov področje odličnosti. Tokrat nam za konec leta najavljajo maketo nočnega lovca heinkel He-219 A-7 »uhu« (04666-IV) in maketo lov¬ ca messerschmitt Bf 109 G-6 (04665-IV). Znova bo na voljo heinkel He-I62A (04723-11) in MiG-29UB/GT (04751-1). V helikopterski floti na novo pristajajo v merilu I : 72 mornariška izvedenka NH90 NFH (04651-1) in sea king Mk.4l s slavnostni- V sodelovanju z ameriškim Revellom tudi v Evropo prihaja nova maketa PV-I venture v merilu I : 48. MPM-jev kalup bo osnova za maketo ameriškega bombnika boston Mk.IV/V v merilu I : 72. Kalupa za izmišljeno kombinacijo mistel si je Revell izposodili pri Dragonu. V merilu I : 48 bo to zelo zanimiva maketa. Maketa messerschmitta Bf 109 G-6 v merilu I : 32 je nestrpno pričakovana, saj se pridružuje zelo močni konkurenci. mi oznakami nemške mornarice (04899-11). V merilu I : 48 izbor povečuje maketa vvestland wessex HAS Mk.3 (04898-1) in v merilu I : 32 makete westand lynx Mk.88/HAS Mk.3 (04652-111), eurocopter EC 135 (04659-111) ter super puma SA 330 z oznakami nemške policije (04412-11). Flota plastičnih ladijskih maket z jadri je letos obogatena predvsem z nekaterimi po¬ natisi Revellovih, Hellerjevih in tudi Airfixovih maket. V katalogu najdemo španski galeon v merilu I : 96 (05620-1), galejo La Reale v me- 2 | april 2012 REPORTAŽA Makete helikopterja vvestland wessex HAS Mk.3 v merilu I : 48 smo že videli v Matchboxovi ponudbi, zdaj pa jo po mnogih letih znova izdaja Revell. rilu I : 450 (05897-1), švedsko admiralsko la¬ djo Vaša v merilu I : 150 (05414-1), ameriško fregato Bon Homme Richard v merilu I : 132 (05113-11) ter nemško šolsko jadrnico Pamir v merilu I : 250 (05629-1). Izvirni prispevek bo maketa treh sestrskih ladij, sodobnih turisti¬ čnih križark AIDAdiva, AIDAbella in AIDluna v merilu I : 400 (05200-1) s spremljajočimi kovinskimi dodatki (00717). Ob stoti oblet¬ nici potopitve Titanka spet izide maketa te veličastne ladje v merilu I : 700 (05210-111). Maketa U.S.S. Indianapolis (CA-35) v merilu I : 700 je ponatis Matchboxove makete (05III-I). Med manjšimi maketami v merilu I : 1200 bosta spet na voljo japonska oklep- nica Yamato (05813-1), francoska nosilka he¬ likopterjev Jeanne d'Arc (R97); (05996-1) in, upamo, povsem nova maketa ameriške so¬ dobne letalonosilke U.S.S. Nimitz (CVN-68); (05814-111). V merilu I : 72 bosta znova tu ma¬ keta nemške podmornice tipa VIIC s figurami (05015-1) in fregata razreda flovver (05112-1). Maketa ameriške letalonosilke iz razreda essex U.S.S. Intrepid (CV-II) v merilu I : 720 (05108-1) morda najavlja ponatis celotne seri¬ je Revellovih maket teh letalonosilk, med nji¬ mi tudi povojnih predelav. Ameriška desantna nosilka helikopterjev U.S.S lwo Jima (LHD-7) bo izšla v merilu I : 350 (05109-1), njena se¬ strska ladja U.S.S. Kearsarge (LHD-3) pa v merilu I : 700 (05110-11). Nosilka helikopterjev U.S.S.Kearsage (LHD-3) v merilu I : 700 Odlično detajlirana korveta razreda flovver v me¬ rilu I : 72 Švedska ladja Vaša na svoji prvi in zadnji plovbi. Ma¬ keta v merilu I : 150 izide pri Revellu, ostanki prave ladje pa počivajo v muzeju. Španska galeja v merilu I : 96 je po nekaj letih spet tu. Rdeča Ferrarijeva stran v Revellovem katalogu vedno postreže z novostmi. V merilu I : 24 lahko izbirate med ferrarijem 250 GT SWB berlinetto (07085-11), 512 TR (07084-111), 599 GTO (07091-III) in SA aperta (07090-111). V merilu I : 24 so pripravljeni na štart tudi A4 DTM 2011 »Mike Rockenfeller« (07086-11), mercedes-benz bank AMG C-ra- zred DTM 2011 »Bruno Spengler« (07087-11), mini cooper (1964); (07091-IV), VW golf GTI (07005-1), mercedes-benz 540 K cabrio- let A (07001-1), londonski taksi (07093-1) in londonski avtobus (07651-1). V merilu I : 25 med novostmi najdemo porscheja carrera RS 3.0 (07004-1), camaro SS (07088-11) in ja¬ guar E. Veteran ford model T iz leta 1912 izide v merilu 1:16 (07462-1), ford shelby GT 500 pa v merilu I : 12 (07089-1). Ljubitelje maket tovornih vozil bodo razveselile makete stare¬ ga tovornjaka krupp titan (07559-1), sodobni kenvvorth s kesonom za razsuti tovor v meri¬ lu I : 24 (07406-IV) ter vlačilec international Ione star (07408-1) v merilu I : 25. Dirkalni audi A4 DTM v merilu I : 24 Mercedes-benz 300 SLR je nepozabnih oblik tudi v merilu I : 24. Ferrari 512 TR iz klasične rdeče serije maket v me¬ rilu I : 24 Simpatični malček mini cooper iz leta 1964 v merilu I : 24 Tovornjak kenvvorth v merilu I : 24 Krupp titan je bil uspešno transportno vozilo v petdesetih letih 20. stoletja. Maketa je v merilu I : 24. april 2012 | 3 REPORTAŽA Med figurami bodo dobrodošle upodobit¬ ve nemških, britanskih in ameriških sodobnih pilotov v merilu I : 72 (02402-111). V merilu I : 76 izidejo ponatisi figur japonske pehote (02528-11), avstralske pehote (02529-11) in britanskih komandosov (02530-111). Diorama v merilu I : 72 z britanskimi komandosi Nabor novosti med maketami oklepnih vozil v merilu I : 72 je velik. Ponudbo začenja¬ ta nemška oklepnika TPzl fuchs A4 (03114-1) in SPz marder IA3 (03113-1) ter tank leo¬ pard 2 A5/A5 NL (03187-11). Med sodobnimi oklepniki so tu še vvarrior MCV (03128-111), izraelski tank merkava III (03134-11) in ame¬ riški MIAI (HA) abrams (03112-1). Arzenal 2. svetovne vojne dopolnjuje dvojček vlečne¬ ga polgoseničarja sd.kfz.9 farno in topa 21 cm morser 18/17 cm (03188-11) ter polgoseničar¬ ja sd.kfz.7 (03186-111). Nemški tank leopard 2A6/6M v merilu I : 72 VVarrior MCV v merilu I : 72 V merilu I : 35 nas razveseljujejo ponatisi ICM-jevih maket nemškega tovornjaka hen- schel 33 D I (03098-1) in štabnega kabrioleta admiral (03099-1) ter novi maketi sodobnega nemškega oklepnika SPz puma (03096-IV) in tanka leopard 2A6/A6M (03097-IV). V seriji »Easykit« v merilu najavljajo še helikopter kamov hokum (06648-IV) in lov¬ ca F-15 eagle (06649-IV). Boeing 737-800 bo na voljo v merilu I : 288 (06647-IV). Iz film¬ ske serije Vojna zvezd bodo spet na voljo v različnih merilih zvezdni lovec Obi-Wana (06679-1), Anakina (06681-1), Anakinov Po- dracer (06678-IV), lovec TIE (06734-IV), im- Nemško štabno vozilo admiral cabriolet v merilu I : 35 Nemški tovornjak henschel 33 Dl v merilu I : 35 ima ICM-jeve korenine. perialni zvezdni rušilec (06735-IV), transport¬ no vozilo Slave I (06736-IV) in Sith Infiltrator (06677-IV). Med novostmi pa najdemo zvezd¬ nega lovca generala Grievousa (06682-1), republikanski napadalni čolnič (06683-1) in oklepnik AT-TE (06684-1). Lanski novosti F-4F phantom in AH-64 apache pred škatlami letošnjih novosti v merilu I : 100, kamov hokum in F-I5E eagle v seriji »easykit«. Serijo izumov in projektov Leonarda da Vincija dopolnjujejo večcevni top (00510-111) in obrambni stolp na kolesih (0051 l-lll). V anatomsko-didaktični seriji X-ray pa prihajata maketi psa (02093-111) v merilu I : 5 in žirafe (02094-111) v merilu 1:16. Tudi letošnji Revellov izbor pokriva raz¬ lične okuse in želje s kombinacijo ponatisov ter novih maket v različnih velikostih in meri¬ lih. Ker ponudba Revellovih maket na sloven¬ skih policah usiha, jih bo treba poiskati v tujih spletnih trgovinah. Italeri Italijansko podjetje Italeri letos praznu¬ je petdeset let, odkar so izšle prve plasti¬ čne makete pod blagovno znamko Aliplast. Na slovenskih policah pa obeležujemo prvo leto brez Italerijeve ponudbe. Kljub temu si oglejmo novosti enega od največjih evropskih proizvajalcev. V odlični seriji torpednih čolnov v meri¬ lu l : 35 bo na voljo ameriški torpedni čoln PT-109, ki mu je poveljeval J. F. Kennedy (5631). Za gradnjo dioram bosta na voljo dalj¬ ši (5612) in krajši (5615) kos pomola. Nova bo maketa britanske miniaturne podmornice x-craft, s katero so napadli nemško oklepnico Tirpitz (5614). Lepo oblikovan pomol v merilu I : 35 Serija »Historic Upgrade« prinaša ponati¬ se starejših maket z nekaterimi popravki po¬ vršinskih detajlov. V tej seriji v merilu I : 72 bomo znova lahko segli po nemškem nočnem lovcu messerschmitt Bf 110 G-4 (1314), itali¬ janskem lovcu fiat CR.32 chirri (1322) in nem¬ škem vodnem letalu dornier Do 24 (1323). Med običajnimi ponatisi bodo kompozicija mi- stel I (072), lovec messerschmitt Me 2I0A-I (077), MH-53J stallion pave lovv III (030), AS 532 cougar (1325) in jaguar Gr. I (067). Med izvirne novosti lahko štejemo v merilu I : 72 makete sunderland Mk.l (1302), MB 339 A akrobatske skupine Frecce Tricolori (1317), spitfire Mk.VII (1318), rafale M (1319), MQ-9 raptor (1320), F-84G thunderjet (1321), AS 532 cougar (1325) in F/A-18 akrobatske skupine Blue Angels (1324). Za gradnjo letal¬ skih dioram bosta prišli prav maketi kovinske podlage PSP (1327) in vzletna katapultna plo¬ šča sodobne ameriške letalonosilke (1326). V priljubljenem merilu I : 48 bodo pri Italeriju postregli z novima maketama jun- kersa Ju-87 D-5 stuka (2709) in britanske¬ ga jurišnika jaguar GR.1/3 (2714) ter jima priložili kovinske dodatke. Sea hurricane (2713) in mačehi MC.200 seatta 2a serije (2711) bosta predelavi obstoječega kalupa. Od Kinetica prihaja ponatis mirage 2000D (2707), od Academyje pa verjetno MiG-2IMF (2715), messerschmitt Bf 109 G-6 z bogatim izborom italijanskih letalskih asov (2719) ter havvker hunter F.Mk.6/9 (2708). Escijev kalup bo omogočil ponatis izraelskih lovcev mira¬ ge III CJ z oznakami izraelskih letalskih asov (2718). Ob maketah curtis P-40E kittyhawk Mk.lll (2717) in E/F-I8G grower (2716) se pustimo presenetiti Italerijevi izvirnosti, ki nam ob vsej svoji ponudbi maket zagotavlja še odličen in bogat izbor nalepk. Med maketami helikopterjev najprej zasledimo dva ponatisa: OH-I3S sioux (857) in UH-60/MH-60 black havvk »Night Raid« (2706), medtem ko bo UH-34 sea horse (2712) popolna novost. Z maketo italijanske izvedenke lockheed F-I04G starfighter v merilu I : 32 (2502) želi Italeri nedvomno poseči na naglo rastoč trg 4 | april 2012 REPORTAŽA Posebna izdaja makete mirage III C) v merilu I : 48 bo prinesla bogat izbor oznak za letala izraelskih letalskih asov. MB 339 v merilu I : 72 prinaša bogat izbor nalepk za različne izvedenke. Sea hurricane je dopolnjena izvedenka odlične Ita- lerijeve makete v merilu I : 48. velikih maket. Maketi so dodani tudi kovinski deli. Pred tremi desetletji so Italerijeve makete v merilu I : 35 prinašale svež in pester nabor maket oklepne tehnike in vojaštva. Med no¬ vostmi zato najdemo precej ponatisov: hav¬ bico MI09G (235), prikolico M101 in cisterno (229), sturmtiger (299), težki ameriški havbici MII0A2 (291) in MI09A6 paladin (372), lahki britanski tank crusader Mk.l (6432), nabor zavezniške oborožitve iz 2. svetovne vojne (407), razvalino s cerkvenim oknom (408) in razvalino s cerkvenimi vrati (409), land rover 109 LWB (6508) in nemški le.gl.einheits-pkw (kfz.2); (6509). V serijo bogato dopolnjenih maket s kovinskimi deli in struženimi alumini¬ jastimi cevmi sodijo pz.kpfvv IV ausf.H (6486), pz.kpfvv V panther ausf.G (6493) in pz.kpfvv VI tiger ausf.E (6507). Maketa ameriškega la¬ hkega tanka M24 chaffee tudi sodi med obo¬ gatene ponatise (6502). Privlačne novosti so še italijanski terenec 508 CM »coloniale« (6497), ameriški oklepni tovornjak (6503), oklepnik Ml 13 ACAV (6506), tovornjak 15 CWT s topom breda 20/65 (6505) in sodobni iveco VTLM linče (6504). Ponudbo v merilu I : 35 so popestrili še italijanski vojaki s to¬ pom 47/32 mod. 39 (6490) in italijanski padal¬ ci s strojnico breda (6492). Sd.kfz.167 sturmgesciitz IV v merilu I : 35 je dopol¬ njen s kovinskimi deli. Panther ausf.G v merilu I : 35 ni nova maketa, s kovinskimi dodatki pa ponuja doslej še neupodo- bljeno izvedenko z dodatnim oklepom na kupoli. Znova prihaja maketa ameriškega lahkega tanka M24 chaffee z dodano aluminijasto cevjo. Italijanski padalci s topom v merilu I : 35 V merilu I : 72 najdemo med maketami oklepnikov nemška polgoseničarja sd.kfz.ll s topom pak 40 (7065) in sd.kfz. 251/16 flamm- panzervvagen (7067), italijansko tirno blindi- rano vozilo AB 40 ferroviaria (7064), M4A3 sherman s 76-mm topom (7521) ter ameriški M163 vulcan (7066). Zanimiv izbor figur pred¬ stavljata kompleta japonskih vojakov z lahko havbico M92 in italijanski težki top 149/40 s posadko (6155). Za urbane diorame sta na voljo dve novosti: nabor cestnega inventarja in klopi (6146) ter železniški tiri z nasipom (6167). Spet so na voljo figure iz ameriške državljanske vojne: konjenica konfederacije (6011) in pehota unije v spremstvu zuavov (6012), iz napoleonskih vojn pa težka britan¬ ska konjenica »Scot Greys« (6001), škotska pehota »highlander« (6004), avstrijska peho¬ ta (6005), ruski grenadirji (6006) in pruska konjenica (6607). Zbirko plastičnih maket v merilu malih železnic I : 87 letos dopolnjuje¬ jo makete cisterne z zavorno kabino (8706), kratki vagon s kesonom za razsuti tovor (8707) ter različni dodatki od svetil, smero¬ kazov, klopi in oznak (8705). Na diorami predstavljeni shermani M4A3 76 mm v merilu I : 72 Železniška.blinda AB 40 ferroviaria v merilu I : 72 pred poslopjem železniške postaje (merilo I : 72) Cisterna z zavorno kabino v velikosti HO (I : 87) Kratki vagon s kesonom za razsuti tovor v merilu I : 87 april 2012 | 5 REPORTAŽA Brez odličnega izbora maket tovornjakov v merilu I : 24 ni novega Italerijeva katalo¬ ga. Letos boste lahko izbirali med naslednjimi vozili: Scania R620 »Blue Shark« (3873), Sca¬ nia R730 »The Griffin« (3879), scania RI44 s prikolico in poslikavo v obeležitev 50-letnice Italerija (3875), mercedes-benz 6x4 (757), daf NTT (765), renault magnum AE500 MKR racing (3871), vvestern star constellation (3874), mercedes-benz 1853 s platneno po¬ njavo (3876), iveco stralis (3869), man TGX (3877), prikolica za razsuti tovor (3878) in prikolica s platneno ponjavo (3850). Mercedes-benz 1853 s platneno ponjavo v merilu I : 24 V zbirki »Vintage collection« so znova natisnili nemško jadralno in motorno letalo gotha 242/244 (111) ter italijanski dvomotorni lahki bombnik in izvidnik caproni Ca.l 11 (113). Poklon Leonardu da Vinciju sta maketi topa z lesenim oklepom (3107) in ornitopter (3108). Renesančni top z oklepom, kot ga je oblikoval Leo¬ nardo da Vinci. Airfix Airfixov katalog s svojo oblikovalsko sve¬ žino najavlja tudi izdatno ponudbo izvirnih no¬ vosti, hkrati pa ponuja veliko obujene prete¬ klosti. Uvodne strani so posvečene 60-letnici bitke pri El Alameinu in stoti obletnici bro¬ doloma Titanika z ustrezno ponudbo maket. Poseben darilni paket za začetnike predstavlja maketa Titanika v merilu I : 400 (050146). Letalska flota v merilu I : 72 pričakuje kar nekaj povsem novih maket: N.A. P-5ID mu¬ stang (01004), folland gnat Tl (01006), mes- serschmitt Bf 109 E-4 (01008), supermarine spitfire Mk.22 (02033), N.A. F-51 mustang (02047), messerschmitt Bf 109 E-4/5/7 trop (02062), douglas A-4 skyhawk (03029) in svvordfish floatpane (05006). Vrhunec nove ponudbe predstavlja dopolnjena izdaja bri¬ tanskega bombnika vickers valiant, ki ga lahko izdelate v izvidniški različici (65000). Iz ob¬ novljenih kalupov bomo znova lahko posegli po maketah D.H. chipmunk (01054), douglas dauntless SBD 3/5 (02022), short tucano (03059), MiG-29A fulcrum (04037), comet racer green (01013A) in handle/ page 0/400 (06007). Na novo je oblikovana tudi maketa ameriškega lov¬ ca P-5ID mustang v merilu I : 72. Nov douglas A-4B skyhawk bo zelo dobrodošla novost v merilu I : 72. Fairey svvordfish s plovci v merilu I : 72 Supermarine spitfire Mk.22 v merilu I : 72 obeta odlične podrobnosti. V merilu I : 48 nas preseneča nova dru¬ žina helikopterjev: vvestland lynx army AH-7 (09101), vvestland lynx navy HMA8/ su¬ per lynx (10107) in agusta vvestland merlin (14101). Ponatisnili bodo makete sea harrier FRS-I (05101), harrier Gr.3 (05102) in english electric lightning F2A/6 (09178). V seriji ladijskih maket sodobne britan¬ ske mornarice v merilu I : 350 bo letos izšla maketa rušilca HMS Daring z oznakami vseh šestih sestrskih ladij (12203). Vojno v Afganistanu obeležuje serija ma¬ ket vojaških vozil, stavb in vojakov v merilu I : 48, ki jih spremlja nabor kovinskih jedkanih delov. Med novostmi v ponudbi najdemo land roverja R in WMK (06301), oklepni tovornjak supacat HMT400 jackal (05301) in HMT600 coyote (06302), četo britanskih vojakov v Helikopter vvestland lynx v mornariški izvedenki HMA8 v merilu I : 48 Helikopter agusta vvestland merlin bo prva tovr¬ stna upodobitev v merilu I : 48. Maketa sodobnega britanskega rušilca HMS Daring v merilu I : 350 tropskih uniformah (03701), posadko oklep¬ nega vozila (03702), pritlično afganistansko hišo (75009) in skladiščno poslopje (75010). V štirih začetniških kompletih sta združeni po dve maketi v merilu I : 48, priloženo je tudi orodje in barve. Izbiramo lahko med nasled¬ njimi: land rover/britanska pehota (50121), britanska pehota/vvestland army lynx (50122), britanska pehota/lynx/land rover (50123) in britanska pehota/jackal 2 (50124). Iz stare serije maket oklepnih vozil v me¬ rilu I : 76 sta spet na trgu srednji tank M3 lee grant (01317) in britanski tank matilda (01318), povsem nova pa je maketa nemškega tanka king tiger (03110). V lanskem letu za¬ četo serijo zgradb v merilu I : 76 letos do¬ polnjujeta enoločni most (075011) in most s porušenim lokom (075012). Makete avtomobilov se omejujejo pred¬ vsem na domačo britansko industrijo z no¬ vima maketama forda fieste RS WRC 2011 (05401) in mini cooperja S (03412) v merilu I : 32. V kraljevsko velikem merilu 1:12 spet izide bentley s 4,5-litrskim motorjem iz leta 1930 (20440). V velikih začetniških paketih v merilu I : 32 so skupaj z barvami ponudili dvojici aston martin DBR9/jaguar XKR GT3 (50111) in dva mini cooperja (50126). V samo¬ stojnih začetniški kompletih v merilu I : 32 pa so na voljo mini cooper S (50125) in ford fiesta WRC (55302). Serijo maket zgodovinskih pomembnih strojev letos dopolnjujeta maketi štiritaktne¬ ga motorja (07870) in bencinski motor Jo¬ sepha Maudslaya iz leta 1827 (08870). V naboru novih začetniških komple¬ tov maket, barv in osnovnega pribora letos 6 | april 2012 MODELARSTVO Znameniti land rover v merilu I : 48 iz »afganistan¬ ske« serije je povsem nova maketa. vzbujajo pozornost predvsem novi kalupi maket, kot so red arrovvs gnat (55105), red arrovvs hawk (55202), douglas A-4B skyhawk (55203) in fairey svvordfish Mk.l (50133) v merilu I : 72. V začetniški seriji, ki vsebuje po dve maketi, najdemo še kombinacije mes- serschmitt Bf-109F-4/spitfire Mk.Vb v merilu I : 48 (50014), v merilu I : 72 pa curtiss P-40B vvarhavvk/mitsubishi zero (50127), spitfire Mk.l/ Bf 110 (50128), douglas A-4B skyhawk/ sea harrier FRS.I (50134) ter spitfire Mk.l/ Bf I09E-4 (50135). V merilu I : 76 sta na voljo v samostojnih izdajah britanski tank cromvvell (55109) in nemški king tiger (55303) ter oba tudi v skupni izdaji (50142). Povsem nova maketa nemškega tanka king tiger v merilu I : 76 Dirke z avtomobilskimi modeli slot v minuli sezoni VOJKO TRAVNER Sezona 2011 Sezona 2011 je bila do zdaj najbogatejša tako po številu tekmoval¬ cev kot različnih stez. Tekmovalci z modeli slot smo nastopali na dir¬ kah za pokal Abarth (PA) in za pokal Ferrari (PF), v katerem se bodo upoštevali rezultati za dve sezoni skupaj (2011 in 2012), ter v odprtem razredu (O), kjer je bilo seveda največ gneče (slika I). Prvič so sodelovala tudi moštva, kar je tekmovanje še bolj pope¬ strilo in sezono naredilo tekmovalno razburljivejše. Tako imamo zdaj v Sloveniji že štiri klube. To so: Slot Avto Sekcija, Velenje (SAS), Model Šport Maribor (MSM), Racing Slot Team, Velenje (RST) in Racing Team RC Hobi, Maribor (RT RC Hobi). Tekmovanja so potekala na velenjskih stezah Mastodont (krožno levo in desno) in Klopotača (krožno levo in desno) in Little Track (krožno levo in desno) v Mariboru. Praktično to pomeni dirke na še¬ stih različnih stezah, saj je vožnja v eno stran povsem nekaj drugega kot v drugo. 1. Čakajoči modeli so zaradi občutljivih drsnikov (pletenice) položeni na bok 2. Elektronski števec krogov Kot zanimivost naj povem, da je dirka v odprtem razredu istočasno tudi dirka za Pokal Ferrari. Pogoj je le, da so na dirki prisotni vsaj štirje tekmovalci z modeli avtomobilov Ferrari, medtem ko lahko ostali te¬ kmujejo s katerim koli dirkalnikom. V našem primeru je bilo tekmova¬ nje za Pokal Ferrari razpisano za dirkalnike MIŠ (model iz škatle) ferrari F50 proizvajalca Ninco. Model dobimo v kompletu in ga moramo naj¬ prej sestaviti. Pri tem se seznanimo z ustrojem modela slot, spoznamo, kako deluje in kakšni so postopki pri menjavi sestavnih delov. V Števec krogov V minuli sezoni se je za zelo uporabno pridobitev pokazal elek¬ tronski števec krogov (slika 2). Trenutno so pri nas s tem števcem opremljene že tri steze. Nincov števec ima lastno baterijsko napaja¬ nje, šteje kroge, odšteva čas, beleži najhitrejši krog in določi zmago¬ valca. Števec »kaznuje« tudi prehiter štart posameznega dirkalnika in tekmovalcu, ki je prezgodaj štartal, prvega kroga ne šteje. Uporaben pripomoček zdaj ne manjka na nobeni dirki slot. Rezultate in statistiko posameznih dirk najdete na naslovu: http://slotcarracing.webs.com/apps/forums/show/33l0455-komentar-in-rezultat-dirk. Rezultati dirk za Pokal Ferrari 2011/12: Rezultati dirk v sezoni 2011: april 2012 | 7 REPORTAŽA 3. Timovo tekmovanje s papirnatimi letalci in modeli Leonardovega padala Ljubljana, 3. 3. 2012 MIHA ČUDEN V soboto 3. marca 2012 je Tehniška za¬ ložba Slovenije v telovadnici Biotehniškega izobraževalnega centra v stavbi Konservato¬ rija za glasbo in balet v Ljubljani organizirala tekmovanje z modeli Leonardovega padala in 3. Timovo tekmovanje s papirnatimi letalci. Cilj tekmovanja z modeli padal je bil iz¬ delati pomanjšano različico padala podobne konstrukcije, kot si jo je zamislil renesančni umetnik in vsestranski izumitelj Leonardo da Vinci, ki bo v seštevku treh poletov najdlje ostalo v zraku. V pomoč vsem, ki bi se želeli udeležiti tega tekmovanja, je bil poleg knjige Tehniške založbe Slovenije Leonardo da Vinci - izumi genija v Timu objavljen tudi članek z načrtom in navodili za izdelavo takšnega mo¬ dela padala. Seveda so imeli mladi konstruk¬ torji proste roke pri izbiri gradiv za izdela¬ vo nosilnega okvirja in kritine za piramidno kupolo, kot tudi pri odločitvi o velikosti in masi uteži, ki je nadomestila figuro padalca. Glede na to, da naj bi tekmovanje potekalo v telovadnici, kjer praktično ni nobenih dviganj zračnih tokov ali kakšne druge podpore, ki bi bila v pomoč tekmovalcem, ni bilo pričakova¬ ti daljših pristajalnih časov, saj so vsa padala štartala z istega mesta pod stropom telovad¬ nice. Z namenom, da bi tekmovanje potekalo hitro in v za vse enakih pogojih, so člani or¬ ganizacijske ekipe, modelarji iz ARK Koma¬ tov, izdelali domiselno napravo, sestavljeno iz mehanizma s škripcem, s katerim je bilo mogoče padalo, pripeto na dvižno ploščo, z vrvico povleči pod strop telovadnice. Na plo¬ šči je bila nameščena RV-naprava, s katero je eden od sodnikov prek radijskega signala s tal odklenil ključavnico in sprostil padalo, ki so se nato eno hitreje, drugo pa počasneje začela spuščati proti tlom. Celoten mehanizem je bil pritrjen na ogrodje table koša za košarko, ki se lahko, ko ni v uporabi, dvigne v zložen položaj pod stropom. S tem je bila najvišja točka odpenja¬ nja padala dovolj visoko, da je bilo mogoče izpeljati takšno tekmovanje. Časi pristajanja modelov padal sicer niso bili daljši od I5 se¬ kund, vendar je seštevek treh poletov dal nedvoumen odgovor na vprašanje, katero padalo je bilo zasnovano tako, da je najbolje izkoristilo dane pogoje v telovadnici. Na kon¬ cu je sicer z majhno časovno razliko, ki pa je v seštevku naraščala iz leta v let, zmagal Nejc Kozjek iz Ljubljane, drugo mesto je zasedel Janez Sijanec iz Trzina, tretje pa Sara Benkič iz Puconcev. Na zdaj že tradicionalnem Timovem zim¬ skem tekmovanju s papirnatimi letalci, ki je bilo tokrat že tretje po vrsti in je sledilo tek¬ movanju s padali, pa so udeleženci nastopili s preprostimi modeli, zgibanimi iz enega lista papirja velikosti A4, ki so jih po svoji zamisli izdelali na samem tekmovanju. Seveda so si Nastopajoči pred začetkom tekmovanja z modeli Leonardovega padala Učenke OŠ Puconci s svojo učiteljico med pripravo modela padala Janez Šijanec čaka na svoj prvi nastop na tekmo¬ vanju. Pred startom so najmlajšim lahko priskočili na po¬ moč tudi starši. Obešanje padala na dvižno ploščo z nameščeno RV-napravo nastopajoči lahko pomagali tudi z načrti za tovrstna letalca, ki smo jih v Timu objavili že lepo število. Tisti, ki so na tem tekmovanju že kdaj nastopali, so bili gotovo malce v predno¬ sti, saj so že vedeli, kakšen model letalca je primernejši za posamezno panogo in kako je treba pristopiti k metom papirnatega letalca v posamezni panogi. Svoje izkušnje sta s pridom izkoristila Nejc Kozjek in Anže Mihelčič, ki sta bila enako kot lani najuspešnejša udele¬ ženca tega tekmovanja. 8 | april 2012 REPORTAŽA Dviganje padala na vzletno mesto s pomočjo škripca Padalo v najvišji točki pod stropom telovadnice Najboljši trije v tekmovanju z modeli Leonardove- ga padala Po odklopu z dvižne plošče se padalo začenja spu¬ ščati proti tlom. Preizkus letalnih lastnosti papirnatega letalca Tekmovanje je tako kot vsako leto pote¬ kalo v treh panogah: - v trajanju leta, - v dolžini leta, - v natančnost pristajanja v cilj. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve staro¬ stni skupini, in sicer učence do 3. razreda ter učence do 9. razreda. Najuspešnejši tekmovalci s papirnatimi letalci v skupni razvrstitvi Anže Mihelčič med nastopom v kategoriji v trajanju leta Sodnika po pristanku modela merita razdaljo do cilja. V vsaki panogi je imel tekmovalec na voljo tri poskuse, za končno uvrstitev pa se je upo¬ števal seštevek vseh letov oz. točk v posame¬ znih panogah. Na prireditvi je sodelovalo blizu 30 tek¬ movalcev. Najboljši v posameznih panogah pa so bili: 1. Tekmovanje z modeli Leonardovega padala: 1. Nejc Kozjek 2. Janez Sijanec 3. Sara Benkič 2. Tekmovanje s papirnatimi letalci: - do 9 razreda - skupno: 1. Nejc Kozjek 2. Anže Mihelčič 3. Jan Kupnik - trajanje leta: 1. Nejc Kozjek 2. Anže Mihelčič 3. Jan Gnamuš - dolžina leta: 1. Nejc Kozjek 2. Izak Garbas 3. Žan Stermecki - natančnost pristajanja: 1. Tilen Klemenčič 2. Sara Benkič 3. Katarina Kardoš - do 3. razreda - skupno: 1. Viktor Strumbelj 2. Klemen Gnamuš 3. Maks Kupnik april 2012 | 9 PRILOGA Model motornega gliserja (i.del) MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič V letošnjem letniku Tima so ladijski ma- ketarji s serijo prispevkov o gradnji makete istrskega barkina brez dvoma prišli na svoj račun, ladijske modelarje pa smo kar malce zanemarili. Zato smo se odločili, da še pred koncem šolskega leta objavimo načrt za iz¬ delavo 45 cm dolgega motornega gliserja (sli¬ ka I), v katerem je dovolj prostora tudi za vgradnjo naprave za radijsko vodenje. Model ima zaradi večje trdnosti in predvsem prepro¬ stejše gradnje raven krov, rebra in nadgradnja so iz topolove vezane plošče, obloga trupa pa iz balze. Izdelave naj se lotijo tisti, ki so doslej že zgradili kak model čolna, čeprav lahko gli¬ ser zaradi podrobnih navodil ob pomoči bolj izkušenega modelarja naredi tudi začetnik. Gradivo Za izdelavo modela gliserja boste potre¬ bovali 4 mm debelo topolovo vezano ploščo (za krov in rebra), 3 in 6 mm debelo vezano ploščo (za nadgradnjo), dve metrski smrekovi ali balzovi letvici s prerezom 6 (ali 5) x 3 mm, 3-mm balzo za oblogo trupa, ostanke debe¬ lejše balze (npr. 10 mm) za izdelavo prem- čnega in krmnega dela trupa, kos. 10 mm de¬ bele deščice ter bukovo paličico s. premerom 10 mm (za podstavek modela). Pripravite si tudi nekaj tanjšega kartona za izdelavo šablon za oblogo trupa. Kdor bi želel gliser spuščati v vodi ali z njim tekmovati v eni izmed katego¬ rij MČ, mora vanj vgraditi motor z gredjo in vijakom, akumulatorje za napajanje in krmilo; kot je bilo omenjeno že čisto na začetku, pa je v trupu dovolj prostora tudi za vgradnjo RV-sprejemnika in servomehanizma za pre¬ mikanje krmila. Če model ne bo zgolj okras, je treba njegovo površino obvezno prekitati, prevleči z japonskim papirjem in nekajkrat prelakirati, da vanj ne bi prodrla voda. (Več o tem v prihodnji številki Tima.) Orodje in pripomočki Poleg risalnega pribora (ravnilo, kotnik, navaden in kemični svinčnik), modelarske rezljače s podložno mizico, ostrega mode¬ larskega noža, Škarij, kompleta iglastih pilic, večje ploščate pile, rašpe, majhnega skobelj¬ nika, navadnega in modelarskega električnega vrtalnika z nekaj kosi pribora (garnitura sve¬ drov, brusilni valjčki, rezalne ploščice), mo¬ delarskih bucik in majhnih spon, nekaj listov brusilnega papirja (od grobega do najfinejše¬ ga) in čopiča vam bodo med gradnjo v pomoč tudi daljše elastike, kljukice za perilo in koščki mehke žice. Za lepljenje lesenih delov uporabite belo polivinilacetatno lepilo, ki se hitro suši (npr. UHU holz express), za lepljenje oz. izvedbo vodotesnih spojev okoli gredi in krmila pa se najbolje obnese dvokomponentno epoksidno lepilo (npr. UHU plus endfest). Izdelava trupa in podstavka modela Obrisi vseh sestavnih delov (z izjemo pod¬ stavka 26-28) so v merilu I : I objavljeni na prilogi na sredini revije. Na obrušeno veza¬ no ploščo jih lahko prekopirate neposredno s pomočjo kopirnega papirja ali pa uporabite mnogo bolj elegantno in v Timu že večkrat opisano metodo s fotokopijami načrta in od- stranljivim lepilom (slika 2). Pri žaganju bodite čim bolj natančni, da pozneje ne boste imeli težav pri sestavljanju korita. Prvo rebro (4) vpnite v primež in mu z večjo ploščato pilo poševno posnemite levi in desni rob, kot je z dvojno črto prikazano na načrtu, drugemu rebru (5) pa nekoliko posnemite tudi spodnji polkrožni rob izreza, da se bo lepše prilegal ohišju poševno postavljenega pogonskega elektromotorja (30). Na spodnjo stran krova (I) z načrta prerišite položaj vseh štirih reber in jih nato nalepite pod pravim kotom (slika 3). Zaradi poteka gredi (31) skozi dno trupa (sli¬ ki 4 in 5) je kobilica sestavljena iz dveh delov. Sprednji del (2) povezuje prvo in drugo, zadnji del (3) pa tretje in četrto rebro (6 in 7). Kot piše v kosovnici, morate izžagati po tri enake pare delov kobilice, pri čemer sta dva para okrepitev in ju je treba zato po označenih črtah razžagati na več delov ter nato nalepiti med rebra (slika 6). Stik gredi motorja in delov kobilice boste po lepljenju oblog trupa zalili z dvokomponentnim lepilom. Rebra so na zunanjem delu povezana s štirimi 41 cm dolgimi balzovimi letvicami (II) s prerezom 3x6 mm, ki jih iz večjega lista balze z ostrim nožem ob kovinskem ravnilu lahko narežete kar sami. Po dve tanjši letvici namesto ene debelejše sta uporabljeni zato, ker je tanjše letvice neprimerno lažje kriviti, lepilo med njima pa še poveča njuno trdnost. Prvi letvici na rebra pritrdite z bucikami, dru¬ gi letvici pa z majhnimi ščipalkami (slika 7). 10 | april 2012 PRILOGA Toda ker je balza zelo krhka in se hitro zlomi, bo zlasti začetnikom najbrž lažje uporabiti smrekove letvice, ki pa jih je treba pred na¬ mestitvijo na rebra zmočiti in nekoliko ukrivi¬ ti ter osušene nalepiti v utore na rebrih. Premčni (8) in krmni del (9) sta zaradi lažje izdelave zlepljena kar iz odpadnih kosov balze debeline 5-10 mm. Za krmni del zlepite toli¬ ko trikotnih kosov velikosti 25 x 60 mm, da bo njihova skupna dolžina 19 cm (slika 8). Na hrbtnem delu jih poravnajte z grobim brusilnim papirjem in nalepite na 4. rebro (7), kot kaže slika 9. Pred lepljenjem oblog je treba stike let¬ vic z rebri še poravnati z rašpo in brusilnim pa¬ pirjem, ki ga ovijete okoli kosa ravne deščice. Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, ki ji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana, tel.: 01/583 91 33 april 2012 | II PRILOGA Preden se lotite prekrivanja trupa z balzo, morate v ogrodje zalepiti gred motorja (sli¬ ka 10). Da bi bila ta v pravilnem položaju, na prirobnico na njenem zgornjem delu privijte motor in oboje skupaj potisnite v odprtino v drugem rebru (5). Stik med gredjo in kobilico na obeh straneh zalijte z dvokomponentnim lepilom. Ko se to posuši, motor odstranite, da s svojo ne ravno zanemarljivo težo ne bo v napoto pri nadaljnji gradnji. Obrisa oblog dna (12) in bokov trupa (13) z načrta prerišite na kos tankega kartona in izrežite. S pomočjo tako dobljenih šablon prenesite obliko oblog na 3 mm debelo balzo (slika 11). Najprej prekrijte dno modela, pri čemer mora srednji stik obeh polovic pote¬ kati točno po sredini kobilice (slika 12). Stični rob poševno posnemite z modelarskim sko¬ beljnikom. Lepilo s čopičem na tanko nane¬ site na vse stične površine in zlepek dobro utrdite z modelarskimi bucikami in ščipalka¬ mi. Ko obrusite robova obeh osušenih oblog dna, na ogrodje nalepite še bočni oblogi (sli¬ ka 13). Čez rob štrleče dele oblog na krmnem delu pazljivo obrežite z ostrim modelarskim nožem in obrusite, nato pa vse skupaj prelepi¬ te s kosom balze (10), ki bo skril iz več kosov balze zlepljen podaljšek trupa. Celo korito obrusite, da bo popolnoma gladko. Nič ne bo narobe, če vso dosegljivo notranjost tru¬ pa izdatno prepojite z nekoliko razredčenim nitro- ali akrilnim lakom, saj bo tako model bolje kljuboval vlagi. Da bi na krov lahko pritrdili nadgradnjo, obenem pa zagotovili, da v notranjost trupa od zgoraj ne bi mogla prodreti voda, je tre¬ ba ob notranjo stran odprtine v trupu okrog in okrog nalepiti 18 mm visoke elemente (14-17), ki se v vogalih med seboj stikajo z utori (slika 14). Odprtina za prehod osi krmila (33) skozi dno ima premer 8 mm. Od zadnjega roba tru¬ pa naj bo oddaljena 45 mm. Nosilec od spodaj navzgor potisnite skozi luknjo (slika 15) in ga zalijte z dvokomponentnim lepilom. Obrisu podstavka modela (16), za katere¬ ga potrebujete 24 x 15 cm velik kos približno 10 mm debele deščice ali vezane plošče, je 12 | april 2012 PRILOGA treba najprej dorisati manjkajočo polovi¬ co. To najlažje naredite tako, da fotokopijo obrisa prepognete točno po simetrali, papir pritisnete na okensko steklo in s svinčnikom sledite črti na hrbtni strani. Druga možnost je, da polovico obrisa prekopirate na tanjši karton in izrežete s škarjami, s čimer ste do¬ bili šablono. To obrnete enkrat na pravo in nato ob simetrali še na hrbtno stran, da pri risanju na deščico oz. vezano ploščo dobite celoten obris podstavka. Na označenih me¬ stih izvrtajte štiri luknje s premerom 10 mm in vanje prilepite po dva para 55 oz. 60 mm dolgih, nekoliko poševno navzven postavlje¬ nih in na zgornjem koncu prirezanih opor (27 in 28); (slika 16). Podstavek pobarvajte in na vrh nosilcev prilepite koščke gume, da ne bi opraskali trupa modela. V prihodnji številki Tima bodo opisani iz¬ delava nadgradnje, barvanje trupa in vgradnja RV-opreme v model. Kosovnica 28 26 Merilo: I : I april 2012 | 13 MODELARSTVO Načini izdelave glav za raketne modele (i.dei) JOŽE in MIHA ČUDEN Pri izdelavi raketnih modelov se vselej znajdemo pred vprašanjem glede izbire gradi¬ va za glave in načina izdelave. Običajno jih iz¬ delamo s struženjem. Dokler imamo opravka z glavami manjših premerov, še nekako gre, pri večjih pa že nastopijo težave. Če name¬ ravamo glavo stružiti iz balze, je potrebuje¬ mo kar zajeten kos, kakršnega ni ravno lahko dobiti. Torej nam preostane samo lepljenje tanjših deščic. Na koncu moramo glavo še iz¬ votliti, kar pomeni, da je šla večina gradiva v odpadek. Nedavno smo na željo več učiteljev in mentorjev tehničnih interesnih dejavnosti v januarski številki Tima podrobneje pred¬ stavili izdelavo trupa iz ELSV z laminiranjem za tekmovalni raketni model kategorije S3 nacional. Trupi, izdelani po tem postopku, so zelo lahki, trpežni in omogočajo izdelavo tako manjših kot tudi večjih tekmovalnih mo¬ delov. Na podoben način lahko izdelamo tudi glave in zoženja na spodnjem delu trupa ali t. I. ladijske repe, ki prispevajo k boljši aerodi¬ namiki modela in zaradi tega višjim poletom. Preprostejši način laminiranja je na ustrezno oblikovanem pozitivnem kalupu, kjer posto¬ pek izdelave poteka podobno kot pri trupu. Korak naprej v tehnologiji pa je izdelava glave v negativnem kalupu. Ta postopek je nekoliko zahtevnejši, vendar po končanem laminiranju dobimo praktično izdelan izdelek, ki ima zu¬ nanjo površino že popolnoma gladko in je ni več treba dodatno obdelovati. Tako izdelane glave so izredno lahke in trdne ter predstav¬ ljajo naslednji korak v zgodbi o gradnji tekmo¬ valnega modela kategorije S3 nacional, ki smo jo zastavili v januarski številki Tima. Od uveljavljenih tehnoloških postopkov izdelave glav bi za tovrstni model lahko pripo¬ ročali tudi kaširanje z rjavim lepilnim trakom, ki pa ga skoraj nikjer več ni mogoče dobiti. Seveda je primernih načinov izdelave glav še več. Vsak od njih ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, odvisno od zahtev za posa¬ mezno vrsto modela pa je mogoče z vsakim doseči sprejemljive rezultate. V Timu smo že večkrat opisali različne postopke izdelave glav ob gradnji posameznih raketnih modelov, tokrat pa bomo tiste, ki se v raketnem modelarstvu najpogosteje upo¬ rabljajo, predstavili v tematskem prispevku v dveh delih. Nekaj načinov izdelave glav: 1. s struženjem iz lahkega lesa (balze, lipe, sambe ...), 2. s struženjem iz stirodura (stiropora), 3. z laminiranjem na pozitivnem kalupu, 4. z laminiranjem v dvodelnem negativnem kalupu, 5. z ulivanjem komponent trde poliuretan¬ ske pene v negativni kalup, 6. z ulivanjem poliuretanske smole v nega¬ tivni kalup, 7. s kaširanjem iz papirja na pozitivnem ka¬ lupu, 8. s »kuhanjem« iz tanke plastike, 9. z globokim vlekom iz tanke plastike (poli- stiren ali polietilen), 10. z vakuumiranjem iz tanke plastike, 11. z ekspandiranjem polistirenskegagranula¬ ta v zaprtih negativnih kalupih, 12. kombinirane metode. I. Struženje glav iz lahkega lesa Struženje je ena izmed osnovnih delovnih operacij za izdelavo glav, ki jo mora obvladati vsak raketni modelar. Za to je potrebna le¬ sna stružnica, ki je tisti obdelovalni stroj, s katerim se raketni modelar sreča prej kot s kakim drugim strojem, in ni čudno, da med raketnimi modelarji srečamo prave strugarske mojstre. V modelarskih delavnicah so najpo¬ gostejše manjše hobijske lesne stružnice (sli¬ ka I), pri katerih je pogonsko sredstvo elek¬ trični vrtalnik. Ta je vpet v vodoravno stojalo na podstavku, na katerega sta pritrjena še ko¬ njiček in vodilo stružnega dleta. Za izdelavo glave iz balze sicer zadošča že samo električni ročni vrtalnik na vodoravnem stojalu in na¬ slon za dleto v višini osi vpenjalne glave. Ob- delovanec iz balze, sambe ali drugega lahkega lesa, iz katerega nameravamo stružiti glavo, običajno vpenjamo enostransko v vpenjalno glavo in konjička za to niti ne potrebujemo (slika 2). To še posebej velja za krajše glave manjšega premera. Obdelovanec pripravimo tako, da odrežemo kvader iz bloka balze, ki mora biti nekoliko daljši, kot bo glava skupaj z vsadilom, in tudi za nekaj mm debelejši od predvidenega premera glave. Z modelarskim nožem ali obličem mu posnamemo vzdolžne robove, da je čim bolj okrogle oblike in bo začetek struženja manj problematičen. Nato vanj točno v sredino privijemo močnejši lesni vijak z odrezano glavo, ki ga zaščitimo pred odvijanjem s kapljico belega lepila za les, da lahko vse skupaj pritrdimo v vpenjalno glavo vrtalnika (slika I). S tem, ko je odelovanec vpet le enostransko, brez uporabe konjička, lažje obdelamo konico. Glavo grobo oblikuje¬ mo s stružnim dletom, dokončno pa z brusil¬ nimi papirji različne zrnatosti, od grobe (180) do finejše (400). Gladko površino dosežemo z uporabo modelarskega kita, ki ga pripravi¬ mo tako, da v brezbarvni nitrolak ali akrilni lak na vodni osnovi vmešamo nekaj otroškega pudra ali smukca za osebno nego. Modelarski kit razredčimo z nitrorazredčilom oz. vodo do te mere, da ga lahko nanašamo s čopičem. Na zglajeno površino ga nanesemo v treh do petih slojih, ki jih vsakega posebej po sušenju zbrusimo s finim vodnobrusilnim papirjem zr¬ natosti 600-800. 2. Struženje glav iz stirodura Stirodur ali ekstrudirani polistiren je gra¬ divo, ki se v gradbeništvu uporablja za izo¬ lacijo sten in podov. Dobi se v obliki izola¬ cijskih plošč različne debeline, ki jih običajno izdelujejo v modri, zeleni ali rožnati barvi. Za struženje glave potrebujemo ploščo ustre¬ zne debeline, če ne najdemo dovolj debelega kosa, jo z belim lepilom zlepimo iz dveh delov in pripravimo valjast obdelovanec za nadalj¬ njo obdelavo. Stirodur se zaradi zaprte celič¬ ne strukture lepo reže z ostrim modelarskim 14 | april 2012 MODELARSTVO nožem in brusi, zato spretnemu modelarju tudi ročna izdelava glave ne bi smela biti pre¬ trd oreh. Če ga želimo stružiti, pa moramo v sredino obdelovanca priviti močan lesni vijak z odrezano glavo, ki ga z belim ali epoksidnim lepilom vlepimo, da se ne bo vrtel v mehkem gradivu. Obdelovanec vpnemo v lesno hobij- sko stružnico in ga z ostrim dletom previdno obdelamo (slika 3). Končno obliko glave do¬ sežemo najprej z grobim, nato še s finim bru¬ silnim papirjem. Površino struženca premažemo z mode¬ larskim kitom, ki ga pripravimo na osnovi z metanolom razredčene epoksidne smole ali brezbarvnega akrilnega laka na vodni osnovi (slika 4), ki jima primešamo ustrezno količino smukca ali otroškega pudra (približno v raz¬ merju I : I) in pustimo, da se premaz popol¬ noma strdi. Z akrilnim lakom pripravljeni kit pred nanašanjem po potrebi nekoliko razred¬ čimo z vodo. Nitrolak za to ni primeren, saj bi raztopil občutljivi stirodur. Glavo nato še enkrat vpnemo v stružnico ter površino glad¬ ko zbrusimo s finim vodnobrusilnim papirjem in spoliramo. 3. Laminiranje na pozitivnem kalupu Postopek izdelave glav z laminiranjem iz ELSV je v osnovi popolnoma enak, kot je bila izdelava trupa, ki smo jo predstavili v peti šte¬ vilki letošnjega Tima. Glavo namreč tako kot trup izdelamo iz dveh slojev steklene tkani¬ ne s površinsko maso 50 g/m 2 ali treh slojev 24-gramske tkanine. Razlika je le v pripravi steklene tkanine, ki jo razrežemo na več se¬ gmentov. Ti naj bodo približno enake oblike, kot je glava, s tem da so spodaj široki nekaj milimetrov več, kot je tretjina obsega trupa rakete, in vsaj centimeter daljši od dolžine glave. Pri razrezu tkanine za glavo pa je po¬ membno, da vlakna v tkanini potekajo pod kotom 45° glede na vzdolžno os, saj bomo tako tkanino mnogo lažje polagali in premi¬ kali po zaobljeni površini kalupa. Za izdelavo glave potrebujemo kalup eliptične oblike, ki na spodnji strani prehaja v krajši valjasti del enakega premera kot za trup. Kalup naj bo iz- stružen iz kosa aluminija in gladko površinsko obdelan. Pred laminiranjem ga premažemo z ločilnim sredstvom za kalupe (Formula Five) in temeljito spoliramo. Pripravljene segmente tkanine, po tri za vsak sloj, razprostremo na stekleno podlago, zaščiteno s plastično folijo in jih prepojimo s pripravljeno zmesjo epoksidne smole in trdil- ca, v katero po želji dodamo barvni praška¬ sti pigment ali niansirno pasto za epoksidno smolo. Vsakega posebej skupaj s folijo polo¬ žimo na kalup, odstranimo folijo in tkanino poravnamo s tršim čopičem tako, da v celoti pokrijemo kalup, na konici pa pustimo nekaj presežka. Spodnjo plast tkanine položimo tako, da se robovi segmentov med seboj le dotikajo, medtem ko se na zgornji plasti lahko tudi nekoliko prekrivajo. Položimo jih tako, da zgornje segmente namestimo na sredino čez spoj spodnjih sosednjih segmentov. Po končanem strjevanju epoksidne smole bomo te preklope brez večjih težav obrusili in jih praktično ne bo zaznati. Površino glave ob¬ delamo na enak način kot trup, odrežemo na mero in po že opisanem postopku s kleščami in gumenim trakom premaknemo in povleče¬ mo s kalupa. Za vsadilo uporabimo presežni del, ki nam je ostal pri izdelavi trupa. Del samo vzdolžno prerežemo, ga toliko zožimo, da se prilega notranjosti glave, in ga s hitrim (petminutnim) epoksidnim lepilom vlepimo vanjo (slika 5). V notranjost glave vlepimo košček poliestrske vrvice za navezavo in jo zapremo s ploščico balze ali deprona debeli¬ ne 1,5 mm. Mesta lepljenja v notranjosti glave prej nekoliko obrusimo, da s površine odstra¬ nimo tanek sloj ločilnega sredstva. Le tako bo lepilo dobro prijelo. 4. Laminiranje v dvodelnem negativnem kalupu Tehnologija izdelave glav v negativnih dvodelnih kalupih se bistveno razlikuje od prej opisane na pozitivnih kalupih. Tu je daleč največ dela z izdelavo kalupov, medtem ko je sam postopek laminacije glav precej preprost. Prednost tega postopka je, da po končanem laminiranju in strjevanju smole glave, ki jo od¬ stranimo iz kalupa, ni treba več površinsko obdelovati. Dvodelni kalupi, ki se uporabljajo za iz¬ delavo glav raketnih modelov, so običajno izdelani iz epoksidnega laminata (slika 6) ali pa iz silikonskega kavčuka. Ker je izdelava to¬ vrstnih kalupov precej zahteven in natančen proces, ji bomo v eni od naslednjih številk Tima posvetili poseben prispevek, tokrat pa le nekaj besed o sami laminaciji glav. Stekleno tkanino za izdelavo glav v dvo¬ delnih kalupih pripravimo tako, da za vsako polovico kalupa odrežemo po en kos tkanine, ki ga ukrojimo tako, da povsod sega nekaj mi¬ limetrov čez robove. Tudi tu je priporočljivo tkanino odrezati tako, da so vlakna pod ko¬ tom 45°, saj je z njo mnogo lažje delati, ko jo je treba prilagoditi obliki kalupa. Medtem ko kalupa iz silikonskega kavču¬ ka niti ni treba posebej zaščititi, pa kalup iz epoksidnega laminata zahteva posebno pred- april 2012 | 15 MODELARSTVO pripravo površin. Notranjost obeh polovic ka¬ lupa najprej premažemo s posebnim ločilnim sredstvom za negativne kalupe (QZ 5111), ki ga previdno nanesemo na vse površine, pusti¬ mo, da se posuši, in ga spoliramo. Sledi tanek sloj polvinilalkoholnega premaza (PVA) in šele, ko je tudi ta suh, je kalup nared za laminacijo. Notranjost obeh polovic kalupa na tanko premažemo z epoksidno smolo, nato pa vanju previdno položimo odrezano tkanino. S tršim čopičem jo naravnamo tako, da na straneh sega nekoliko čez robove. Eno polovico kalupa pustimo takšno kot je, na drugi pa tkanino z ostrimi škarjami obrežemo natanko po robu. Dodamo še nekaj smole in jo previdno razvle¬ čemo (tapkamo) po tkanini, da je ta povsod enakomerno prepojena. Odvisno od velikosti glave in gramature tkanine, ki jo imamo na vo¬ ljo, po potrebi namestimo še po en sloj, na enak način kot prej ter spojimo obe polovici kalupa. Pred tem presežek tkanine na robu za¬ vihamo rahlo navznoter, da se ob sestavljanju polovic kalupa ne naguba. Nato jo s čopičem potisnemo nazaj na nasprotno polovico, da zagotovimo trden spoj obeh polovic glave. Z vijaki in maticami trdno spojimo oba dela kalupa in pustimo, da se smola popolno¬ ma strdi. Po 24 urah kalup razstavimo in glavo previdno odstranimo. Glava je na zunanjosti popolnoma gladka in je praktično že izdelana. Vse, kar moramo še storiti, je, da obrusimo mesto stika obeh polovic kalupa, vlepimo vr¬ vico navezave in notranjost glave zapremo s ploščico tanke balze ali deprona. 5. Izdelava glav z ulivanjem komponent trde poliuretanske pene v negativni kalup Ta postopek je še posebno primeren za skupinsko delo pri modelarskih krožkih, kadar želimo hitro izdelati večje število enakih glav. Bistvo postopka je v litju tekočih kom¬ ponent za izdelavo trde poliuretanske pene v kalupe iz silikonskega kavčuka. Po meša¬ nju tekočih komponent se začne zmes zara¬ di kemične reakcije izjemno hitro razširjati (ekspandirati). Nastane trda poliuretanska pena z nekajkrat večjo prostornino, kot sta ga imeli osnovni komponenti. V peni nastane¬ jo prazni prostori, rezultat tega pa je majhna teža končnega izdelka. Za začetek potrebujemo natančno izde¬ lan pozitiv v obliki glave, kakršno bo imel naš model (slika 7). Pozitiv izdelamo na stružni¬ ci; lahko je iz lesa, kovine ali plastike. Če ga bomo stružili iz lesa, izbiramo med takimi vr¬ stami, ki imajo čim bolj homogeno strukturo (npr. lipa, javor ali bukev), da ne bomo imeli preveč težav z obdelavo površine. Del glave, kjer je vsadilo, naredimo vsaj 20 mm daljši, da jo bomo med izvlačenjem lažje prijeli. Na mestu na vsadilu, do koder bo segala glava, naredimo med struženjem rahlo zarezo. Površino pozitiva gladko obrusimo, obdelamo z modelarskim kitom in spoliramo (slika 8) ter po potrebi premažemo še z ločil¬ nim sredstvom (Formula Five). Počakamo ne¬ kaj minut, da se posuši, nato z vato ali mehko bombažno krpo površino spoliramo do viso¬ kega sijaja (slika 9). Negativni kalup bomo odlili iz silikonskega kavčuka, npr. domači Modrin MF, ki ga dobi¬ mo v hobijskih trgovinah, ali podoben izdelek šalom, lahko pa tudi ročno z močnejšo palico. Komponenti moramo dobro premešati, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da se del zmesi ne strdi. Zmes kavčuka nalijemo v pripravljeno obliko čez sredinsko postavljen pozitiv glave tako, da gladina zmesi sega vsaj centimeter nad vrh pozitiva, ter pustimo, da kavčuk vulkanizira. Proces pri sobni tempera¬ turi je odvisen od vrste uporabljenega katali¬ zatorja. Običajno traja od 8-12 ur, lahko pa je končan tudi že po 2-4 urah. V vsakem prime¬ ru izdelek doseže končno trdnost po enem dnevu. Tedaj najprej odstranimo zunanjo cev in nato pozitiv previdno izluščimo. Kavčuk je elastična snov, zato lahko vrh kalupa razteg¬ nemo in pozitiv izvlečemo, čeprav ima glava nekoliko večji premer kot vsadilo. Kalup je tako pripravljen za vlivanje glav. Tekoče komponente za vlivanje trde po¬ liuretanske pene je pri nas svoj čas izdelovala tovarna Piama iz Podgrada, vendar jih že ne¬ kaj časa nič več. Zanje se je zdaj treba podati čez mejo do le nekaj kilometrov oddaljene¬ ga zasebnega proizvajalca. Seveda jih lahko v manjših količinah naročimo tudi prek spleta od drugih tujih proizvajalcev. kakega tujega pro¬ izvajalca. Maso za kalup bomo nalili v primerno obliko, ki ima premer vsaj 40 mm večji od pre¬ mera glave. Upo¬ rabimo na primer valjasti del plastenke od mineralne vode ali osvežilnih pijač, ki ji odrežemo dno in zgornji del. Cev lahko zvijemo iz zle¬ pimo tudi iz kartona ali risalnega papirja (šeleshamerja). Va¬ njo točno na sredino postavimo pozitiv in cev na spodnji strani zapremo z obročem iz 3-mm balze ali deprona (slika 10). Obroč do¬ bro prilepimo na cev ter vsadilo tik nad zare¬ zo, ki označuje spodnji konec glave. Odtehtamo potrebno količino kavčuka in dodamo ustrezen odstotek katalizatorja po navodilih proizvajalca. Zmes je zelo go¬ sta, zato jo najlažje mešamo s strojnim me- Poliuretansko livno maso dobimo v dveh tekočih komponentah. Komponenta A (izo- cianat) je gosta prozorna tekočina temnejše rjave barve in se uporablja za vse vrste poliu¬ retanske pene, komponenta B (poliolna kom- 16 | april 2012 MODELARSTVO ponenta) pa je prozorna, rahlo rumenkasta tekočina, podobna nitrolaku. Ta je drugačna za posamezne vrste poliuretanske pene, ki se po ekspandiranju med seboj razlikujejo po gostoti ter hkrati s tem tudi po teži in trdoti. Dobimo jih lahko za pripravo pen različne go¬ stote, od 30 do 180 kg/m 3 . Za naše delo je najprimernejša tista z naj¬ nižjo gostoto, vendar naj ob tem poudarim, da prav ta zahteva tudi najbolj natančno od¬ merjanje komponent in ima največje skrčke, kar po drugi strani zmanjšuje možnost njene uporabe. Vse glave, ki jih bomo ulili, morajo biti enakega premera, kot je bil pozitiv. Kom¬ ponenti A in B mešamo v približno enakem utežnem razmerju, vedno pa v skladu z navo¬ dili proizvajalca. Dopustno je minimalno od¬ stopanje, vendar ne več kot 3-4 %. Pri delu proizvajalec priporoča uporabo zaščitnih sredstev (rokavice), posebno še takrat, ko imamo opravka s komponento A, ki je stru¬ pena in v večjih količinah draži kožo, sluznico ter dihalne organe. Za glavo, kakršno naj bi imel model ka¬ tegorije S3B-nacional, potrebujemo približno 14,3 g komponente A in 15 g komponente B (slika II). Pri tem moramo upoštevati pre¬ sežek, ki nastane po ekspandiranju in je po¬ treben, da lahko glavo izvlečemo iz kalupa. V vsakem primeru je najbolje, da pred začet¬ kom vlivanja naredimo preizkus. Komponenti najlaže in najhitreje mešamo strojno, saj začne zmes, čim zmešamo kom¬ ponenti, takoj burno reagirati. V ta namen iz kosa varilne ali podobne žice zvijemo mešalo, ki ga vpnemo v namizni ali ročni električni vr¬ talnik (slika 12). Pri majhnem številu vrtljajev, da zmes ne brizga iz lončka, mešamo največ 10 sekund, nato zmes vlijemo v pripravljen ka¬ lup, ki smo ga pred tem natrli s smukcem. S topo paličico zmes v kalupu takoj premešamo (slika 13), da ne ostane v konici na dnu kalupa kak mehurček zraka. Na hitro premažemo še rob pod vrhom, medtem pa se zmes že toliko razširi, da se je ne smemo več dotikati. Že po nekaj sekundah se nivo tako dvigne, da prileze presežek zmesi iz kalupa in se začne počasi strjevati (slika 14). Po 15-20 minutah, odvisno od temperature v prostoru, je izdelek dovolj trd, da ga lahko izvlečemo. To ugotovimo s preizkusom. Če je poliuretanska pena na otip popolnoma suha in ne »pika« več, ko jo prime¬ mo, potem lahko glavo brez skrbi ločimo od kalupa (slika 15). Najbolje je, da nam pri tem opravilu nekdo pomaga tako, da drži kalup in od¬ prtino s prsti nekoli¬ ko raztegne. Odlitek vlečemo ven in ga hkrati premikamo sem ter tja, da pride v notranjost kalupa zrak. Z modelarskim nožem točno po zarezi na vsadilu odrežemo presežek materiala in s tem je glava za raketni model narejena. Na prerezu si lahko ogledamo strukturo gradiva. Medtem ko je jedro povsod po¬ rozno, na sredini celo z večjimi luknji¬ cami in mehkejše, se proti stenam zgoščuje, zunanjost pa je popolnoma gladka in trda. Čeprav je polna glava razmeroma lahka, jo lahko po potrebi tudi izvotlimo ter ji tako še zmanjšamo težo. Ekspandirani poliuretan je kremne, svetlo rumene barve. Z dodajanem praškastega bar¬ vila (do 10 %), ki ga poprej dobro vmešamo v komponento B, lahko naredimo glave v raz¬ ličnih barvnih odtenkih (slika 16). Uporabimo lahko tudi lužilo, barve za pirhe, saje ipd. V naslednjem nadaljevanju bomo predsta¬ vili še preostale navedene postopke za izde¬ lavo glav. C SPLETNA MODELARSKA TRGOVINA > april 2012 | 17 MODELARSTVO Aerozaprega v Sloveniji UROŠ ŠOŠTARIČ Slovenci smo letalski narod z dolgoletno tradicijo. S tem je povezano tudi letalsko mo¬ delarstvo, ki se je v aeroklubih razvijalo vzpo¬ redno s pravim letalstvom skozi tekmovanja in druženje modelarjev vse do današnjih dni. Del širokega spektra letalsko modelarskih dejavnosti je aerozaprega, za katero je tudi pri nas vedno več zanimanja. Združuje jadral¬ no in motorno letenje z letalskimi modeli ter tako med seboj povezuje številne modelarje. Aerozaprega je v Sloveniji prisotna že več kot 25 let. Prvi začetki segajo v konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. To so bili pionirski časi, ko so modelarji nabirali izku¬ šnje predvsem na prireditvah v sosednjih državah in na domačih preizkušnjah. Večji raz¬ mah pa je dejavnost doživela na začetku tega tisočletja. V tem času je bilo pri nas le ne¬ kaj vlečnih modelov in nekoliko več jadralnih modelov. Vse skupaj se je dogajalo v dveh ali treh klubih (Divača, Ljubljana in Lesce). Vle¬ čni modeli so bili za današnje razmere majhni (turimaster, citabria, buli/, svviss trainer) in so imeli temu primerne motorje, jadralni pa so bili večinoma domače izdelave in z razpetino 3,5-5,5 m (DG 600, DG 300, ventus 2c, dis- cus 2b, pilatus B4). Leta 2008 sta bili organizirani srečanji aerozaprege, kjer so se prvič zbrali in sreča¬ li modelarji, ki gojijo to zvrst modelarstva. Zbralo se jih je blizu 15 z dvema do tremi vlečnimi modeli. Na teh srečanjih so se začele porajati ideje o širitvi in boljši organiziranosti te dejavnosti v Sloveniji. Spodbujali naj bi dru¬ ženje modelarjev, letenje, izmenjavo izkušenj, kar bi pripomoglo k razvoju in razširjanju aerozaprege med modelarji. Naslednje leto je svoje prvo srečanje organiziral Modelarski klub Vrhnika, ki je z leti postalo tradicionalno. Sledilo je sreča¬ nje v Krškem v organizaciji Alpskega mode¬ larskega kluba in Modelarskega kluba Krško s poudarkom na letenju z modeli DG 600 (4,25 m) in DG 1000 (5 m), ki jih izdeluje Vla¬ do Kobilica. Na prireditvi je sodelovalo okoli 27 modelarjev s 25 jadralnimi in 8 vlečnimi modeli, kar je bilo takrat za naše razmere re¬ kordno število. V tem letu so se pojavili prvi sistemi telemetrije za jadralne modele doma¬ čega proizvajalca RC Electronics, ki so omo¬ gočili daljše čase jadranja in s tem še večje zadovoljstvo modelarjev. Zaradi dobrega odziva smo organizirali še dve srečanji, tako da je leto 2009 postalo prelomno za aerozaprege v Sloveniji. Število udeležencev na prireditvah se je povečalo, predvsem pa smo se razveselili močnejših vlečnih modelov za vleko vedno večjih jadral¬ nih modelov. V letu 2010 je koordinacijo srečanj pre¬ vzel Alpski modelarski klub, ki je sestavil tudi prvi koledar srečanj aerozaprege v Sloveniji. Dogodki, bilo jih je sedem, so se zvrstili po celotni Sloveniji, število udeležencev pa nara¬ slo že na zavidljivih 60. Najbolje obiskani sta bili srečanji na Vrhniki in v Krškem v orga¬ nizaciji Alpskega modelarskega kluba in MK Krško. V Krškem je bila udeležba nad priča¬ kovanji, saj je sodelovalo 39 modelarjev z več kot 30 jadralnimi modeli in desetimi vlečnimi modeli. Pridružili so se nam tudi modelarji iz sosednje Italije. Pojavili so se novi vlečni modeli: piper super cub v merilu I : 3, bellan- ca decathlon v merilu I : 2,95, pilatus turbo porter (M I : 5), vvilga, hektor, miss morava, merila jadralnih modelov pa so se iz I : 5 in I : 4 povečala na I : 3 in I : 2,5. Vse več je bilo tudi starodobnikov (minimoa, habicht DFS, sperber junior, moswey, orlyk, foka, vveihe, Ka6, kranich, SZD czapla). Alpski modelarski klub je organiziral tabor aerozaprege tudi v zamejstvu, v Livnem (BiH), ki se ga je udeležilo šest modelarjev z dvema vlečnima modeloma (piper super cub, pilatus turbo porter) in devetimi jadralnimi modeli (DG 1000, DG 300, DG 600, ventus 2ax, Ka6, LOI00, pilatus B4). Livno je znano po odličnih 18 | april 2012 MODELARSTVO pogojih za letenje, predvsem po odlični termi¬ ki, gostoljubnosti domačinov in odlični lokalni hrani. Lokacija letališča je enkratna in nudi brezskrbno in brezmejno letenje. Lani smo se pristaši te dejavnostjo od¬ ločili postaviti svojo spletno stran www. aerozaprega.si, na kateri najdete vse o aero- zapregi v Sloveniji. Stran je odlično izhodišče za vse, ki bi se nam radi pridružili oziroma iščejo podatke in odgovore na različna vpra¬ šanja. Sestavili smo tudi pravilnik letenja. S tem poskušamo prispevati k varnosti letenja in udeležencev ter povečati kakovostno ra¬ ven letenja. Srečanja se vrstijo od marca do oktobra na različnih lokacijah. Geografska ra¬ znovrstnost Slovenije omogoča ponekod (na Primorskem) letenje od zgodnje pomladi do pozne jeseni, vsekakor pa povsod po naši de¬ želi. Tako smo izpeljali devet srečanj: v Vipavi, Ajdovščini, Novem mestu, Moravskih Topli¬ cah, Vrhniki, Postojni, Krškem, Celju in na Ptuju na že ustaljenih lokacijah v organizaciji tamkajšnjih modelarskih klubov. Organizirali smo že drugo odpravo v Livno, ki je postala naša priljubljena destinacija. Nekaj srečanj je postalo dvodnevnih, kar je omogočilo še več druženja in obilo zabave. V Celju smo pripra¬ vili tudi prvo srečanje starodobnikov in s tem poskrbeli za širitev dejavnosti. Na srečanjih zdaj sodeluje že okoli 75 modelarjev z razno¬ vrstnimi in vedno boljšimi modeli. Trenutno imamo že več kot 20 vlečnih letal, manjša s 30-cm 1 2 3 4 5 6 7 8 pogonom in največja 1. Dogajanje na srečanju aerozaprege v Ajdovšči¬ ni (Foto: Klemen Korošec) 2. Vleka minimoe I : 3,4 (5 m) modelarja Braneta Volka z bellanco decathlon DL 100 (3 m) Bori¬ sa Sekirnika (Foto: Radovan Gravnar) 3. Matej Puntar in njegova bellanca decathlon DA 150, I : 2,95 (Foto Uroš Murkovič) 4. PZL wilga (2,44 m) z motorjem MVVS 58 mo¬ delarja Bogdana Makuca tik pred vzletom v aerozapregi z DG I000S (5 m) Uroša Šoštari¬ ča (Foto: Klemen Korošec) 5. Modeli DG 1000 in ventus 2ax med treningom za prvo tekmo GPS Euro Cup (Foto: Uroš Šo¬ štarič) 6. DG 1000 I : 4 (5 m), ki sta ga izdelala Vlado Ko¬ bilica in Uroš Šoštarič. (Foto: Uroš Murkovič) 7. Matej Rozman z ventusom 2 ax I : 3 (5 m) pro¬ izvajalca Faltusmodel (Foto: Uroš Murkovič) 8. Skupinska slika udeležencev srečanja aeroza¬ prege maja 2011 v Novem mestu v merilu I : 3, ki so opremljena z motor¬ ji od 100 do 150 cm 3 in lahko brez težav povlečejo 6 kg te¬ žak jadralni model. Marsikateri starejši vlečni model je bil nadgrajen z močnej¬ šim motorjem in du¬ šilcem zvoka. Ja¬ dralnih modelov je vedno več in, kar nas najbolj veseli, da jih je vedno več iz sodobnih gradiv ELSV (GFK) in v velikem merilu I : 3. Modelarji se trudijo svoje makete izdelati čim bolj verodostojno in jih približati pravim leta¬ lom. Istočasno poskušajo tudi letenje naredi¬ ti, kolikor je mogoče, podobno letenju pravih letal, kar velja tako za vleko kot za pristajanje. Veseli nas, da se vse več modelarjev odloča za samogradnjo vlečnih in jadralnih modelov, kot tudi starodobnikov. Še posebno pohvalno je, da se pri starodobnikih odločajo za grad¬ njo modelov letal slovenskih konstruktorjev. Modelarji v dobrih termičnih pogojih do¬ segajo lete, daljše od ene ure in višine tudi nad 1000 m. Kadar so termični pogoji ugodni, je tako na štartu kot tudi v zraku prava gneča, pred¬ vsem v termičnih dviganjih. V takih primerih se vzletanje v zadovoljstvo sodelujočih izvaja z dveh vzletno-pristajalnih stez in običajno poteka brez težav. Saj veste, kako je to, če so dobri termični pogoji. Takrat bi vsi želeli čim hitreje v zrak. Ob tem se je razvila prijateljska tekmovalnost in želja po vedno boljših letih kot tudi po izvajanju akrobacij. Z leti so tudi organizatorji srečanj pridobi¬ li potrebne izkušnje. Srečanja so odlično orga¬ nizirana ter vodena, poskrbljeno pa je tudi za dobro vzdušje. Ker so domače prireditve že utečene, smo se začeli spogledovati tudi s podobnimi srečanji in tekmovanji pri naših so¬ sedih. Tako smo se udeležili dveh tekem GPS Euro Cup v sosednji Italiji in se tako navdušili, da bomo 21. in 22. aprila organizirali tekmo za GPS Euro Cup tudi v Sloveniji, na Ptuju. Skratka, srečanja aerozaprege v Sloveniji so trenutno med najbolj obiskanimi mode¬ larskimi prireditvami s povprečno 30 nasto¬ pajočimi. Vse prireditve po vrsti so dobro organizirane, prireditelji so gostoljubni, kar dogodke naredi še bolj dostopne in privlačne za obiskovalce. Več informacij najdete na naši spletni strani www.aerozaprega.si oziroma nas kon- taktirate po e-pošti info@aerozaprega.si ali nas obiščete na Facebooku. april 2012 I 19 RADIJSKO VODENJE Izkušnje z akumulatorji Li-po in predstavitev akumulatorjev Billowy Povver MIHA HOLC Lansko poletje sem se odločil na forumu modelarji.com objaviti nasvete o vzdrževanju akumulatorjev Li-po. Odziv je bil zelo dober, saj se po objavi niso več pojavljala vprašanja o njihovi uporabi, polnjenju, hranjenju itd. Prav tako je bilo lepo sprejeto tudi moje zim¬ sko predavanje v klubu DMA Modra ptica na temo akumulatorjev Li-po. Ta prispevek pa zaokroža nasvete, ki so ob današnji razširje¬ nosti teh akumulatorjev nepogrešljivi. Nekaj besed bom namenil tudi njihovi kakovosti in oznakam C ter predstavitvi akumulatorjev Li-po Billovv/ Povver, ki jih pri nas prodaja modelarska trgovina Modelar.si. V nekaj letih uporabe akumulatorjev Li-po ter spremljanja trendov v modelarskih revijah in na internetnih forumih sem kot aktiven modelar spoznal načine rokovanja, za katere lahko utemeljeno trdim, da so pra¬ vilni. O osnovah in označbah akumulatorjev Li-po se je v Timu že pisalo, zato bi se tokrat osredotočil predvsem na postopke polnjenja, hranjenja in praznjenja. Ob prevzemu oziroma v modelarski trgovini je vedno smiselno preveriti napetost členov v mirovanju. Ta mora znašati 3,80 V/ /člen z odstopanjem nekaj 10 mV. Nekateri proizvajalci dobavljajo akumulatorje z višjo napetostjo, to je 3,90 V/člen, vendar je tudi to sprejemljivo. Pomembno je, da napetost ni pod 3,75 V/člen, kar lahko kaže ha to, da je od izdelave preteklo že dolgo časa ali da je akumulator slab. Prvih nekaj polnjenj lahko izvedemo z ni¬ žjim tokom, okoli I do 2C. Posebno pri aku¬ mulatorjih nad 25C moramo paziti, da jih ni¬ koli ne izpraznimo pod 3,7 V/člen, merjeno v mirovanju. Pri poznejša praznjenjih pa vedno upoštevajte naslednje: 1. Ko akumulatorji niso v uporabi, jih ob¬ vezno hranite na napetosti 3,8 V/člen. Za daljši čas hranjenja, npr. čez zimo, jih lahko zaprete v vrečko in spravite v hla¬ dilnik. 2. Polne pogonske akumulatorje (4,2 V/člen) nikoli ne hranite dlje kot 24 ur. Običajno je najbolje, da jih napolnite nekaj ur pred uporabo. Daljše hranjenje v polnem sta¬ nju povečuje notranjo upornost akumu¬ latorjev in s tem zmanjšuje tokovno spo¬ sobnost. 3. Polnite vedno s polnilnikom in balanser- jem. Poceni polnilniki imajo izredno sla¬ be elektronske komponente in ne merijo točne napetosti. Svoj polnilnik preizkusi¬ te z dobrim univerzalnim instrumentom in morda boste presenečeni. Polnilnik npr. kaže 4,15 V, dejanska napetost na akumulatorju pa je že prek 4,2 V. 4. Nikoli ne izpraznite več kot 80 % realne zmogljivosti akumulatorja oziroma nape¬ tost naj ne pade pod okoli 3,65 V/člen pri mirovanju. 5. Uporabljajte jih pri temperaturah nad 25 °C in pazite, da jih ne pregrejete nad 50 °C. Če imajo akumulatorji manj kot 20 °C, jih pred praznjenjem segrejte na vsaj 30 °C. 6. Povprečen tok praznjenja naj ne bo niko¬ li višji od polovica tokovne zmogljivosti akumulatorja (npr. praznjenje I5C pri akumulatorjih 30C). 7. Večinoma polnite z IC. Z upoštevanjem zgornjih točk lahko od kakovostnih akumulatorjev Li-po upravičeno pričakujete vsaj 200 ciklov, preden jim zmo¬ gljivost pade pod 80 % nazivne zmogljivo¬ sti. Zelo vestni modelarji so dosegli tudi po 1000 ciklov. Pri praznjenju bi posebej izpo¬ stavil 2. in 5. točko, ki ju vedno upoštevajte. Akumulatorji, ki stojijo polni po več tednov, se lahko tudi napihnejo in trajno poškodujejo. Posebni akumulatorji Li-po, namenjeni na¬ pajanju sprejemnika in oddajnika, imajo veliko večjo notranjo upornost, zato so lahko dalj časa napolnjeni, ne da bi jim zmogljivost upa¬ dla. Brez zadržkov lahko sicer pogonske aku¬ mulatorje namenite za napajanje sprejemnika in servomehanizmov, pogojno pa za napajanje oddajnika. Modelarji želimo imeti oddajnik stalno v pripravljenosti, zato si je bolje omi¬ sliti namenske oddajniške akumulatorje Li-po. ki so lahko vedno v polnem stanju. Nekateri modelarji zelo težko razumejo razliko med kakovostnimi in slabimi akumu¬ latorji Li-po. Naj to razliko pojasnim v nami¬ šljenem primeru. Poleti v vročem dnevu pri 35 °C se Lojze pohvali Janezu, da je opravil izjemno dober nakup »No name« akumulatorjev prek sple¬ ta. Med 3D-letenjem modela helikopterja se njegovi akumulatorji ne razlikujejo od veliko dražjih kolegovih. Moč je približno enaka, prav tako časi letenja. Ko se poletje prevesi v jesen, pa Lojze, ki nima ogrevalnika Li-po, razočaran ugotavlja, da mu akumulatorji pe¬ šajo. Pri 15 °C na začetku nimajo skoraj no¬ bene moči in šele po minuti letenja je malo bolje. Toda kljub upoštevanju 80-% pravi¬ la imajo na koncu zunanji členi v paketu še 3,8 V, sredinski pa samo 3,3 V. Polnilnik komaj zbalansira vse skupaj, časi polnjenja so vedno daljši. Po 30 ciklih se srednji člen napihne in Lojze se odloči, da bo paket zavrgel. Očitno je torej, da se dražji kakovostni akumulatorji, posebno v paketu z večjim števi¬ lom členov, veliko bolje izkažejo. Proizvajalci posvečajo posebno pozornost pravilu, da morajo biti členi v paketu med seboj uparje- ni (izenačeni) oziroma enaki po zmogljivosti in notranji upornosti. Pri pogosti uporabi je to običajno veliko bolj pomembno od visokih vrednosti C. Poleg tega pa velja omeniti še nekaj po¬ membnih nasvetov za polnjenje. O vzpored¬ nem polnjenju sem že pisal, vendar bi rad na tem mestu še enkrat poudaril, da naj bo vaša izbira akumulatorjev taka, da imate čim več akumulatorjev z enako zmogljivostjo in ena¬ kim številom členov. Na terenu lahko zaradi prihranka časa brez skrbi polnite tudi s 3 do 5C, po možnosti kar vzporedno. Zmogljiv polnilnik, recimo z več kot 300 W, se pri tem odlično izkaže. Postanki med letenjem/vo- žnjo oziroma postopek menjave akumulator¬ ja v modelu se tako ob uporabi treh paketov skrajšajo na samo nekaj minut. Oznake C in nizke cene akumulatorjev so danes tisto, kar pritegne pozornost modelar¬ jev. Trdim, da so akumulatorji z realnimi zmo¬ gljivostmi 20C še vedno dovolj dobri za ve¬ čino modelarskih potreb. Se enkrat je treba poudariti, da oznaka 20C trajne obremenitve pomeni, da lahko akumulator brez posledic izpraznimo v pičlih treh minutah. Poseganje bo zmogljivejših akumulatorjih je res smisel¬ no le pri uporabi zmogljivejših modelov ali pri tekmovalnih modelih. Predstavitev akumulatorjev Li-po Billowy Power Skoraj vsak teden me pokliče kak mo¬ delarski kolega, ki me sprašuje za nasvet pri nakupu akumulatorjev. Izbira teh je postala skoraj nepregledna. Nekateri iščejo najce¬ nejše akumulatorje, večino pa zanima dobro razmerje med ceno in kakovostjo. Modelarji ugotavljamo, da je naročanje akumulatorjev iz priljubljene hongkonške modelarske spletne trgovine neke vrste »loterija«. Lahko dobi¬ mo razmeroma kakovostne akumulatorje, ki imajo življenjsko dobo prek 200 ciklov, lahko pa tudi bistveno slabše. Posebno pri nakupu paketov z več kot štirimi členi (4S) in zmo¬ gljivostjo nad 4 Ah je bolj smotrna nabava v bližnji trgovini, če je to le mogoče. Zato je še vedno aktualno vprašanje, kje kupiti kakovo¬ stne akumulatorje v Sloveniji. Mala trgovina Modelar.si v pri Ihanu ponuja akumulatorje kitajskega proizvajalca Billowy Povver. Ker jih naročajo sproti, tudi po vašem naročilu, so dobavljeni akumulatorji zagotovljeno najbolj »sveži«. Akumulatorji imajo že nameščene priključke tipa »deans ultra plug«. Priključki so primerni za tokove do 50 A, zato jih je pri zmogljivejših akumulatorjih priporočljivo 20 | april 2012 RADIJSKO VODENJE zamenjati s priključki z večjo tokovno zmo¬ gljivostjo (npr s 5,5- ali 6-mm pozlačenimi bananskimi vtiči). 35C - 1000 mAh 3S Z malim 80-g akumulatorjem sem izve¬ del večino testiranj v najrazličnejših modelih, ki so se v zadnjem času pojavili na tržišču in so primerni za uporabo akumulatorjev te ve¬ likosti. Ugotavljam, da ima akumulator po 100 ciklih še vedno svojo nazivno zmogljivost. V primerjavi z drugimi 1000-mAh paketi se je odlično obnesel tudi v 50-mm impelerskem modelu z maksimalno porabo 30 A. Po po¬ letu je imel temperaturo nižjo tudi do 10 °C. Testiral sem tudi praznjenje do zmogljivosti 950 mAh. Napetosti členov so se med seboj razlikovale do 0,1 V. Enega od paketov sem posodil priznanemu modelarju, ki leti s heli¬ kopterskimi modeli. Akumulator se je izkazal za enako zmogljivega kot veliko dražji izdelek proizvajalca Thunder Povver 850 mAh 65C. Nenazadnje lahko poročam tudi o nezgo¬ di v modelu EPA Combat. Jeseni sva s kole¬ govim modelom nad modelarskim letališčem v zraku zelo močno trčila. Akumulatorja po trčenju nismo našli. Kolega ga je našel šele januarja kar daleč od kraja prvotnega iska¬ nja. Na srečo akumulator ni bil poškodovan. Zaradi korozije sem moral zamenjati samo balanserske ter glavne priključke in, ne boste verjeli, akumulator še vedno deluje brez raz¬ like v zmogljivosti. 40C - 1800 mAh 3S Akumulator z maso 144 g sem uporabljal v modelu kvadrokopterja s povprečno porabo okoli 15 A in maksimalno porabo okoli 60 A. Pozneje jih je kolega uporabljal v konfiguraciji 65 (3S+3S) v izredno zmogljivem hotlinerju pri 120 A (67C). Omeniti velja, da so vklo¬ pi motorja izredno kratki, do nekaj sekund, vendar imajo akumulatorji v zimskem času po koncu letenja skoraj vedno nižjo temperatu¬ ro kot na začetku. Po 50 ciklih pri skrajnih obremenitvah in izrabi okoli 70 % nazivne zmogljivosti imajo še vedno enako notranjo upornost kot na začetku. 50C-3400 mAh 3S Enako kot druga dva tudi akumulator 50C z nazivno zmogljivostjo 3400 mAh in maso samo 295 g deluje zanesljivo. Akumulatorje sem po nekaj začetnih ciklih najprej testi¬ ral s praznilnim tokom okoli 25 A v svojem modelu hotlinerja s porabo okoli 150-160 A (do 50C). Pozneje jih je kolega uspešno upo¬ rabljal še v modelih tekmovalnih čolnov ECO in hidro, kjer jih je praznil skoraj vedno na 90 % nazivne zmogljivosti. Ugotovitev je ena¬ ka kot pri prej opisanih tipih akumulatorjev - notranja upornost ostaja konstantna, kar je zanesljiv kazalnik kakovosti akumulatorjev. Po letu uporabe akumulatorjev lahko ugotovim, da so za svojo ceno dovolj kako¬ vostni in jih priporočam vsem modelarjem. Tisti, ki jih zanimajo zmogljivosti v grafih in številkah, mi lahko zanje pišejo na moj e-na- slov. Hkrati pa bralcem priporočam tudi re¬ dno spremljanje mojih prispevkov na forumu modelarji.com pod temo »Akumulatorji in polnilniki«. anunalni&e »J mnogo projektov uvedbe Cena: 1,49 € TRIKI» IT OEIO ’ IGRE 12 številk revije Računalniške novice za samo 6,80 €! RAČUNALNIŠKE NOVICE bralcem revije TIM ponujajo POSEBNO PONUDBO! Naročite lahko na narocnine@nevtron.si ali O1 620 88 03 kjer navedete geslo TIM* Posebna ponudba velja samo do 31. 05. 2012! 'Posebna ponudba velja samo za nove naročnike. april 2012 | 21 MAKETARSTVO Junkers Ju 88A-4 (Revell, kat. št. 04672, M I : 72) PRIMOŽ DEBENJAK Foto:Andrej Kogovšek Junkers Ju 88 spada med najpomembnejša letala 2. svetovne vojne. Sprva je bil zasnovan kot hiter bombnik, ki je postavil nekaj novih hitrostnih rekordov, vendar je deloma zaradi taktičnih po¬ treb, deloma pa zaradi obsedenosti odgovornih v Nemčiji s strmo¬ glavim bombardiranjem kmalu dobil povsem drugačno vlogo, po¬ zneje pa je postal verjetno prvo pravo večnamensko letalo. Kot bombnik je Ju 88 večinoma imel štiri nosilce za bombe pod korenom krila in po eno zračno zavoro pod vsakim krilom. To je seveda ustrezno zmanjšalo njegovo največjo hitrost (445 km/h), tako da ni bil nič kaj hitrejši od drugih podobnih bombnikov, a je bil odporen in zanesljiv, tako da so ga - tudi v različici A-4 - upo¬ rabljali do konca vojne. Kot bombnik je bil uporaben za napade na Španski Ju 88A-4 Ju 88A-4 z vijugasto kamuflažo ladje in kopenske cilje. Zanimivo je, da so prav različico Ju 88A-4 v zadnjih mesecih vojne uporabljali tudi Francozi za napade na nem¬ ške trdnjave ob atlantski obali. Ta francoska letala so imela na bokih podobno lisasto kamuflažo kot nemški lovci, seveda pa so bila ozna¬ čena s francoskimi kokardami. Nemci so Ju 88 prodali tudi neka¬ terim svojim zaveznikom. Tako so Ju 88A-4 leteli tudi s španskimi, madžarskimi, romunskimi in finskimi oznakami. Eno zelo zanimivo kamuflirano letalo tega tipa iz sestava KG 54 je zasilno pristalo v Švici in je bilo pozneje prebarvano v švicarske barve in oznake. Ju 88 je bil univerzalno letalo, poleg uporabe kot bombnik je bil lahko tudi torpednik, izvidnik ter nočni in tudi dnevni lovec, ki je napadal britanska patruljna letala nad Biskajskim zalivom. Skupno so izdelali nekaj več kot 15.000 primerkov tega letala (torej več kot vseh drugih nemških bombnikov skupaj), tako da je bil najštevilčnej¬ še dvomotorno letalo nasploh. Ob tem je morda zanimiv podatek, da so Američani izdelali okoli 18.000 štirimotornih B-24. Bombniški polk KG 30 je imel svoje prve Ju 88 že ob začetku vojne septembra 1939, a še niso bili operativni. Nekaj je bilo pred- serijskih letal z oznako Ju 88A-0, ki so imela štirikrake propelerje. Prva serijska različica A-l (maketo te izpeljanke je pred nekaj leti v merilu 1:32 izdal Revell) je imela trikrake propelerje in krajše konce kril. Sledila je različica A-5 s podaljšanimi konci kril, ki so jo izdelo¬ vali v letih 1940/41. Nasledila jo je najbolj razširjena izpeljanka A-4, ki se je od A-5 razlikovala predvsem po močnejših motorjih. Ti so najbolj prepoznavni po dolgi izboklini na spodnji strani okrova, ki je pokrivala povečan hladilnik za olje, ter po propelerjih s širokimi lesenimi kraki. Pri A-4 so strojnice MG 15 zamenjali z zmogljivej¬ šimi MG 81 istega kalibra (7,92 mm), položaj spodnjega strelca, ki se je odpiral in je služil kot nekakšna vhodna vrata za posadko, pa je bil povsem spremenjen in opremljen z dvocevnim MG 8IZ. Te strojnice so sicer imele majhen kaliber, toda visoko hitrost strelja¬ nja, tako da so bile idealna obrambna oborožitev, če je nasprotnik napadal od blizu. Večino Ju 88 so poganjali Junkersovi 12-valjni motorji jumo 211 v različnih izpeljankah, poznejše različice (zlasti bombniki Ju 88S, izvidniki Ju 88T in nočni lovci Ju 88G) pa so imele bodisi 14-valjne zvezdaste motorje BMW 801 ali pa 12-valjne vrstne motorje jumo 213. Vsi ti motorji so zaradi slabše kakovosti goriva in tesnil precej onesnaževali in »smodili« površine letala. Na letalih se je tako na¬ biralo veliko izpušnih saj, pri letalih z vrstnimi motorji (in mednje spada tudi Ju 88A-4) zlasti na spodnji strani krila na obeh straneh motorjev. To je treba upoštevati pri barvanju oziroma staranju ma¬ kete, če seveda ne nameravamo upodobiti povsem novega letala. Ju 88 z dodatnim 20 mm topom MG FF v nosu 22 I april 2012 MAKETARSTVO Maketa Revellova maketa junkersa Ju 88A-4 je že tretja nova maketa te različice v zadnjih letih, drugi dve ponujata Hasegavva in Zvezda. Poleg tega je na tržišču tudi okoli dvajset let stara Italerijeva make¬ ta, ki je solidna, a ne dosega današnjih standardov. Razmerje med ceno in kakovostjo je pri Revellu vsekakor najboljše. Revellov Ju 88A-4 je »podedoval« kar nekaj značilnosti makete Ju 88A-I istega proizvajalca v merilu I : 32. To je še posebno opa¬ zno (in razveseljivo) v kabini, ki je za to merilo neverjetno dobro detajlirana. Če dokupimo še fotojedkane pasove, bomo imeli tako rekoč popolno notranjost. Opazen je tudi modularni pristop, ki naj bi omogočil izdelavo še drugih izpeljank. Tako so deli in sklopi, ki pri vseh različicah niso enaki, odliti ločeno. Gre predvsem za sprednji del trupa s kabino, navpični rep in hrbet trupa, ki ima pri Ju 88A-4 okroglo anteno pod steklom in je zgodnje različice niso imele. To seveda terja nekaj več previdnosti pri sestavljanju, zlasti pri lepljenju hrbta trupa se lahko neučakanost grdo maščuje, med¬ tem ko ob skrbnem delu ne bo nobenih težav. Propelerja sta zasnovana tako, da ju lahko prilepimo čisto na koncu, kar zelo olajša delo. Tudi podvozje je lepo detajlirano, paziti pa moramo, da vrata prilepimo pod pravilnim kotom - tu je kori¬ stno pogledati fotografije pravega letala. Pri sicer zelo lepo odliti zasteklitvi najdemo manjšo napako, ki jo imajo žal vse makete tega tipa letala: okrogli lafeti strojnic, ki streljata nazaj, sta nameščeni v isti ravnini, čeprav bi morali biti obrnjeni malce navzven; zanimivo pa je, da je ta podrobnost v na¬ vodilih za barvanje narisana pravilno. Kot pomanjkljivost bi lahko označili tudi to, da je na voljo samo možnost s strojnico skozi de¬ sno vetrobransko steklo, medtem ko ustreznega dela brez odpr¬ tine za strojnico, kot bi bilo pravilno npr. za izvidniške izpeljanke, ni. To sicer ni narobe za ponujeno različico, vendar pa nekoliko omejuje izbiro drugih izpeljank. Sestavljanje sprednjega dela trupa s kabino in zasteklitvijo prav tako zahteva precej natančnosti in potrpljenja. Z notranjostjo ka¬ bine kljub obilici podrobnosti ni nobenih težav, sestavljanje pa je nekoliko bolj zahtevno, ker je celo dno sprednje polovice trupa v enem kosu, in ta sega od nosu do konca bombnih jaškov, kjer so bili pri tej različici praviloma nameščeni dodatni rezervoarji, medtem ko so bombe nosili na zunanjih nosilcih. Strojnice so odlite skupaj z zaprtimi nočnimi merki, ki pa jih niso imele vse izpeljanke. Bolje bi bilo, če bi bile na voljo tudi strojnice s klasičnimi merki. Površinski detajli so dobro in realistično prikazani. Pri lepljenju koncev kril moramo biti zelo previdni, da ne nastane grda stopnica. Ob skrbnem delu teh težav ni. Zračni zavori pod krili sta detajli- rani samo na eni strani, tako da ju je treba prilepiti v običajnem nevtralnem položaju, a sta potem videti prepričljivo. Štirje nosilci za bombe se lepo prilegajo. Na voljo so tudi bombe, ki pa jih nisem prilepil, ker se mi zdi letalo brez njih lepše. Krilca in zakrilca so odlita ločeno, zelo verodostojno so upodobljeni nosilci krilc, ki na spodnji strani povezujejo krilce s krilom. Med krilom in krilcem je bila namreč ozka reža, ki pa je bila precej ožja in manj opazna kot denimo pri Do 17, Do 217, Hs 123, Hs 126 ali Hs 129. Nakazane luknje za dvodelno anteno pod trupom, ki nekoliko spominja na nizko ograjo, so na napačnih mestih, zato je bolje, če jih izvrtamo, ko je trup že sestavljen, in za mero vzamemo ustrezna dela (G248). V škatli so kakovostne nalepke za dve letali. Prvo, ki je upodo¬ bljeno na škatli, je zelo pisano, ima rumene taktične oznake (ru¬ mene okrove motorjev in gibljive repne površine) iz pomladi 1941 in bele taktične oznake za sredozemsko bojišče (beli konci kril na spodnji strani in bel trak okrog trupa) ter znake za uspešne napa¬ de na ladje na repu. Težava s tem letalom je v tem, da doslej še ni bila objavljena nobena fotografija, temveč samo barvni profil v sicer dobri publikaciji iz serije AirDOC. Zato nekateri dvomijo o njegovi avtentičnosti, še zlasti, ker je kombinacija opisanih rumenih in belih taktičnih oznak zelo neobičajna. Drugo ponujeno letalo je iz sestava LG I in ima afriško kamuflažo z nekaj redkimi zelenimi lisami. Za tega Ju 88A-4 sicer baje obstaja fotografija, ki pa je ne poznam, zato sem se rajši odločil za drugo letalo istega polka s še bolj zanimivo lisasto afriško kamuflažo. Na tržišču je sicer nekaj zanimivih kompletov nalepk za Ju 88, zlasti AirDOC in Aims, tako da si bo najbrž marsikdo zaželel narediti več kot le eno maketo. Zelo razveseljivo je tudi, da lahko brez dragih dodatkov izdelamo prepričljiv posnetek tega zanimivega letala. Revellov novi junkers Ju 88A-4 v merilu I : 72 je zelo dobra in točna maketa, primerna za vse maketarje, ki imajo vsaj nekaj izku¬ šenj. Poleg tega tudi ni draga, zato jo brez zadržkov priporočam vsem, ki jih to letalo zanima. □ ' «0 71 A ” 7> ’• : LJ 70 81 «2 83 « 89 . «« « B 91 90 «0 M 8/ • 04672-0240 C JunkenB Ju B8A-4 Prlnted in ltaly for Raveli QmbH & Co. KO, D-32257 BUnde, Germany © 2011 by Revell Revellove nalepke z oznakami za dve letali april 20I2 | 23 MAKETARSTVO Boeing B-17G flying fortress (Revell, kat. št. 04283, M I : 72) MITJA MARUŠKO Ameriški bombnik boeing B-17, poimenovan »leteča trdnjava«, je bil nedvomno najpomembnejši težki bombnik na evropskem bojišču druge svetovne vojne. Nosil je večji del bremena dnevne strateške bombne ofenzive proti Hitlerjevi Nemčiji in pri tem pla¬ čal izjemno visoko ceno. Maja 1945 je bilo na evropskem bojišču skoraj 2300 letal B-17, ki so bila razmeščena v angleških bazah in še 500 v Italiji. Po Airfixovi, Matchboxovi, Hasegavvini in Academyjini/Mini- craftovi maketi B-17 je v letu 2010 pri Revellu izdana maketa B-I7G skoraj najboljši izdelek doslej, vendar tudi ta ni brez napak. Industrija maketarskih dodatkov je pohitela s prilagoditvijo že ob¬ stoječih dopolnil za Hasegavvino in Academiyjino maketo, tako da lahko Revellovo maketo dopolnimo do presenetljivih podrobnosti. Pa se podajmo na nekoliko daljšo pot gradnje močno dopolnje¬ ne, a sicer dobre Revellove makete. Ker nam nalepke omogočajo gradnjo dveh zelo atraktivnih B-I7G, si podrobneje oglejmo zgo¬ dovino B-I7G-35-VE s serijsko številko 42-97880. »Little Miss Mischief« (Mala načelnica) je bilo ime leteči trd¬ njavi, zgrajeni v tovarni Vega, marca 1944. B-I7G, izdelani v tej to¬ varni, po seriji B-I7G-I5-VE niso bili več kamuflirani, temveč so jih Nos bombnika s poslikavo Tonija Štancerja in oznakami za opravljenih 50 bojnih poletov Zadnji pristanek 4. aprila 1945 na evropsko bojišče pošiljali v goli kovinski izvedbi. V času izdelave tega letala so v rep vgrajevali še Boeingovo različico repnega stroj¬ ničnega gnezda, pod zasteklitvijo nad radiotelegrafistovim prosto¬ rom v sredini trupa pa ni bilo dodatne oborožitve. Stranski odpr¬ tini na trupu s strojnicama sta bili vgrajeni simetrično. V bleščeči kovinski opravi z olivno zelenimi protirefleksnimi zaplatami barve na oplatah motorjev in pred pilotsko kabino, je naša B-I7G 15. ju¬ nija priletela v britansko oporišče Bassingbourn v sestav 91. bomb- niške skupine in njene 324. eskadrilje. Rdeče obarvane repne po¬ vršine ter prepoznavni znak te skupine in celotnega polka je letalo dobilo kmalu po vključitvi v to enoto. Ime »Little Miss Mischief« je na letalo zapisal ustvarjalni slikar te skupine, Tony Starcer. 4. julija 1944 je »Little Miss Mischief« opravila svoj prvi bojni polet, katerega cilj je bilo bombardiranje železniškega mostu čez reko Loaro zahodno od Toursa. Dva dni pozneje je bilo letalo prvič lažje poškodovano. Nanos značilne rdeče barve na repne po¬ vršine, ki označuje pripadnost I. bombni- škemu polku. Črka A označuje 91. bomb- niško skupino. (342-FH-3A49687-K2112 via Footnote.com) Napad na Koln, 15. oktobra 1944, je bil za »Little Miss Mischief« skoraj usoden. Topovska granata protiletalskega topa 88 mm je eksplodirala ob srednjem delu trupa ter poškodova¬ la strelca v kupoli in levega bočnega strelca. Pilotu McDovvellu je z letalom uspelo pristati kljub zelo resnim poškodbam tru¬ pa. Spodnjega strel¬ ca so morali izrezati iz strojnične kupole. »Little Miss Mischief« je romala na popravilo in poškodovani zadnji del na njej so nado¬ mestili z delom trupa B-I7G-I5-BO serijske številke 42-31405 »Wal- laroo Mk.ll«. Po mesec in pol dolgem popra¬ vilu se je »Little Miss Mischief« spet vrnila v 324. eskadriljo, opra¬ vljala številne bojne polete vse do 4. aprila 1945, ko se ji je po vzle¬ tu vnel eden od motor¬ jev in je zato morala za¬ silno pristati. Poškodb na letalu do konca voj¬ ne niso več popravljali. »Little Miss Mi¬ schief« je po vgraditvi zadnjega dela kamufliranega trupa letala postala barvno zelo zanimiv primerek B-I7G in pri Revellu so se odločili za oznake prav tega letala. Se več, ta barvna shema je bila navdih tudi za ilustracijo na embalaži, ki je delo A. Deredosa. Maketa Revellovo maketo sestavlja 180 delov in sodi med zahtevnejše, čeprav so deli dobro oblikovani in pri sestavljanju ni večjih pro¬ blemov. Drevesce s prozornimi deli ponuja več vrst zasteklitev, žal pa v sestavnici ni jasnih napotkov, za gradnjo katere od dveh ponujenih kamuflažnih shem naj jih uporabimo. Ker je Revell za leto 2012 že najavil novo maketo B-I7F, lahko pričakujemo tudi še kakšno drugo izvedenko. Poznejše B-I7G so imele asimetrično lego bočnih odprtin s strojnicami v trupu, njihove gradnje pa tre¬ nutno ponujeni sestavni deli ne omogočajo. Površina makete ima vgravirane površinske detajle, ki sicer na končani maketi zagotavljajo ustrezno prepoznavnost, vendar bi si želeli malce odločnejših poudarkov. Pred sestavljanjem se morate seveda odločiti, kako bogato boste že tako dobro maketo dopol¬ nili s fotojedkanimi kovinskimi dodatki češkega proizvajalca Eduard ali z detajli iz poliuretanske smole podjetij CMK in Aires. Maketa in ponujena različica v srebrni barvi kar kliče po dodatnem kovičenju površine, ki ga morate izvesti pred začetkom sestavljanja. Zdaj je tudi čas za popravke razporeda nekaterih opiat, ki niso povsem točno oblikovane, recimo na smernem repnem krmilu. Ker se bomo v naslednji številki Tima podali na pot bogatega dopolnjevanja, nam za začetek preostane le še čiščenje vseh se¬ stavnih delov v raztopini blage milnice in preučevanje posameznih podrobnosti na letalu v obsežni in še vedno dosegljivi literaturi ali na internetnih naslovih, kjer najdete številne fotografije. Privlačna naslovnica Revellove makete, ki je delo A. Deredosa. 24 | april 2012 Ustvarjaj z revijo TIM. Postani naročnik in koristi ugodnosti! Naročniki berejo ceneje Naročniki revijo prejemajo po nižji ceni od siceršnje prodajne cene Popust pri nakupu knjig Naročniki imajo pri nakupu knjig in priročnikov Tehniške založbe Slovenije 20 % popusta, v novembru in decembru pa 30 % popusta. Knjiga meseca V vsaki številki vam ponudimo knjigo po posebej ugodni ceni, ki velja samo za naročnike. Darilo ob sklenitvi novega naročniškega razmerja Ob sklenitvi novega naročniškega razmerja vam podarimo knjigo ali bon zvestobe v vrednosti 15€ za nakup knjig Tehniške založbe Slovenije. Seznam daril si oglejte na www.tzs.si/revija-tim Obdarimo vas tudi ob vašem rojstnem dnevu Pokličite nas na 01 479 02 24 in nam zaupajte datum rojstva. Obdarili vas bomo vsako leto. Obdarite svojega bližnjega z naročnino na revijo TIM, mi pa nagradimo vas Podarite darilo, ki traja celo leto. Mi vam podarimo bon v vrednosti S€ za nakup knjig Tehniške založbe Slovenije. ~La M ec informacij obiščite spletno jtran revij a-ti m ali pokličite na 01 VI 01 24. ELEKTRONIKA Časovnik za elektronsko vžiganje zgornjih stopenj modelarskih raket (2. del) JERNEJ BOHM Baterijska izvedba napajalnika časovnika TEV Napajalnik časovnika TEV. Elektroniko zapremo v primerno ohišje. Oba ka¬ belska priključka morata biti dovolj varna pred izvlečenjem. Za zunanje napa¬ janje se v izvedbenem Vezje za vžig trenutnega električnega vžigalnika (TEV), ki smo ga opisali v prejšnji številki revije (TIM 2011-12/7), uporablja zu¬ nanji napajalnik. Ob štartu modelarske rake¬ te se napajalna povezava prekine, a opisano časovno vezje kljub temu deluje vsaj do vžiga TEV. Potrebna energija se namreč shrani v električni kondenzator. Na ta način se v mo¬ delu »znebimo« utežno ne tako skromnega električnega vira, saj je za vžig TEV potreben tok, ki presega vrednost I A. Tako velike¬ ga električnega toka pa skromne gumbaste baterije, ki bi bile vsaj načeloma uporabne zaradi majhnih dimenzij in skromne mase, v kritičnem trenutku vžiga ne zmorejo. Bateri¬ jo lahko sicer podpremo s pomočjo primer¬ nega kondenzatorja, v katerega »pretočimo« potrebno hipno energijo. Toda ker skromna baterija praktično ničesar ne prispeva v času vžiga, je umestno vprašanje, ali se jo da iz¬ ločiti. Maso časovne naprave bi tako lahko zmanjšali najmanj za gram ali dva, saj za na¬ mestitev baterije potrebujemo tudi ustrezno nosilno ohišje, ki je praviloma narejeno iz tanke jeklene pločevine. Kot smo spoznali v prejšnji številki revije TIM, je to vsekakor možno. Omejitev je najdaljši možni čas za- primeru ponujata dve možnosti: običajne baterije in elektronska iz¬ vedba napajalnika. Zakaj slednja? Dejstvo je, da za štartanje pogonskega motorja modelar¬ ske rakete uporabljamo kar precej zmogljiv akumulatorček in bi tedaj bilo skoraj potrat¬ no kupovati še baterije za delovanje časovni¬ ka. Toliko bolj, ker ima potrebne komponen¬ te skoraj vsak med nami že dolgo pozabljene v kakem predalu. Tudi sicer cena doma izdela¬ nega napajalnika ne presega cene enkratnega nakupa baterij. Izvedba zunanjega napajalnika Za najenostavnejše zunanje napajanje ča¬ sovnega vezja lahko uporabimo, kot rečeno, kar običajne baterije (glej sliko). Pri tem mo¬ ramo paziti, da ne presežemo najvišje dovo¬ ljene napetosti, ki jo še prenese vgrajeni mi- krokrmilnik (Microchipov PICI2F683). Ta je 6,5 V, priporočljiva pa je med 2,0 in 5,5 V. Če skrbno pregledamo shemo, ugotovimo, da se zaradi kar treh diod (Gl in Dl) v napajal¬ nem tokokrogu napetost na Ul zmanjša vsaj za 1,5 V. Torej je izbira baterij 4 x AAA (ali AA) kar pravilna, skupaj 6 V. Pri tem nekaj desetink volta višja napetost povsem novih baterij še vedno ne preseže zgornje dovoljene vrednosti. Zmanjšanje je še nekoliko večje, če upoštevamo, da je padec napetosti običajne silicijeve diode v prevodni smeri celo 0,7 V. Elektronska shema napajalnika Druga možnost za napajanje zakasnilne- ga časovnika TEV je izdelava elektronskega napajalnika, s katerim zelo natančno in eno¬ stavno nastavimo najvišjo dovoljeno napetost zunanjega napajanja, kar je močno zaželeno zaradi večje zanesljivosti vžiga in daljših zaka¬ snitev. Prav slednje smo zato omejili na 5,9 s. Kaj še dovoljuje nastavitev napajalne na¬ petosti na sam rob dovoljenega? Dejstvo je, da je pričakovana življenjska doba delovanja časovnega vezja le nekaj ur (ali pa še to ne) in da zato sme tedaj mikrokrmilnik PIC delovati kar pri še dovoljenih 6,5 V. Možnost okvare elektronike je v tem kratkem časovnem ob¬ dobju zelo majhna. Slabo je le to, da se pri višji napetosti poveča lastna poraba vezja. Predlagano napajalno vezje za proženje TEV je tako rekoč »prerisano« iz tehniške dokumentacije čipa LM3I7. Izhodno napetost določa šolski primer delilnika R2/PI (predla¬ gano isto tam). Tudi uporabo vseh štirih kon¬ denzatorjev predpisuje proizvajalec. Dioda Dl varuje regulator Ul pred primerom, da bi kasnitve vžiga, saj se energija, ki nam jo je uspelo shraniti v kondenzator po prekinitvi napajanja, torej po štartu modela, nenehno porablja, nekaj zaradi samopraznjenja kon¬ denzatorja, nekaj dragocene energije pa sko¬ pni zaradi elektronike. Začetno energijsko stanje lahko povečamo s kondenzatorjem z višjo zmogljivostjo (npr. namesto 100-pF vgradimo 220-pF ali celo 470-pF) ali/in tako, da »rezervoar napolnimo« z višjo napetostjo. K izvedbi svoje prispeva še tehnologija, ki jo uporabimo. 26 | april 2012 ELEKTRONIKA nanj priključili (aktivno) zunanje breme, torej delujoč časovnik še pred vklopom BI. Svetle¬ ča dioda D3 zgolj opozarja na pravilno priklju¬ čitev polaritete akumulatorčka BI, medtem ko dioda D2 vezje fizično varuje pred napa¬ čno priključitvijo električnega vira. Cip LM3I7 zmore brez posledic prenesti celo 1,5 A kratkostičnega toka. Brez škode smemo uporabiti tudi izvedbo TO-92. Izdelava Tudi tokrat z izdelavo tiskanega vezja za zunanje napajanje časovnika ni posebnosti in je v celoti prepuščena vsakemu posamezniku. Čipa LM3I7 (izvedba TO-220) ni treba doda¬ tno hladiti. Pritrditev na hladilno rebro torej ni potrebna, saj je tokovna poraba elektroni¬ ke zares minimalna. Celotno vezje lahko izde¬ lamo s klasičnimi elementi ali v celoti z ele¬ menti za površinsko montažo (čip v izvedbi SOT-223, ostalo v velikosti 1206 ter ustrezno oba elektrolitska kondenzatorja). Priključki regulatorja LM3I7 (TO-220) Na priključka KI priključimo ali kar pri- spajkamo približno I m dolg rdeče-črni kabel, ki ga običajno uporabljamo pri povezovanju audionaprav. Kabel opremimo s krokodilski¬ ma sponkama v enaki rdeče-črni izvedbi. Rde¬ ča barva naj označuje pozitivni priključek. Tudi za priključek na K2 uporabimo enako žico in podobno izvedbo priključitve, le da tokrat za spoj z modelom uporabimo dva kontak¬ ta visoke ženske letvice (za podrobnosti glej TIM 7). Kontakta letvice zaščitimo s termo bužirko. Če presodimo, da je odklapljanje/ priklapljanje krokodilčkov na akumulatorček/ baterijo BI neprimerno, v kabel za priključitev akumulatorja vgradimo še vrvično stikalo. Simulator TEV. Upor 220 Q (0, 25 W) vežemo zaporedno običajni svetleči diodi (0 3 mm). Anoda diode mora biti priključena na časovnikov Kl/I, sicer simulator ne bo deloval (treba ga bo obrniti). Izhodno napetost napajalnika nastavimo s pomočjo univerzalnega instrumenta oziroma voltmetra. Ob priključitvi na 12-V akumulator mora zagoreti svetleča dioda D3 (sicer kro¬ kodilčka obrnemo). Z vrtenjem osi trimer- nega potenciometra Pl nastavimo izhodno napetost na 6,0 V, tokrat še brez povezave s časovnikom. Sele po tej uspešni nastavitvi priključimo napajalno vezje na časovnik. Z voltmetrom pomerimo napetost na tantal- skem kondenzatorju časovnika (C2, TIM7). Ta mora biti v mejah med 4 in 5 V, če je vse tako, kot mora biti. Nato s potenciometrom Pl napetost povečamo na 6,3 V. Med nastav¬ ljanjem delovne napetosti časovnika (oziroma mikrokrmilnika PIC) naj TEV ne bo priklju¬ čen. Za prvo testiranje raje uporabimo si¬ mulator, ki ga predstavlja zaporedna vezava upora in svetleče diode (glej sliko). Trenutek vžiga predstavlja blisk LED-diode simulatorja. Če ta v pričakovanem trenutku (2,5 s po od¬ klopu časovnika - tovarniška nastavitev) ne utripne, snamemo simulator s KI in ga obr¬ nemo. Pravilen položaj si zapomnimo (ozna¬ čimo) za vse naslednje preizkuse. Pomembno je namreč, da je anoda simulacijske diode pri¬ ključena na pozitivno sponko K2 (I). Uporaba zunanjega napajanja Predpostavimo, da je časovnik v modelu nastavljen na zahtevano zakasnitev ter pove¬ zan s TEV in s kratkim vmesnim kablom tudi z zunanjim konektorjem modela. V danem trenutku nanj (na konektor) priključimo zu¬ nanje napajanje - 12 V akumulatorček prek tu opisanega napajalnika ali 6 V baterijski blok. Počakamo, da se odpre izstrelitveno okno, in šele po tem poženemo pogonski motor za¬ četne stopnje. Ob vzletu se sname napajalni kabel in s tem aktivira časovnik zakasnitve vžiga motorja druge stopnje modela. To se bo dejansko zgodilo le, če izkoristimo časovni in¬ terval med 15 in 90 sekundami po priključitvi napajalnega kabla. V prvem prispevku je tudi zapisano opozorilo, da zunaj izstrelitvenega okna ne bo prišlo do aktiviranja TEV, čeprav raketo poženemo proti nebu in se bo zaradi tega napajanje prekinilo. Blokada vžiga je vgrajena v mikrokrmil- niški program zaradi varne priprave na štart ter preprečitve aktiviranja časovnega vezja v primeru odloga izstrelitve ali zaradi nepredvi¬ denih dogodkov. V nasprotnem primeru ne bi mogli preprečiti vžiga TEV ob izključitvi napa¬ jalnega kabla. Treba bi bilo prej razstaviti mo¬ del in odklopiti vžigalnik. Pri tem ne bi smeli narediti napake, kar pa je zaradi občutljivosti posega zelo vprašljivo, posebno še, če je po¬ sredi živčnost na kaki pomembni tekmi. To¬ varniško nastavitev okna lahko spremenimo v zelo širokem območju le ob programiranju mikrokrmilnika PICI2F683. Na tem mestu naj opozorim še na na¬ daljevanje prispevka, na izdelavo zunanje podporne enote, s pomočjo katere postane uporaba časovnika enostavnejša in z bistve¬ no manj omejitvami. Nekaterih sprememb bo deležno tudi samo časovno vezje. Seznam komponent BI baterija 12V,glej besedilo Cl 100 pF/16V (elektrolit) C2,C3 100 nF/SOV C4 10 pF/16 V (elektrolit) DI,D2 IN400I D3 svetleča dioda, 0 3 mm KI, K2 priključek, glej besedilo PI 5 l<0 (trimerni potenciometer) RI 820 Q R2 270 Q Ul LM 3 17 (TO-220) TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 5,17 EUR. TIMOV NAČRT I TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT II TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KIM I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke -tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis -jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-IO9E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 -fokker E III, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, I m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 april 2012 | 27 Preprosti projekti iz elektronike GORAZD ŠANTEJ Model alarma Namen predstavljenega preprostega pro¬ jekta je, da lahko učitelj učencem na izku¬ stven način nudi znanje in to brez, vsaj na za¬ četni stopnji, natančnega poznavanja fizikalnih zakonov in lastnosti posameznih komponent. Večina učiteljev pri svojem delu poučuje fron- +5V Slika I. Elektronska shema oddajnika V naslednjem koraku povežemo izhod komparatorja napetosti na nožico 6 R-S flip flopa in sestavljeno vezje preizkusimo tako, da z roko pokrijemo fotoupor. Če zasvetita obe svetleči diodi Dl in D2, potem vezje deluje. Narediti moramo še oddajnik, pri kate¬ rem oddajno svetlečo diodo D3 usmerimo v fotoupor. Zdaj moramo z vrtenjem trimerne- ga potenciometra nastaviti takšno napetost, da bosta svetleči diodi Dl in D2 zasvetili samo takrat, ko prekinemo svetlobni tok od¬ dajne svetleče diode D3. Spreminjanje zuna¬ nje svetlobe mora čim manj vplivati na vezje. Popolnoma sestavljeno vezje mora de¬ lovati po naslednjem vrstnem redu. Najprej talno. Večkrat razložijo snov, šele nato (ali pa tudi ne) sledi praktična vaja. Po drugi strani lahko pouk poteka tudi malo drugače. Zakaj ne bi raje zvezali elektronskega vezja in nato na osnovi navodil preizkušali to vezje in si za¬ pisali ugotovitve? Odgovori na poznejša vpra¬ šanja v zvezi s posameznimi komponentami bi bili potemtakem lažje razumljivi. V osnovni šoli je za učence zelo pomem¬ bna zunanja motivacija, saj jih zelo veliko še nima pred seboj zastavljenega cilja. Pri izbiri projektov je zato nujno razmišljati o njihovi primernosti. Treba jih je motivirati s projekti iz vsakdanjega življenja, ki so uporabni in niso sami sebi namen. Navdušuje jih tudi vse, kar se premika in sveti. Delovanje vezja Vezje bi lahko razdelili na dva dela. Prvi, lažji del, je oddajnik, ki ga sestavlja le mo¬ čnejša bela svetleča dioda z zaščitnim upo¬ rom. Drugi, zahtevnejši del, je sestavljen iz komparatorja napetosti in pomnilnega vezja. Oddajnik sveti na fotoupor (LDR), ki je vezan na delilnik napetosti, ta pa na neinvertirajoči (-) vhod komparatorja napetosti. Na inver- tirajočem (+) vhodu imamo trimerni poten¬ ciometer (P), s katerim nastavimo poljubno napetost med 0 V in +5 V. Dokler je napetost na neinvertirajočem vhodu manjša od tiste na invertirajočem vhodu, je komparator v spod¬ njem nasičenju, to je 0 V. Ko pa napetost na neinvertirajočem vhodu preseže napetost na invertirajočem vhodu, komparator napetosti iz 0 V preklopi v zgornje nasičenje, idealno v vrednost napajanja, to je +5 V. Takrat zasveti rdeča svetleča dioda, ki je lahko opozorilo pri alarmu. Zgornji način ima eno pomanjkljivost, saj opozorilna svetleča dioda ugasne takoj, ko z oddajno diodo posvetimo na fotoupor, kar pa za alarm ni dobro. Rešitev za to vezje je po¬ mnilno vezje R-S flip flop, s pomočjo katerega lahko svetleča dioda ali piezo piskač opozarja, dokler ne pritisnemo tipke ali izklopimo nje¬ govega napajanja. Elektronska shema Na elektronski shemi oddajnika (slika I) lahko vidimo preprostost vezja, medtem ko je treba v elektronsko shemo sprejemnika (slika 2) vložiti malce več truda. Kot lahko preberemo iz sheme, smo pri sprejemniku uporabili integrirano vezje LM358N, v kate¬ rem se skrivata dva operacijska ojačevalnika in 74HC02, ki vsebuje 4 NE-ALI vrata. Izdelava in preizkušanje vezja Vezje smo zvezali in preizkusili na pro¬ totipni ploščici. Na začetku zvežemo samo komparator napetosti in ga preizkusimo tako, da z roko pokrijemo fotoupor. Nastavitve občutljivosti vezja dpravimo z vrtenjem tri- mernega potenciometra. Ko dosežemo, da svetleča dioda Dl zasveti takrat, ko pokri¬ jemo fotoupor, smo končali s prvim delom sprejemnika. Nato zvežemo še R-S flip flop in ga sa¬ mostojno preizkusimo. Ko ga priklopimo na napajanje, običajno svetleča dioda D2 sveti, zato najprej pritisnemo na tipko (T). Nato na nožico številka 6 dovedemo napetost +5 V. Če je zasvetila svetleča dioda D2 in sveti tudi po tem, ko z nožiče 6 umaknemo na¬ pajanje, pomnilno vezje deluje. Seveda mora svetleča dioda D2 ugasniti, ko pritisnemo tipko (T). samo bela svetleča dioda (D3) sveti na foto¬ upor. Rdeči svetleči diodi ne svetita (slika 3). S prstom zakrijemo svetlobni snop sve¬ tleče diode D3, zato začneta svetiti svetleči diodi Dl in D2 (slika 4). Ko umaknemo prst, svetleča dioda Dl ne sveti, medtem ko svetleča dioda D2 sveti toliko časa, dokler ne pritisnemo na tipko ali izklopimo napajanja vezja (slika 5). Pomembno! Za zagotovitev boljšega de¬ lovanja vezja, predvsem za daljši čas, je po¬ trebno fotoupor zaščititi pred zunanjo sve¬ tlobo. To lahko naredimo s termoskrčko, ki jo poveznemo čez fotoupor. Pri tem moramo najprej izolirati nožiči fotoupora, da ne pride do kratkega stika. Nato zelo natančno nasta¬ vimo smer svetlobnega toka proti fotouporu, da bo čim bolj osvetljen. Uporabili smo komponente (tabela I), ki so del zbirke eProKit-EII (slika 6), ki jo je mogoče dobiti pri Društvu za razvoj tehni¬ škega izobraževanja Slika 3. Vezje je pripravljeno na preizkus delovanja. (DRTI, http://drti.si/) za okoli 25 EUR. Za vse informacije so dosegljivi prek elek¬ tronske pošte. Pri to¬ kratni vezavi in pre¬ izkušanju vezja smo raje uporabili na¬ pajalnik eProKit-PSI (slika 7), ki je bil prav tako narejen v tem društvu. Kljub temu lahko za napaja¬ nje uporabimo vezje 7805, ki ga najdemo v zbirki eProKit-EII. Vezava je opisana v prejšnji številki revije Tim (februar 2012) na strani 38. 28 | april 2012 ELEKTRONIKA Slika 6. Zbirka za elektroniko eProKit-EII Slika 5. Pomnilno vezje R-S flip flop si je zapomnilo spremembo stanja. Slika 7. Napajalnik, ki omogoča naslednje napajalne napetosti vezij (+5 V, +9 V, -9 V in izmenično napetost 12 V). Uporaba Vezje lahko uporabimo takrat, ko želimo ugotoviti, ali se je v naši odsotnosti zgodilo kaj, kar bi morali vedeti. Na primer, če je bil nekdo v naši sobi, če je odprl predal itd. Seveda lahko za takšne in podobne dogodke uporabimo tudi drugačen način zaznavanja, na primer s tipko, magnetnim senzorjem ali IR-senzorjem. Če namesto svetleče diode na izhodu pomnilnega vezja uporabimo piezo piskač, lahko dosežemo, da nas in »vlomilca« vezje opozori z glasnim piskom. Tabela I. Seznam komponent za izdelavo modela alarma Seznam komponent VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Vložna mapa je namenjena za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Cena mape je 4,17 € april 2012 | 29 ELEKTRONIKA Žogozvočnik IVO DOVIČ Z leti se nam je na šoli nabralo veliko radiev, ki se jim je pokvaril CD-predvajalnik. Na servisu so bili mnenja, da se njihovo po¬ pravilo ne splača, sam pa sem se navdušil nad idejo, da bi jih nekoč znova uporabil. Tako so se počasi kopičili v kabinetu, vse do leta 2010, ko je bilo svetovno prvenstvo v nogometu. Pri modelarskem krožku je padel predlog, da bi v tehnični učilnici namestili nekoliko boljše zvočnike od tistih, ki jih šole dobijo zraven računalnikov. Ideje so se kresale in pred vami je prispevek o žogozvočniku, ki zdaj že drugo leto visi, krasi in z zvokom napolnjuje našo tehnično učilnico (slika I). Načrtovanje in izdelava Pri načrtovanju žogozvočnika smo izha¬ jali iz dimenzij zvočnikov, ki smo jih imeli na voljo, zato smo se najprej lotili razdiranja radiev (slika 2). Poleg zvočnikov smo iz njih pobrali še motorčke (enega za kasetni pogon in dva za CD-pogon), ki so jih učenci vgradili v začetne modele gliserjev jaka (TIM 4/1997, december), LED-diode, stikala in električne vodnike. Tiskana vezja hranimo še danes in marsikatera elektronska komponenta nam pri predmetu Elektronika z robotiko pogosto prav pride. Učenci so z velikim zanimanjem razstavljali radie in preučevali sestavne dele. Manjše zvočnike smo vzeli iz starih računal¬ nikov, ki jih tudi z veseljem razstavljamo ter preučujemo njihovo zgradbo. Glede na mere naših zvočnikov smo po posvetu z učiteljico matematike narisali načrt in začeli s prenosom mer na gradivo. Notranji koti med posameznimi stranicami šestkotnika znašajo 60°, petkotnika pa 72°. Iz 6 mm debele topolove vezane plošče je bilo treba izžagati 20 šestkotnikov in 12 pet- kotnikov. Omeniti velja, da so imeli šestkotni- ki in petkotniki enako dolgo osnovno stranico (slika 3). Ko so bili sestavni deli nared, je sledilo sestavljanje in lepljenje. Spoje med večkotniki smo z notranje strani zvočnika okrepili s tka¬ nino, prepojeno z belim lepilom (sliki 4, 5). Žogozvočnik je narejen iz dveh polovic, ki smo ju spojili z vijaki. Nato smo vse lesene površine dobro obrusili (slika 6) in jih pobar¬ vali z barvo v pršilki. Sledila je vgradnja in vezava zvočnikov. Te smo na predvidena mesta prilepili in jih še do¬ datno pritrdili z vijaki (slika 7). Pri električni vezavi zvočnikov je treba pa¬ ziti na omsko prilagoditev. To pomeni, da če je na ojačevalniku na primer napisano, da nanj lahko priključimo dva 4-omska zvočnika, mo¬ ramo večje število zvočnikov vezati tako, da se bo njihova skupna upornost čim bolj pribli¬ žala tej vrednosti. Med seboj smo povezali le velike zvočnike, saj manjši, ki smo jih dobili v starih računalnikih, niso kaj prida in so zgolj za okras. Devet zvočnikov smo vezali na levi ka¬ nal in devet na desnega. Na shemi je prikazana 30 | april 2012 ELEKTRONIKA vezava devetih zvočnikov za en kanal (slika 8). Za drugi kanal je vezava enaka. Uporabili smo devet 4-omskih zvočnikov, kar pomeni, da trije zaporedno vezani zvočniki predstavljajo upor 12 omov. Vzporedna vezava treh 12-om- skih bremen nam na koncu da nadomestno upornost 4 orne. To je upornost, ki jo bo čutil ojačevalec. Dveh zvočnikov zaradi boljše om- ske prilagoditve nismo povezali. V žogozvočnik smo natlačili še nekaj pene, ga sestavili ter z verigo obesili pod strop. Za zdaj je žogozvočnik priključen kar na stari ojačevalnik računalniških zvočni- Za izdelavo žogozvočnika boste potrebovali: Št. Predmet Kosov/količina kov (slika 9), ki je prej poganjal zgolj dva 4-omska zvočnika. Žogozvočnik kljub temu deluje prese¬ netljivo dobro. Zvok je glede na kakovost vgrajenih zvočnikov in ojače¬ valnika dober, če pa bi vanj vgradili boljše zvočnike in vse sku¬ paj priklopili na kak¬ šen boljši avdioojače- valnik, bi bil rezultat še boljši. Čeprav so danes stereo-avdio sistemi že zastareli in ljudje posegajo po sistemih 5.1, 6.1, 7.1 in podobno, pa nam žogozvočnik, postavljen v sredino prostora, predvaja zvok, ki se s po¬ ložajem poslušalca ne spreminja. Kot takšen pa je za šolsko učilnico še posebno primeren. april 2012 | 31 PRILOGA Gnezdilnica za sinice ALEKSANDER SEKIRNIK Gregorjevo simbolično oznanja slovo zime in pomladansko prebujenje narave. Skladno z ljudskim pojmovanjem se na ta pra¬ znik začne nov cikel življenja tako rastlin kot tudi živali. Okrog hiš in blokov je znova slišati glasno oglašanje ptic, ki se skladno z ljudskim rekom v tem obdobju ženijo. Drobne ptice za ustvarjanje svojih dru¬ žin potrebujejo varno in pred vremenskimi vplivi dobro zaščiteno domovanje. V njem si za vzrejo nove generacije spletejo gnezda. Največkrat si varno zatočišče najdejo v dre¬ vesnih duplih, v urbanih okoljih pa v špranjah zgradb in drugih ne najbolj primernih mestih. Prav je, da tisti, ki želi poslušati petje drobnih ptic, tem pomaga tako, da na kakem drevesu svojega vrta namesti gnezdilnico. Ta mora izpolnjevati določene pogoje, ki so podrobno opisani na spletni strani http.7/ gnezdi In ice.si/index.php!path=26ds-pl. Zainteresiranim bralcem priporočam branje in ogled teh strani, saj na njih najdejo množico uporabnih podatkov, še posebno v primeru, ko se odločijo za spremembo za¬ snove v naši reviji predstavljene gnezdilnice. Za njeno izdelavo smo bralcem pripravili pre¬ prost načrt. Gnezdilnica naj bi bila izdelana iz 9 mm debele vodoodporne vezane plo¬ šče. Njena velikost oziroma notranja pro¬ stornina izpolnjujeta zahteve za gnezdenje majhnih ptic, kot sta poljski vrabec ali sinica. Vstopna odprtina, v našem primeru je preme¬ ra 32 mm, naj bo skladno s priporočili izdela¬ na v velikosti, ki je primerna vrsti ptic, kateri je namenjena gnezdilnica. V trgovini z lesnimi izdelki naj vam od¬ režejo kos vezane plošče velikosti 700 x 400 mm. Na sliki I je prikazan predlog raz¬ vrstitve sestavnih kosov na omenjeni plošči. Gnezdilnica naj bo svetlih naravnih barv. Temnih barv se ptice zaradi strahu pred so¬ vražniki izogibajo. Sam sem uporabil vezano ploščo, ki jo izdelujejo za potrebe ladjarstva in je zaradi zaščitnega premaza iz umetne smole črne barve. Pred namestitvijo na drevo sem gnezdilnico zunaj in znotraj prebarval s svetlo rjavo barvo na vodni osnovi. Na drevo sem jo pritrdil kar z žico, ki sem jo napeljal sko¬ zi izvrtini na zadnji steni. Gnezdilnica mora biti fiksno pritrjena na drevo, saj bi nihanje zaradi sunkov vetra ptice po nepotrebnem vznemirjalo. Pomembno je tudi, da so spoji med kosi, še posebno strehe, tesni in nepre¬ pustni za vodo, zato jih po potrebi zatesnite s silikonskim kitom, odpornim na sončne žarke in vremenske vplive. V pomoč pri sestavljanju gnezdilnice si lahko na slikah 2 do 11 ogledate posamezne korake izdelave. Peresa in utori sicer nekoliko otežijo iz¬ delavo sestavnih delov, zato pa pomagajo pri sestavljanju stranic in trdnosti gnezdilnice. Sestavne dele, razen strehe, zlepite z vodo- odpornim lepilom ali pa jih enostavno privij- te. Oba dela strehe na njunem stičišču vodo¬ tesno zlepite v samostojen element. Gnezdilnica naj bi bila preprosta za izde¬ lavo, zato nisem predvidel vratc za vzdrže- 32 | april 2012 vanje čistoče v notranjosti objekta. Predvidevam tudi, da ptic med vzgajanjem potomstva ne smemo motiti. Lahko pa po koncu sezone odstranite streho in očistite notranjost gnezdilnice ter jo pripravite za domovanje naslednje ptičje družine. Želim vam obilo užitkov ob spremljanju ptičjega živžava in opazo¬ vanju odraščanja novega rodu drobcenih ptic. Slika 12. Stara gnezdilnica ne ustreza osnovnim zahtevam, ptice se v njej niso naselile, zato se je avtor odločil izdelati novo. Ta ima večjo notranjo prostorni¬ no, je svetle naravne barve lesa in brez oprijemkov pod vhodom april 2012 | 33 ZA SPRETNE ROKE Cvetovi na vazi ali na travniku ANA GERČAR Kadar potrebujemo primerno vazo, da bi vanjo vstavili sveže nabrani šopek, pa je doma nimamo, se večinoma odločimo za na¬ kup nove. Lahko pa različne stekleničke, na primer takšne, v katerih je bila včasih kopal¬ na sol, okrasimo in jih preoblikujemo v vazo z edinstveno podobo. Pri tem opravilu se nam lahko pridružijo tudi otroci. Če jih ne pritegne okraševanje vazic, jih bo zagoto¬ vo zanimiva slika cvetličnega travnika. Obe aktivnosti sta primerni tudi za naše najmlajše, otroke stare le nekaj let, seveda pa je pri tem dobrodošla pomoč staršev, kadar otroci sami česa ne zmorejo. Pripomočki, ki jih potrebujemo za izde¬ lavo obeh izdelkov, so: tkanina ali vezenina s cvetovi različnih barv, škarje, univerzalno le¬ pilo, lonček za mešanje barv, zelena in bela tempera ali akrilna barva, čopič, bel karton, vodnoodporni flomastri ter stekleničke raz¬ ličnih velikosti in oblik (slika I). Vsak posamezni izrezan cvet nato do¬ končno oblikujemo, odrežemo delčke tkani¬ ne, ki jih ne bomo potrebovali in ki visijo s cveta. Cvetove razporedimo po barvah, da imamo lepši pregled nad gradivom za naša izdelka (slika 3). Slika 3. Oblikujemo cvet. Slika I. Pripomočki za okrasitev vaze in izdelavo slike travnika Izberemo žele¬ no stekleničko, jo operemo in popol¬ noma osušimo. Nato si jo dobro ogleda¬ mo ter določimo, kam in koliko cvetov bomo nanjo nale¬ pili. Na posamezne izbrane cvetove na¬ nesemo univerzalno lepilo (slika 4). Cvetove prilepi¬ mo in jih s prstom pritiskamo ob ste¬ kleničko toliko časa, dokler se lepilo ne posuši (slika 5). Cvet na vazi Iz blaga, v katerega so vtkane ali izvezene cvetlice, izrežemo posamezne cvetove. Pri tem moramo paziti, da jih ne prerežemo ali da ne potegnemo ven kakšne nitke, sicer cvet lahke razpade (slika 2). Slika 2. Posamezne cvetove izrežemo. Slika 4. Cvet prilepimo na vazo. Slika 5. S prstom ga pritisnemo na podlago. Z vodnoodpornimi flomastri k cvetu na¬ rišemo stebla in liste. Stebla so lahko popol¬ noma ravna, valovita, prelomljena in različnih barv, listi pa srčasti, ovalni ali suličasti oziro¬ ma takšni, kot smo si jih zamislili (slika 6). Za vazice sicer lahko uporabimo manjše stekleničke različnih oblik in velikosti (sli¬ ka 7). Slika 6. Steblo in liste cvetlic narišemo. Slika 7. Različne cvetlične vaze 34 | april 2012 ZA SPRETNE ROKE Cvetlični travnik Sliko cvetličnega travnika bomo naredili z enakimi cvetovi, le na nekoliko drugačen način. Najprej pripravimo barvo. V lonček za mešanje stisnemo primerno količino zelene barve. Če jo želimo posvetliti, dodamo kaplji¬ co bele barve, za temnejši odtenek pa nekaj temnejše zelene (slika 8). Slika 8. Dodamo barvi. V barvo dodamo približno pet kapljic vode in jo dobro premešamo. Barva ne sme imeti grudic in mora biti popolnoma tekoča in v enem samem odtenku (slika 9). Slika 9. Zmešamo barvo. Za podlago vzamemo trši bel karton, ki ga prebarvamo s pripravljeno zeleno barvo. Barvamo lahko s čopičem ali z gobico. Če bomo uporabili čopič, bo travnik res podoben pravemu, če pa bomo barvo nanesli z gobico, bo nanos barve bolj enakomeren. Pri barva¬ nju z gobice pazimo, da nam barva ne steče iz gobice, ko jo pomočimo vanjo (slika 10). Pobarvano podlago pustimo, da se dobro posuši, in z delom nadaljujemo šele na suhi podlagi. Slika 10. Pobarvamo travniško podlago. Iz nabora izrezanih cvetov izberemo tiste, ki nam barvno najbolj ustrezajo. Na cvetove nanesemo lepilo in jih prilepimo na zeleno podlago. Prilepimo jih lahko v vrsto, diago¬ nalno, v različne vzorce ali pa mešano, kot rastejo na travniku (slika 11). Slika 11. Nalepimo cvetove. Cvetovom s flomastri narišemo še stebla in liste (slika 12). Stebla in listi so spet lahko različnih oblik in barv, kot sem že omenila pri lepljenju cve¬ tov na stekleničke. Slika 12. Narišemo stebla, liste. Takšna slika travnika je lahko lepa pope¬ stritev otroške sobe (slika 13). Slika 13. Slika cvetočega travnika april 2012 | 35 ZA SPRETNE ROKE Okraski iz satenastih trakov ALENKA PAVKO - ČUDEN Foto: Nina Čuden Trak napeljite skozi kroglico in ga utrdi¬ te s križanjem niti ali kapljico lepila (slika 4). Nato napeljite trak za naslednji ovoj, ki je za Dan se daljša, bliža se poletje. Čas za ve¬ sele okraske in nakit. Iz stiropornih ali papir¬ nih kroglic lahko z ovijanjem satenastih tra¬ kov izdelate zapestnico ali ogrlico. Z malo več domišljije se lahko lotite tudi cvetja, sadja ipd. Za okrasek v obliki češenj potrebujete stiroporni ali papirni kroglici (koraldi) z raz¬ ličnih velikosti, satenaste trakove širine 3 mm in 6 mm rdeče, zelene in rjave barve, žico de¬ beline 0,8 mm ali 1,0 mm, škarje, šivanko, su¬ kanec, šivalno varnostno zaponko ali hobijsko zaponko za broške. Prav pridejo tudi ščipalne in ploščate klešče. Slika 4. Začetek ovijanja satenastega traku okrog kroglice Slika I. Potrebščine za izdelavo okraskov iz satenastih trakov malo manj kot širi¬ no traku premaknjen od prvega ovoja (sli¬ ka 5). Pri izvlečenju šivanke si lahko po¬ magate s ploščati¬ mi kleščami (slika 6). Enakomerno nizajte ovoje drug poleg drugega, dokler ne pokrijete vse površi¬ ne kroglice. Oba konca sa¬ tenastega traku s pletilko ali konico Škarij potisnite v lu¬ knjico stiroporne ali papirne koralde. La¬ hko ju tudi utrdite z nekaj nevidnimi šivi. Če želite izdelati zapestnico ali ogrlico, se lotite ovijanja stiropornih ali papirnih kroglic. Satenast trak koničasto prirežite (slika 2), da ga boste lažje vdeli v šivanko z velikih ušesom (slika 3). Slika 2. Prirezovanje satenastega traku Slika 3. Vdevanje satenastega traku v šivanko Slika 5. Ovijaje stiroporne kroglice s satenastim trakom širine 6 mm Slika 6. Pri izvlečenju šivanke si pomagajte s plo¬ ščatimi kleščami. Koralde nanizajte na laks. Med koralde, ovi¬ te s satenastim trakom, vključite tudi pisane steklene ali lesene koralde. Poleg enostavne ogrlice ali zapestnice iz korald lahko izdelate tudi imitacije sadja, npr. češenj. Za češnje po¬ trebujete dve preoblečeni kroglici. Ko izdelate češnje, se lotite izdelave li¬ stov. S ploščatimi kleščami naščipajte pribli¬ žno 11 cm dolge kose žice (slika 7). Za vsako češnjo potrebujete dve žici. Žico upognite in oblikujte list. Prosta konca žice spiralno zvijte (slika 8). Slika 7. Ščipanje žice za izdelavo zelenih listov Slika 8. Oblikovanje ogrodja lista iz žice Satenast trak na koncu zavozlajte (slika 9). Z njim ovijte konec žičnega lista. S šivanko ga napeljite skozi vozel na koncu traku (slika 10). Trak zategnite. Nato površino lista zapolnite s križnim navijanjem satenastega traku. Način ovijanja traku kažejo slike 11-13. Slika 9. Verižica iz zvite žice Slika 10. Začetek ovijanja satenastega traku za liste 36 | april 2012 ZA SPRETNE ROKE Slika II. Načini ovijanja traku za izdelavo listov Slika 12. Ovijanje satenastega traku Slika 13. Izpolnjevanje površine lista s trakom Z zvijanjem koncev žice sestavite zelena lista (slika 14). Žico ovijte z rjavim satenastim trakom. Konca traku nevidno prišijte (sli- Slika 14. Sestavljanje zelenih listov ka 15). Če imate težave s preobla¬ čenjem stiropornih kroglic, lahko na po¬ doben način kot liste izdelate češnje iz krogov z zapolnjeno sredico (slika 16). V odprtino na kroglici vtaknite dvo¬ jen zelen trak za pe¬ celj in ga pritrdite s šivi. Niti traku spi¬ ralno zvijte in pove¬ žite s šivi (slika 17). Slika 15. Ovijanje peclja češnje z rjavim satenastim trakom Slika 16. Prikaz ovijanja obročka s križanjem niti Peclja s češnjami pritrdite na lista, vse skupaj pa nato prilepite ali prišijte na varnostno za¬ ponko. Okraski iz ovitih stiropornih kroglic bodo še posebno primerni za okrasitev klo¬ buka, slamnika, kopalnega slamnika ali košare. Uporabni pa so tudi za izdelavo visečih uha¬ nov in drugega poletnega nakita. Slika 17. Pritrjevanje peclja na umetne češnje Slika 18. Češnje iz trakov Slika 19. Cvetu iz žice in satenastih trakov so doda¬ ni prašniki in steblo iz lesenih korald. Slika 20. Barvit okras za lončnico Slika 21. Klobuk, okrašen z umetnimi češnjami april 2012 | 37 MODELARSTVO Večnamensko lepilo Beli-Zell JOŽE ČUDEN Sodobni načini lepljenja zahtevajo upora¬ bo več različnih vrst lepil, saj eno ne zadošča več. Za hitro pritrjevanje sestavnih delov se običajno uporabljajo hitra cianoakrilatna (se¬ kundna) lepila, spoje pa nato dodatno okre¬ pimo z epoksidnimi lepili, ki se različno hitro strjujejo. Marsikdaj še vedno uporabljamo bela lepila PVAc, če gre za konstrukcije iz lesa ali penastih gradiv (stiropor, stirodur), ali uni¬ verzalno modelarsko lepilo, kot je npr. UHU hart, vendar imajo vsa našteta še vedno dolo¬ čene pomanjkljivosti. Nedavno se je na tržišču pojavilo lepilo, ki v veliki meri združuje dobre lastnosti prej omenjenih. To je Beli-Zell nemškega proizva¬ jalca Adhesions Technics (www.adhesionste- chnics.com), ki ima zanimive lastnosti, kakr¬ šne pričakujejo modelarji, še posebno, kadar je treba zlepiti gradiva, ki so zaradi svojih spe¬ cifičnih lastnosti občutljiva na topila, ki jih ta lepila vsebujejo, ali se že sama po sebi težko lepijo. Rešitev za posebno zahtevna lepljenja naj bi bil Beli-Zell. Proizvajalec zatrjuje, da so lepilo razvili prav posebej za potrebe v mo¬ delarstvu, kjer se srečujemo s kombinacijami najrazličnejših gradiv, kar terja še posebno preudarno izbiro lepil, da lahko pričakuje¬ mo želeni učinek oziroma trdnost spojev. Na voljo je v več različicah, med drugim v hitri 5-minutni, 10-minutni (prozorni in beli), ne¬ koliko počasnejši 20-minutni (prozorni in beli) in 60-minutni. Dobi se tudi v naših mo¬ delarskih trgovinah. Beli-Zell je enokomponentno poliure¬ tansko lepilo, ki ne vsebuje topil. Pri nanosu iz tube se pod vplivom vlage v gradivu rahlo speni in ima zato dober učinek zapolnjevanja rež. Strjevanje pospešimo s povečano vlažno¬ stjo (nanos lepila rahlo popršimo z vodo) in s povišano temperaturo (do največ 70 °C). Pri tem se skrajša tudi delovni čas uporabno¬ sti lepila, ko še lahko premeščamo sestavne dele. V tem času ga še lahko odstranimo z acetonom. Ko se lepilo strdi, lahko presež¬ ke, ki so nastali zaradi nenatančnega lepljenja, odstranimo samo še mehansko. Po strjevanju lahko zlepek mehansko obdelujemo na razli¬ čne načine, z brušenjem, piljenjem in drugimi metodami. Spoj je odporen proti vodi in gorivu za pogon motorjev z notranjim zgorevanjem, blagim kislinam, bazam in večini topil. Seveda obetani rezultat lepljenja dosežemo le, če so stične ploskve delov, ki jih lepimo, prej dobro odmaščene in očiščene prahu. Pri lepljenju manj poroznih materialov lepilo iztisnemo iz tube skozi priloženo cevko in ga enostransko Če nanos lepila popršimo z vodo, se speni, volu¬ men pa se zelo poveča. nanesemo na predvideno mesto po možnosti na manj porozno gradivo. Po površini ga lahko še enakomerno razvlečemo z lopatico, nato dele spojimo in jih v predvidenem položaju začasno pritrdimo z lepilnim trakom ali spo¬ nami. Ko lepilo prime (10-minutno po pribli¬ žno 15 minutah, 20-minutno pa po 25 minu¬ tah), lahko pomožna sredstva za namestitev delov odstranimo. Strdi se v 30-60 minutah (10-minutno) oz. v 2-4 urah (20-minutno), končno trdnost pa zlepek 10-minutnega lepila doseže v 24 urah, 20-minutnega pa v 48 urah. Lepilo je skoraj brez vonja, vendar tako kot večina lepil vsebuje kemične sestavine, ki so zdravju škodljive, zato vdihavanje hlapov ni priporočljivo, tudi stik večjih količin lepi¬ la s kožo utegne bolj občutljivim povzročiti zdravstvene težave. Uspešnost lepljenja različnih gradiv Lesna gradiva Lesene dele lepimo na enak način kot z belim lepilom PVAc. Beli-Zell nanesemo na očiščeno površino, ga razporedimo po njej, dele spojimo in jih utrdimo v želenem položa¬ ju. Ko se lepilo strdi, spoj brez težav mehan¬ sko obdelujemo. Nanos lepila na spoju karbonskega trupa in balzo- vega repa letalskega modela Stiropor in EPP Penasta gradiva z odprto celično struk¬ turo lahko spajamo neposredno, medtem ko je stične ploskve gradiv z zaprto celično strukturo treba prej pripraviti oz. narediti hrapave, da lahko lepilo prodre v notranjost gradiva. Zlomljene ali prerezane dele poprav¬ ljamo tako, da jih lepimo neposredno na spoj, brez predhodne priprave. Dele modelov, kot so polovice trupa ali ploščati nosilci na sti¬ čnih mestih, prej grobo obrusimo ter dobro očistimo vseh nečistoč in ostankov ločilnih sredstev, da lahko lepilo prodre globlje v strukturo. Kovine in laminati (ELSV, ELOV) Ker pri kovinah in epoksidnih laminatih lepilo ostane zgolj na površinah, je ploskve priporočljivo narediti hrapave. Lepilo potem nanesemo na obe strani, rahlo popršimo z vodo, da pospešimo reakcijo, in dele utrdimo v predvidenem položaju. Lepilo Beli-Zell v 10-minutni (zelena tuba 14,5 g) in 20-minutni (oranžna tuba 14,5 g) prozorni različici Kombinacije gradiv Ker se v modelarstvu običajno srečujemo z različnimi gradivi, ki jih spajamo med seboj, je v takih primerih priporočljivo prej izvesti preizkus lepljenja na manjših vzorcih odpad¬ nih gradiv in ugotoviti mehanske lastnosti zlepka. Lepilo, ki ga nanesemo na površino in po¬ pršimo z vodo, se speni, pri čemer se njegova prostornina poveča za trikrat, ob tem zapol¬ ni vse vrzeli na spoju in s tem poveča stične površine. Seveda morajo biti deli med strje¬ vanjem lepila s priročnimi sredstvi pritrjeni v pravilnem položaju. Tudi pri popravilih na terenu se Beli-Zell dobro izkaže. Med raztezanjem prodre tudi do 15 mm globoko v gradiva. Za čvrst zle¬ pek je celo bolje, da je čas strjevanja nekoliko Beli-zell dobro lepi tudi depron na kovino. daljši, kot je to pri hitrih sekundnih in epoksi¬ dnih lepil. Presežke lepila je v tem času mo¬ goče brez večjih težav odstraniti, kar ni pri¬ merljivo s sekundnimi lepili. Dozirni nastavek s podaljšano ožjo cevko omogoča natančno nanašanje lepila tudi na težje dostopna mesta. Zaradi vsega naštetega je količina lepila Beli- Zell v tubi enakovredna večji, 35-gramski tubi univerzalnega modelarskega lepila. Razen nekaterih lepljenj, kjer je potrebno, da lepilo dele konstrukcije veže v trenutku ali na zelo obremenjenih mestih, kjer so zahteve po trdnosti zlepka takšne, da pride v poštev le uporaba epoksidnih smol za laminiranje, je Beli-Zell ustrezna alternativa, pri lepljenju pe¬ nastih gradiv z odprto celično strukturo pa je skoraj brez konkurence. Beli-Zell je kos veči¬ ni izzivov na področju lepljenja, s katerimi se srečujemo v modelarstvu in ga lahko povsem upravičeno imenujemo univerzalno lepilo. 38 | april 2012 OGLASI NAGRADNO VPRAŠANJE! Kie in kdai )e potekalo 3. Timovo tekmovanje 5 papirnatimi letalci in modeli Leonardovik padal? H Revijo podrobno preberite in prelistajte. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 2 srečneža kil bosta prejele? knjigo Izumi genije? Leone?rdo de? Vinci. Na drugi strani vpišite pravilen odgovor, izpolnite podatke, izrežite in oddajte v nabiralnik. facebooč.com/REVDATIM Tehniška založba Slovenije EKSPLOZIVI JOHN 0. WRIGHT KNJIGA MESECA Tehniške založbe Slovenije Akcija velja od s. 4. zoiz do s. s. zovz oziroma do razprodaje zalocj. FORENZIČNI DOKAZI Za knjigo meseca si lahko izberete katerokoli knjigo iz zbirke Forenzični dokazi. Več o vsebini na www.tzs.si Redna cena: 9,99 € april 2012 | 39 M Poštnina ' plačana po pogodbi ■ št, 88/1/S, Znamka ni potrebna. Ibhniška založba Slovenije p. p. 541 1001 Ljubljana . 'Podatki, označeni z zvezdico so obvezni, S podpisom dovoljujete, da založnik revije TIM, •' TeMšfca založba Slovenije, z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatkov o nagra¬ jencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki. Sodelujočim pri nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov, S podpisom dovoljujete, da se v reviji ali na spletni strani založnika revije objavijo vaše ime, priimek in kraj bivanja, Napišite pravilen odgovor: Ime in priimek ‘Naslov in fiišna številka: ‘Poštna št. in črai: ‘E-pošta: ‘Tel: ‘Podpis: www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (•080 17 90) Tehniška založba Slovenije, d. d. Vaše odgovore pričafcuiemo najjasneje do 17.4.2012. Ime nagrajenca bo objavljeno v naslednji števil ji. Za nagradno vprašanje iz prejšnje števil je smo prejeli velijo pravilni j odgovorov. '■ Edini ohranjeni primerek letala LIBI5 17 se nafiaja v Postojni. Nagrado-jniigo Zračna plovila in pa^et svinčnikov BIG prejmejo: GAŠPER BLAŽEK (Hruševje) VID PRIMOŽIČ (Križe) MILAN VINCELJ (Portorož) JOŽE ZAJEC (Gorenja vas) MITJA 5TRAJNAR (Šentrupert) - z Nagrade prejmete po pošti. V Čestitamo! NAROČILNICA Iz zbirke FORENZIČNI DOKAZI naročam knjigo kot naročnik revije TIM po ceni 5 €. | | po redni ceni 9,99 €. *lme in priimek: * Ulica in hišna številka: * Poštna št.: *Kraj: Telefon: E-pošta: Datum: *Podpis: Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 1 5 dni po prejemu pošiljke. * Podatki, označeni z zvedico, so obvezni. S svojim podpisom dovoljujete Tehniški založbi Slovenije, da vaše podatke hranimo v naši evidenci in vas redno obveščamo o naših najboljših ponudbah ter možnostih za osvojitev privlačnih nagrad. Vaše podatke bomo hranili, vse dokler se morda ne boste odločili drugače - kadar koli, lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v 1 5 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja. Tehniška založba zagotavlja varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana IZJ Ibhniška založba Slovenije www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (•080 17 90) 40 | april 2012 V OBJEKTIVU I. Maketa McLarnovega bolida z oznako MP4/5b, ki ga je poganjal Hondin 3,5-litrski desetvaljnik, s katerim je v tekmovalni sezoni 1990 tekmoval le¬ gendarni Ayrton Senna ter z njim osvojil naslov svetovnega prvaka formule I, je izdelek Matevža Mevžlja. Matevž je maketo predstavil na lanskem DP v plastičnem maketarstvu. 2- Makete letalskih motorjev I. svetovne vojne v merilu I : 48, ki jih je samogradno izdelal Sašo Krašovec (z leve): francoski motor salmson P9 150 HP, ki so ga uporabljali na letalih voisin (levo), ruska izvedenka istega motorja, vgrajena na ruskih letalih voisin (na sredini), ter italijanski motor isotta fraschini V.4B 150 HP, ki je poganjal italijanska letala voisin, caproni in mačehi (desno). 3. Goran Petrov je s svojim mlinčkom na vodo popestril lanske že tradicio¬ nalno alternativne viške jaslice. 4. Model lokomotive SŽ 342, ki so ga naši železničarji poimenovali Mo¬ ped, je unikatno izdelan v merilu I : 87 (HO). Pobudnik izdelave je bil lju¬ bitelj slovenskih železniških miniatur Gianluca Battistin iz Trsta. Model je vozen in ga je mogoče videti na modulni maketi Jesenice (MMJ). Njegov sedanji lastnik je Milan Hribar z Jesenic. 5. »Improvizirano oklopno vozilo« (improvizirano oklepno vozilo) je iz¬ jemna samogradna maketa hrvaškega maketarja Domagoja Slijepčeviča iz Siska. Predstavlja vozilo, ki je leta 1991 nastalo iz ameriškega vlečnega traktorja M4 (v JLA so jih uporabljali za vleko težjih topov in havbic). V civilni službi so ga uporabljali za vleko hlodov iz gozdov, kjer so ga tudi našli, ter predelali v bojno vozilo. Nanj so namestili jugoslovanski tricev- ni 20-mm protiletalski top in kupolo s tankovskim mitraljezom NSVT 12,7 mm. Originalno vozilo se je na srečo ohranilo do današnjih dni. Foto; A. Kogovšek, S. Krašovec, I. Kuralt in G. Petrov schweighofer NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA HISN 920115248,8 Novosti so ti na voljo tudi v pravkar natisnjenem katalogu 2012! Vrhunci, ki sodijo k temu sejmu: • Podarili bomo izbrano robo iz skladišča! Kdor prej pride, prej melje! • Vesele urice 27. aprila od 17. do 18. ure. • V tej uri bomo ti bomo ponudili mnogo izdelkov po nepremagljivih cenah. • predstavitev kartice Schweigerhofer Plus • vrhunski letalski šov z mednarodnimi piloti • pridobi si informacije od vodilnih proizvajalcev • npr. Horizon, Horizon, Graupner, Multiplex, Robbe, Tamiya, Mikado, Spinblades - vsi bodo prisotni in ti bodo z veseljem svetovali • predstavitev novega Jetcraft J105 in turbine --- M Modellsport Schweicihofer GmbH splošna povpraševanja: Pridržujemo si pravico do zmote & tiskarskih VVirtschaftspark 9 info@der-schweighofer.com 8530 Deutschlandsberg, Avstrija na J°^? : u • u < order@der-schweighofer.com frNEurn-r F B ■■ ril TisA / tel.: +43.3462-25 41-100 • faks: +43 3462-25 41-310 POLICE Jetcraft ''j modster o Streha B Stranica (2 kosa) Izvrtini za pritrditev samo na zadnji strani Odprtina samo na sprednji strani (2 kosa) Streha A Gnezdilnica (M 1 : 1) Modeliral: Aleksander Sekirnik Podatki o modelu: Dolžina: 450 mm Širina: 190 mm Višina: 110 mm Model motornega gliserja Merilo: 1 : 1 Risal: Matej Pavlič