LETO XXI. — številka 34 Ustanovitelji: obč. konference SZDl Jesenice, Kranj, Radovljica, 5k. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavn? urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 30. 4. m* Cena 50 par ali 50 starih dinarjev i.ist izhaja od oktobra 1947 kot tednik. )d 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah i d sobotab GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO »In ta dežela je Velenje, 27. aprila — Nad sto tisoč ljudi sc je zbralo v prekrasnem sončnem vremen;! v čudovitem, rudarskem in najmlajšem slovenskem mestu Velenju. Prišli so, da bi počastili svoj slovenski narodni in vse'juđski praznik — 27. april. Na ta dan je bila spomladi 1941. leta ustanovljena osvobodilna fronta slovenskega naroda. Obenem so se spomnili legendarnega, preko 500 kilometrov dolgega pohoda slavne štirinajste divizije na štajersko. »Štirinajsta« je bila po besedah tovariša Tita ena najslavnejših enot naše partizanske vojske. Velenjskemu slavju je dala poseben čar prisotnost pred- sednika republike in vrhovnega komandanta partizanske vojske Jugoslavije maršala Josipa Broza — Tita s soprogo. Nedeljska manifestacija v Velenju je bila praznik štajerskih in koroških partizanov in obenem vseh slovenskih borcev, Jci se jih je v Velenju zbralo prek 6000. Lahko zapišemo, da so gostje iz vse Slovenije, bratskih republik in zamejstva mesto napolnili do zadnjega kotička. Kljub taki množici ljudi je velenjjska proslava uspela. Velenjsko slavje je težko opisati. Začelo se je že v soboto. Na okoliških vrhovih so zagoreli kresovi, v domu kulture so odprli razstavo »Štajerska in koroška v revoluciji«, isti večer pa je bil koncert Partizanskega invalidskega pevskega zbora, ki letos prav tako praznuje 25-letnico obstoja in uspešno nadaljuje tradicijo partizanske in borbene pesmi. V nedeljo so že od zgodnjih jutranjih ur po mestu odmevale partizanske pesmi in koračnice. Prav tako zgodnji so bili tudi prvi obiskovalci, ki so že do desete ure napolnili prostor pred občinsko skupščino. Prihajali so z avtobusi, posebnimi vlaki, osebnimi avtomobili, nekateri pa kar peš, predvsem pionirji, ki so prehodili vso pot štirinajste divizije na slovenskem ozemlju. Malo pred enajsto uro se je začelo pravo slavje. Prišel je dragi gost predsednik Tito. Vse brigade so bile s svojimi prapori že postrojene pred slavnostno tribuno. Z ramo ob rami so stali preživeli borci prvih partizanskih enot na Slovenskem, kamniškega bataljona, preživeli borci druge grupe odredov, borci kozjanskega odreda, koroški bataljoni, Lackov odred, kokrški odred, na častnem mestu pa pni dve brigadi Štajerske, Šlandrova in Zidanškova brigada. Na posebnem mestu pa so bili postrojeni udeleženci nepozabnega pohoda 14. divizije — borci Tomšičeve, Šcrcerjeve in Bračičeve brigade. V zboru je bila tudi tretja brigada vojske državne varnosti, kamniške-zasavski odred, je-saniško-bohinjski odred, ki je vzdrževal najtesnejše stike s koroškimi partizanskimi enotami. Poleg tega so bili na slavnostni tribuni še borci slovenske prekmurske brigade, pete prekomorske brigade in slovenske-srcmskc brigade ter v Sovjetski zvezi ustanovljenih prostovoljnih brigad, ki so jih seslavijali večinoma štajerski rojaki. Točno ob enajstih so za donele fanfare. Predsednik Tito je stopil iz stavbe občinske skupščine. Ob zvokih državne himne je korakal po rdeči preprogi pred postrojenimi borci. V imenu zbranih štajerskih in koroških partizanov mu je raport i ral general Marsikdo bo vprašal, zakaj med kongrese jugoslovanske partije štejemo tudi peto pokrajinsko konferenco. Odgovor na zastavljeno vprašanje Je jasen. Konferenca je eden najpomembnejših zborov ju-goslovanskih komunistov, sklicanih med obema vojnama. Partija Je v enaindvajsetih letih obvladala in premagala notranja nasprotja to zadala svojemu razrednemu nasprotniku — buržoaziji boleče udarce. In končno, zgrajena je bila organizacijsko in idejno čvrsta revolucionarna partija jugoslovanskega delavskega razreda. Konferenca je bila v dneh od 19. do 23. oktobra 1940. leta na Dubravi, kraju v predmestju Zagreba. Prisostvovalo ji je 105 dedegatov ki so predstavljali 6445 članov komuni stične partije Jugoslavije. V nov centrailni komite so izvolili 29 komunistov, generalni sekretar pa je postal Josip Broz Tito. Kako pomembno za jugo- Peta pokrajinska konferenca ILFJ slovanske narode je bilo zgodovinsko zborovanje na Dubravi, nam zgovorno dokazujejo tedanje razmere v Evropi. Hitler je s svojim vojaškim strojem požiral deželo za deželo. Tudi Jugoslavijo je doletela- enaka usoda, šestega aprila 1941. leta zjutraj so nemški avioni bombardirali Beograd, le nekaj dni pozneje pa je biilo jugoslovansko ozemlje popolnoma okupirano. Hitra kapitulacija tedanje jugoslovanske buržoazne vlade je pokazala vso gnilost in kompromitiranost sistema pred vojno, njeno nesposobnost pravične obrambe neodvisnosti in veliko hlapčevstvo in uslužnost fašističnim in nacističnim silam. Edino partija se v tistih težkih dneh ni zlomila. Odločno je pozvala jugoslovanske narode in napredna sile na neenakopraven boj proti okupatorju in njegovim pomočnikom v domovini. Mreža vojnih komitejev se je razpredala z vso nagđico. Njihova naloga je bila: ustanavljanje oboroženih partizanskih enot, organiziranje protifašistične vstaje in zbiranje orožja in ostale pomoči za vse htirejše naraščajoče partizanske enote na območju celotne države. Plod pripravljenosti partije na obrambo domovine in sklepov pete pokrajinske konference je vsesplošna vstaja, ki se je razplamtela že maja 1941. leta. Jn ta borbeni plamen ni ugasnil vse do 1945. leta, leta osvoboditve in ustanovitve nove jugoslovanske države. Spomini in posledice osvobodilnega boja naših narodov so pretresljivi. V borbi proti okupatorju in njegovimi zavezniki v domovini je padilo 305.000 aktivnih borcev in ak- tivistov NOV, 405.000 jih je bilo ranjenih. Pa ne samo to. Vojna morija ni prizanesla niti civilnemu prebivalstvu; predvsem zaradi zločinov domačih izdajalcev in »lažnih borcev za svobodo domovine« ki so bili pripravljeni, da se za okupatorja borijo do zadnje kaplje krvi. Prav zato ni nič čudnega, če je vojna vihra zahtevala preko 1,7 milijona žrtev med jugoslovanskim prebivalstvom, kar nas glede na število prebivalcev uvršča na tretje mesto v Evropi! Narodnoosvobodilna borba naših narodov ne pomeni samo boj za osvoboditev. Njen pomen je veliko globlji. Pomeni socialistično revolucijo, prvo po zmagovailni Oktobrski revoluciji. Naša NOB je temeljila na načelih marksizma in leninizma, katere so jugoslovanski narodi pod vodstvom KPJ uresničili v praksi. Rezultat tega je bila tudi izredna rast članstva KPJ 10 Skoja. Partija je začela borbo z 12.000 člani in 30.000 člani Skoja. Čeprav je imela med vojno 50.000 žrtev, je ob koncu njeno članstvo naraslo na 141.066 člar.ov, število skojevcev pa na 100.000. Do konca naslednjega, 1946. leta« pa je v vrste partije stopilo še 48.496 članov. • Pomladi 1937 — Na Završnici nad Žirovnico partij' ska konferenca, katere so 9° udeležili: Edvard Kardelj/ Stane Žagar, Vencelj Perko-Albin Pibernik, Ivan Bertcfl-celj, Viktor Stražišar, AloJz Justin, Jože Ažman 9 April 1941 — Pozivu C# KPS za prostovoljni vstop vojsko se je v Kranju P*^ družilo komunistom čez 2W drugih prostovoljcev * ..'» t- .sar ŽELITE ZASTONJ OSEBNI POTEM VARČUJTE PRI Gorenjski kreditni banki kjer sta razpisani NAGRADNI ŽREBANJI lastnikov vezanih hranilnih vlogi c stala slovenska« polkovnik Franc Poglajen-Kranjc, narodni heroj, prvi komandant četrte operativne cone in sploh eden prvih štajerskih partizanov. Nato je predsednik republike pregledal postrojene borce in se napotil na slavnostno tribuno, kjer je njega in ostale goste pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Peter inž. Krapcž. Posebno toplo je pozdravil tovariše Edvarda Kardelja, Franca Leskov-ška, Sergeja Kraigherja, Staneta Kavčiča, Janeza Vipotni-ka, delegacije vseh bratskih republik in desetih naprednih političnih in borčevskih organizacij iz Italije Ln Avstrije. Po pozdravu je spregovoril Mitja Ribičič, mandatar za sestavo novega ZIS. Podrobno je orisal pomen osvobodilne fronte kot predhodnice današnje socialistične zveze, narodnoosvobodilno borbo na Štajerskem in Koroškem ter vlogo in zgodovinski pomen Pohoda legendarne »štirinajste« na štajersko. Na koncu svojegi govora je v nekaj besedah orisal naioge novoustanovljenih skupščin in napore, Kateri so pred delovnimi ljudmi, če hočemo dosledno izvajati sklepe 9. kongresa. Napočil je trenutek, katerega smo prav vsi z nestr-nostjo pričakovali in zaradi katerega je marsikdo prišel v Velenje. Spregovoril je predsednik republike in maršal Jugoslavije. Pozdravil je slovenski narod, s katerim je bil skozi zgodovino tako tesno povezan. Povedal je, da je neizmerno vesel, ko vidi tako lepo mesto, katerega so zgradili ljudje s svojimi žulji, ljudje, s toliko delovne energije. Zaželel je, da bi tako ostalo tudi vnaprej. Predsednik je poudaril, da je spozmal zaupanje ljudi v partijo in zaželel, da bi še vnaprej stali tako trdno ob njej. Prisotni so ga z aplavzi in vzkliki večkrat prekinjali. Na koncu je slovenskim prijateljem zaželel še več uspehov pri delu in graditvi domovine. Sledil je kulturni program. V njem so sodelovali priznani slovenski dramski umetniki Stane Sever, Janez Ro-haček, Duša Počkajeva, Iva in Milena Zupančičeva ter pevec Rafko Irgolič. Poleg njih pa še Partizanski invalidski pevski zbor ter združeni mladinski zbori iz Šaleške doline. Program je prisotne tako prevzel, da so kljub veliki vročini vztrajali na svojih mestih. Zaključil se je s pesmijo »Lepo je v naši domovini biti mlad!« Visoki gostje so obiskali razstavo »štajerska in Koroška v revoluciji«, predsednik Tito pa je nato odšel še v partizanski tabor, kjer so borci svojega legendarnega komandanta sprejeli s pesmijo in vzkliki. Tudi mi smo se sprehodil: po partizanskem taboru in opazovali borce. Mnogi so se Po dolgih letih spet videli, zato ni čudno, da je bilo najpogosteje vprašanje: »Kako se imaš, kako živiš?« Veliko je bilo stiskov rok, objemov in tudi solz v očeh. Sreča vadi so se partizani iz Koroške, Štajerske, Gorenjske, Prek-murja, Primorske itd. Vsi enako veseli in razpoloženi. Marsikomu pa se je v pogovoru orosilo oko, ko so se spomnili tovariša, ki ga ni več, katerega je za vedno po-knia rodna zemlja . . . V Velenju smo proslavili slovenski praznik, potrdili slovensko državnost in si obljubili, da se bomo za ta majhen, a prečudovit košček zemlje borili in ga varovali. Varovali in izgrajevali s svojimi žulji ln če ne drugače, tudi s krvjo katera jo je že škropila od Triglava do Bele Krajine, od Bohorja do Pohorja, od Jelovice do kraške golicave. Prav ta zaverovanost in navezanost na svojo domačo zemljo je bila tisti vzrok, da se Hitlerjeve besede »Napravite mi to deželo spet nemško« niso uresničile. Jože Košnjek Volitve so bile uspešne KRANJ, 28. APRILA — Danes je bila 10. seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Na njej so ocenili volitve in razpravljali o pripravah na bližnje konference in na volitve nestalnih Članov republiške konference. Uvodoma so ugotovili, da so vsi občinski komiteji na Gorenjskem že razpravljali o letošnjih volitvah in ugoto-vili, da so bile priprave in izvedba volitev uspešne. Medobčinski svet, kot so poudarjali, je že razpravljal o pripravah na volitve. Takratna stališča, da je potrebno Predkongresno in pokongres-no aktivnost izkoristiti za č>rn boljše priprave na volitve, so bile točne in so dale tudi ustrezajoče rezultate. Posebno pomembni, kot so Poudarili, so bili volilni dokumenti — kadrovska načela in volilni programi, ki so nrejali nekatera najbolj pomembna področja priprav na volitve in prihodnjega dela skupščin. Pomembno nalogo °b teh volitvah je opravila socialistična zveza ter se s tem tudi uveljavila. Ugotovili 8o» da je bila volilna udeležba povsod po Gorenjskem *elo dobra in da so delovni »Judje tako izražali svojo Pripravljenost in željo po aktivnejšem ln hitrejšem reševanju nekaterih nerečita Probit ^■"oicmov, ki tarejo GorenJ-° in vso slovensko družbo. Izmed 350 na novo izvoljenih odbornikov občinskih skupščin je 161 komunistov. Ocenam, ki so bile izrečene že prej, so se pridružili tudi tokrat — namreč, da je v skupščinah premalo žena in premalo mladine. Sedanje ocene pa vendarle še niso dovolj. Potrebno bo temeljito analizirati celotne volitve in o njih spregovoriti na bližnjih občinskih konferencah v maju. Stane Mešič iz Tržiča je v svoji razpravi dejal, da vendarle marsikdaj ni bilo zadostne povezave med posameznimi institucijami. Tako so nekateri poslanski kandidati odstopili že 16. aprila, njihovi odstopi pa so bili republiški volilni komisiji posredovani šele 23. aprila. Tako so se nekateri kandidati še vedno pojavljali v dnevnem tisku ne glede na to, da so že odstopili. In ne samo to, zgodilo se je celo, da so bili nekateri ob razglasitvi volilnih rezultatov najavljeni kot ne-izvoljenl kandidati. Pomisleke je imel tudi na sedanjo razdelitev volilnih enot. Matija Markelj iz Radovljice je poudaril, da je bilo v sedanjih volitvah še vedno preveč formalizma, ki bi ga veljalo odpraviti. Tudi Marjan Markovifi je imel pomisleke na sedanjo delitev volilnih enot in je poudarjal, da glede sprememb ne bi bilo potrebno čakati do novih volitev, marveč o tem problemu razpravlja že zdaj, ko so problemi in izkušnje še žive. V drugem delu sestanka so govorili o volitvah nestalnega dela republiške konference. OBČANI! Obveščamo vas, da bo v dneh od 6. do 15. maja 1969 in od 25. maja do 5. junija Zvezni zavod za statistiko organiziral na podlagi zakona o popisu kmetijskih gospodarstev v letu 1969, ki ga je sprejela Zvezna skupščina (Uradni list SFRJ, št. 13/69), statistični popis kmetijskih gospodarstev. Popis bo na območju celotne Jugoslavije, na območju občine Kranj in Tržič so pa izbrane naslednje vasi in naselja: Viševca, Zabije, Lavtarskl vrh, čepulje, Pangeršica, Javornik, Apno, Glinje, Spodnja Bela, Zalog, Trata pri Velesovem, Pšata, Orehovlje, Podblica, Praprotna polica, Poženik, Visoko (del), Praše, Podbrezje (del), Prebačevo, Šenčur (del), Mlaka pri Kranju, Golnik (dol), Šenčur (del), Žabnica, Zgornje Duplje, Podbrezje (del), Hrastje, Šenčur (del), Kokrica (del), Kranj (del), Kranj (del). Hudi graben, Hudo, Vadiče, Loka, Gozd, Podljubelj, Križe, Kovor. Podobni statistični popisi so v svetu vsakih 10 let, v naši državi pa je bil popis leta 1931, po osvoboditvi pa leta 1951 in 1960. Cilj statističnega popisa kmetijskih gospodarstev leta 1969 je, dobiti podatke, potrebne za proučevanje kmetijstva. S tem namenom se zbirajo podatki o članih gospodinjstva, zemljišču in posevkih, živini in živinski proizvodnji, sadnih drevesih in proizvodnji sadja, kmetijskih strojih in orodju, stavbah, o proizvodnem sodelovanju z zadrugo in drugi podatki, predvideni z vprašalnim listom. Da bi mogli te podatke zbrati, bo vsa gospodinjstva v omenjenih vaseh obiskal pooblaščenec Zveznega zavoda za statistiko, ki bo opravil popis. Na podlagi vaših odgovorov bo izpolnil vprašalni list, dobljeni podatki pa se kot službena tajna ne bodo nikomur sporočali in bodo rabili samo za statistično obdelavo v zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Prosimo */as, da daste anketarju na postavljena vprašanja točne odgovore. Prepričani smo, da boste v celoti dojeli, kakšen je pomen statističnega popisa kmetijskih gospodarstev in da boste tudi Vi pripomogli, da ga uspešno opravimo ter se Vam za to vnaprej zahvaljujemo. Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Kranj Množica obiskovalcev, ki Je v soboto, 26. aprila, zvečer prisostvovala otvoritvi spominskega muzeja narodnega heroja Jožeta Gregorčiča — Gorenca v kasarni v škofji Loki in med katerimi smo zapazili tudi Gregorčičevo ženo in sina ter vidne osebnosti našega družbenopolitičnega življenja (podpredsednika republiškega izvršnega sveta Vinka Hafnerja, republiškega sekretarja za gospodarstvo Sveta Kobala in člana sveta federacije Borisa Ziherla), je bila navdušena nad skrbno urejeno in izredno bogato muzejsko zbirko o življenju ln delu tega velikega sina slovenskega naroda. V kulturnem programu ob otvoritvi je sodeloval tudi armijski pevski zbor garnizije Staneta Žagarju iz Kranja, (-ig) — Foto: F. Perdan Ob 50-Ietnici KPJ, Skoja in sindikatov so proslavo v soboto zvečer pripravili tudi v rtražišču pri Kranju. Nastopil je pevski zbor DPD Svoboda iz Brežic, ki je ob tej priliki vn il obisk lanskemu gostovanju stražiškcga pevskega zbora v Brežicah in Cerkljah. Na proslavi so izrazili željo, da bi se tovrstno sodelovanje v prihodnje še bolj okrepilo. — Foto: F. Perdan Pred dnevi so v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju odprli zanimivo razstavo Planšarska kultura na Gorenjskem. Gradivo zanjo je v sodelovanju s prof. dr. Vilkom Novakom pripravila Anka Novak. — Foto: F. Perdan Veletrgovina Živila Kranj Letos ilOO milijonov S din investicij Z blagovnim prometom v prvih treh mesecih so v veletrgovini Živila Kranj zelo zadovoljni. Pravijo, da je letošnji promet pravo nasprotje lanskemu. Zato so že sedaj prepričani, da jim bo uspelo uresničiti letošnji plan dohodka, ki znaša 15,5 milijarde starih dinarjev in je za 11 odstotkov večji od lanskega. Računajo, da bodo tako velik program uspeli uresničiti predvsem z nekaterimi novimi zmogljivostmi oziroma v minulem letu zgrajenimi trgovinami, razen tega pa upajo tudi na dokaj dobro turistično sezono na Gorenjskem. Letos bodo v podjetju zvečali tudi število zaposlenih za skoraj 6 odstotkov, osebne dohodke pa za 4,5 odstotka. Največjo skrb pa bodo letos v podjetju posvetili strokovnemu izobraževanju delavcev. Trenutno je na šoli za blagovni promet v Kranju 12 zaposlenih, jeseni pa bo odšlo | na to enoletno izpopolnjevanje še več delavcev. Ko smo se z direktorjem podjetja tov. Cirilom An-kerstom pred dnevi pogovarjali o letošnjem investicijskem programu, nam je povedal, da je tudi letošnji precej širok. »Program investicij za letos znaša 900 milijonov starih dinarjev in upamo, da ga bomo uresničili. SIcer ne bomo zgradili kaj dosti novih trgovin. Res pa je, da bomo precej sredstev tokrat porabili za pridobitev lokacij in načrtov za gradnje v prihodnje. Prav na tem področju (lokacije pa tudi načrti) smo namreč opazili, da smo v zaostanku. Vendar menim, da je to samo prehodno obdobje, ki ga bomo že prihodnje leto prebrodili,« je povedal tov. Ankerst. Letos bodo dobršen del investicijskih sredstev namenili za gradnjo nekaterih trgovskih prostorov v Kanju oziroma v Kranjski občini. Tako bodo po prvem maju začeli graditi blagovno hišo v Cerkljah. Gradnja te trgovske hiše se je namreč zavlekla zaradi nekaterih sprememb v načrtih. Vendar pa upajo, da bo blagovna hiša končana im odprta že konec leta. Prav sedaj se pogovarjajo o gradnji potrošniškega centra v novem naselju Vodovodni stolp v Kranju. Iščejo tudi lokacije za gradnjo potrošniškega centra v Britofu, Stražišču in na Primskovem, hkrati pa se pripravljajo na gradmjo poslovnega centra v Kranju. Za zdaj so rezervirali že 50 milijonov dinarjev in plačali za zemljišče 15 milijonov starih dinarjev. Kratek pogled v letošnje programe veletrgovine Živila Kranj nam torej pove, da bo to podjetje s 120 trgovinami na Gorenjskem tudi letos vložilo veliko naporov v modernizacijo in razširitev trgovske mreže v Kranju pa tudi na Gorenjskem. A. 2ular £ obiščite > nas trgovinah • po Y gorenjski IVI L.A Pogovori Kovinarja z vihodnonemšlum združenem TEXTIMA Po sedemdnevnem zasedanju šeste komisije SEV v Dubrovniku je v petek dopoldne predsednik tc komisije in generalni direktor združenja proizvajalcev tekstilnih strojev v Vzhodni Nemčiji VVerner Ehrhardt obiskal kranjsko podjetje Kovinar. S predstavniki podjetja se je pogovarjal o nadaljnjem sodelovanju, hkrati pa si je ogledal tudi obrate v podjetju. Ko smo ob tej priliki generalnega direktorja tega največja združenja v Vzhodni Nemčiji zaprosili za kratek pogovor, nam je povedal, da združenje skupaj s kranjskim Kovinarjem želi uresničiti ne- katere obveznosti, ki jih ima do nekaterih proizvajalcev tekstila v svetu. »Naše združenje se ie odločilo (VVerner Ehrhardt ima v Vzhodni Nemčiji rang ministra), da bo sodelovalo s proizvajalci iz socialističnega sveta, s katerimi imamo dobre ekonomske in tudi druge odnose. Prav zato smo se odločili za Kovinar in dane« se bomo pogovorili o sodelovanju oziroma obveznostih za naslednji dve leti. In W£ poznamo tudi stroje, ki J1** dela Kovinar, smo za to P*1 slovno sodelovanje še PoSvj no zainteresirani,« je povedi generalni direktor združenj*-A. t- GLAS * 5 STRAN Crna gradnfa sredi Radovljice Gradbeni inšpektor Franc Šemrl: »Lani je bilo v radovljiški občini okrog 15 črnih gradenj, letos pa smo odkrili že štiri — Primer ing. Blaža Vogelnika je eden večjih« Izraz črna gradnja se je pri nas že povsem udomačil. Naš namen ni, da bi razglabljali, kako je nastal. Dovolj je, da vemo, da je nekdo, ki zanj pravimo da gradi na črno, prekršil 13. člen temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov. Ta člen namreč določa, da se mora objekt graditi po odobreni investicijski dokumentaciji. Pred dnevi so nas z oddelka za gospodarstvo in finance pri radovljiški občinski skupščini obvestili, da so 23. aprila odkrili enega večjih primerov črne gradnje v radovljiški občini. Gradbeni inšpektor Franc Šemrl nam je povedal, da gre za nedovoljeno gradnjo prizidka, v katerem naj bi bil zaprt bazen in garaža, ter za gradnjo masivne ograje na Ljubljanski cesti 16 v Radovljici. Lastnik oziroma graditelj te nedovoljene gradnje je Blaž Vogelnik, diplomirani inženir gradbeništva in docent na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Primer je vsekakor zanimiv, saj gre za investitorja, za katerega bi pričakovali, da že po službeni dolžnosti ve, kakšni so današnji predpisi o gradnji. Razen tega je tovariš Vogelnik, kot so nam povedali na oddelku za urbanizem v radovljiški občini, včasih sode-i°val (z nasveti) tudi pri urbanizaciji Radovljice. Ko smo si v ponedeljek dopoldne ogledali to nedovolje-n° gradnjo, smo ugotovili, da znaša površina prizidka 97 kvadratnih metrov. To pa je Pribliz.no toliko, kolikor znaša^ površina, na kateri stoji gelnik dobil gradbeno dovoljenje 1962. leta Primer črne gradnje je očiten, saj je za tak objekt vsekakor potrebna lokacija in gradbeno dovoljenje. Razen tega pa je tovariš Vogelnik z gradnjo masivne ograje prekršil tudi občinski odlok, ki določa za ograjo le živo mejo oziroma manjšo ograjo (ne masivno). Na podlagi vseh teh ugotovitev je gradbeni inšpektor oziroma oddelek za gospodarstvo in finance pri radovljiški občinski skupščini v četrtek izdal odločbo o ustavitvi gradbenih del pri gradnji prizidka k stanovanjski hiši in masivne ograje okrog nje. Za nadaljevanje gradbenih del si mora tovariš Vogelnik v 30 dneh preskrbeti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. A. 2alar Minuli petek zvečer so v galeriji Loškega muzeja odprli razstavo sedmih slikarjev iz pobratenega italijanskega mesta Medicine in njegove okolice. Kot gost gledališke skupine Oder —» galerija, katere člani so ob tej priliki izvedli večer umetniške besede v slovenskem in italijanskem jeziku, je sodelovala tudi znana gledališka igralka Majda Potokarjeva. Za veselo razpoloženje gostov, med katerimi so bili član republiškega izvršnega sveta dr. F.r-nest Petrič, predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krivina in predstavniki iz pobratenega mesta Medicina, je poskrbel vokalni kvartet Zvonček, (-ig) — Foto: F. Perdan hiša. za katero je tovariš Vo- Seja DS jeseniške Železarne O stavki v martinarni Na ponedeljkovi seji delavskega sveta jeseniške Železarne so razpravljali o stavki v martinarni. Na seji so s tajnim glasovanjem izključili štiri delavce, ki so bili glavni pobudniki pred štirinajstimi dnevi. Trem delavcem so na seji izrekli tudi zadnji opomin, enemu pa javnega. Razen tega pa bodo za izključitev predlagali še dva delavca, ki sta zaradi fizičnega obračunavanja in groženj drugim delavcem sedaj v zaporu. V Železarni sedaj proizvodnja normalno poteka. V prvem četrtletju so izdelali za desetino več proizvodov, kot so predvidevali. Povečal se je tudi dohodek, vendar z njim še niso uspeli pokriti vseh osebnih dohodkov, zato bodo morali tudi v drugem četrtletju ostati pri istih osebnih dohodkih. Na seji so tudi ugotovili, da sanacijo izvajajo po predvidenem programu, vendar pa niso rešena še nekatera glavna vprašanja: sanacijski kredit, obresti itd. Zato jim dodatni stroški še vedno rastejo. KRANJ — Danes, (sreda) ob 18. uri zvečer, bodo v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo grafik češke slikarke Alene Antonove, doma iz Prage. Dela likovnice, ki se je lani udeležila tudi druge Groharjeve slikarske kolonije v Škofji loki, so obiskovalcem na voljo do 19. maja. Ploščice stvar proizvajalca Ker je v zvezi z odločili pravilnika o opremi motornih vozil med lastniki nasialo precej nejasnosti, predvsem zaradi ploščice s podatki o vozilu, smo se obrnili za pojasnilo na oddelek za splošno upravne zadeve pri skupščini občine Kranj. Načelnik oddelka je povedal, da so omenjene ploščice, ki so povzročile zadrego, v glavnem stvar proizvajalca vozil. Tovarne avtomobilov so že dobile navodila, kakšna naj bi bila taka ploščica in kje naj bi bila pritrjena. Na njej naj bi bili podatki o vozilu zbrani na enem mestu. Starejša vozila, ki jih proizvajalec s ploščico ni opremil, imajo te podatke na več različnih mestih. Na tehničnih pregledih bodo takim vozilom sicer> izdajali potrdila o tehnični brezhibnosti vozila obenem z opozorilom, naj lastniki podatke o svojem vozilu zberejo na ploščici. Akademija v Tržiču Tržič, 30. aprila — Včeraj zvečer je bila v Tržiču v Cankarjevem domu svečana akademija v počastitev 50- letnice ZKJ, sindikatov in skoja. Na akademiji je govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivan Bergant. NTRAL Cenjene potrošnike obveščamo, da bo trgovina Delikatesa v Kranju na Maistrovem trgu 11 odprta vse prvomajske praznike od 6. do 20. ure. Izredni popusti pri žganih pijačah. Za obisk se priporoča trgovina Delikatesa Kranj. VELEBLAGOVNICA NJIMI IME LJUBLJANA, Tomšičeva 2 objavlja prosta delovna mesta za BLAGOVNICO SKOFJA LOKA: Natakarje (ice) Pogoj: Gostinska šola za natakar je( ice), ali priučen(a) natakar(ica), poskusno delo za določen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja do 6. maja 1968. Prvomajski utrinki Prepovedana barva »Že rdeč nagelj, rdeča kravata ali ruta je bila dovolj za preganjanje in zapor«, pravijo naši stari revolucionarji o nekdanjih prvomajskih proslavah Ob Savi in Kokri navzgor so spet ozelenele inačice, Iz tovarniških dimnikov in stanovanjskih hiš so vzvalovile zastave, oživelo je po cestah in trgovinah, razpoloženi in nasmejani ljudje hitijo v naravo, saj je to njihov praznik, praznik vseh delovnih, dobromislečih ljudi — PRVI MAJ. Spet bo oživelo na Poljani, v Završnici, na Joštu, na Kamnitniku ... Letošnji prvi maj ima še posebno obeležje. Praznujemo ga v razpoloženju zgodovinskih petdeset let — pol stoletja od takrat, ko je postavila svoje temelje komunistična partija in ob njej vsa napredna mladina, delavci... Začelo se je dolgo, krvavo obdobje neizprosnega boja za svobodnejše in lepše življenje. Kolikokrat je vrvelo po jeseniških cestah, pomiti so se zapori, krepilo in oboroževafo se je orožništvo, vojaštvo ... Hkrati pa tudi nova, nastajajoča sila — delavstvo in ob njih vsi pošteni, delovni ljudje. Njihovo orožje je bilo v ljubezni do svobode, do pravice in napredka, v preučevanju in spoznavanju, da razvoj bo in mora samo naprej. To orožje znanja in prepričanja je bilo močnejše od smodnika. To se je izkazalo zlasti v odločilni štiriletni osvobodilni vihri. Ribno se je topilo v pomladanskem soncu. Nizko spodaj je Sava v velikih vijugah hitela proti Radovljici. Zbirali so se stari revolucionarji »Pcrko! Koliko let te nisem videl!« »Ja Uzar, Makuc, Križ-nar . ..! Kje je že tisti čas, ko smo... Se spomnite, takrat za prvi maj?« Tako je bilo omdan. Zbrali so se stari komunisti, organizatorji nekdanjih prvomajskih manifestacij, stavk, zbiralci prvih puik za dokončni boj. Pomenki so bili zanimivi, poučni, včasih pretresljivi. Tu naj zadostuje nekaj spominov na nekdanje prvomajske dni. * « ♦ MANIFESTACIJA S ČEVLJI Čudno se sliši, vendar je bilo tako, kot je povedal 75- Peter Uzar šta. Tam bi se zbrali, kaj pogovoriili, kako zapeli in proslavljali. Toda žandarji so pazili na vse, ki so hoteli iz letni Peter Uzar iz Tržiča. Vihra prve svetovne vojne in dogodki Oktobra so ga kalili. Tako so tudi 1. maj 1920 sla- I vili na čisto poseben način, j Vsi so bili v zajemu splošnega navdušenja in v vrstah j znanih »sobotnikov« sklenili, j da tudi delavski praznik ne i bodo proslavljali z izleti, zbo- 1 zborovanji in povorkami, marveč z delom. Prav tisti dan naj bi še posebno tekmovali, naredili čimveč za rdc-čearmejce, branilce komaj osvobojene, prve delavske *~ proletarske države. Delal je v tovanni čevljev. Ne spominja se, koliko je on ali njegova skupina tisti dan naredila, za koliko je prekoračila navadno delovno normo. Spominja se le, da so tisti dan v resnici delali z vso zavestjo, vložili vso sposobnost in spretnost, da bi z delom manifestirali svojo radost ob tem delavskem prazniku. REŠILNI OSEL Križnar Ivan iz Dobrave se spominja mnogih dogodkov o prvomajskih praanovanjih iz Kranja, Krope, Lesc in drugod. Stane Žagar je bij njihov vodja in vsako stvar so prej dobro pripravili, tako da so bili žandarji nemalokrat iznenađeni. Čeprav so se tudi žandarji vedino pripravljali pred takimi dnevi, so jim komunisti z mladino — skojev-ci pripravili vsak i krat čisto nekaj drugega, nekje drugje kot so mislili. In bilo je smeha. Tako se spominja tudi nekega dogodka z oslom v Kranju. Zmenjeni so bili za Jo- Ivan Križnar mesta. Niso dovolili nika mor. Na prostoru današnje Iskre so bile barake delavcev. Brilej jih je nekaj pridobil v svoje vrste in za odhod na Jošta t»*ti dan. A kitko mimo žandarjev? Poiskali so nekega oslička in se napravili, kot da gredo na neko nošnjo hrane s kmetov. Ko pa so prišli na varno, so pohlevnega dolgoušca oblekli v pravega žan-darja. Ljudje, ki so jih srečavaili, so se zvijali od smeha m tisti 1. maj je ostal še dolgo v s-pomimi vsem, ki so videli po poti in na Joštu duhovito uprizoritev protiljudske tiranije. TRI LASTNOSTI Znani jeseniški Romi — fiprel Kozar, ki je bil že 19*32. leta zaprt zaradi sodelovanja v komunističnih vr- ! stah ter je bil sposoben organizator in politični delavec v osvobodilni borbi, se spominja nekega dogodka 1. maja 1942 na Jelovici. V Cankarjevi četi je vodil tudi politične ure. Bilo je precej novincev, zlasti iz Ljubljane. Govoril je o marksizmu, o delavskih in revolucionarnih gibanjih v svetu tn primerjal takratne naše razmere, naloge komunistov in podobno. Diskusija! »Kakšne so glavne lastno sti komunista?-« je vprašal nekdo. »Prvo, da je skrajno pošten, drugo, da je pošten in tretje — pošten,« je mirno Karel Kozar — Romi odgovoril Romi. »In še to: kdor se pretirano boji smrti, ni vreden življenja!« je poudaril Romi. Novinci so se spogledali. Potem so, kot se spominja Romi, govorili o praznovanju tistega prvomajskega dne in skušali v danih okoliščinah ustvariti razpoloženje, primerno temu mednarodnemu delavskemu prazniku. UKANA V TRŽIČU Minka Peraič, žena edinega preživelega iz znane okro-gelskc jame (oba sta bila na tem srečanju), se tudi spominja raznih dogodkov ob prvem maju v Tržiču. Minka Peraič Bilo je leta 1940. Kakih 15 mladincev — skojevcev, ki so bili zelo pogumni in pripravljeni za karkoli, in komunisti so imeli že naslednike. Takrat so s posebno rdečo barvo že nekaj dni pred prvim majem risaifi srp in kladivo ter pisali razna gesla po zidovih m drogovih po Tržiču. Tudi ona je bila med njimi. Vse orožništvo je bilo na nogah, skakali, spraševali in divjali so naokrog, ljudje pa so se na tiho smejali. Bil je to izreden uspeh. Pokazala se je skrita, nevidna moč naprednih delavskih gibanj. Toda posledice so bile hude, v teh spominih je Minko dopolnjeval Andrej Stegnar, takratni član komiteja KP v Kranju. Sovražniki so namreč napravili in na skrivaj nalepili po mestu še falsificirane plakate v imenu komu- nistov za 1. maj, na katerih so namerno dali še gesla proti cerkvi, kralju in podobno. To je v resnici zmedlo ljudi in dalo orožnikom širšo oporo za preganjanje in aretacije ljudi, ki so bili sumljivi naprednega, delavskega gibanja. Tudi Stegnar je bil zaprt. Zato so si tudi ta L maj s sovražnikovimi lažnimi obtožbami zelo zapomnili. OD IDRIJE, TRSTA DO LJUBLJANE 82-letni Ivan Makuc, po rodu Idrijčan, danes živi ▼ Kranju, se spominja mnogih prvomajskih dogodkov že od 1903. leta naprej, že takrat, kot se spominja, so med idrijskimi rudarji organizirali za prvi maj zanimive prireditve. Navadno je bil sprevod proti Podrleji. V ospredju so počasi vozili kolesarji na okrašenih kolesih. Za njimi zastave in dolga kolona rudarjev. Na Podrteji, ob mlinu, pa so se ustavili. Tam so malicaili, peli, govorili o delavskem pravniku in se enkrat na leto čutili kot delavce močni, samozavestni. Nekoč pa je biilo še posebno veliko smeha. Rudarji so zahtevali večjo plačo. Namesto povišane plače pa so jim takratne avstroogrske oblasti dodelile, le nekaj pšenice v pomoč. Prav takrat pa je bil, v Idriji še misijon. Hudo-' mašni rudarji so na enega izmed »huntov« vozičkov, ki je vozil iz jame skozi mesto na separacijo, napisali: »Zahtevali smo večji Ion, poslali pa so nam misijon!« Ljudje so se smejali. Z ljudmi in rudarji je potegnil celo takratni kaplan, znani Franc Finžgar — Šaleški in takoj zatem so ga premestili. Zatem je Ivan organiziral in sodeloval v prvomajskih manifestacijah v Trstu i" drugod in med ljubi jamskimi železničarji kot predsednik njihovega sindikalnega odbora. Rdeči nagelj v gumbnici* rdeča kravata ali rdeča ruta je takrat že bila dovolj, kot pravi Ivan, da ga je policija zasledovala, zasliševala in za najmanjšo stvar zaprla prvomajskih praznikih. Ivan Makuc CANKARJEV« V BUENOS AIRESU Anton Može, upokojenec z Jesenic, se je ob nastanku fašizma spopadal s sovražniki po Senožečah, Trstu hi končno moral v inozemstvo — v Argentino. Tako je bil že leta 1928 med navdušenimi organizatorji prosvetnega društva Ivan Cankar v Bue-nos Airesu. Zlasti ob prvomajskih praznikih so prirejali izbrana odrska in druga dela v sodelovanju s somišljeniki Argentine, Španije, Italije *in drugimi narodnostmi. Bilo je menda 1932. leta ko je njihova prireditev privabila izredno veliko ljudi za «• maj. Iz sovražnih namenov so se te prireditve udeležili tudi mnogi nasprotniki — fašisti raznih narodnosti, zlasti Italijani. Povzročili so Pi'otep. Cankarjevci so jih nagnali. Prišla je policija. Nekaj so jih zaprli. Ostali cankarjevci pa so se v dolgi koloni usmerili po glavni ulici v center mesta. S svojimi naprednimi delavskimi gesli so *z množice privabljali vse udeležencev. Povorka je bila vedno daljša. Preplavila je vse mesto. Policija jih je nekaj zaprla, tudi njega. Kljub A«ton Može temu, pravi Može, je bil to ^em izmed prvomajskih dogodkov, ki mu je ostal v neslišnem spominu. SMEH NA JESENICAH Alojz Tišov, tudi znan sta-Ojugoslovanski policiji kot Um'jiv komunist na Jeseni-an. se spominja enega iz-^ed prvomajskih dogodkov »lenda iz leta 1932 ali 1933. °nc Cufar je takrat prinesel jpebne lepake za 1. maj. r% so izdelani na tankem, ot cigaretnem papirju, toda F Izrednim lepilom in rdečo at'vo, kj sc m- ja]a izbrisati, skusili so to. Pod odrom, •ot je bilo to navadno, so ? mladi komunisti dogovo-j"1 za akcijo. Po dva sta bi-a °dgovorna za ulico ali ce-°- Na večer pred prvim ma- jem doVl so na vse drogove in zi-e to nalepili. Naslednji dan so žandarji besneli in letali naokrog. l~ občine so nagnali uslužne, da so odstranjevali lepake, a se ni dalo. Niti z bencinom! Ljudje so se z vsem zadoščenjem posmehovati in na tiho ugibali, kdo so tisti, ki so to napravili, in ugled partije se je dvignil. Jeseničani so pod vodstvom Gregorčiča in drugih dostikrat tako duhovito izražali svoje razpoloženje. Zlasti za 1. maj. Enkrat so razobesili rdečo zastavo na visoko, okrašeno smreko, namazano s smolo, da žandarji niso mogli nikogar dobiti, ki bi bil kos to odstraniti. Nekoč so na veliko skalo pod Mežakljo ponoči narisali velik srp in kladivo, da ga niti vojska ni mogla izbrisati. Toda 1. maj s tistimi lepaki, se je zdel Tišovu še posebno uspešen. TRŽIŠKA »PROCESIJA« Tudi Ivana Štucina sta bolezen in čas prisilila na dom. Tam smo ga tudi obiskali. Že 1931 je bil v znani Glavnjači. Veliko ima spominov na prvomajske praznike. Najveličastnejši pa je bil, kot pravi, tisti leta 1921. Organizirali so dolgo povorko ljudi z zastavami, harmonikami in korakali iz Tržiča skozi Križe do Kovorja in nazaj. Ves čas so prepevali. Ljudje so se približevali, odpirali vrata in okna, se jim pridruževali in razpoloženje je bilo na višku. Zastavo v ospredju je nosil Erlah, ki je bil že po postavi izredno velik, močan in dostojan predstavnik pro-letariata. Uzar, Fric, Debevc in mnogi pa so bili izvrstni organizatorji. Ljudje so rekli, da je bila to največja »procesija« v Tržiču. V poznejših letih je policija prepovedala prvomajska praznovanja. Že v vsako rdečo barvo na tisti dan so se zagnali kot razjarjeni bik v areni. Se in še je dogodkov, ki jih vedo nekdanji organizatorji, stari komunisti, skojevci in sindikalni voditelji. Toda vse so si podobne v tem, da kažejo, kako veliko navdušenje je vodilo delovne ljudi k praznovanju tega njihovega dne in kako so bili pripravljeni tvegati za javno izražanje svojega hotenja po svobodi. K. Makuc Ivan Stucia. V soboto je bilo v Ribnem srečanje gorenjskih revolucionarjev. — Foto: F. Perdan Srečanje predvojnih revolucionarjev Gorenjske V soboto, 26. aprila, je bilo v Ribnem pri Bledu srečanje predvojnih revolucionarjev — članov ZK Gorenjske, ki ga je priredil medobčinski svet komitejev ZK vseh gorenjskih občin. Srečanja se je udeležil tudi tovariš Miha Marinko Boris Ziherl in drugi, ki so nekoč usmerjali komuniste našega območja v njihovem težavnem ilegalnem delu. Prav tako so slavljence počastili s svojo prisotnostjo predsedniki občinskih skupščin, sekretarji občinskih konferenc ZK, SZDL, mladine, predsedniki ZZB in sindikalnih svetov vseh občin Gorenjske. V imenu komunistov Gorenjske je slavljencem čestital sekretar medobčinskega sveta ZK Martin Košir, čestital juti je za letošnjo 50. oblenico delovanja KP oziroma ZK, ter se jim zahvalil za njihov delež na naših prvih stopinjah najtežjega začetka revolucionarnega gibanja na našem območju Spregovoril je tudi Miha Marinko ter poudaril zlasti idejno rast takratnih komunistov in s tem njihov delež pred dokončnim spopadom s sovražnikom leta 1941. Pri tem je dejal, da je bila odločilna subjektivna sila komunistov, da je našemu narodu uspelo združiti vse sile v enotno osvobodilno fronto. | Velik delež je partija prispevala s tem, da je v predvojnem delovanju z množicami uspela razčistiti nekatere os- novne probleme. Sem sodi zlasti nacionalno vprašanje, s katerim je po zaslugi knjige tovariša Kardelja naša partija lahko stopila pred množico različnih ideoloških struj. Po slovesnem sprejemu ln kosilu v hotelu so se stari revolucionarji sprostili v to-variškem pogovoru s svojimi nekdanjimi starimi kolegi in obujali spomine na dogodke pred 50 leti do danes. Mnogih žal ni več. Tudi med še živečimi povabljenimi jih je bilo precej, ki jih je čas že priklenil na dom ali celo na posteljo. Srečanje je bilo v okviru letošnjih proslav 50. obletnice KPJ, SKOJ in sindikatov. K. M. Ob dnevu združenih mest in občin sveta — 27. aprilu — se je v petek ob 12. uri v Kranju svečani seji sestala tudi občinska komisija za stike s tujimi mesti. — Foto: F. Perdan m. Občinski sindikalni svet Tržič in družbenopolitične organizacije na območju občine tržič vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela in jim vnaprej želi veliko delovnih uspehov TRGOVSKO PODJETJE Železnina Radovljica čestita za praznik dela vsem delovnim ljudem in se priporoča za obisk v vseh poslovalnicah v Radovljici in na Bledu ter vam nudi: cement, betonsko železo, apno, heraklit, obložene ln terazzo ploščice, parket, vrata, vodovodni material, kompletno opremo za kopalnice, opremo za kuhinje, vse vrsto železa in pločevine ter cevi, iverice, pohištvo, okovje, vijake, žične izdelke, različna orodja, električne aparate in elektroinstalacijski material, pisarniške in računske stroje, steklo, porcelan, posodo, kolesa, mopede ln nadomestne dele za motorna vozila. Cene ugodne. Kemična tovarna Pođnart Specializirana tovarna za galvaniko, fosfatiranje fn barvanje V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela Komunalno podjetje Radovljica VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ IN SE PRIPOROČA ZA SVOJE STORITVE DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA Tapetništvo Radovljica VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA IN SE PRIPOROČA ZA SVOJE IZDELKE V KLAVNICI IN MESARIJI Bohinjska Bistrica boste lahko kupili vse vrste mesa In mesnih Izdelkov najboljše kakovosti po konkurenčnih cenah. Turisti, ki obiščete Bohinj, se ustavite v naših poslovalnicah. Zadovoljni boste. VSEM DELOVNIM LJUDEM KOLEKTIV PODJETJA ČESTITA ZA PRAZNIK DELA IN SE PRIPOROČA Kmetijska zadruga Bled Na svojih vrtnarskih obratih na Bledu in v Radovljici nudi vse vrtnarske usluge in kvalitetne sadike enoletnic in trajnic vseh vrst po ugodnih cenah. Opravlja tudi zunanje ureditve parkov in vrtov. OBENEM VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA TRGOVSKO PODJETJE Delikatesa Jesenice ČESTITA VSEM delovnim ljudem za praznik dela in se potrošnikom še nadalje priporoča za nakup v svojih bogato založenih poslovalnicah. KOLEKTIV MESARSKEGA PODJETJA JESENICE VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA In jim priporoča nakup vseh vrst svežoga mesa in suhomesnatih izdelkov v svojih poslovalnicah Industrijski kombinat Z KRANJ Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela in jim želi vnaprej veliko delovnih uspehov Tovarna elektromotorjev v ISKRA Železniki VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA l.MAJ KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Rožca Jesenice VSEM ODJEMALCEM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ IN SE PRIPOROČA TRGOVSKO PODJETJE SAVICA Bohinjska Bistrica VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ in JIM ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE TER SE PRIPOROČA. Splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. Obenem vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela. Tovarna vijakov plamen kropa VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ IN JIM ŽELI VNAPREJ VELIKO DELOVNIH USPEHOV KOLEKTIV PODJETJA OKOVJE KAMNA GORICA razširja svoje zmogljivosti pri predelavi plastičnih mas. Izdeluje stavbeno okovje ter indusirijske stole. OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU ČESTITA POSLOVNIM PRIJATELJEM TER OSTALIM DELOVNIM LJUDEM IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI Tovarna verig Lesce pri Bledu Priporoča svoje izdelke kot vse vrste vijakov, verig in raznih kovaških izdelkov OBENEM VSEM DELOVNIM LJUDEM, ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ Nudimo vam vse vrste turističnih storitev — posredujemo nabavo potnih listov za vse države — organiziramo izlete z lastnimi avtobusi po domovini in v tujino — prodajamo železniške in letalske vozovnice za proge po vsem svetu — posredujemo vse turistične informacije in hotelske rezervacije — imamo redno taksi službo tel. 22-059 Vsem kolektivom in delovnim ljudem čestitamo za praznik dela 1. maj in jim želimo prijetne praznike POSLOVALNICE: KRANJ, BLED, GARNI HOTEL BLED, JESENICE, KORENSKO SEDLO, LJUBELJ, RESTAVRACIJA GARNI HOTEL IN ŽIČNICA KRANJSKA GORA — MOTEL P ^ 5 i ✓K Steklarstvo Kranj e&stitA J *A PRAZNIK DELA IN PRIPOROČA 8VOJE IZDELKE delovna skupnost komunalnega zavoda za zaposlovanje kranj z izpostavami Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela H Transport RADOVLJICA prevozniško podjetje čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. a4aj in se priporoča za svoje usluge OBRTNO PODJETJE BISTRA ŠKOFJA LOKA KEMIČNO ČIŠČENJE OBLEK, PRANJE PERILA IN KROJASTVO Sprejemnice: SKOFJA LOKA, Spodnji trg 12 LJUBLJANA, Titova 93 LJUBLJANA, Rožna ulica 37 2IRI in GORENJA VAS Poslovno sodelujemo ln opravljamo kemično Čiščenje in pranje za sprejemnico KRAJEVNE SKUPNOSTI V Medvodah. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA 1. MAJ — PRAZNIK DELA. ES KOLEKTIV ELEKTROTEHNIČNEGA PODJETJA E L R A 6KOFJA LOKA čestita VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA IN SE PRIPOROČA ZA SVOJE IZDELKE KOLEKTIV TOVARNE USNJA KAMNIK ČESTITA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU DELA 1. MAJU Izdelujemo vse vrste svinjskega usnja za čevljarsko, galanterijsko in konfekcijsko industrijo Kranj Bliža se toplo poletje! ELITA, Kranj vam je pripravila kopalke najmodernejših krojev in vzorcev v poslovalnicah MAJA, Prešernova 11 ln MODA, Titov trg 15. Na zalogi imamo tudi veliko izbiro ženskih in moških oblek v poslovalnici KONFEKCIJA, Titov trg 7. velika izbira — najnižje cene! PRIPOROČA SE ELITA, KRANJ IN OBENEM VSEM SVOJIM KUPCEM ČESTITA ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ. kolektiv podjetja čestita VSEM DELOVNIM LJUDEM za PRAZNIK DELA ISKRA KRANJ proizvaja telefonske centrale telefone kinoprojektorje števce, stikala tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov merilne naprave in Kranj ojačevalne naprave ŽITO DE PEKARNA KRANJ S SVOJIMI PRODAJALNAMI: Koroška cesta Poštna ulica Zlato polje Cesta Staneta Žagarja in skladišče Stara cesta ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA KRANJ Vieo Kranj Mladinska 2 VAM PRIPOROČA vina vseh vrst, pivo Union, domača žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko slatino, naravno oranžado Jaffa, kokto in razne druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Se posebej obveščamo, da imamo stalno na zalogi v steklenicah vina vseh uglednejših slovenskih podjetij z vseh vinorodnih področij Slovenije in Hrvatske Skladišča: Kranj 21-336, 22-257, Skofja Loka 85-324; Tržič 71-298; Lesce 70-204; Kranjska gora 84-463; Bled 77-315 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ S SVOJIMI ENOTAMI čestita VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj Povs«d zahtevajte naše izdelke, ker so kvalitetni in priznani na domačem in tujih tržiščih, V bogatem asortimentu izdelujemo žakard-ske dekorativne tkanine za pregrinjala, zavese, prevleke ip prte, žakard gradle za žimnice in posteljne damaste v pastelnih barvah KOLEKTIV ČESTITA ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ Servisno podjetje m Kranj Tavčarjeva 45 — telefon 21-282 ČESTITA ZA DELAVSKI PRAZNIK VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM Se naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna in inštalaterska kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri in pobiranje zank S SVOJIMI DELOVNIMI ENOTAMI DISTRIBUTIVNA ENOTA KRANJ DISTRIBUTIVNA ENOTA ŽIROVNICA PROIZVODNA ENOTA KRANJ IN SKUPNE SLUŽBE Lesna industrija Kranj ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DELAVSKI PRAZNIK Izdeluje: žagan les, ladijski pod, leseno embalažo - zaboje, eslinger rolete iz borovega lesa — plastificirane, plastične, platnene zavese na brezkončni trak — na samonavijalce — na koleščke, drvonitke v različnih vzorcih, predsobne stene iz drvonitke, izdelke iz drvonitke po naročilu, kakovostne kuhinje — hotelske — servisne — radiotelevizijske — male pisalne mize. Kakovostni izdelki, nizke cene in hitra dobava. KOP podjetje čestita za praznik dela ln priporoča: Filter črpalke in centrifuge za galvane, dvižna garažna vrata, opremo za interni transport, roletna vrata za motorno in ročno dviganje vseh velikosti, celotno opremo v železu za stavbarstvo — notranjo opremo ter naprave za industrijo in druge potrošnike — Kleparska dela z vsemi materiali — Strojna obdelava — vse storitve občanom iz kovinske dejavnosti. čestitajo za praznik dela 1. msj w j | Desetero zlatih voli človek. Kaj neki pomeni ta beseda? Neumno vprašanje, boste rekli. Da, seveda. Človek, to sem vendar jaz, to ste vi in vaš sosed, vaš prijatelj, pa tudi neznanec, ki ga srečate na uliei, tujec, ki se v avtobusu zlekne na bližnji sedež, človek je vladar sveta, pravi ena od mnogih definicij. Na moč lepo zveni. Toda, če malo bolj razmislite, če prenehate pojmovati človeka kot nekaj abstraktnega, kot seštevek vseh danes živečih ljudi, ampak imate pred očmi le posameznika, postane nesmiselna. Pijanček, ki ga sredi noči vržejo iz gostilne, da zgubljeno obleži za kakim plotom — je mar on vladar sveta? Kaj pa vaš znanec, nepomemben uradnik, delavec in družinski oče, obupan nad prenizko plačo, nad preobilico dela? Se vam mii podoben vladarju sveta? Verjetno ne. še najbolj prav bo, če rečemo, da je vsak od nas svet zase. Razlikujemo se med seboj, prav nič si nismo podobni, želje, skrbi, okusi, ambicije, težave, stremljenja, pričakovanja, nagnjenja in značaj so tisto, kar nas dela različne. I loteč odkriti nekaj teh zagonetnih svetov, hoteč pogledati vanje, sem obiskal petero ljudi: učiteljico, strugarja, kuharja, zdravnico in kmeta. Morda bo kdo uganil, o kom teče beseda, toda njih imen vam ne mislim izdajati. Pa vsaj tega tudi ne morem. Niti enega si namreč nisem zapisal, čudno, kajne? Res je, imena so prvo, kar ob intervjujih zabeležimo novinarji. Ampak tokrat ne gre za običajno spraševanje. Gre za pomenck o drobnih doživetjih, o radostih in težavah ljudi, ki sem jih zmotil pri vsakdanjem delu. Poklic bi življenje sta bili glavni temi kramljanj. Kaj bi tu še z imeni? Samo ovira so. človek, ki ve, da bo ostal anonimen, je mnogo bolj odkrit. Ne boji se zlobnih jezikov. Rad izpove stvari, o katerih bi sicer niti ne črhnil. To pa je bil tudi moj edini namen. Se mi je posrečilo? Ne vem. Sodbo prepuščam vam. Učiteljica Ni še zamrl odmev zvonca, ko so se vrata njenega stanovanja odprla. Nasmeh, prijazen stisk rok, in že sem ždol na divami sredi majhne, a prijazne sobice, poline tople domačnosti, že dolgo poznam to ženo. Toda tudi če bi bil prvič pri njej bi mi skladovnica zvezkov, čepečih na mizi poleg kopice sveže opranega perila, kaj hitro izdala njen poklic. Da, učiteljica je. Cele generacije otrok so šle skozi njene roke. Tudi moja. Medtem ko si daje opravka s postrežbo — kup dobrot je nanosila skupaj — jo opazujem. Ni se kaj prida postarala. Nekaj sivih las več, nekaj novih gub na prijaznem obrazu je edino, kar priča, da naju od tistih dni — ko sem, še kot smrkav kratkohlač-nik spoštljivo sledil njenim besedam — loči dobrih dvanajst let. Toda temne oči, njeni pogledi, zdaj mehki, zdaj spet strogi, so ostali nespremenjeni. Spominjajo me do- godka, ko sem prvič v življenju zaslutil, kaj se pravi vestno delati, kaj se pravi napenjati možgane. Bilo je lepega jesenskega dne. šolski inšpektor in skupina mladih učiteljev so se — kdo ve, zakaj — želeli seznaniti z načinom pouka in znanjem v našem razredu. Posedli so ob zadnji steni ter čakali. Učiteljica je začela spraševati. Z ničemer ni pokozala razburjenja, le njeni očesi sta opozarjali, da gre tokrat zares. Razumeli smo jo, se zbrali — in šlo je. Ni ga bilo, ki bi zatajil, še nikoli se razred ni tako izkazal. Po dveh urah so inšpektorji in učitelji zadovoljni odšli. Obsedeli smo brez besed na stolih, utrujeni, a presrečni. Njen nasmeh, topli soj njenih globokih oči, nam je poveda vse. Potem sva začela kramljati. »Že od nekdaj sem sanjala o učiteljskem poklicu. Rada imam delo z otroki, vse mi pomenijo. Če bi ne bilo tako, bi nikdar ne prestala naporov, ki mi jih je nalagalo Življenje. Diplomirala sem leta 1932 in potlej doma, v Žab-nici, debela štiri leta čakala 1 na zaposlitev. Končno so iz šmihela pri Žuženberku le i sporočili: Pridite! Čeprav je Bela Krajina daleč, nisem oklevala. In kljub vejni, kjub I preizkušnjam, trpljenju, po-manjkanju, kljub vsem stra-notam, ki smo jih doživeli, mi ni žal. Enkrat samkrat, ko je vse skupaj postalo neznosno, sem se zjokala nad svojo usodo in nad učitelj- i skim poklicem. A še to le, ! ker se je zdelo, da bo treba ' ukiniti pouk v slovenščini. Toda spričo velikega števila partizanov so okupatorji že drugo leto vojne Belo Krajino praktično izgubili. V šmi-helu smo imeli celo pravo ljudsko oblast. Nekoliko huje je postalo šele kasneje, po kapitulaciji Italije, ko so prišli Nemci. Vas je bila celo bombardirana, toda šole, polne otrok, k sreči niso zadeli.« Potem mi pripoveduje o svojih takratnih učencih in o tem, kako radi so prihajali k pouku. Ubogim malčkom, večkrat lačnim kot sitim, je šola pomenila razvedrilo in oddih po napornem delu. »Včasih sem jih morala dobesedno nagnati iz razreda, sicer bi še kar naprej sedeli,« se učiteljica spominja onih dni. »Današnji otroci so čisto drugačni. Živijo v blaginji, moderni čas z neštetimi zanimivostmi priklepa njih pozornost in jo odvrača od knjig, šola se jim zdi dolgočasna. Vse to nalaga učiteljem težko breme. Mnogo več truda in časa potrebujemo, preden nam uspe, da z vsemogočimi stvarmi okupirane učenčeve možgane naredimo sprejemljive za suhoparno šolsko snov.« Na.ša intervjuvanka danes živi in poučuje v Škof j i Loki. Semkaj je prišla leta 1951, po- j tem ko je kot upraviteljica | na šmihelski osnovni šoli zaradi preobremenjenosti zbolela in so jo morali odpeljati v bolnišnico. »Nisem več zmogla. Saj ni čudno. Samo dve sva bili, otrok pa 160. Razen tega me je upraviteljsko delo še dodatno obremenjevalo. In ob volitvah ali proslavah so se vedno obračali name: 'Daj stori to, stori ono, pomagaj!' Telo je nazadnje klonilo.« Ampak neuklonljiva učiteljica ni za dolgo obležala. Že kmalu jo srečamo v mestu pod Lubnikom. Tu včasih le najde nekaj časa zase. Takrat si ob dobri knjigi nabira svežih moči. Kajti mnogo dela jo še čaka. Vedno nove generacije prihajajo, vse jih bo treba zgnesti, preoblikovati ter izklesati v sposobne ljudi. In ona to zna. Kuhar Skoraj po naključju me je pred dnevi zaneslo na blejski grad. Ne vedoč, da še ni odprt, da do uradnega začetka sezone manjka še tri dni, \ sem padel med pravcato mla- i do armado fantov in deklet, I ki so mrzlično čistili kuhinjo, restavracijo in klet, popravljali napeljavo, polnili shrani- ' be, zgrabili zdaj tu, zdaj j tam in sploh imeli mnogo dela. V kuhinji sem trčil ob ' slokega, plavolasega fanta, | katerega pogled je begal gor in dol med štedilniki. Izmenjala sva nekaj besed, se predstavila drug drugemu, in še sam ne vem, kdaj so mi roke segle po beležnici. »Kuhar sem. Vso poletno i sezono, do septembra, bom I tule notri prekladal ponve in i lonce, rezal, sekljal, pekel, cvrl, pražil ter dušil,« je še-gavo opisal svoj bodoči posel. »Pravkar sem odslužil vojaški rok in čas bi že bil, da kaj zaslužim.« Kuharji — kdo so to? No, ljudje, ki kuhajo. In kaj še? So tudi ljudje, za katere prazniki ne obstojajo. Medtem ko vesoljno človeštvo masovno odhaja na izlete, iščoč razvedrila in zabave, možje in žene v belih kapah tičijo za štedilniki ter ropotajo s polnimi kožicami. Včasih ujamejo toliko časa, da si s predpasnikom olrejo potno čelo, a že jih svareče cvrčanje spravi na noge. »V našem poklicu si prost le ponoči,« mi pojasnjuje fant iz kuhinje. Sediva v bifeju in žuliva pivo — tisti-krat, tri dni pred otvoritvijo, si je to še lahko privoščil. »Zaslužil bom okrog 130 starih tisočakov na mesec. Ni ravno veliko, pa tudi malo ne. A če bi si še enkrat izbiral poklic, bi postal natakar, j Leti z napitninami vred zberejo precej več. Toda ne mislite, da gledam na svoje de- I lo samo skozi denar, še vse kaj drugega mi pomeni. : Imam ga za nekaj nujnega, j rokovanje s kuhalnicami je že postalo sestavni del mojega življenja. Brez njih se strašno dolgočasim. To sem občutil prav minulo zimo, ko ni bilo kaj početi.« Potlej sva kar iznenada začela politizirati. Izkazalo se je, da moj pivski kolega dobro pozna dogajanja po svetu. Sam o tem pravi takole: »Koga bo pa zanimala zunanja politika, če ne gostince? Ona nam reže kruh. En mednarodni zaplet v nepravem času in hoteli ostanejo skoraj prazni. Turiste popade strah, raje obsedijo doma. Jugoslavija se jim zdi še posebej nevarna, ker leži na strateško pomembni točki — ob Jadranu, ki je pravzaprav zaliv Sredozemskega morja.« Grajski kuhar (od minule sobote ga dobite za štedilnikom tamkajšnje kuhinje) meni, da gostinstvo sodi med tiste panoge človeške dejavnosti, ki zvesto sledijo tudi vsem drugim sodobnim dogajanjem v svetu. »Z nami je drugače kot z ljudmi drugih poklicev. Hočeš nočeš spoznamo zadnje modne dosežke, najnovejše plese, melodije in podobno.« »Pa ste tudi v notranji politiki tako dobro podkovani?« ga izzovem. »Ne. Te stvari me ne zanimajo. Le včasih, mimogrede, kaj ujamem po radiu.« Medtem je k mizi prisedel njegov prijatelj in pomočnik, bodoči kuhar, ki trenutno še drgne šolske klopi. Kot edini »tuji« gost v restavraciji sem brž naročil dve novi steklenici piva. Na koncu, ob slovesu, sta mi rekla, naj spet kaj pridem. Takrat bom menda njun gost. Znanec, ki pozna grajske specialitete, pravi, da se md splača podvizati. Strugar V upravi jeseniške železarne ni birokratov. To sem ugotovil minulo sredo dopoldan med obiskom pri sekretarju podjetja. Le-ta je takoj razumel, kaj želim. Ni mi bilo treba drugega kot razložiti, da zbiram gradivo za prvomajsko reportažo, da bi rad prišel v tovarno in se pomenil z enim od njihovih delavcev ter da bo vse skupaj trajalo okrog pol ure. Nemudoma sem dobil prepustnico. 'Obrat mehanična' so zapisali nanjo in zraven dodali še žig. Vratar je pokazal proti nekim durim. Odprem jih. Sto> pnice. Ropot strojev. Vonj po olju in žedezju. Obratovo-dja me posadi za mizo svoje pisarne. »Poiskal vam bom nekoga,« reče in izgine. Če« čas stopi v sobo plečat, visokorasel možak. Modra halj* posuta z velikimi mastnimi madeži, mu sega skoraj do tak Termnočrna, od rje zamazana roka pograbi mojo dlan in jo pogoltne. Potem oba se-deva. Hitro zvem, da je niC žak — kakih 35 let jih mor« imeti — visokokvalificiran strugar. Dela na stružnici tipa Škoda, na dragoceni napravi, primerni za obdelavo večjih osi, valjev in drugega. »Veste, posel, ki ga opravljamo v strojni delavnici, je izredno raznolik, zahteven in naporen. Zato nas ostali obrati po krivici podcenjujejo in prekašajo za nepomembne. Sedemnajst let sem že izučen, dovolj dolgo, da vem, kaj sc pravi biti strugar, žal mi je le, ker se nisem izpopolnjeval, šolal. Toda vse moje proste ure so vložene v hišo, tako rekoč zazidane. In te gradiš, nimaš časa za karkoli drugega.« Potlej mi je povedal, da ima 48-urni delovni teden, in da zasluži poprečno 103 starih tisočakov mesečno. Popoldan rad vrtnari, aLi pa se z ženo in otroki odpelje na izlet. »Napišite, da za delavca dandanes še vedno ni dovolj poskrbljeno. Razlika med našimi in uslužbensklml osebnimi dohodki je prevelika. Vodilni kader bi brez delavcev ne mo.^cl obstajati. Tega se je treba zavedati. Včasih, ko poslušam radio, me čudne odločitve vedno spravijo v bes. Preveč govorimo, prenaglo uvajamo razne nove ideje, ki že kmalu pokažejo svoje senčne plati. Naše vodilne osebnosti marsikatero stvar ne premislijo dovolj dobro — rezultat je neuspeh.« Strugar j a sem nato poba* rpl, ali redno spremlja politična dogajanja doma in v svetu. »Spremljam jih že, spremljam, vendar sam ne sodelujem aktivno. Podtika zame ni Privlačna, ne potrebujem jo. Kar pa sc tiče dogajanj zunaj meja naše domovine, me Često postane strah. Ljudje So znoreli. Težko je razumeti, da si želijo vojn, klanja, uničevanja. Sovražim nasilje. Zakaj drug drugemu streči Po življenju? Že brez sovražnosti nas prekmalu pobere. *n razen tega — ošabneži se menda ne zavedajo, da bomo na koncu videti vsi enako.« Medtem sva vstala in zapu-stl'a pisarno. Prijazan sobe-sednik me je povabil naj si °žledam njegovo delovno mc-^.to- Stružnica, ki jo upravlja, stoji prav aa koncu orja-f** dvorane, polne najrazličnejših strojev, ljudi in ropo-ta- Gigantski bager pod stro- pom je neprestano prinašal in odnašal velikanske, več ton težke kovinske dele. Možje v modrih haljah so jih zgrabili in pričvrstili zdaj na ta, zdaj na oni stroj. Rezek zvok, ki nastane, kadar kovina tare ob kovino, je napolnjeval ves prostor. »Tole bo za valjamo,« mi moj spremljevalec" pokaže dolg jeklen valjar, v katerega so grizla rezila škodine stružnice, kot bi bil iz masla. Poslovil sem se. Več kot pol ure je že preteklo, odkar sva začela kramljati. Marsikaj sem videl in slišal ta čas. Zdravnica Celih 27 let že nosi belo haljo. Kdo ve, koliko življenj je medtem rešila? Opazujem njene čiste, skoraj sterilne dlani, kot da bom tamkaj našel odgovor. Med pomenkom ji reki počivata v naročju, negibni, kar nekam utrujeni. Pa saj ni čudno. Kako bi ne bili utrujeni? Dobre četrt stoletja že prenašata breme hude odgovornosti. Z ljudmi imata opraviti. A ljudje niso stroji, kjer si lahko privoščiš napako, zamenjaš pokvarjeni del z novim in vse je spet kot prej. Zdravnikove roke morajo biti nezmotljive. K njim se zatekamo po pomoč, ko nam je najhuje, ko odpove denar, položaj, slava, strici . . . Zdravje in dobro počutje sta menda edina stvar na svetu, ki ni naprodaj, ki se je ne da kupiti, osvojiti, zaseči ali podariti. Le pri zdravniku ga utegneš dobiti nazaj. Nisem bil najbolj . prepričanj da mi bo uspelo poklepetati z njo. Skoraj nikdar ni prosta. In vendar mi je žrtvovala pol ure svojega dragocenega časa. Ob kavi so potlej besede kar same privrele na dan. »Zdravljenje je garaški poklic. Kar se mene tiče ga opravljam z d*išo ln telesom. Denar? Nanj niti ne pomislim. Zdravnik sem, potem šele ženska, ki si služi vsakdanji kruh. Ob bolnikovi postelji ne smem biti raztresena. Treba je pravilno presojati in ukrepati. Najhuje je, kadar me klič:';o na dom. Po telefonu, Iz besed laika, moram ugotoviti, ali gre resnično za nujen primer, ali le za lažjo obolelost. Morda prav takrat kdo drug bolj potrebuje pomoči, ti pa odhi-ttš v napačen konec. V odločilnih trenutkih za to ukre- pam po vesti, po zdravniški etiki, kajti ljudje često ne znajo pravilno oceniti svojih težav.« Kasneje, med pogovorom, sva zašla nazaj, v prva leta po vojni. Zdravnikom tiste čase ni bilo lahko. O cestah, ki so danes speljane malone že do vsakega zaselka, se nikomur še sanjalo ni. Avto je predstavljal razkošje. Do oddaljenih krajev, do komaj dostopnih hribovskih vasi, so ljudje z značilnimi torbami v rokah morali peš ali s kolesom. »Delali smo tako rc':De noč in dan, kajti bilo nas je malo,« je obujala spomine moja sobesednica, danes na srečo lastnik fička. »Ne vem, kako sem zmogla vse tisto. Nekoč na primer, so me klicali k bolniku v tri ure oddaljeno gorsko vasico. Ni mi preostalo drugega, kot sesti na kolo in se zagristi v klanec. Nazaj grede sem, že vsa slabotna, skoraj brez moči, nabrala za veliko butaro drač-ja in jo privezala na kolo. Veje so mojim izmučenim nogam pomagale zavirati.« Kaj pa danes? Razmere so se krepko spremenile, mi smehljaje pripoveduje zdravnica. Nič več ji ni treba peš na teren. Kolo je že pred desetimi leti zamenjala za moped, tega pa potem za avtomobil. Nosečnice sedaj odvažajo v bolnišnice, medtem ko so poprej porode opravljali kar spletni zdravniki. Proste sobote moji sobesednici omogočajo, da se lahko posveča svojim konjičkom — gospodinjstvu izletom na morje in v naravo. »Pomislite! Po 35 letih sem spet začela smučati! Kar šlo je,« pravi vsa navdušena. Potem se brž zresni. »Ampak pustimo to. Povem vam raje še kaj o svojem poklicu. Da, lažji kot nekdaj je, vendar še vedno težak. Včasih, zlasti ko moram odločati o delovni sposobnosti pacientov v delovnem razmerju, ni dovolj biti zgolj zdravnik temveč hkrati tudi psiholog in humanist. Presneto, mladi hočejo l>olovatl že za vsako malenkost, kakega starejšega, resnično bolnega in oslabelega človeka, pa komajda prepričam, da nekaj dni počiva, še ln še bi vam lahko govorila. O strahu na primer, ki me .»ribi, če je pacientovo stanje kritično, ki pa ga skrivam za veselim, pomirjujočim obrazom. A ponoči ml skrb razjeda misli in odganja spanec« Potlej se je pohudovala sama nase, ker da premalo bere ča^pise, posluša radio in gleda televizijo. Ampak, kdo bi ji zameril? Strokovna literatura in neprestano izpopolnjevanje tudi zahtevala svoj čas. še bi tako klepetala, a pogled na uro je zdravnico vrgel pokonci. Kratko slovo in že sem bil sam. Kdo ve, komu sta ona Ln njen fičko odhitela lajšati trpljenje? Nisem je utegnil vprašati. Pozno popoldan je bilo, ko sem potrkal na vrata velike, stare zgradbe ob cesti v Selško dolino. KmCt, lastnik vzornega posestva, živi tamkaj. Prvega Bukovča.ia, ki si je upal preiti na spccializira-no gojenje klavne živine, moža, ki je pred leti prvi na Selškem kupil traktor, nisem našel doma. »Na polju so,« mi povedo v hiši. Bukovško polje preplezajo orjaške zaplate rjave zemlje. Vse so že preorane, razkopa-nc, povsod ljudje hitijo, želeč izkoristiti lepo vreme. Kmeta, po katerem sem spraševal, ni bilo težko najti. Stopal je po razbrazdani njivi, z jerbasom, polnim ječmena v levici, :in pazljivo trosil zrnje. Žarki oranžnega popoldanskega sonca so metali njegovo senco daleč tja prek dišeče, temnorjave zemlje. Živa podoba Groharjevega Sejalca, sem pomislil in za hip postal, občudujoč nenavaden prizor. »Dober dan. Ste za kratek pomenek?« ga ogovorim, ko se mi približa. Privolil je. Sedla sva na ojnice bližnjega voza in začela kramljati. »Deset hektarov obdelovalne zemlje imam in sedemnajst glav živine. Jeseni, ko bo hlev urejen, jih bo 25. Neprestano kaj gradim — lani sem postavil nekaj sto kubičnih silosov za krmo, letos pa, kot že rečeno, prezidavam hleve. Veste, odločil sem se, da grem v specializacijo, v proizvodnjo mleka in mesa. Čeprav pogoji niso ravno ugodni — 3 milijone 7C0 tisoč starih dinarjev posojila moram Kmetijski zadrugi vrniti v osmih obrokih, pričen-ši z letošnjim letom — čeprav se bo vloženi denar začel vračati šele po enem letu, upam, da bom uspel. Ako premagam začetne težave, mi bodo drugi kmetje, ki sedaj razvoj dogodkov spremljajo bolj od strani, kaj hitro sledili.« Pogumni gospodar z Bukovice pa ni le vzoren kmetovalec, ampak tudi sposoben odbornik. V škofjeloški občinski skupščini zastopa interese svojih sovasčanov — in to dokaj uspešno. »Vesel sem, da je bil moj predlog o zavarovanju rečne struge na bu-kjvškem polju sprejet. Voda namreč tod vsako leto odnese tisoče in tisoče kubičnih metrov rodovitne prsti. En del brega (na Pra-protnem) so že uredili, del pa še bodo. Razen tega se v skupščini — skupaj z mnogimi drugimi odborniki — potegujem za dokončno ureditev starostnega ia socialnega zavarovanja poljedelcev ter živinorejcev. To je zelo pereč preblem in dokler ne bo rešen, so vse lepe fraze o enakopravnosti kmetov samo pesek v oči.« »Imate radi svoj poklic?« mu zastavim listo že kar stereotipno vprašanje, s katerim sem zasipal tudi druge inter-v juvance. »Zrasel sem na zemlji, odkar pomnim, mi reže kruh. Kmetovanje ljubim z vsem .srcem, čeprav je bilo do nedavna to delo od vseh najslabše plačano.« Podoba kmeta Franceta (oprostite, da kršim pravilo in izdaiam njegovo ime, toda tega mi ni prepovedal) pa bo popoma še+e, ko vam povem za tretjo njegovo veselje, za petje. Ves prosti čas mu posveča. Zložil in uglas-bil je že več melodij, ki so danes znane in cenjene. Kdo ne pozna njegove pesmi Res lepa je Selška dolina? • »Pred leti sem zbral okrog sebe skupinico mladih, nadarjenih pobičev — 16 let jim je bilo takrat — in jih začel učiti petja. To so današnji Fantje s Praprotna. Nekaj časa sem vadil tudi brate Pleško Iz škofje Loke.« Sonce je lezlo proti obzorju. Ni kazalo še nadalje zadrževati možaka. Dehteče brazde na njivi so čakale na seme. Stisnil sem njegovo ra-skavo, koščeno, po zemlji dišečo roko, pozdravil ženo, ki je ves čas najinega klepeta tiho stala ob strani, in se poslovil. »Kdaj bo pa objavljeno?« sta zložno zavpila za mamo. »V sredo,« sem neutego-raa odgovoril in za hip postal, kajti prizor izpred pol ure — slika Sejalca — se je ponovil. Ig ar G"~e5j PREDMETI ZA KAMPING — IZREDNE PONUDBE Asch Zložljiv stol iz jeklenih cevi 79.— Postelja Iz jeklenih cevi za kamping 149,— Zračna blazina Iz gumira-nega blaga 135.— Pihalnik (meh) k blazini 17,50 Potapljaška maska z ustnikom 65,80 Plavuti 59,— Trokolo za otroke 85.— Garnitura za perjanico (dva loparja 1 žoga) 49,80 * a u r M a. u s ITJomeltert BOROVU E-PRI CERKVI m. ^?n,*> TRGOVINA Janez in Ivana Jamnik iz Pungerta pri Škof ji Loki, Udovčkova, kot jima pravijo po domače, pripovedujeta o svojem burnem življenju Vojak, ki je od mrtvih vstal in domov primahal »Padel za boga in cesarja,« so svojcem sporočile avstrijske oblasti. F. S. Finžgar, takrat župnik v Sori, mu je napisal nekrolog, Janez pa se je medtem klatil po Rusiji Tri mesece bo tega, kar sem prvič — bežno in le mimogrede — slišal za življensko zgodbo zakoncev Jamnik, Udovčkove mame in ata iz vasi Pungert pri škofji Loki. Ivana in Janez sta namreč 10. februarja letos slavila zlato poroko. Obišči ju, pogovori se z njima, ne bo ti žal, so me spodbujali znanci. Tudi dopisnica, ki je lepega dne priromala v uredništvo, je opozarjala, naj vendar že predstavimo bralcem ta zanimivi par. Poiskal sem ju torej — in resnično mi ni bilo žal. Tisto, kar sta povedala, bolj spominja na razburljive dogodivščine Londonovih in Trav-novih junakov, kot pa na spokojno enolično, trdega dela polno življenje moža in žene, ki sta v miru z roko v roki dočakala 50. obletnico svoje ohceti. Njuna pripoved bi bila lahko izhodišče za napet pustolovski roman o prvi svetovni vojni/katerega glavni junak, na silo ločen od svoje izbranke in pahnjen v vrtinec takratnih razmer, doživlja stvari, ki spričo nenavadnosti skorajda niso več prepričljive. Ampak usoda je včasih muhasta. Poigrava se z ljudmi, zgrabi jih in premetava, potlej pa — kot veter uvelo listje — zavrže, prepusti naklučju, da nemočni kot so propadajo ter izginejo brez sledu, človeška domišljija je preplehka, da bi lahko spletla drame, vsaj približno enake onim, ki jih piše življenje ln katerih osebe včasih, po srečnem naključju, uidejo pogubi. Ena izmed takšnih je tudi zgodba naših današnjih sobesednikov. Preberite si jo. LJUBEZEN OB SORI Ivana in Janez sta se spoznala, ko je bilo njemu 20 let. Tiste čase ljudje še niso imeli navado obešati svojih čustev na veliki zvon, zato je ljubezen med postavnim, živahnim Gosteča-nom in brhko deklico iz Godešiča, vasice na drugem bregu Sore, nepoklicanim očem ostala skrita. Njuni sestanki so se odvijali v mraku, pod okriljem teme, da bi ja kdo kaj ne zasumil. Janez je vsak večer smuknil iz hiše in se po dveh žicah, speljanih prek reke pretelovadil na nasprotno obalo. Žici sta namreč predstavljali edino vez med naselji tostran in onkraj Sore (o kakem mostu se takrat nikomur ni niti sanjalo). Po eni si stopal, druga pa je rabila kot opora ta roke. Ni težko uganiti, da sta od svojih uporabnikov, zlasti takšnih nočnih kot je bil mladi Udovček, zahtevali nemalo spretnosti in poguma. »Nikoli se nisem okopal,« mi je zaupal Janez, čigar obraz so spomini na davno minule dni naredili živahnega. Toda prišlo je leto 1912. Avstrija in njena armada sta napravili konec večernim idilam ob bregu Sore. Jamnika so poklicali k vojakom. Tako kot večino Gorenjcev so tudi njega vtaknili v 17. pešpolk, imenovan Kranjski Janezi. Takrat še ni vedel, kaj vse ga čaka. Ni mogel slutiti, da bo svojo domačijo, svojo vas, ponovno videl šele čez sedem let. Lahkotno kot pač vsi mladi ljudje se je poslovil od domačih in od Ivane ter odšel neznani usodi naproti. »PADEL ZA CESARJA« Dve leti kasneje so srbski rodoljubi na čelu r Gavrilom Principom v Sarajevu ubili avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in s tem dali bojaželjnim Centralnim silam povod za začetek do takrat največjega klanja v zgodovini človeštva. Splošna mobilizacija (2. avgusta 1914) je 17. pešpolk zatekla v Celovcu. Do zob oborožene Kranjske Janeze so strpali na vlak proti Ljubljani, kjer naj bi se priključili armadi, določeni za obračun z Rusijo. Tamkaj, na ljubljanski železniški postaji, sta se Janez in Ivana, ki jc bila prihitela v glavno mesto Slovenije, hoteč najti svojega fanta, zadnjikrat videla. »Vse do tistega usodnega dne čez nekaj mesecev, ko so sporočili, da je padel na ruski fronti, padel za boga, domovino in cesarja, nisem o njem slišala ničesar več,« pripoveduje še vedno čila Udovčkova mama. »Dobro pomnim, kako je bilo. Sedela sem doma v svoji kamri in šivala, zunaj pa so zvonovi oznanjali Janezovo smrt. Prijateljica in soseda, ki mi je delala družbo in ki ni, tako kot drugi, ničesar vedela o najin! zvezi, je dejala: »Kdo ve katero dekle sedajle joče za njim?« Molčala sem in se nisem izdala — ne tedaj, ne kdaj pozneje.« Jamnikovi so med tem žalovali. Oče in mati sta dajala za maše, veliki slovenski pisatelj a Franc Šaleški Finžgar, tiste čase župnik v bližnji vasi Sora, pa je v reviji Ilustrirani vestnik objavil nekrolog in Janezovo sliko, kajti pokojnik je bil njegov prijatelj. Toda . . . Toda dobri dve leti zatem so prek Rdečega križa domači prejeli obvestilo: Janez Jamnik, rojen 25. avgusta 1892, je živ! VOJAKOVA ODI SEJ ADA »Okrvavljena uniforma in dokumenti, ki jih je po končanem spopadu našla sanitetna služba, so bili krivi usodne pomote,« mi je jel pripove- Idovati stari Udovček. »2e pet dni po prihodu na rusko fronto (21. avgusta 1914) med prvo večjo bitko z nasprotnikom, sem bil namreč zadet v trebuh. Runa je hudo krvavela in onesvestil sem se. Bolničarji so me v naglici slekli ter, misleč, da imajo pred seboj truplo, odšli drugam.« Tistikrat je Rusom uspelo odbili napad. Po zapuščenem bojišču so njihovi sanitejci začeli iskati preživele. Odpeljali so jih v bolnišnico Zločov blizu Černovic. Med njimi je bil tudi nezavestni Jamnik. Krepko, mlado telo in učinkovita zdravniška pomoč sta premagala krizo in ostal je živ. »Lepo so ravnali z menoj, prav kot bi bil Rus. Opomogel sem si in že je kazalo, da bom kmalu dober, ko bi me nepričakovan dogodek skoraj spravil pod rušo. Naše armade so namreč znova napadle. Vojna sreča Avstrijcev tokrat ni pustila na cedilu. Njih ofenziva je uspela. Prestavili so fronto globoko v nasprotnikovo zaledje in s tem ogrozili bolnišnico Zločov. Nemudoma smo jo morali zapustiti. Poveljstvo ruskih čet nas je stlačilo na vlak za Kijev. Naporna vožnja in gneča v vagonih sta moje zdravstveno stanje mahoma poslabšali. Bolničarji so očitno obupali. Misleč, da zame ni več rešitve in ker je bilo škoda vsakega kvadratnega centimetra prostora, so me na postaji v Kijevu razložili. Obležal sem za nekim skladiščem vročičen in žejen, ne da bi si znal pomagati.« Toda Janezu ni bilo usojeno umreti. Našlo ga Je neko dekle, domačinka. Nekako sta se sporazumela. Prinesla mu je čaja in kruha, potlej pa odhitela po zdravnika. Janez se še dobro spominja doktorjeve osuplosti, ko mu je povedal svojo storijo. Možak ni in ni mogel razumeti, da so njegovi stanovski tovariši, Čeprav uniformirani, zmožni pustiti na cedilu ranjenega človeka. Bolnika je skrbno previl, zatem pa poiskal šefa postaje. Družno sta ustavila prvi mimo vozeči transport in nebogljenega ujetnika prepustila sanitejcem. »Vozil! smo se nepretrgoma 28 dni,« mi je pravil Janez o potovanju, za kakšnega doslej že nisem slišal. »Cilj naše poti je bilo mestece Gorki (po ruskem pisatelju Maksimu Gorkemu, Op. p'.). Tam so me dokončno zakrpali.« Jamnik se je torej izmazal. Sreča ga je spremljala na vsakem koraku — celo potem, ko so ga kot vojnega ujetnika poslali v Moskvo. Tam je ostal le kratek čas, borih 6 tednov, dokler ni bil — skupaj z drugimi kaznjenci — odpeljan v taborišče Nebenka (kasnejše Puškinovo) blizu Petrograda. Toda na kmetijah Pol-tavske gubernije so potrebovali delovno silo, kajti mnoge nekdanje poljedelce jim je ugrabila armada. Nadomestili so jih z vojaki ujetniki. Janez je tako spet menjal kraj bivališča. »Ampak tudi tu nisem ostal dolgo. Kaj kmalu so me premestili v Donski bazen in mi namesto motike potisnili v roke rudarski kramp. Hudo bi bilo če ne bi tamkaj naletel na šestorico rojakov, Slovencev, katerih usoda se ni dosti razlikovala od moje. Skupaj smo prenašali trpljenje, družno smo sanjali o vrnitvi domov. Tiste čase sem vse pogosteje premišljeval o Ivani. Kaj je z njo? Ali me še čaka ali pa si je morda izbrala drugega?« »Ja, obletavali so me, obletavali, ampak brez uspeha,« je Udovčkova mama vskočila v besedo možu. Potem sta oba za hip pomolčala. Spomini jima niso pustili do besed. Obudil sem jih s svojo radovednostjo in odpihnil z njih prah pozabe, da je preteklost spet zaživela. VRNITEV IN POROKA »Skoraj smo že izgubili upanje, da bomo še kdaj videli rodne kraje,« pravi o tistih časih Janez. »Potlej pa je izbruhnila oktobrska revolucija. Rudniki so kmalu prenehali obratovati, uprava se je razbežala na vse strani. Brezdelno smo postopali naokrog, ne vedoč kaj bi. Sovjetska oblast nas je rešila pečata vojnih ujetnikov in nam vlila novega upanja. Neprestano sem tuhtal, kako odpotovati. Toda vlaki, tedaj edina vez s svetom, niso vozili. In tako smo čakali, da se stvari uredijo same.« Sovjeti so med donske rudarje večkrat poslali kakega revolucionarja, ki jim je govoril o novi oblasti, o Marksu, Engelsu in Leninu, o socializmu ... Posebno živo se Jamnik spominja prvomajskega nastopa (leta 1918 je bilo) revolucio-narke Nadežde Kalanlajeve. Za govorniški oder si je izbrala kar enega izmed mlinov na veter, ki jih tam okrog ni manjkalo. Njenim besedam so prisluhnili vsi. Nič je ni moglo ustaviti. Kljub smešni nezgodi — močan sunek vetra je žensko spodnesel, da se je povaljala po tleh — sta njena osebnost in njen odločni nastop med občinstvom zapustila izreden vtis. »To je bila baba!« je na koncu ušlo Janezu. »še isto leto, 1918, so Nemci okupirali Ukrajino. Za mlado sovjetsko republiko je bil to hud jdarec, zame in za moje rojake pa rešitev. Kot bivše soldate so nas hoteli nemudoma spraviti nazaj, kajti oslabljena cesarjeva armada je potrebovala novih mož. Hkrati so prek Rdečega križa sporočili domov, da sem še živ, da je bila vest o moji smrti neresnična. V Avstrijo, v Judenburg, smo prispeli točno dan po znanem uporu. Uniforme mi potlej niso več nadeli. Odpotoval sem proti domu in čez deset dni, na veliko radost sorodnikov (»Ali si duh ali pravi Janez?« so me spraševali) prestopil prag domače hiše. Skoraj sedem let je trrjala moja pustolovščina.« Naslednjo zimo, 10. februarja 1919 sta Janez in Ivana stopila pred oltar. Srečnemu paru se je rodilo 9 otrok. O tem pa, kaj vse so Jamnikovi doživeli med zadnjo vojno, bi lahko napisali še eno reportažo. Ivana je bila prava partizanska mati. Trije od petih sinov so padli v NOB. A tudi to je minilo. Šele danes, na starost, Udovčkova mama in ata živita tako kot se človeku spodobi — v miru, srečno in spokojno. Včasih, ob praznikih, ju obiščejo njuni številni potomci -* 2 sinova, 4 hčere in 11 vnukov. »Napišite, da pozdravljam vse stare bojne tovariše,« mi je ob koncu zabičal Janez, ki mu leta kar ne morejo do živega. Za slovo sva še trčila — pristnega domačega žganja so nama nalil1 — in odhitel sem, hoteč čim prej spraviti na papir tole zanimivo storijo. I. Guzelj Anglija za novinca Princ Študent še danes V prvem članku sem podal nekatera splošna spoznanja in vtise, ki sem jih dobil ob prihodu v Anglijo. Vendar pa čutim potrebo, da nekatere stvari natančneje predočim naši javnosti v pričujočem spisu. Anglija sestoji iz več pokrajin, vendar sem si ogledal natančneje dve; Lancashire in VVest Country. Vsakomur je znano, da k Britaniji štejejo poleg Anglije še VVales, Škotska in Severna Irska, vendar se mi to zdi pomembno poudariti, kajti med posameznimi področji so določene razlike in pri posploševanju ugotovitev lahko pride do napačne končne sodbe. Naj izkoristim primerjavo, ki sem jo čul v Angliji, namreč, kako enostransko je bilo Poročilo angleškega novinarja, ki je preživel teden dni v Makedoniji in se nato razpisal v limesu o jugoslovanskem življenju. Čeprav imajo Angleži Anglijo za konsolidirano deželo z bogatim historiatom in zrelo kulturo, z izkušnjami v državništvu in vojskovanju, je opazki tod današnji dan številne pretrese. Ohranili so se sicer stiki s tujino, toda na drugačnih nivojih kot je bilo to v preteklosti in Britanija je soočena z mnogimi sodobnimi problemi ter si išče novo mesto in novo vlogo v evropski in svetovni skupnosti. Morda je še najbolj živa povezava s tujino prek diplomiranih strokovnjakov, ki odhajajo predvsem v ZDA, Avstralijo in v Kanado. Mnogi se po letu ali dveh vračajo domov, kjer dobe običajno vidno, službeno mesto. Studentski stan se v Angliji še vedno vrednoti kot nekaj posebnega, vendar pa je opaziti Poskuse, da se izenači študirajoče z ostalim prebivalstvom. Vsaka univerza ima svoje posebnosti in še več, tudi vsaka fakulteta se običajno ponaša s svojevrstnostjo. Glavni izraz tega so slavnostna oblačila, ki pa že stopajo v Pozabo, medtem ko se še živo ohranja nošnja stare šolske samoveznice'. Opazil sem, da so tradicionalni študentski običaji bolj živi na jugu ko pa na severu Anglije. Šolska samovvz-nica naznani vsakomur, kateri "šoli; pripadaš, kar čestp lahko pomaga pri iskanju uslug. Podoben običaj je tudi v vojaških regimentih *ot tudi v nekaterih združenj ilr. Lahko bi rekel, da se tako ohranja neke vrste. cehovstvo, vsekakor pa samoveznica veliko pomeni, če pripadaš znameniti univerzi. Y Britaniji je približno 25 univerzitetnih mest otf tega trije na škotskem irr štirje v Walesy (University of VVeles), najbolj poznani pa sta Univerzi v Oxforclu in Cambridgeu. Ker poznam Vea prvo. Zmagovalci nogometnega pokala tekmujejo namreč nato na ustrezni mednarodni ravni, medtem ko tekmovanje za pokal nogometnih lig ne presega meja Anglije. Zmagovalec letošnjega nogometnega pokala je Manchester Citv, ki je premagal v finalni tekmi Leicester City z 1:0. Naj dodam še nekaj. Angleža spoznaš na cesti, označuje pa ga opevano gentlemanstvo. Za volanom se ne spušča v tvegane podvige, dajo često prednost voznikom, ki prihajajo s stranskih cest in se ne razburja zaradi nerodnosti souporabnikov cest. Praktično sploh ne uporablja hupe ali pa le v izjemnih prilikah. Verjamem, da je vožnja in obnašanje naših voznikov po naših cestah angleškemu vozečemu turistu često noro početje, ki pa ga redno hladokrvno prestane. Izsiljevanj, ki so tako običajna pri nas, na angleških cestah nisem opazil, pač pa nasprotno, disciplinirano in sporazumno gibanje po prometnih žilah. Vendar pa naj omenim, da je London v tem smislu nekaj posebnega. Tam je promet zelo živahen in kdor se prevaža s taksijem po velemestu, naj sc le krepko upre v naslonjač, sicer ga bo neusmiljeno premetavalo iz kota v kot in tudi na zobe ni pozabiti. Lahko bi rekel, da je vožnja skozi London le za močne živce in se Angleži sami najraje izognejo središču mesta. 5. marca popoldan, ob približno 15. uri sera klical jugoslovansko ambasado v Londonu. Želel sem dobiti pojasnilo, če lahko ambasada posreduje filmski zapis jugoslovanske folklore. Indijski prijatelji so me bili namreč nagovarjali, naj bi kaj takega predvajal v okviru Britanskega sveta, kot so to storili oni. Toda odgovor po telefonu je bil kratek. Tovariš, ki se ukvarja s filmi, ni bil prisoten, poklical naj bi ga Ša enkrat kasneje ali pa drugič. Na poskušnjc, da bi telefonski pogovor le rodil kakšne sadove, sem dobil pojasnilo, da je tovariš pri kosilu, ki traja od L—3.30 ure. Prosil sem, da se zapisa moje ime, toda očitno so bili vsi poskusi, da opazi naša ambasada svojega državljana, ki želi prikazati prijateljem (ki jih ni malo) film o šegah in navadah svoje domovine, zamaifc Sicer pa bi lahko odgovor prištel kaf med domače šege, kar je tudi nekaj. S. Btmfefc GLAS * 16. STRAN 53. Kaj je spet tiča'o za tem predlogom? Ali je bil Rowe res Marigoldcv zaupnik? Nekam sumljivo se mu je zdelo vse skupaj, toda spet je pre vladalo v njem nagnenje do pustolovskih podvigov. Izpil je in se počasi napotil proti garderobi, da bi vzel plašč. Morana ni bilo nikjer, pač pa ga je presenečeno gledal debeli natakar. Ko se je Peter bližal izhodu, mu je presekal pot in ga ogovoril. »Zgodaj odhajate, Sir.« »To je tako moja navada,« je malomarno odgovoril Pe ter. »Toda, Mr. Dargi je želel, da počakate njegove vrnitve.« »Predolgo mi je to, veste,« je dejal Peter prijazno in odprl vrata. Zunaj ga je sprejel rahel dež z mrzlim vetrom. Trenutek je obstal, da bi si zavihal in zaprl ovratnik plašča, nato je krenil na desno. Prešel je kakih sto metrov, nato pogledal nazaj in opazil, da sta ravno v tistem trenutku stopila iz Meglenega kroga dva moža in krenila v isto smer. Sicer je pospešil korake, vendar ju je kmalu začutil za seboj in ko se je spet obrnil, ju je opazil v l.*,..|MMIMIrt..aMH.ttMMtM|«H.I.Wn...M>.ll. razdalji dveh ali treh metrov. Peter je odločno stopal da Ije. Ali je bilo sploh pamet no, da je odšel izpred Meglenega kroga, kjer je bilo svetlo, v to cestno temo. Zaklel je, ko se je domislil boksarjev. Z njuno pomočjo bi se dalo ubraniti marsikateri nevarnosti. Megleni krog je bil zdaj daleč za njim, kajti hodil je že dobrih pet minut. Naenkrat je zaslišal za seboj tiho brnenje motorja, voz se mu je naglo približal in se ustavil pri njem. Vrata so se odprla in opazil je, da sedi za krmilom šofer v uniformi. Z zadnjega okna se je sklonil Mr. Rovve. »Vstopite, Mr. Rae!« Peter je skočil na stopnico avtomobila in obenem zapazil, da sta možaka za njim začela teči. Potem, ko je avto hitreje vozil, je še slišal, da je eden od njiju nekaj zakričal, vendar pa zara di brnenja motorja besed ni razumel. Upehan se je spustil na oblazinjeni sedež. Septimus Rovve ga je opazoval iz svojega temnega kota. Peter je čutil, da ga gleda in slišal je suhotno, hripavo pravnikovo pokašljevanje. »Kdo pa sta bila ta dva — eh — možaka?« »Dargijeva prijatelja, men da.« Peter je zmignil z rameni. »Tako?« Rovvejev glas je bil hinavsko ljubezniv. »Dargi ima pa mnogo prijateljev!« Peter je osupnil. »Kaj pa mislite s tem reči?« Septimus Rovve se je pomirjujoče nasmehnil, »Ah, nič, nič, to sem rekel kar tako. Tako sem pač mislil . . « Nenadoma je umolknil, kajti velik, močan voz jih je prehitel in tiščal pred nje na isto stran ceste. S cvi ečimi zavorami so obstali ob cestnem jarku in Rovve je planil nad šoferja. »Kaj pa je, Spicer? Kaj to pomeni?« Pe ter je s stisnjenimi pestmi buljil v temo, videl je, kako se je iz velikega avtomobila izmotala temna, zavita postava in krenila proti njihove mu vozu. Istočasno je slišal Rovveja, ki je kričal na šoferja: »čemu ste ustavili, Spicer, takoj peljite dalje!« šofer se je godrnjaje obrnil nazaj in pokazal predse. »Nemogoče, Mr. Rovve, popolnoma so nas vzeli v precep, će bi poskusil voziti ritensko, bi bili takoj za nami in bi pri tem le mi vlekli kratko.« Zakrinkana postava je zdaj prišla do voza, iztegnila roko in odprla vrata. V mirni gotovosti, s katero se je gibala, je bilo nekaj grozečega, kar je Mr. Rovve dobro čutil. »Kdo pa ste, Sir, in kaj za vraga naj to pomeni?« Rabio hihitanje se je čulo iz teme. »Družbo boste dobili«, se je oglasil prijazen glas. »Dajte no, nekoliko se stisnite in naredite prostor za čuvaja reda in varnosti. Sta vim, da ne veste, kdo je po-gruntal to rečenico za policijo, Mr. Rovve. Toda kot prav nik bi morali to vedeti!« Petru se je odvalil velik kamen od srca, kajti spoznal je glas seržanta Nevvalla. 26. Peter je bil tisti, ki je vzkliknil to ime in na njegovem glasu se je poznalo, d i se je pošteno oddahnil. Nevvall se je posmejal in potrdil: »Tokrat imate izjemoma prav, Mr. Rae, stavim pa, da ste presenečeni.« »Sem, toda ugodno,« je odvrnil Peter. Septimus Roive, ki je doslej molčal, se je od hi kal in se vmešal v pogovor, »če sem prav razumel, Sir, ste policijski uradnik, ne?« »Seržant sem,« je odvrnil Nevvall skromno, vendar po- nosno, »od C. I. D. - dO#j Ijen Scotland Yardu. VI P ste Mr. Rovve, znani Pra.Vp branilec. Mnogo sem sllŠ* vas in vas celo videl. Neo* no tega ste pred sodiščem *j stopali moža, ki sem ga tel spraviti za rešetke, mu je bilo Mac Grath. ^ srečilo se vam je, da j« tf oproščen in vendar bi b . zanj mnogo ugodneje, če se bilo zgodilo po mojerO^ Petra je neprikrito P1^. nje tega nenavadnega P0^, vanja kar nekam prestrasfij Septimus Rovve je gl°b°* zajel sapo. »Seveda, snir* ga moža je bila vsega o*^ lovanja vredna, toda stvari se pač dogajajo, "j hočemo, vsi moramo uO*1* — kjerkoli in kadarkoli.« »Vendar ne danes *v^jj je menil Nevvall mirno smehljaje potegnil iz žep« fl lik revolver ter z njim **\ Iahkomišljeno mahal o*^? sebe, da bi ga dal Mr. F* nedvomno pod ključ, če W videL t* »Vtaknite orožje spet v v* Nevvall,« se je zgrozil Pe ,{ Tudi Septimus Rovve **i kar najbolj odločno Pri*L žil temu pozivu. "Stre' orožje je zame nekaj stra ga,« je dejal. Tradicija tržiškega čevljarstva (14) Delo v Mally(evi tovarni Cenik tovarne Mallv — Dcmbcrger iz leta 1896, ki ga je imel shranjenega moj oče, navaja okrog 300 različnih vrst čevljev — otroških, ženskih in moških po primerno nizkih cenah. Cenik je v nemščini in ga zdaj hrani tržiški muzej, čevlje so izdelovali iz chagrin (izg. šagrin) usnja, iz konjskega, govejega, v,ks usnja, tudi iz kož morskih psov, iz juhtovine, lastinga, jadrovine z usnjeno ter platneno zimsko podlogo. (Chagrin P°meni usnje iz ovčjih in kozjih kož z drobno zrnatim licem ln lepo barvano.) Izdelava je bila zbita s kltnčki in skozi šivana; to je bila strojna izdelava. Ročna pa obrnjeno šivana ,n teksana z medeninastimi žebljički ter več vrst copat. Delali 80 vse številke čevljev od 18 do 46. Ko se je nekaj let po smrti r)st. Dembergerja njegov Tra^ F. Demberger izselil iz r^'ča, je postal prejšnji ttrJž-abnik Kari B. Mally ne-°"iejem lastnik tovarne čev-Jev. ki je še vse do zloma vstro-ogrske monarhije no- Ha prejšnje ime: Vereinigte pchuhfabriken Mally — Dem-berger MALLY.IEVA OSEBNOST Kar] B. Mallv je bil sicer 1 ržičan vendar ■mec je znal je slovensko, je bil zagrizen Ne-V obeh tovarnah, čev-!«*rski m usnjarski, je vpe-■nemški režim, z delavci 1 •jal je govoril slovensko le, če je bilo nujno. Obratni mojstri so bij v glavnem Nemci ali nemški Čehi, tudi direktor Sicbeneichlu je bil trd Nemec. Kot dvakratni župan v Tržiču, in sicer prvič od 1882 — 1884, drugič pa od 1897 — 1912, je imel velik vpiiv tudi na šolstvo. Spričevala Obrtno nadaljevalne šole so bila vse do njegovega poraza na volitvah leta 1912 le nemška. Bil je med soustanovitelji nemške Schulvereinske šole v Tržiču leta 1909 m svoje delavce je sili) naj vpišejo svoje otroke v nemško šoio. Bil je eden največjih bogatašev v Tržiču: lastnik dveh tovarn, več hiš, zemljišč. Sicer pa jc bil zelo razgledan, spreten v trgovini, dober strokovnjak. Po vsej takratni monarhiji je bil znan po svojih izdelkih. Leta 1898 je Mally potoval v Ameriko na svetovno razstavo Z nakupom strojev je v tovarni znatno izboljšal delo. Kmalu je odpravil ročno cvikanje in ga nadomestil s strojnim V tovarni je uvedel 4 glavne oddelke: sekalnico, prirezovalnico, preši val nico in strojni oddelek s čistilnico. V »slepariji« je bilo največ strojev znamke Plati. Delavska plača v tovarni je bila za takratnnih 11 delovnih ur dnevno razmeroma nizka, /cnske so zaslužile 4—5, moški 6—7 goldinarjev tedensko. Tudi plačilne kuverte so bile v nemščini. V Mallvjevi tovarni so takrat izdelali okrog 100 ducatov (1200) parov čevljev dnevno. V začetku 20. stoletja je bilo delavcev že 150 do 170 v tovarni, razen tega pa več kot 200 na domovih. Mally je imel 6 do 8 parov konj in štiri velike vozove s plohi, imenovani parizarji. Ker do leta 1908 še ni bilo železnice Kranj—Tržič, so vozniki vozili težke zaboje in pakete s čevlji na postajo v Kranj, medtem ko je bila za osebni promet bližja in primernejša postaja Podnart. Ker so bili v tovarni na pomembnejših delovnih mestih le nemški obratni mojstri, zato domačin, Slovenec, zlepa ni prišel na kakšno boljše mesto. Izjemoma je npr. Andrej Kralj izrezoval vzorce, ker je bil absolvent čevljarskega strokovnega tečaja v Tržiču leta 1907. Moj ster v izdelovalnici je bil tudi pokojni Martin Slapar. Domačin Kristijan Salberger je izdajal delo kn sprejemal izdelane čevlje od zunanjih sodelavcev. Mally je nehal biti župan leta 1912, ko ;e občina Tržič prešla v slovenske roke. Postal je podžupan. Bil je nasprotnik Majske deklaracije, ni se mogel vživeti v nove razmere po prvi svetovni vojni. Že težko bola« je gledal skozi okno svoje tovarne, sprejel kralja Aleksandra I. v Tržiču in umrl 26. julija 1920. VPLIV STROKOVNEGA ŠOLSTVA NA OBRT IN INDUSTRIJO ČEVLJEV Na tržiško obrtno in industrijsko čevljarstvo je znatno vplivalo čevljarsko strokovno šolstvo. V začetni dobi čevljarske industrije je zelo primanjkovalo strokov n Jakov, zlasti modelarjev. Spretni risarji so si kot samouki pomagali pri izdelavi raznih vzorcev za krojenje zgornjih delov. Začetnik čevljarskega strokovnega risanja, je bil Roberi KriofeJ. Rojen leta 1834 v \Vil-lsdruffu pri Dresdenu se je pri očetu izučil za čevljarja, kot pomočnik je po tedanji navadi mnogo potoval. V mestu VVeimar se je zadržal 5 let; razen dela in neke večerne šole se je izučil risanja, anatomije in geometrije. Vse to mu je dalo povod za razmišljanje, kako bi se dalo na osnovi anatomije noge po raznih merah narisati vzorec za krojenje zgornjih delov čevljev. Posrečilo se mu je; izumil je kotni sistem za risanje vsakovrstnih vzorcev, ki se — seveda izboljšan — še danes uporablja pri začetnem pouku strokovnega risanja na naših vajenskih poklicnih šolah za čevljarski naraščaj. Za tedanje razmere je bilo to velikega pomena. Andrej Tišler iiiiiiiimintiiiiiiiiiiiHiMiiiiiimiiiiiiiiitMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zlata poroka v Adergasu ifliiiiiiiiitiiiiiiiiiitiitaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiifiiiiiiiiiiiiintiiiittii V Adergasu pri Velesovem pr.i/m jela te dni zlato poroko 73-letni Bogomir Bu-kovnik in 70-letna žena Marija, rojena Žumer. V zakonu se jima je rodilo 16 otrok, od katerih jih 13 še živi. Ženo je spoznal na Jesenicah, kjer je deset let delal kot žerjavovodja v martinarni. Tudi žena je takrat delala v železarni. Po poroki sta se preselila v Adergas, kjer je bil Bogomir Bukov- nik rojen, in mu je oče zapustil hišo in nekaj zemlje. Po drugi svetovni vojni je delal v Savi v Kranju, kjer je bil tudi upokojen. Najraje pa je imel minerski poklic. Kot strokovnjak je sodeloval tudi pri gradnji vzpenjače na Krvavec. Med majskimi prazniki bosta zla-toporočenca skupaj z okoli 100 bližnjimi sorodniki proslavila svoj praznik. — Foto: B. Blenkuš iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiMiiiitiiiiiiiiiitiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiUjin:ittiiiiiiii*iiinii«(iiiiniiin Jezi kovna posebnost V danskem jeziku pomeni besedica hygge, ki je ni mogoče prevesti v noben drug jezik, celo vrsto stvari. Skupima danskih dijakov je skušala ugotoviti pomen te besede. Hygge pomeni: sedenje v družbi med pogovorom in smehom, pitje čaja s kolački, ne biti v sporu z nikomer, dobiti pismo od njega ali nje, živeti pri babici, imeti v šoli priljubljene predmete, iti zgodaj v posteljo z dobro knjigo, poslušati gramofonske plošče in sanjariti, vstati v nedeljo ob šestih zjutraj in iti po pecivo, ležati v temi v postelji in se pogovarjati, biti na obisku, imeti mir. Izobraževanje v številkah Med dvema popisoma prebivalcev v Jugoslaviji, to je med leti 1953 in 1961 se je odstotek prebivalstva brez šol zmanjšal za 14 odstotkov. Spremenila se je tudi struktura zaposlenih. Tako se je na primer od leta 1957 do 1967 povečalo število strokovnjakov z visoko izobrazbo za 160 odstotkov, strokovnjakov s srednjo šolo pa za 67 odstotkov. V tem razdobju je bilo odprtih na novo več kot 2000 šol in fakultet: 1700 osnovnih šol, 247 srednjih, 30 višjih šol in 29 fakultet. Največ šol je bilo odprtih v Bosni in Hercegovini, kjer še vedno 19 odstotkov šoloobveznih otrok ne prestopi šolskega praga. Samo v Sloveniji in Hrvatski so v osnovnošolsko izobraževanje zajeti prav vsi otroci, medtem ko je za Jugoslavijo ta obisk 94-odstoten. Miha Klinar: Mesta, ceste razCestja Domala III. DEL »Narodna vlada v Ljubljani bo P°^ \f čeprav časniki pišejo in razglašajo uka* 222 zatrjujejo, ki so daleč e|ijal.,! od ljudskih teženj: Stari cesarski zakoni so še naprej v Starih cesarskih uradnikov narodna v pp . -•<« Ni odpustila tistih, ki so še do ^ "dU »a vsako proticesarsko in protiavstrijsko besedo, ^t^io Sv . Zato so ponekod nezadovoljni in v*fr }M oJe narodne svete in ne vključujejo vanje starih c<* Zna)i "v m drugih občinskih mož, ki so tudi v teh vojnu? aske lakote, splošnega pomanjkanja in gorja posta" ^"ni sVeu asev Pravi veliki bogataši, ki zdaj terjajo naj bi JVjjl^m in m narodna straža branila pred ljudskimi grožnjami ^ Jaj0> ^Jeveda, tudi carskimi« napadi ljudskih tolp. .z }:,..J veliki bogataši, ki zdaj terjajo naj bi J\ K' 5 "Jo, na-' pred »roparskimi« napadi ljudskih toJP.|J$& z ži J oblast odkrije in zapleni njihova špekulantska ajo ij. ,. »Morda zahteva zaščito kak tak bog ^ Je-»A kdo?« se sprašujejo in naštevajo i%|£' Kr^Jov in ljudi, podobnih že pokojnemu borjanskeniu j" c|ji J- r>recl mJ"; kl so ga baje olajšali prav Andrej in njegovi Pr,J!W 6tiv ' >>Tucii Uršičev Anton in oni drugi sta bila V° '.j P »ki, k"1Vca- drugo Andrejevo in Razikino pričo pri davi* njegovega imena ne poznajo. . kj f pu^?Jstega . Z one strani Soče je, iz tiste vasi, Vj i s>kanij 'eta napovedala vojno Italiji in so se njihovi m«- ustavili po robu Cadornovi vojski.« »Drago jih je stalo tisto junačenje^ l(amr,u (< postrelili, vas pa zažgali, da ni ostal K p Ca^jQ O tem pa ne razmišljajo samo Ijjg/ V^"fj^da bi zvedeli, zakaj so jezdeči prijezdili k^jj U >m ,tudl Štivčeva, ko posluša moža, ki se je v $0» vZl)einiri]Kra,kega posveta s konjeniki, ki so s svojim ^ 1 mlado- poročenca in svate. . sj)ij1' ? v Benev.. »Italijani so zasedli Gorico in ^ Ato^li vČ)0' ne d» bi se jim kdo postavil po robu. BAJf f# $ft °: Goriško. Tudi naše kraje. Ne bomo jim pustu' _ ©orno po robu! Tu je slovenska zemlja! Tu je naša domovina! Tu je država Slovencev, Hrvatov in Srbov!« 1 Tako govori Andrej, bled, in tako šepetaje pritrjuje svoji ženi tudi Štivec. »Za božjo voljo nikar! Samo vojske ne! Nobene vojske več!« vzdihne štivčeva in prime za roko moža in mu s stiskom dopoveduje, da i?a ne bo pustila, da bi šel z Andrejem in Andrejevo narodno stražo. Tudi Ko/ii\a je bleda. Davi, ko ji je Andrej nataknil poročni prstan, ni mislila, da se bo njen poročni praznik tako naglo in nesrečno končal. Se zdaj ne more verjeti, da bo praznovanja konec in da zanjo ne bo poročne noči, kakršno je pred tednom doživela Marija. »Andrej, pa moraš res iti? Bi ne mogel kdo drugi?« Toda Andrej je ne posluša. »Takojšen odhod! Italijane moramo ustaviti! Do naše zemlje nimajo pravice! Tudi vi pojdete z nami, župan!« »Jaz? Zakaj jaz? Jaz nisem bil nikoli vojak?« menca župan. »Vojak ali ne! Župan ste. Oblast predstavljate! Poklicali boste z ukazom pod orožje vse civiliste! Orožja imamo dovolj!« »Že, že,« se brani župan. »Vendar brez ukaza nadrejenih oblasti in Narodne vlade v Ljubljani nimam pravice!« »Narodna vlada ne bo gledala, kako zasedajo Italijani njeno ozemlje! Dobili boste ukaz!« »Če ga bom dobil, ga bom, kajpak, izpolnil!« »Ne smemo čakati! če bodo Italijani enkrat tu, potem...« »Počasi, Andrej,« se zdaj oglasi župnik. »Nobenih nepremišljenih dejanj!« »Poveljnik narodne straže sem!« »Te časti ti nihče ne krati! A narodna vlada nisi! Njej moraš biti pokoren kakor vsi! Vojne je konec! Tudi uradno konec! Torej ne bomo začenjali nove. Zdaj bodo imeli besedo politiki, diplomatje! Če je res, da' sili italijanska vojska v naše kraje, jih bo morala zapustiti, ker bo morala italijanska vlada upoštevati načela VVilso-nove samoodločbe narodov. Mi, kakor je bog v nebesih, ne bomo nikoli presedlali z enega sedla na drugo. Avstriji smo se odrekli, zato ne bomo silili pod Italijane.« Tako zatrjuje župnik. »Treba je počakati. Kaj bi silili v požar?« mu pritrjuje župan, pa tudi drugi, ki bi neradi nehali svatovati. Vedno več je takih, ki si zaradi novic o italijanski zasedbi Gorice in Trsta ne delajo skrbi, a še manj, da bi se vpraševali, zakaj so se slovenski regimenti umaknili iz Gorice. So jih izrinili Italijani? So se umaknili na lastno pest ali na ukaz Narodne vlade? Naposled se vda župniko-vemu prepričanju tudi Andrej. »Hvala bogu,« si oddahne Rozika, a še bolj Štivčeva, ki se je že bala, da se bo zgodilo kaj podobnega kakor tiste dni po bin-koštih pred tremi leti, ko je ob grozi, ki jo je doživljala, ko so italijanski vojaki pred pokopališkim zidom streljali može in fante, blagrovala, da moža ni bilo doma in da je bil daleč daleč na fronti. Zdaj bi se lahko zgodilo tudi z njim in drugimi kaj podobnega, ko bi ne bilo razsodnega župnika in drugih razsodnih ljudi. Ne bi rada doživela usode nesrečne Marjutke m drugih žena in deklet, ki so pred tremi leti izgubile može in fante, napjsane zdaj na spominski plošči pod napisom UMRLI ZA DOMAČO GRUDO. »Če je tako, pa svatujmo naprej,« poziva Andrej svate in družice. Toda svatbenega veselja, resničnega in sproščenega veselja ni več ... 5 Naslednji dan pa italijanske vojske še vedno ni. »V Čedadu so se ustavili,« poročajo Andreju. »Najbrž jih sploh ne bo,« govori Andrej zvečer Roziki, obenem pa toži, da je v njegovi narodni straži vedno več takih, ki bi radi slekli uniformo in se lotili domačih del. In še cel teden je tako! Andrej zaman čaka ukazov o potrebnih ukrepih, ki naj bi jih ukazala Narodna vlada, s katero so ponekod že do kraja nezadovoljni, saj ne upošteva namigov narodnih svetov in narodne straže. To so dali nekateri narodni sveti novi oblasti v Ljubljani že vedeti. Prav danes piše v časnikih, da je na Kranjskem v Radovljici odstopil okrožni narodni svet v celoti in tako protestiral proti ponovni postavitvi dr. Mathiasa za okrajnega glavarja, čeprav celotno prebivalstvo v radovljiškem okraju od Trbiža do meja okrajnega glavarstva v Kranju terja., da bi pokazali temu nasilniku pot na sever proti Dunaju, ki mu je vse do 29. oktobra in še nekaj dni potem vdano služil, preganjal ljudi, ki so pobirali podpise za majniško deklaracijo, govoril, da bi morali njene pobudnike proglasiti kot veleizdajalce in jim tako tudi soditi, zdaj pa ga prav ti, ki jih je pod cesarstvom hotel »skrajšati« za glavo, poslavljajo, oziroma potrjujejo nadaljevanje njegove oblasti in nasilja nad zavednim prebivalstvom. — S tem dekretom narodne vlade se razblinjajo naše sanje o svobodi. »Potem imata naš Jakob in štefi prav, ki menna, da vrana vrani ne izkljuje oči in da bodo na oblasli imeli besedo isti, ki so jo imeli doslej,« Pravi Rozika. »To je oblast bogatašev.« »Tudi socialni denv>kralje so v narodni vladi! Kristan, Prepe-luh . . . Kaj pa o teh dveh pravita vaša socialista?« »O teh dveh?« Rozika ne ve, a prav tedaj zagleda na cesti štefi. »šteli gre. Na obisk je prišla.« »No, vprašaj jo,« je Andrej zbadljiv, a ga Rozi ne sliši, ker naglo steče ven. »Vstopi, vstopi! Tudi Andrej je doma!« Toda Štefi se ustavi samo mimogrede in še to s piošnjo, če bi mogla za nekaj dni domov in jo nadomestila v trgovinici, ker mora v Id) i jo, oče in mati pa sta pri Mariji in se še nista vrnila. »Slavko jt bolan Obolel je za špansko,« je Štefi zaskrbljena. GLAS * 18. STRAN SREDA — 30. APRILA 1569 Stoletnica gorenjskega tabora Vižniarje pod Šmarno goro, 17. maj 1869 Prav po naključju sovpada ta častitljiva obletnica naših prvih bojev za narodnostno svobodo z dnevoma, ki ju praznujemo ob koncu tega meseca: z obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in slavjem ob prvem maju. Smelo smemo trditi, da so bili sloviti tabori izpred stoletja, že prav določni glasniki poznejših naših bojev za macionalno in socialno osvoboditev. ZA ZDRUŽENO SLOVENIJO Idejo za organiziranje taborov je dal pravzaprav Fran Levstik- ki se mu je takoj pridružila vsa visokošolska mladina pa tudi mlajši politiki ne glede na svetovni nazor. Dne 9. avgusta 1868 je bil organiziran prvi Tabor m a Slovenskem — v narodnostno že prebujenem Ljutomeru. Že mesec dni kasneje je bil Tabor v Žalcu, 18. oktobra istega leta pa tudi v Šempa-su na Goriškera. Naslednjega leta, 1869, je ob naraščajočem taborskem navdušenju sledila tudi osrednja slovenska dežela. Kranjska. Dne 17. maja je čez 30.000 zavednih Gorenjcev terjalo na vižmarskem taboru pravice za slovenski narod, ki je bil dotlej le brezpravna raja. A morda bo kar prav, Če prisluhnemo sodobnikom, ki so Tabor na Vižmarjih doživeli in sodelovali na njem. V sredo, 5. maja 1. 1869 so ljubljanske »Novice«, gospodarske, obrtniške in narodne priobčile celostranski poziv: »Slovenci! Ena najvažnejših pravic vseh narodov je ta, da se ljudstvo sme zbirati v taborih, na kterih se javno pred svetom izrekujejo tirjatve in želje narodove. — Te pravice so naši predniki uživali. Nemile okoliščine pretekhh stoletij pa so jih zatrle. — Prišel pa je zopet čas, da ljudstvo sme napravi jat i pod milim nebom shode.« »Slovenija, društvo za brambo narodnih pravic, je vzajemno z nami skleniila, tudi v središču domovine naše napraviti tabor, in to na Vižmarjih blizu Ljubljane bin-koštni ponedeljek 17. maja t. 1. ob 3. uri popoldne, da se ondi zbere ljudstvo iz bližnjih in daljnih, slovenskih krajev in na tem mestu izreče, kaj zahteva v duševni in materialni blagor svoj.« Nato poziv našteva glavne točke programa, o katerih se bo na taboru govorilo: zahteva po zedinjanju vseh dežel, v katerih žive Slovenci, po vpeljavi slovenskega jezika v šole, po ustanoviti slovenskega vseučilišča v Ljubljani, pb vpeljavi slovenskega jezika v urade in o ustanovitvi domačih denarnih zavodov, ki naj podpirajo kmete in obrtnike. Vse te zadeve so za ves naš narod zelo važne ki zato mora sveta dolžnost biti vsace-mu domoljubu, da se poteza za pravice svojega naroda. — Pridite torej na gori napovedani dan v tabor na Vizmar-je v prav obilnem številu. — Naj vas ne zadržuje nobena stvar! Naj svet vidi, da to, kar zahtevamo, nd zahtevanje le' male množice, marveč da je to tirjatev ogromnega števila enakomislečega ljudstva.« »Na noge tedaj, predragi rojoci! Cunvec vas pnde, tem veci uiipdi bodo imeli naši sklopi, in v tej veseii nadi pnhoua vašega na Vižmarje Fran Levstik, pobudnik taborov na Slovenskem podajamo vam bratovsko roko ter kličemo složimo se! Živila Slovenija!« Poziv so podpisali vsi odborniki »Slovenije«, na čelu z dr. Bleivveisom in dr. Gosto, pa tudi vsi gorenjski župani. Med njimi tudi Matej Pire, tedanji župan kranjski. Oblast je sklicanje tabora na Vižmarjih odobrila, celo železnica je dovolila polovičen popust. TO HOČEMO, TO TERJAMO! In tako se je približal dan slavja. Prostor za prireditev je bil dobro izbran: nedaleč ob Ljubljane, srca slovenstva, pa vendar že na Gorenjskem, na velikanskem travniku Libernici med Bistro Savo in ježami pod Vižmarji. Nad vsem pa je razprostrla varne peruti šmarna gora. Nič ni moglo več zajeziti navdušene množice, niti izredno slabo vreme s plohami. Obilje pomladnega cvetja, slikovite noše in praznično razpoloženje je vse tako prevzelo, da res smemo govoriti o narodnostni prebu-ji Slovencev na Kranjskem. Zato spet prepustimo besedo očividcu vižmarskega tabora: Dne 19. maja 1869 pa so »Novice« že poročale o poteku zborovanja pod šmarno goro. »Dokler Ljubljana stoji, ni doživela še toliko živahnega gibanja, kakor binkoštini po-lj nedeljek dopoldne in popoldne, ko je po vseh cestah skozi Ljubljano in naprej proti Gorenjski vrelo ljudstvo na Vižmarje.« Ljudje so stali v špalirju ob cesti in stoli okrašene vozove, nekatere z vprego dveh parov konj. Bilo je voz ta dan čez 1503, ki so vozili udeležence tabora — taborite. »Naroda mnogovrstnih stanov — moškega in ženskega spola, štelo se je s prav dobro vestjo čez 30.000 na taborišču in v bližnji okolici, ki so vedrili pod streho. Vreme, ki je ponoči in zjutraj dohodni kom iz dežele sila neugodno bilo — kajti deževalo je proti jutru, kakor da bi iz škafa lilo — zvedri-lo se je vendar okoli ene do treh tako, da je sonce popotnikom na tabor prijazno sijalo.« Potem noviško poročilo našteva slavoloke z napisi; pripoveduje, kako so bila okna: kmečkih hiš okrašena in tudi v lepem prostoru na travniku s šmarno goro v ozadju ve poročevalec povedati vse najbolje. Nazadnje' še z opravičenim ponosom govori o zrelosti zbrane množice: »Predno se je imelo taboro-vanje začeti, vlila.se je zopet, ploha — ali pa mislite, da je to begalo narod naš? Ali mislite, da je bežal s taborišča? Ne, ne, stalo je vse, mož pri možu, kakor z žebljem pribito; saj niso prišli', da bi pri godcih plesali ampak prišli so, da bi poslušali besedo svetih naših pravic. To hočemo, to terjamo, to je naše! Iz Novic še zvemo, da so se vižmarskega tabora udeležili po svojih zastopstvih rojaki iz vseh slovenskih dežel. In da so tabor pozdravili mnogi slovenski velmožje, njim na čelu sam Palaokv. Na zaključku prvega poročila o vižmarskem taboru, se urednik Novic v jezi obregne: »Ravnokar nam je došel y roke Tagblatt s popisom tabora. Skor vsaka beseda je laž; vidi se, da je nesramnega pisača prav božjast lomila, ko je videl slavni dan naroda slov3nske2a. Kaj tacega škilave oči niso še nikoli videle, jn dolga njegova ušesa Še nikoli čula!« FRANTCA KOŠIRJEVA Poseben čer so dali vižmar-skemu taboru ljubljanski Sokoli, ki so z godbo na čelu prikorakali na taborni prostor. Med potjo so Sokole sprejela šentviška dekleta v narodnih nošah in kmečki fan- Tranica Malenšek p. d. Koširjeva (v starosti 16 let) tje na konjih. Micka Novakova, po domače Boj tova, je pozdravila Sokole: »Vrli sinovi mile matere Slovenije! Le kratkega ponud-ka vas pozdravljaje prosi tukaj pod šentviško zastavo slovensko dekle. Od nekdaj stanuje tukaj moj rod. Če ve kdo za drugega, naj reče: od kod!« Pri vhodu na taborni prostor j« Sokole pozdravila Francka Koširjeva z Broda pod Šmarno goro: »Dragi slovenski bratje! Vr- ! li Sokolovci! Krepka perutnica slovenstvu je ljubljanski Sokol. Sokol je ena izmed neutrudnih straž naše narodnosti in zato on vzdiguje veličastna krila povsod, kjer se naš zatirani narod lovi za svoje in svojih dedov svete pravice. — Vrli Sokolovci, ljubljeni bratje, pozdravljam vas v imenu vseh tacenskih Slovank in vam podajam trak, ki si ga privežite na svojo ponosno zastavo.« Na zborovanju so se zvrstili govorniki: dr. Janez Blo'vvois, dr. VošVijaik, dr. Tonkli, dr. Costa, dr. Zamik, Josip Noli in drugi. Resolucija ki so jo na koncu zborovanja sprejeli soglasno vsi udeleženci vižmarskega tabora, je moč združiti v eno samo zahtevo po Zedinje-ni Sloveniji. Cvetje, ki ga je rodila pomlad narodov leta 1848, je zdaj obetalo sadove. Tabori so razpihali iskro, ki je tlela pod pepelom še izza časov Napoleonove Ilirije. Čas je dozorel v zahteve: v kulturi v smislu Prešernove Zdravice z naprednimi idejami v sožitju in miru med narodi, V gospodarstvu v zahtevi po ustanavljanju industrijskih podjetij, v politiki pa po splošni svobodi in na podeželju v vedno ostrejšem odporu proti še živečemu fevdalizmu. FRAN LEVSTIK Nosilec, pobudnik tako naprednega programa pa je mogel biti le tako velik duh, kot je bil Fran Levstik. Dal je pobudo, dal je Taboru duha, četudi ni nastopal kot govornik. Bil je Levstik nesporni Prešernov kulturni dedič. Bil je enako nekompromisan kot naš prvi poet. Levstikovo politično delo je ostro, udarno, dalekovidno. Tragika njegova pa je bi.la prav v tem, da je bil razočaran ne le nad svojim zasebnim živijanjem, pac pa tudi nad mantaliteto konservativnih Staroslovencev kot liberalnih Miadosloven-cev. Kot Prešeren, tako je bil tudi Levstik premočna osebnost za čas, ki ga je moral živeti. In da bo primera še bolj točna, vspo redimo osebno tragiko obeh naših velemož: samotno, brez življenske družice sla koračila svojo pot do konca . . . Kot Prešerenu, tako je tudi Levstiku kajpada posijal žarek skope srede. Na vižmarskem taboru se je Levstik že drugič srečal s sedemnajstletno krčinarje-vo hčerko z bližnjega Broda Franko Malenškovo, po domače, Koširjevo. Bila je le.n-lica, ljubka »čarodejka«, ki ji je Levstik posvetil cel ni£ ljubezenskih pesnitev. Sodobnik in udeleženec vižmarskega Tabora se je spominjal tudi te Levstikove ljubezenske idile: »Poročilo o vižmarskem taboru ne bi bilo popolno, če ne bi omenil tudi ljubezenske zgodbe pesnika Levstika in Framce Koširjeve. O, to jo bila čudna ljubezen! Levstik je gorel za Franico, da se je kar tajal. Tako se ni zaljubil niti v Zidarjevo Tonico za Franico se ni navdušil samo zaradi izredne lepote niti ne zaradi poguma sedemnajstletnega dekleta, ki je bila že leto dni pred Taborom pe; zdravila oživljeni ljubjanski Sokol na izletu po Posavju# na meji med šmartinsko i° tacensko občino, temveč za-radi dekletove vere v to, 0 čemer je govorilo. — Pozneje je Levstik v družbi z Erjavcem, večkrat obiskal Košu*' jevo krčmo na Brodu, zaradi Frainice seveda . . . A, da še z enim naključje"1 povežemo čas taborov z današnjimi dnevi, povejmo sfl to, da sta se Levstik in »krasna Posavka« prvič srečala Pa tudi poslovila (tedaj je Fra' urica Levstiku priznala liu* bezon, mu dala za pot. na Pu' naj prstan in poljub . • prav na mestu, kjer dane* stoji ob cesti spomenik z na' pisom: »Partizanski strel i* tukaj zadonel in pretrgal *f* lostno tišino. Plamen vstaj se povsod je razžarel na slovensko domovino.« Črtomir Zoreč GLAS * W. STRAN! Kdo lahko nese 154 kg na vrh Triglava? Ramovžev recept za dolgo življenje — »Ramovž nosi na Triglav 83 let in 55 kg, jaz pa 69 let in 154 kg. Zdaj pa recite, komu je lažje,« pravi Matija Klinar iz Podhoma — Nepozabna pridiga podbreškega župnika Veter je pometal radovljiške ulice, ko sva se srečala Pred trafiko. »Tovariš Ramovž, dober dan. Kaj pa zdravje?« »Dober dan. Hvala, kar gre. Pravkar sem prišel z Brezi j.« »AH se niste pripeljali z avtobusom?« »Ne,« je odvrnil Ramevž, Pri tem pa močno potegni 1 Pipo, »z avtobusom se ne maram voziti. Včeraj sem bil P«š v Begunjah, predvčerajšnjim pa na Bledu. Hodim Po stezah in kolovozih. Najtiši pa se sprehajam ob Savi in bližnjih gozdovih. Hoja, to je vir življenja.« Ob teh besedah se je sobesednik zamislil, da bi me istega trenutka presenetil z izjavo: »Dokler bom hodil, bom ži-vpl. Vsak korak je trenutek ljenja.« v Radovžev recept za dolgo življenje se glasi: hoditi, ho-5^11 i iin še hoditi. Menda ja ne °oste dejali, da Ramovž ni Povedal ničesar novega. Mogoče boste celo pomislili, da Je Ramovž čudak, ker propada hojo. Kdo pa danes ob Pop]avi prevoznih sredstev sP'oh rad hodi? Franc Ramovž iz Radovi j i-£e Je bil letos januarja star let. Priznajmo, častitljiva ■larost. In častitljiva krepost! . Krhko bitje, bi zmotno de-j*« "a prvi pogled. Toda Ra-^.0v'ž kljubuje visoki staro-*7 * izredno voljo do življe-^ in ljubezni do prirode. ~|etni Ramovž je bil lani na J^u Stola. 83-letni Ramovž g«, bil lani na vrhu Begun j-j>.'Ce. Zelenice in drugih hri-to ,e z vlakom odpo- ri do Škofje Loke, potem j??, JO je peš mahnil na Lub-jjVJ« z Lubnika na Selško pla- X>^°' 041 tam v Praprotno, naprej čez Jamnik do Vsat m kamine gorice. Za k! ega mladeniča bi bil tak- n)ovvSPreho,d utrudlJiv> Ra" »rv- * Pa se je že dirugi daai prenajal ob Savi. bi>vi"6nrie Je nagajalo, sicer Tri", tUdi lani st°Pi'1 na vrh PhnaVa,<< Je z vidno jezo j i'ovedoval o lanskih turah. I t^am0vž je č]an LD >Je]ov.i. I 8a T Zasmžen član gasilske- ' j§ ^ruštva Radovljica. »Že i et sem lovec. Srn nočem 1 streljati, ker se mi smilijo. Streljam le zajce, lisice in nekatere ptice roparice. Imam trofejo veikega divjega petelina. Uplenil sem ga na Jelovici. Padel je s prvim strelom. Bilizu Save pri Radovljici sem uplenil čapljo. Sicer jih tu ni, a so takrat potovale čez Radovljico.« Na sprehode, na lov, v planine hodi Ramovž sam. »Moja zvesta spremljevalka je pipa,« je dejal in zadovoljno potegnil dim, da je zažarelo v pipi. PTICA SELIVKA Ramovž je bil vseskozi zaposlen pri železinici. 1905. leta se je zaposlil na progi Rateče—Bela peč. 1908. leta je bil vpoklican k vojakom, po odsluženju vojaščine pa je bil postavljen za pomočnika načelnika železniške postaje v Podmelcu. Tam je bil od 1913. leta, potem je bil premeščen v Kranjsko goro, od tam so ga poslali k železnici v Dalmacijo, iz Dalmacije so ga zopet premestili v Kranjsko goro, iz Kranjske gore k železnici v Istro, iz Istre v Radovljico, iz Radovljice so ga premestili v Vrpolje na Hrvaškem, od tam za načelnika postaje SAŠ v Slavonijo, pa zopet za načelnika postaje Meja pri Bakru, iz Meje se je vnnil v Slovenijo za prometnika postaje Soteska. Iz kraja v kraj se je selil kot ptica selivka. In to ne po svoji želji; in ne zato, ker je bil slab ali problematičen delavec. Kjerkoli je bilo pomanjkanje kadra, tja so pošali Ramovža. Iz Soteske so ga premestili za načelnika postaje Radovljica, iz Radovljice so ga poslali za načelnika postaje Čušperk pri Gro-supjem, od tam pa v Radovljico, dokler se z upokojitvijo 1939. leta ni na Jesenicah končalo njegovo službeno po tovanje. »Rad sem delal pri železinici,« se spominja Ramovž, »bili smo dobro plačani. Ko sem šel v pokoj, sem imel 33 let delovme dobe. Pred vojno so prometni delavci pri železnici odhajali s 30 leti delovne dobe v pokoj. Takrat sem imel tri leta delovne dobe preveč, po današnjem zakonu pa jih imam sedem let premalo.«« Lovec, gasilec, planinec in popotnik 84-letni Franc Ramovž mi je ob slovesu dejal: »Delo krepi človeka. Dokler sem delal pri železnici, nisem mogel planirati. Zdaj imam dosti časa. Letos poj dem spet na Triglav.« FUNKCIONAR KLINAR Poznam zbiralce znamk, starega denarja in kaj. vem še vsega. Za Matija Klinarja bi lahko dejal, da je zbiralec funkcij. Prosim, me jemljite tega dobesedno. Naj to izjavo opravičim: Predsednik gasilskega društva Podhom je Matija Klinar. Predsednik občinske gasilske zveze Radovljica je Matija Klinar. Predsednik planinskega društva Gorje je Matija Klinar. Član glavnega odbora planinske zveze Slovenije je Matija Klinar. Predsednik turističnega društva Gorje je Matija Klinar. Predsednik krajevnega odbora Rdečega križa Zasip — Podhom je Matija Klinar. Predsednik nadzornega odbora občinske odbora RK Radovljica je Matija Klinar. In tako naprej. Ljudje imajo Matijo radi, mu zaupajo in na vseh volitvah glasujejo zanj. Matija je 42 let pri gasilcih, od tega 23 let na vodilnih mestih, član planinskega društva je od mladosti, predsednik društva pa 12 let. Član turističnega društva je od ustanovitve, predsednik pa 5 let. Predsednik krajevnega odbora RK je 24 let. Letos je nameraval spreči, pa so ga nagovorili: »Ostani predsednik še leto dni, da boš na tem položaju drugo leto praznoval srebrni jubilej.« Klinar je 53 let čebelar, zdaj ima 19 panjev čebel. 15 let je bil predsednik čebelarske družine Gorje. KLINAR NA TEHTNICI Nekoč so se železničarji na jeseniški postaji prerekali o tem, koliko je težak Matija. Slučajno se je takrat Matija z vlakom pripeljal na Jesenice. Železničarji so ga prosili, če bi zaradi stave stopil na uradno tehtnico. Kar zazijali so od začudenja: tehtnica je pokazala 149,5 kg. Pred kratkim je Matija na Matija Klinar in Franc Ramovž — Foto: J. Vidic Bledu ponovno stopil na tehtnico, ki je pokazala 154 kg. Matija Klinar je star 69 let, težak 154 kg, pa je bil kljub temu lani štirikrat na vrhu Triglava. Teža in leta ga ne ovirajo pri opravljanju pomembenih družbenopolitičnih funkcij. Matija je marljiv, vesten, točen, natančen in vsestransko razgledan ter priljubljen aktivist. »Ko sem šel v pokoj, sem menil, da bom imel mir. Pa me vedno znova nagovorijo, da prevzamem še to ali ono funkcijo. Se leto dni, potem bom pa res nastopil pokoj. Če bom dočakal. Revma me muči.« Klinarju sem omenil razgovor z Ramovžem. »Letos bova šla skupaj na Triglav,« je predlagal Klinar in povabil še mene. »Ramovžu je lahko,« pravi Matija, »on nosi 55 kg, jaz pa 154 kg.« NEPOZABNA PRIDIGA V CERKVI Matija mi je povedal zanimivo zgodbo iz partizanskega življenja. »Bil sem pri gorenjskem vojnem področju v Farjem potoku,« se spominja Matija vojnih dni, »v zadnji ofenzivi smo se umikali proti Poreznu. Spat smo šli v bivše italijanske kaverne. Zaradi megle so se Nemci neopazno približali vrhu Porezna. Naenkrat se megla dvigne in obkoljeni smo bili. Narodni heroj Boris Žvam je poveljeval, naj takoj zavzamemo tvorbeni položaj. To p* t splošni zmedi ob strahovitem streljanju ni bilo lahko Boris je padel na samem vrhu 10 metrov od mene, poleg njega pa je obležala bolničarka, ki mu je skušala pomagati. Bila je to Orevčcva iz Bohinjske Bele. Blizu Podbrda so me ujeli Nemci. Skupno s še 42 borci so nas zaprli v kletne prostore šole v Podbrdu. Med ujetimi borci so bili Francozi, Rusi, Slovenci in Italijani. Imeli smo srečo, ker so nas zajeli žandarji. Blizu vasi Jesenice pod Poreznom so policisti vse partizanske ujetnike postrelili, z nami pa niso grdo ravnali. Zjutraj so nam povedali, da nam hrane ne morejo dati, ker jo tudi sami nimajo. Ujeli so nas na soboto, na nedeljo pa je župnik v cerkvi oznanil, da so v šoli zaprti lačni partizani. Vernikom je povedal, da bodo ujetnikom kuhali hrano v župnišču. Čeprav je Pod brdo siromašen kraj, so ljudje prinesli precej hrane v župnišče, iz župmišča pa nam v zapor kuhano hrano, čez nekaj dni so mlajše ujetnike poslali v zapore v Novo Gorico, starejše pa so spustili. Tako se je srečno končala moja partizanščina.« Se dolgo sva se pogovarjala o delu družbenih organizacij, ki jim Matija predseduje. »Ni časa, da bi užival pokoj,« je dejal in me še enkrat povabil, naj RamovŽa ki njega letos spremljani na vrh Triglava. 9, Viđic Brezi ani grade dom družbenih organizacij Prebivalci Brezij, Visoč, Hudega grabna in Hušice v tržiški občini so se pred nedavnim odločili, da bodo zgradili v Brezjah pri Tržiču nov dom družbenih organizacij. V novem domu bodo imeli svoje prostore gasilci, krajevna organizacija socialistične zveze, rdečega križa in zveza borcev. Nov dom družbenih organizacij, veljal bo okoli 40 miiijonov S dinarjev, bedo zgradili s sredstvi omenjenih organizacij, precej sredstev pa bodo v obliki udarniškega dela in prostovoljnih prispevkov zbrali prebivalci sami. Ustanovili so že gradbeni odbor, medtem ko so prebivalci omenjenih krajev že zaceli s prostovoljnim delom. Tako so od sredine preteklega meseca do danes že opravili okoli 1000 ur udarniškga dela. Potrti od nesreče, ki nas Je zadela 17. 4. 1969 izrekamo vsem, ki so v času požara nudili pomoč, vsem sodelujočim gasilnim društvom za požrtvovalno reševanje iskreno hvalo. Zahvaljujemo se vsem prebivalcem iz okolice za pomoč pri spravilu ostankov s pogorišča, vsem, ki pomagajo še naprej pri delu, prav posebno pa vsem požrtvovalnim sosed r.m, ki nam nudijo vsestransko pomoč in veliko moralno oporo. Vsem, ki so nam z dobrodelno akcijo ali kakorkoli po-magall,' Iskrena hvala. Prizadeti posestniki: Dolenc Anton Gorica 4 Hrovat Anton Gorica 6 Rozman Alojz Gorica 8 Rozman Jane/. Gorica 10 Gorica pri Radovljici, 27. IV. 1969. Kot nam je povedal tajnik krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču Jože Valjavec, so prebivalci z velikim navdušenjem sprejeli sklep o gradnji novega doma družbenih organizacij. Poleg obveznosti, da bo vsak moški opravil najmanj 50 ur udarniškega dela, so številni vaščani že dali svoje prispevke v denarju in lesu. Letos računajo, da bodo dom zgradili do tretje gradbene faze — da ga bodo spravili pod streho. S tem, da bodo prebivalci Brezij, Hudega grabna, Visoč in Hušice dobili nov dom, se jim bodo izpolnile dolgoletne želje po primernem prostoru, kjer bi se lahko sestajali. Ker bo v novem domu dvorana in klubski prostori, se bo v večji meri lahko razvilo tudi kulturno in družabno življenje v teh krajih. Dom pa bo dobrodošel tudi gasilcem, saj jim je vlaga v sedanjih prostorih poškodovala cevi in motorno brizgamo. Z novo orodjarno, ki jo bodo imeli v novem domu, pa bodo vse te nevšečnosti odpadle. V. G. Cenjenim strankam sporočam, da sem odprl novo urarsko delavnico v Kranju, Tavčarjeva 37 Vsa popravila opravljam strokovno in hitro Za vsa popravila dajem jamstvo in se vljudno priporočam. Zevnik Jože TURISTU Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Lolbltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govoriroo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! V nekaj stavkih JESENICE — Delavci cestnega podjetja so te dni zakrpali luknje na cesti skozi Jesenice ter po cesti prvega reda na Gorenjskem. Delavci komunalnega podjetja Kovinar pa te dni krpajo še stranske ceste. Očiščen in urejen je tudi park pod Mirco, tako da bodo Jesenice dočakale praznike lepo urejene. GORENJSKA — V začetku tega tedna je v Bohinjskem kotu in Gornjesavski dolini močno deževalo. Zaradi, tega in pa zaradi taljenja snega sta Sava Bohinjka in Dolinka močno narasli. Manjša povodenj pa nI naredila nobene škode. V Gornjesavski dolini Je narasla Sava delno ovirala delavce podjetja Kovinar in SCP Sava pri gradnji mostu v Mojstrani In v Ratibovcu pri Žirovnici. — B. B. JESENICE — V jeseniški železarni imajo nad 200 žerjavov in skoraj 400 žerjavovodij. Da lahko vzgoje tolikšno število delavcev za ta poklic, sta na leto dva tečaja za žer-javovodje. Letošnji tromesečni tečaj, ki je trajal od januarja do aprila, je uspešno končalo 16 delavcev. Za drugi tečaj se je prijavilo spet 38 kandidatov. — B. B. PLANINA POD GOLICO — Turistično društvo v Planini pod Golico se že pripravlja na že tradicionalni mesec narcis. Letos so narcise sicer nekoliko zakasnile, vendar upajo, da jih bo 18. maja, ko bodo volili miss narcis, že dovolj. Za ta dan so pripravili povorko, v k?.teri bodo konji vlekli okrašene vozove, na katerih bodo prikazovali narodne običaje. — B. B. APRIL — mesec Pavlihe 10 x po 50.000.-S din 100 x po 1000.-. S din Ob 99-letnici PAVLIHE! Podrobnosti o razpisu berite v PA V LIHI! B M KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA prireja za svoje varčevalce vsake štiri mesece nagradna žrebanja. V poštev pridejo varčevalci, ki bodo do 30. aprila 1969 imeli vloženih najmanj 2000 N din z odpovednim rokom nad eno leto (varčevalci vezanih hranilnih vlog, stanovanjski in kmetijski varčevalci, ki namensko varčujejo po pravilnikih banke ter lastniki vezanih deviznih računov). Vsakih nadaljnih vloženih in vezanih 2000 N din povečuje možnost do pridobitve nagrade. PODELJENIH BO 250 LEPIH NAGRAD, med njimi tudi dva osebna avtomobila in to FIAT 124 in FIAT 850. ZAUPAJTE NAM SVOJE DENARNE POSLE! Opravimo jih hitro, zaupno in pod najugodnejšimi pogoji preko najbolj razširjene mreže poslovnih enot: CENTRALA: LJUBLJANA, Subičeva 2 PODRUŽNICE: Beograd, Cika Ljubina 8/1 — Novi Sad, Grčkoškolska 2 — Mestna hranilnica ljubljanska —- Domžale — Kamnik — Kočevje — Murska Sobota — Trbovlje PREDSTAVNIŠTVO: Munchen, Herzog VVilhclmstrasse 1 EXPOZITURE: V Ljubljani: Bežigrad — Miklošič — Stara Ljubljana — Šiška in Vič Izven Ljubljane: Črnomelj — Gornja Radgona — Grosuplje — Hrastnik — Lendava — Litija — Ljutomer — Logatec — Medvode — Rakek — Ribnica — Vrhnika — Zagorje V AP Vojvodini: Bački Petrovac — Beočin — Srbobran — Sremski Karlovci — Tcmcrin — Titel — ZabalJ MP Obiskal sem ga v trgovini Oprema na Koroški cesti v Kranju. Zmotil sem ga pri °Pravljanju zadnjih del za več kot dvomesečno predajo Poslov. Hkrati pa se je mr-s'ično pripravljal na potovanje. »Saj veste, kako je pred Potovanjem. Vrsto stvari je ^"eba pripraviti in končati.— Tokra t pa še posebno, mi je Povedal, ko je zaključeval Račune s sejma. Brez posebnega uvoda sem Ca potem poprašal, zakaj se ie pravzaprav odločil za to Pot. , »Vedno sem želel potovati *n da ne bi prekinil s tradi-ClJo in ker se mi je ponudila ugodna prilika, sem se **iločil za svojo doslej najdaljšo pot. Že lani sem upal, Jja se mi bo izpolnila ta že-"Ja, vendar se je nesreča, ki 8eni jo doživel pred približno *nirn letom, odvrnila od te-6a. Letos pa so mi v podjetju °dobrili izredni nagradni do-^st in tako bom izkoristil :° enkratno priliko. Res pa *e tudi, da so me ljudje več-krat spraševali, zakaj nič več ne predavam. In ker brez po-'°vanj ni zanimivosti in tudi ne predavanj, grem v Saharo.« »V Saharo?« sem ga začudeno vprašal. Stane Tavčar pred svojo največjo turnejo Z mopedom v Saharo V^dno sem želel potovati. In ker ne želim prekiniti s tradicijo, sem se odločil na 13.000 km dolgo pot Bralci našega časnika se najbr^ še spominjajo člankov a potovanju Staneta Tavčarja po arabskih in »friških deželah. Mnogi pa se prav gotova, še bolje spominjajo zanimivih predavanj z barvnimi diapozitivi, na katerih je govoril oKpotovanjih Po Evropi in Afriki. Pravzaprav bi lahko temu simpatičnemu možu, zaposlenemu V veleželeznini Merkur v Kranju, rekli, da je več kot evropski popotnik. S kolesom je napravil okrog 22.000 km m obiskal domala vse dežele V Evropi. Še posebno zanimiva pa je bila njegova zadnja pot z mopedom po arabskih in afriških deželah, ko je prevozil 12.000 kilometrov. »Priznam. Kar nekam čudno se sliši. Vendar, verjemite, tudi pesek je lahko zelo zanimiv. Sicer pa vsaj upam, da sem si izbral dokaj zanimivo pot.« »Kdaj pa boste odpotovali?« * »S Tomosovim najnovejšim mopedom 14 V (z zračnim hlajenjem in štirinožni-mi prestavami) se bova na Trgu revolucije v Kranju v ponedeljek 5. maja od 15. uri poslovila od Kranja. Še isti dan bom v Kopru, potem pa bom nadaljeval pot v Italijo, kjer se bom ustavil v Benetkah, Parmi in Genovi. Od tod bom potem potoval ob francoski A/.urni obali skozi Monaco, Monte Carlo, Nico. Ustavil pa se bom tudi v pobratenem mestu La Ciotat. Upam, da bom pravočasno dobil tranzitno vizo za Španijo in si tako ogledal Barcelono, Madrid, Valenzio, Granado in Sevilo. V Gibraltarju se bom popeljal čez 14 kilometrov široko Gibraltarsko ožino in tako že drugič stopil na afriška tla v Tangerju. V Maroku si bom ogledal mesti Fes in Maknes, v Rabatu pa upam, da bom na našem veleposlaništvu dobil prvo pošto od doma. Iz Rabata me bo pot vodila v Ca-sablanco, kjer si bom po 33 dneh vožnje na mopedu privoščil dva dni za ogled zanimivosti. Potem pa hajd v notranjost Maroka, preko 2 tisoč 260 metrov visokega prelaza v Visokem Atlasu do prve saharske oaze Zagora, ki leži na 30 vzporedniku. Ce bo šlo vse po sreči, bom po 45 dneh pri Colomb-bechar-ju prestopil v Alžirijo. — Tu bom imel še približno tisoč kilometrov do najjužnejšega cilja — do saharske oaze Adra, ki leži na 27 vzporedniku. V Adri bom približno 1500 kilometrov južno od Sredozemskega morja, sredi same vroče Sahare, kjer je na vsakih 300 do 500 kilometrov oaza, vmes pa samo pesek. Ob južnem robu Veli- kega peščenega morja » bom pa bova z motornim »konji-potem nadaljeval pot do Alžira in naprej v Tunis. Tod čkom« prestopila na ladjo in se peljala na Sicilijo. Potem pa po italijanskem škornju proti domu.« »In kdaj se boste vrnili v Kranj?« »Po mojih načttrh' naj bi to bilo med 15. in 20. julijem, če bo šlo vse po sreči bom tako v približno 70 dneh prevozil okrog 13 tisoč kilometrov. Vmes pa bom seveda tudi veliko fotografiral in pisal.« »Tako dolgo potovanje je vsekakor zelo naporno in terja dobrino mero vzdržljivosti. Koliko časa ste se pripravljali?« »Pravzaprav za priprave ni bilo časa. Zadnji mesec sem zbral vso potrebno opremo, odposlal na različne kraje vrsto pisem, se učil francosko in špansko, r»reučeval različne karte itd. V nedeljo pa sem preizkusil tudi koliko zmorem. Z mopedom sem ob pol desetih odpotoval do Cortine d'Ampezzo in nazaj, prevozil sem 426 kilometrov in priznati moram, da ob sedmih zvečer, ko sem se vr-j nil v Kranj, n;sem bil prav I nič utrujen. Pa tudi moped ! je odlično prestal preizkuš-1 njo.« »Kako se pa nameravate opremiti za to potovanje?« »Poleg osebne garderobe in vrste drobnih stvari, bodo plavni del prtljage vsekakor filmi. Vzel bom 200 barvnih filmov (6 krat 9) in 20 črno-belih. Razen tega pa seveda tudi zdravila, galanterijo, prospekte, zemljevide itd. — Skratka, vsi trije — moped, oprema in jaz — bomo tehtali 212 kilogramov.« Še sva se pogovarjala. Tako o tem, da ne ve, kje bo prenočeval v Sahari, kajti za šotor ne bo prostora in bo imel le blazino in spalno vrečo, pa o tem, da se bo v oazah hranil predvsem s sadjem itd. Ko sva se poslovila in sem mu zaželel srečno potovanje in veliko uspeha pri odkrivanju zanimivosti, ki nam jih bo pokazal na jesenskih predavanjih širom po Sloveniji (vsaj obljubil je tako), sem razmišljal, kako velika je včasih želja po potovanju. 13 tisoč kilometrov oziroma 70 dni od jutra do večera na mopedu in tako rekoč 24 ur pod milim nebom prav gotovo ni kar tako. Zraven pa neznani kraji, nepredvidene okoliščine in občutek, da si sleherni trenutek odvisen od samega sebe oziroma od svoje iznajdljivosti. Res pogumna, vendar najbrž tudi lepa odločitev, ki ji bodo Kranjčani priča v ponedeljek popoldne na Trgu revolucije. A. žalar Filmi, ki jih gledamo MOLK — Ingmar Bergman in njegova vizija sveta — Bergmbn, švedski filmski režiser, jkl ne le, da nenehno preseneti svetovno javnost s svojinJi filmi, temveč z uspehom /sodeluje v gledališčih, je PjDsnel film, mimo kate-reg^ ne gre nihče, ki preglc-piše drame in radijske igre, doje svetovno filmsko bero zadnjih petih let. Filmska ocena v zdesetka-nih, ki jih imam na voljo, ne more biti niti skromna podoba tega, kar Bergman kaže, pripoveduje, o čemer razmišlja. O Molku lahko veliko govorimo, marsikaj zapišemo, lahko pa o njem tudi molčimo in le razmišljamo. Svojo vizijo sveta je Bergman pre- I nesel v okolje, ki le malo spominja na prostor, v katerem žive ljudje. In vendar so pred nami na plalnu žive podobe ljudi, svet v malem, iznakažen in zmaličen, elementaren in potvorien. Kakorkoli! Molk je velika filmska stvaritev, če ta preprosta in kdovekolikokrat uporabljena fraza lahko bralcu karkoli pove. Naj zapišem še nekaj: Molk je tezni film, film filozofije in poglobljenega raz-mišJjanja o prisotnosti človeka, njem samem, svetu, družbi in tudi o bogu. Od gledalca zahteva intenzivno prisotnost, odprtost in kar najbolj vsestransko in široko vednost o času in ljudeh. Le gledalec, ki se bo skušal Bergma-nu približati, odprtost in kar namjbolj vsestransko in široko vednost o času in ljudeh. Le gledalec, ki se bo skušal Bergmanu približai vsaj do tja, kjer je možen dialog in polemika z njim, mu bo lahko sledil in ga tudi kritično presojal. Morda pa se bo z njim celo strinjal!? UKROČENA TRMOGLAVKA — Shakespeare kot scenarist — Franko Zeffirelili, režiser italijanskega rodu, je poleg Romea in Julije, filma, ki smo ga lahko gledali na naših televizijskih ekranih pred nedavnim, posnel tudi Ukročeno trmoglavko z Ri-chardom Burtonom in Elriza-beth Tavlor v glavnih vlogah. lVVilliam Shakespeare, dramatik, ki je pjsal drame tako kot da bi poznal filmsko kamero in možnosti, ki jih daje, je doslej že neštetokrat služil za scenarijsko predlogo filmskim režiserjem. Scenariji — njegove drame — ne potrebujejo velikih sprememb. Vse je tu, vse je že napisano, le posneti je še treba. Zeffirelli to zna. Z neverjetnim gledališkim znanjem, poznavanjem igralskih možnosti in poznavanjem stila ter obdobja je posnel Ukročeno trmoglavko. No, Ukročena trmoglavka se dogaja v Italiji, tam, kjer so doma veliki slikarji in kiparji. Zeffirelli ni šel mimo njih in direktor fotografije, ki je po snel ta film, je slikarje dobro poznal. Zdi se, ko gledamo ta film, kot da se spre- hajamo po galeriji, kjer so pred nami obešena platna s portreti in krajinami iz prejšnjih stoletij. Zgodovinska vernost, odlična Burtonova igra, cela vrsta izdelanih epizodnih vlog in kamera, vse to je viedno ogleda in dveh ur gledalčevega prostega *»« sa. Za zabavo, komične situacije, sproščen smeh pa poskrbi dobri stari VVilliam, ki je živel pred štirimi stoletji in ki je ljudi zelo zelo dobro poznal. Tako dobro,' da še danes odkrivamo v njih ti, sto, kar je on že davno pred nami odkril. — še pripis k prvomajskemu programu v kranjskih kinematografih. — Nekajkrat sem se loteval kranjskega filmskega repertoarja kri lično, spraševal in prav malokrat dobil odgovoi. To pot pač lahko samo prikimam. Program je vreden pozornosti in priznanja tistemu, ki ga je sestavil. Cela vr.ta zanimivih in vrednih filmov v prvomajskih dneh bo na voljo še tako izbranemu okusu. Prav je tako! Prav bi tudi bi-lo, čc bi praznovanje delavskega praznika letos pomenilo obet, da bomo v kranjskih kinematografih tudi na povsem navaden, delovni dan gledali takšen filmski spo-red, kot ga bomo imeli pri-ložnost videti v prazničnih dneh. B. šprajc DEŽURNI VETERINARJI V MAJU od 25. 4. do 2. 5. 1969 Jože RUS, Cerklje tel. 73-115- od 2. 5. do 9. 5. 1969 Jože RUS, Cerklje tel. 73-115; od 9. 5 do 16 5. 1969 Srečko VEIPjVEC, Kranj, Stošsčeva 3 tet. 1': 070-od 16. 5. do 23. 5. 19M> Anton BEDINA, Kranj, Ješetova 30, tel. 21-207; od 23. 5. do 30. 5 73?i5JOŽe RUS' Cerklie led- POMAGAJ SI SAM n UNIDR TI BO POMAGAI. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Rcksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: % kokoši nesnice in piščance % krave molznice in teleta % prašiče % koruzo v zrnju, šrot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra Skupščina občine Kranj IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZK OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE MLADINE ZDRUŽENJE ZB NOV in ZDRUŽENJE ZVVI in ZROP čestitajo VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU DELA IN JIM ŽELIJO NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADNJI SOCIALIZMA mm iJlJLJJJL SVOJJM OBISKOVALCEM ČESTITAJO OB PRAZNIKU 1. MAJA ODDELKI Osrednje knjižnice občine Kranj ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA PIONIRSKA KNJIŽNICA POTUJOČA KNJIŽNICA CENTER ZA ESTETSKO VZGOJO ter vabijo na obisk. Poleg leposlovnih in strokovnih knjig vam nudijo v udobnih čitalnicah vse domače in veliko izbiro tujih časopisov in revij KOLEKTIV SPLOŠNO GRADBENEGA PODJETJA Projekt Kranj čestita OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM %a praznik dela ŽITOPROMET SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, TAVČARJEVA 31 ČESTITA VSEM POTROŠNIKOM ZA PRAZNIK DELA UGODEN NAKUP: © testenine Bačvanka £ vseh vrst moke, pa- Senta kirane in odprte % vseh vrst krmil Potrošniki, zahtevajte naše izdelke po trgovinah! SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ (poleg kina Center) VAM NUDI VSE GOSTINSKE STORITVE PO NAJNIŽJI CENI V VISOKI KVALITETI IN ŠIROKI IZBIRI Tudi vi, kot ostali naši gostje, boste gotovo zadovoljni z našimi storitvami. Lahko takoj postrežemo večjim izletniškim skupinam SE PRIPOROČAMO SLAŠČIČARNA IN KAVARNA KRANJ SE PRIPOROČA ZA OBISK Prešernova ulica Cankarjeva uišsa Cesta JLA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA IN JIM ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE Dimnikarsko podjetje Kranj ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA AVTO OPREMA TRŽIČ je izdelovalec karoserijske opreme, predelava pločevine za transportna sredstva in druge stavbne in industrijske opreme. Opravlja mehanične in avto.nehenične storitve. KOLEKTIV PODJETJA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA ŠIPAD prodajalna Kranj (v nebotičniku) čestita VSEM CENJENIM POTROŠNIKOM za 1. maj - praznik dela UGODEN NAKUP VSEH VRST POHIŠTVA BREZ POLOGA - BREZ POROKOV OGLEJTE SI VELIKO IZBIRO Kolektiv Zdravstvenega doma Kranj i enotami v Kranju, Skofjl Loki In Tržiču ČESTITA OBČANOM ZA PRAZNIK DELA KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA KURIVO Kranj ČESTITA DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK 1. MAJ In se priporoča. Pri nas lahko dobite: 0 kurjavo # gradbeni material 0 plin butan-propan O trajnožareče peči za premog (Kuppersbusch) Prešernovo gledališče Prešernovo gledališče Kranj ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA OBRTNO PODJETJE Komunalni servis Jesenice s poslovalnicami: Bled Bohinjska Bistrica Kranj Radovljica Tržič Kranjska gora In Žirovnica VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA 1. MAJ in priporoča svoje storitve: kemično čiščenje oblek, pranje perila in frizerske storitve na Jesenicah* in v Kranjski gori Mesarsko podfetfe Tržič se cenjenim odjemalcem priporoča tudi v bodoče s kvalitetnimi ,2delki in prvovrstnim svežim mesom vseh vrst po konkurenčnih cenah. V naših poslovalnicah v Tržiču in Kranju boste solidno postreženi. Sveže pakirano meso lahko nabavite tudi v poslovalnicah trgovskega podjetja Živila Kranj in Preskrba Tržič. Vsem delovnim ljudem kolektiv podjetja čestita za praznik delal Kranj PROIZVAJA STROJE ZA ČEVLJARSKO IN KARTONAŽNO INDUSTRIJO TER DRUGO OPREMO OB PRAZNIKU DELA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN JIM ŽELI NADALJNJE USPEŠNO DELO ^ mednarodna špedicija ia transporti Koper — filiala Jesenice — filiala Kranj SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM VSEH DELOVNIH LJUDI ZA PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA SVOJE STORITVE čestitamo Stanovanjsko podjetje Tržič Cankarjeva 1, telefon 71-267 VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ &UUBUANA^ Živilski kombinat Žito Ljubljana DE Gorenjska DE Pekarna Kranj in DE Pekarna Tržič vsem delovnim ljudem za praznik dela ČESTITA obenem pa priporoča svoje kvalitetne izdelke Kranjske opekarne Kranj z obrati: BOBOVK, ČEŠNJEVEK in STRAŽIŠCE čestitajo vsem ] delovnim ljudem l.lLLCLj NUDIJO VSE VRSTE ZIDNE IN ŽGANE OPEKE PO UGODNIH CENAH Cestno podjetje Kranj ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN UPORABNIKOM CEST ZA 1. MAJ - PRAZNIK DELA Slaščičarna »Na Planini« (pri mostu na Planini) £ESTITA VSEM CENJENIM STRANKAM ZA PRAZNIK DELA Dnevno sveže slaščice, čajno pecivo, turška kava, sladoled. Vse vrste slaščic po naročilu. PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ Delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj česti ta vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem hi vsem občanom za praznik dela — Zavarovalnica Sava, Ilranj poslovna enota Kranj čestita Ma !• maj -prašnih dela VSEM ZAVAROVANCEM IN OSTALIM OBČANOM IN SE PRIPOROČA $jGUXX INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USKJEHIH IK. HEMEČK1H IZDELKOV ZA MALO DENARJA: LEŽALNA BLAZINA, ČOLN ZA ENO OSEBO, UDOBEN NASLANJAČ ali MEHAK FOTELJ! VSE V ENEM ŽIVGBARVMEM KOSU za vaš dopust nepogrešljiv rekvizit! ZAHTEVAJTE POVSOD LEŽALNO BLAZINO »ČOLN« znamke »Sava« IVIL-A KRANJ Skupno s poslovno enoto Eioloniale Bled čestita za 1. maj — praznik del«1 hej Za prvomajske praznike se bomo še poseo j potrudili, da boste zadovoljni s postrežbo P° trgovinah in gostinskih obratih Josef Villach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 SE PRIPOROČA KOT VODILNA HIŠA ZA: auss STROJE in APARATE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kovin in kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kamnov in kovin. OKOVJE, stavbeno in pohištveno okovje, železnina s ■ VIŠJA ŠOLA ZA organizacija dela Kranj, Prešernova 11 Upravni odbor šole RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO sekretarja šole Pogoji: visoka strokovna izobrazba organizacijska sposobnost in sposobnost vodenja poznavanje področja dela šole obvladanje enega svetovnega jezika Kandidati naj predložijo dokazilo o strokovnosti in kratek opis dosedanjih zaposlitev naslovu do 10. maja 1969. PO SLEDI '■■■BaEssBcsHraasaiBiBTSBEBBBBnKBEBeaBBiBraMJiBBuir-« '»a«. VAŠA PRILOŽNOST Brez odlašanja sledite izdelkom GORENJA. Sodelujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svojega naslova, številko garancijskega lista izdelka GORENJE, ki ga imate. če izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na GORENJE Tovarna gospodinjske opreme VELENJE (PO SLEDI GORENJA) B9BBBBBBBBDBaBBBE3BBBflBBBBBBBBBB3BBBflBBBeSI »•C&93«3£3?5CC339M9 s MIMIKI PLES prireja 30.4., 1.5. in 3.5. od 20. ure dalje IGRA ANSAMBEL RADIA TRŽIČ ^■•■•■■••''■■•"••»•■»■••■■■■■BBBBBBBriBBBaeBaBanaaaBBBBBBBBaBiaiiiaa^Psr UUIIIN«»IHIHIUIIIiailiminaiM|MINIiaiMIII»IIHll)UiUIIHtf TERPIN FVRDKA I LIH I II IMP.EXP. [ustanovljena leta 1927) NAJVEČJA ZALOGA KMETIJSKIH STROJEV NA PRIMORSKEM Razstavljali bomo na gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 10. do 18. V. 1969 ŠTEVEFUAN (S. Floriano del Collio) GORIZIA — ITALIA tel. 87218 (3 km od Gorice) TRAKTOR s pogonom na vsa štiri kolesa tovarne NIBB! (z električnim vžigom in lučmi) V zalogi imamo še sledeče stroje: MOTORNE KOSILNICE 10—13 KS In Diesel — motokultl-vatorje 14—18 KS tovarne N1BBI KOSILNICE tovarne ALPiNA KOSILNICE tovarne IRUS TRAKTORJI od 30 do 80 KS na dvo ali štiripogonska kolesa tovarne LAMORGHIN1 STROJE ZA KLETARSTVO znamke ZAMBELLI BENCINSKE IN DiESEL motorje tovarne LOMBARDINI ZA VSE STROJE VEUA ENOLETNA GARANCIJA. ZANJE IMAMO STALNO V ZALOGI NADOMESTNE DELE IN OPRAVLJAMO BREZPLAČNI SERVIS. PIŠITE V SLOVENŠČINI - NA RAZPOLAGO SMO VAM ZA VSA POJASNILA BBM*fcMB t; Eleklro radio servis Bled elektroinstalacije, elektromehanika, strelovodi, radio in TV mehanika, ključavničarstvo. DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ ENGINEERING Kranj n * * Trg revolucije 2 4 * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA Višja šola za organizacijo dela izobražuje inženirje organizacije dela za industrijske pa tudi druge delovne organizacije, svetuje delovnim organizacijam na področju organizacije dela ter prireja razne specialne funkcionalne seminarje v delovnih organizacijah. VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ, PREŠERNOVA 11 ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ P 'M»LlJ;2;""»»»"»-ii'»»««»:"n»na*aa«»c:-'aeJ.»^< a««"««iniF€m"«»ri«i.,hto*ttJ**iiaaaM*«i.a«k.*~-~....4..uha Razpisna komisija pri GORENJSKI OPEKARNI DVORSKA VAS razpisuje po 75. členu Temeljnega zakona o volitvah DS in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, Ur. list SFRJ, št. 15-191/64 in 83. člena Statuta podjetja delovno mesto direktorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega od naslednjih: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo opekarske, ekonomske, gradbene ali strojne stroke z najmanj 3 leti delovne prakse v gospodarskih organizacijah; — da ima srednjo šolsko izobrazbo opekarske, ekonomske, gradbene ali strojne stroke z najmanj 5 let prakse v gospodarskih organizacijah na vodilnih mestih; — da ni obsojen za kazniva dejanja po 55. čl. Temeljnega zakona o podjetjih; — da mu ni bila s sodno odločbo izrečena prepoved opravljati dolžnosti direktorja. Vlogi mora kandidat priložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim opisom in potrdilo o neknznovanju. Vloge pošljite na naslov »Razpisne komisije Gorenjska opekarna Dvorska vas, p. Begunje na Gorenjskem do vključno 15. maja 1969. GLAS * 26 STR A M SREDA — 30. APRTLA 19» POKRIVALO C0PAN16 REKA V EVRpR TURČIJI perje pri REPI FILM IGRAL l.INCiN >rjm0rsw v/klik KIS ATENSKO PRJST/V N VRSTA SPORTA OSEBNI ZAIMEK EDEN IN DRUGI NE RODO VITNA ŽIVINA PISMENI NAČRT ZA DELO SRBSKO IME ZA KITAJSKO TRGOVINSKA ZBORNICA NATRIJ OSEBMI ZAIMEK OTOK V TCAMUTIA tihi OCEAN ZDRAVILNA , , RASTLINA JASA, POSEKA IME ČRKE josip MURN VOJNI ODSEK SORAZMERJE LETOVIŠČE V BELGIJI RIBIČIČ Vezava (BESEDNI, &0RSK1) VRHUNSKI ŠPORTNIK arabski knez KARTG- OBMOČJE UKRAJINSKI PLES ANGLEŠKA AVIACDA razbojnik POKRAJI MA i : »I /AT OKOLIŠ ZELENI VOLK OKRASNI PTC vprasal- NiCA zmikavt predmest-J?/\mburga PREDLOG POŠTNI PREDAL NEGOVAN NASAD ozek ZBIRANJ OKROG NEČESA pritisk PESNIK BOBEN JUŽNI. SADEŽ AMERIŠKI KN jI ŽENIK CONRAD POMPOI.'! -ATI K PRISTANIŠČE V IRAKU vezivo mi5ig3a CE Tl/NG DRŽAVA V AFRIKI tesla nikola prislov kraja ARABSKI ZREBEC ANGLEŠKI PLEMIČ egip5ki b0m8až GLAS TROBENTE kozaški poglavar BALETKA MLAKAR KRPAN IMVCARM majda '/saditev samoglasnik časopisna agencija KONEC PLOSKVE SLAVNOSr NA D!/OR/\V EMGLBtRT GANGL STARO- PLEMIČ VELIKA OPICA A M TON VODNIK TOVARNA v LESCAH OGULIN POLOTOV CEU, SVITEK 2 ELjpZOV GRŠKA MITOL-0SE6A rAZKosUa ZASEBNA LAD3A PROIZVAJALEC OGLJA greda NAJVi5.ll OBL ORGAN/ f-rtp NOB DRŽAVNA BLAGAJNA tAOSKO IME VIJUGE TOVAKIS SPECIALNE GRUPE MED NOB ZNAMKA PIJAČE ITALIND DRUŽBA ŠTEVILO MEDMET NOTA i KI DIJ PRI5TA' RIBANJA ZA ODPRAVI ZALIV V SEVLRHI AFRIKI Radio SREDA — 30. aprila 8.08 Jutranji glasbeni spored z domačimi izvajalci — S-55 Pisan svet pravljic in Zgodb — 9.10 Iz glasbenih Sol _ 9.30 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Mariborski komorni zbor poje narodne —- 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Vlaški plesi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do. vasi — 13.30 Priporočajo varn — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši glasbeni umetniki »zvajajo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice z ansamblom Mihe Dov-žana — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Atraktivni posnetki Verdijevih oper — 21.00 V pričakovanju prvega maja — 22.15 V veselem ritmu od beata do polke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Ples na predvečer praznika Drugi program 14.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Lahka glasba — 21.20 Srečanje Pred praznikom — 00.05 Iz slovenske poezije „_ČETRTEK — 1. maja 4.30 Budnice za praznično jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Melodije na te- kočem traku — 10.05 Naši najmlajši pojo o maju in pomladi — 10.30 Pot do kulture — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Simfonični orkester RTV Ljubljana igra dela Johanna Straussa — 12.00 Na današnji dan — 12.10 čestitke za praznik — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Moč dela - reportaža — 14.05 Z našimi ansambli in pevci na prazničnem izletu — 15.05 Za mladi svet — 15.40 Moja domovina — 17.05 Ljubezen in glasba sta večni — 17.45 Na obisku slovenskih skladateljev zabavne glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Marjano Der-žaj — 20.00 Pesmi o maju, veselju in cvetju — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Za ples in dobro voljo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od melodije do melodije Drugi program 20.05 Naš intervju — 20.20 Virtuozni divertimento — 21.15 Seviljski brivec - komična opera .— 00.05 Iz slovenske poezije _~ PETEK — 2. maja_ 6.00 Dobro jutro — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Melodije za prijetno dopoldne — 10.05 Slovenske narodne in pona-rodele pesmi pojo naši an-sabli — 10.40 Mi v svetu - reportaža — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Lahka simfonična .glasba z Orkestrom RTV Ljubljana — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Čestitke za praznik — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Prosti čas - naše bogastvo — 14.05 S slovenskimi opernimi pevci v svetu opernih melodij — 15.05 S sodobnimi ritmi — 16.00 Ljubezen je bila in še bo — 16.30 Kar po domače — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Na mednarodnih križpotjih — 18.15 V pomladi — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 šel je popotnik - z melodijami od dežele do dežele — 21.13 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Plesni ritmi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč Drugi program 20.05 Radijska igra — 21.15 Komorni mozaik — 22.00 Iz frankfurtskih koncertnih dvoran — 23.45 Klavirski trio št. 12 — 00.05 Iz slovenske poezije SOBOTA — 3. maja Za reševalce nagradne križanke razpisuje uredništvo Glasa 10 nagrad, in sicer: *• nagrada 100 N din — 3. nagrada 50 N din * — 10. nagrada 30 N din Kesitve pošljite v uredništvo Glasa Kranj, Trg »g revolucije 1, do ponedeljka 12. maja, in sicer i\ ^sako v svojem ovitku z oznako NAGRADNA jg ^KIžANKA. Izid žrebanja bomo objavili v sredo, jj maja 1969. želimo vam veliko uspeha pri jj reševanju. Uredništvo **»»2S!;;"S«"""» »a a ■■»».........hmiiii »»»a«« uaaaaaaai.anaaaaaa ■■•■«•««■■«■■■» '■••■■■■Ml.........»■»•»•■•■■......•■■■■■•■■■■••••■■■•■•■»••■■■■»•■■■■»I 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Bizet na koncertnem odru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenski oktet v prvi zasedbi poje pesmi jugoslovanskih narodov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Poje moški zbor DPD Laško — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vsako soboto Top-pops 11 — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Ko-vačiča — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Novi ansambli — nove melodije — 21.30 Iz fo-noteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 V soboto popoldne napovedovalcem Edom Mo-horkom — 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Minute s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Okno v svet — 20.45 Melodije za sobotni večer — 21.20 Operni koncert — 22.30 Z gora do morskih obal — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA 4. maja 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih vii — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Glasba ne pozna meja — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Se-rcnadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popol-dne — 14.45 Odmevi z gora —15.00 Aida - opera — 17.45 Glasbema skrinja — 19.00 športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20,05 Sirani iz slovenske proze — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja zbora slovenske filharmonije — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 5. maja 8.0S Glasbena matineja — S.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše" — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Pic-sker — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Igra pianistka Dubravka Tomšič-Sre-botnjakova — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Festival zborovske glasbe v Spittalu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere »Bagdadski brivec« — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča — 19.25 Pet minut za EP - 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 1/brali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — j 20.15 Lepe melodije — 20.30 ; Svet in mi — 20.45 Glasbe-ne slike iz Francije — 21.20 , Literarni večer — 22.00 Ve- i čeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 6. maja 8.08 Operna' matineja — 8.35 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Poje basist Nikolaj Ghiarov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasb.no Udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubija.:ia —-15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori —■ 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Stane-tom Mancinijem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Od premiere do premiere — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev - deset melodij — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarno nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije po pošt: — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Pamas — 21.45 Koncertanti na naših odrih — 23.35 Suita iz Korkire — 00.05 Iz slovenske poezije Trajsiožareče peči NA PREMOG — ODLIČNE ZAHODNONEMšKE PROIZVODNJE KUPFERSBUSCH SPET V ZALOGI PRI TRGOVSKEM PODJETJU »KURIVO« KRANJ, Gorenjesavska 4 — tel. 21 192 ELEKTR0TEHNA LJUBLJANA prodajalna Kranj, Prešernova 9 Nudi elektromotorje, merilne instrumente, instalacijski material ter predmete široke potrošnje v veliki izbiri GLAS * 28 stran Jesenice R'iDIO 30. apriJa amer. barv. CS film SLAVNI REVOLVERAŠ 1. maia amer. barv. CS film PAST ZA STARŠE 2 maja amer.-ialij. barv. CS film STARI GANGSTER 3.—4. maja amer. barv. film OBRAČUN NA DAN SV. VALENTINA 5. maja amer. barv. film HEROJI TELEMARKA 6. maja angl. barv. film NESREČA Jesenice PLAVŽ 30. aprila franc. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI ob 20. uri, amer. barv. CS film PAST ZA STARŠE ob 18. uri 1.—2. maja italij.-franc. barv. CS film ŠEJKOV SIN 3. —4. maja angl. barv. film NESREČA 5.—6. maja amer. barv. film OBRAČUN NA DAN SV. VALENTINA Žirovnica 30. aprila amer. barv. CS film PRIŠLI SO V CORDU-RO 4. maja italij.—franc. barv. CS film ŠEJKOV SIN Do v je-Mo j s t rana 1. maja amer. barv. CS film PRIŠLI SO V CORDU-RO 2. maja amer. barv. CS film PAST ZA STARŠE 3. maja italij.-franc. barv. CS film ŠEJKOV SIN 4. maja amer. barv. CS film SLAVNI REVOLVERAŠ Kranjska gora L—2. maja amer. barv. CS film SLAVNI REVOLVERAŠ 3. maja amer. barv. CS film PRIŠLI SO V CORDU-RO 4. maja amer.—italij. barv. film STARI GANGSTER Radovljica 30. aprila amer. film UMAZANA KUPČIJA ob 18. uri, amer. barv. CS film ODSEV V ZLATEM OČESU ob 20. uri L maja angl. barv. CS film MEJA V PLAMENIH ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. film STREL Z NEBOTIČNIKA ob 18. uri 2. maja angl. barv. CS film MEJA V PLAMENIH ob 15.30., amer. barv. CS film ODSEV V ZLATEM OČESU ob 18. uri, indijski film PRIJATELJSTVO ob 20. uri 3. maja amer. film GOLO REZILO ob 18. uri, amer. barv. film STREL Z NEBOTIČNIKA ob 20. uri 4. maja amer. barv. film GOLO REZILO ob 14. in 20. uri, amer. barv. film STREL Z NEBOTIČNIKA ob 16. uri, amer. barv. CS film ODSEV V ZLATEM OČESU ob 18. uri 5. maja angl. barv. film STRAHOTE STAREGA MLINA ob 20. uri 6. maja angl. barv. film STRAHOTE STAREGA MLINA ob 20. uri škofja Loka SORA 30. aprila amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 18. uri, franc. barv. CS film AN-GELIKA IN SULTAN ob 20. uri 1. maja franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN ob 17. in 20. uri 2. maja franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN ob 18. in 20. uri 3. maja amer. barv. CS film KAJ SI DELAL V VOJNI, ATA? ob 17.30 in 20. uri 4. maja amer. barv. CS film KAJ SI DELAL V VOJNI, ATA? ob 17. in 20. uri 5. maja jugoslov. film PALMA MED PALMAMI ob 19. uri 6. maja franc. barv. CS film CARSKA VENERA ob 20. uri Kamnik DUPLICA 30. aprila italij. barv. film DOLAR V ZOBEH ob 19. uri 1. maja italij. barv. film DOLAR V ZOBEH ob 20. uri 3. maja amer. barv. film ŠOK ob 20. uri 4. maja amer. barv. film ŠOK ob 15., 17. in 19. uri Kranj CENTER 30. aprila amer. barv. CS film SIMFONIJA HEROJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera švedskega filma MOLK ob 22. uri 1. maja franc.-italij. barv. CS film BUFFALO BILL, JU NAK DIVJEGA ZAHODA ob 15. uri, amer. barv. CS film SIMFONIJA HEROJA ob 17. in 19. uri, premiera amer. filma UKROČENA TRMOGLAV ob 21. uri 2. maja amer. barv. film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. CS filma LAW-RENCE ARABSKI ob 21. uri 3. maja amer. barv. film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 15., 17. in 19. uri, premiera jugosl. filma OPERACIJA BEOGRAD ob 21. uri 4. maja amer. barv. film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma BREZPRAVNI ZAKON ob 21. uri 5. maja amer. barv. film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 16., 18. in 20. uri 6. maja amer. barv. CS film BREZPRAVNI ZAKON ob 16. in 18. uri, švedski film MOLK ob 20. uri Kranj STORžIC 30. aprila jugosl. barv. film KO SLIŠIŠ ZVONOVE ob 16., 18. in 20. uri 1. maja jugosl. film KO SLIŠIŠ ZVONOVE ob 14. in 16. uri, švedski film MOLK ob 18. in 20. uri 2. maja amer. barv. CS film SIMFONIJA HEROJA ob 16. uri, jugosl. barv. film KO SLIŠIŠ ZVONOVE ob 18. uri, švedski film MOLK ob 20. url 3. maja amer. barv. VV film PAST ZA STARŠE ob 15. in 17.30. uri, švedski film MOLK ob 20. uri 4. maja franc.-italij. barv. CS film BUFFALO BILL, JUNAK DIVJEGA ZAHODA ob 14. uri, amer. barv. film MA-DAM X ob 18. uri, švedski film MOLK ob 20. uri 5. maja amer. barv. CS film SIMFONIJA HEROJA ob 16. in 20. uri, jugosl. barv. film KO SLIŠIŠ ZVONOVE ob 18. uri 6. maja amer. barv. film UKROČENA TRMOGLAVKA ob 16. uri, italij. barv. film DVOBOJ V TEXASU ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 30. aprila angl. film KAJ JE NOVEGA, MUCKA? ob 20. uri 1. maja angl. film KAJ JE NOVEGA, MUCKA? ob 17. in 19.30 uri 4. maja amer. barv. VV film PAST ZA STARŠE ob 17. in 19.30 uri Tržič 30. aprila amer. film TARZAN V NEW YORKU ob 16., 18. in 20. uri 1. maja amer. barv. CS film OPERACIJA GROM ob 15.20., 17.40 in 20. uri 2. maja franc.-italij. barv. CS film BUFFALO BILL, JUNAK DIVJEGA ZAHODA ob 15.40 in 20. uri 6. maja jugosl. barv. film KO SLIŠIŠ ZVONOVE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 2. maja amer. film TARZAN V NEVV YORKU ob 16., 18. in 20. uri r —\ Televizija 1__I SREDA — 30. aprila 9. 35 TV v šoli, 16.00 Konjske dirke v Rimu (RTV Zagreb) — 17.45 Rastimo — oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.30 En francais, 18.45 Velika pustolovščina — serijsik film, 19.15 Mlada Evropa, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.25 Nogomet Španija : Jugoslavija (Evrovizija) — 21.15 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 21.30 Nadaljevanje nogometnega prenosa (Evrovizija) 22.15 Filmski festival v Beogradu in Oberhausenu (RTV Ljubljana) — 23.000 Koncert pred skupščino (RTV Zagreb) — 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Rastimo, 18.30 Svet divjine, 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) — 19.15 Po izbiri (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV ndevnik (RTV Ljubljana) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 1. maja 9.05 Prvomajske čestitke ki napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 9.10 Revolucionarne pesmi v moderni priredbi (RTV Beograd) — 9.40 Svobodna Jugoslavija, 10.00 Z rdečim nageljnom na Rožnik, 11.00 Risanke, 11.30 Turistič-j ni vodič, 14.10 Poročila, 14.15 ! Boganci — madžarski film ; (RTV Ljubljana) — 15.30 Spcedvvav v Crikvenici in konjske dirke v Rimu (Evrovizija) — 17.30 Del košarkarske tekme ČSSR : Madžarska, 18.00 Košarka Jugoslavija : Reprezentanca po izbiri TV, 19.15 Pomlad v glasbi (RTV Beograd) - 19.45 Cikcak, 20.30 3-2-1, 20.35 Mali oglasi, 21.10 Postojnska jama in ples, 21.40 Wojeck — serijski film (RTV Ljubljana) — 22.30 Podelitev nagrad za najboljšo zabavno glasbeno oddajo (Evrovizija), 22.50 TV dnevnik (RTV Beograd) — 23.10 Konjske dirke v Rimu (RTV Zagreb) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 2. maja 9.25 Poročila, 9.30 Praznični pionirski TV dnevnik, 10.00 Otroci nastopajo, 10.15 Film čza otroke (RTV Ljubljana) — 11.00 Koncert narodne glasbe, 13.20 Poročila, 13.30 Državno prvenstvo v boksu, 14.15 Košarka TV : ČSSR (RTV Beograd) — 15.30 Konjske dirke v Rimu (Evrovizija) — 17.00 Medigra, 17.15 Košarka Jugoslavija : Madžarska (RTV Beograd) — 18.30 Filmska burleska, 18.50 Sprehod po Zadru, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Tigrov zaliv — ameriški film, 22.20 Vem, veš — .uiz, 23.50 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.30 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Reportaža, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) - 21.00 Spored italijanske TV g DBOTA — 3. maja 9.50 Poročila, 10.00 Državno prvenstvo v boksu (RTV Beograd) — 14.45 Rokomet Partizan : Borac (RTV Zagreb) — 16.00 Košarka Jugoslavija : ČSSR (RTV Beograd) — 17.40 Daktari — serijski film, 18.30 Po domače z Veselimi planšarji, 19.00 Jugoslovanska revolucija — film, 19.30 Proti morju, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Popularne popevke 69, 21.35 Filmska burleska, 22.00 Maščevalci — film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila, 23.15 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — 23.35 Festival mladih v Subotici, 24.00 Poročila (RTV Beograd) Drugi spored: 17.15 Informativna oddaja, 17.30 Jane Evre — I. del, 18.30 Narodna glasba, 19.00 Jugoslovanske revolucije (RTV Beograd) — 19.30 Proti morju (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 4. maja 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Po domače z melodijami Franceta Korbarja (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Otroška matineja, 12.10 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 12.55 Državno prvenstvo v boksu (RTV Beograd) — 14.25 Mo-tokros v Zaboku, 15.15 šahovski komentar, 15.40 Nadaljevanje prenosa iz Zaboka (RTV Zagreb) — 16.45 Konjske dirke (Evrovizija) — 18.10 Kockar z Missisippija — ameriški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 športni pregled (JRT), 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.20 Rokomet Lokomotiva : Beograd (RTV Zagreb) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 5. maja 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, i 17.15 Madžarski TV pregled i (RTV Beograd) — 17.50 Tik-! tak, 18.05 Po Sloveniji, 18.30 i Premajhno zinanje za veliko odgovornost, 18.50 Godala v ritmu, 19.20 Dovolj je spomina, me pesmi pojo, 19.40 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.40 3-2-1, 20.45 Fantje — TV drama, 22.35 Kantata, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.30 TV novice (RTV Beograd) — 17.45 T V vrtec, 18.00 Mali svet, 18.20 Znanost (RTV Zagreb) — 18.50 Godala v ritmu (RTV Ljubljana) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnernik, (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 6. maja 9.35 TV v šoli, 10.30 AngkT-ščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V j v šoli, 15.40 Angleščina (RTV I Zagreb) — 16.10 Francoščina j (RTV Beograd) — 17.45 Ri" samke (RTV Ljubljana) j| I 18.00 Ostržek — film (RTV i Zagreb) — 18.20 Obrežje, 18.40 I Torkov večer s Slovenski^1 oktetom, 19.05 Vaje civiln« zaščite — II. del, 19.45 Cikcak, 20 00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Dnevnik žene v belem — film, 22.25 Prgišče ba* I letnih miniatur, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: ^ 17.30 Večerni zaslon (RT* Sarajevo) — 17.45 Risank« (RTV Beograd) — 18.00 Ostržek, 18.20 Telesporl, 19.00 N> rodna glasba, 19.15 Mladi n* zaslon, 19.45 TV prospe*1' 20.00 T V dnevnik (RTV *J" greb) — 21.00 Spored it*11' janske TV Prodam Prodam DESKE za betoniranje. Poženk 39, Cerklje 2123 MLATILNICO s tresili in reto prodam. Benedičič, Pše-vo 6, Besnica 2124 Prodam rabljena 4 OKNA, 4 VRATA dva ŠTEDILNIKA, dve POSTELJI, OMARO in 20 novih GAJBIC. Dolenc Juri, Senpctrska 14, Kranj — S t razišče 2125 Prodam plemenske ZAJCE. Šenčur 217 2126 Prodam BIKCA, 250 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku 2127 Ugodno prodam pomivalno MIZO in električni KUHALNIK s tremi ploščami. Angela Srakar, Kranj, Župančičeva 2 2128 Prodam večjo količino SKAL za zidavo. Markič, Tr-boje 49 2129 Prodam zazidljivo PARCELO, primerno tudi za dvojček, šenk Franc, Predoslje «4, Kranj 2130 Prodam semenski KROMPIR igor. Struževo 7, Kranj 2131 Prodam zazidljivo PARCELO v Sebenjah. Naslov v oglasnem oddelku 2132 Prodam POMIVALNO MI-20 novo »lipa« s 10% popustom. Naslov v oglasnem Oddelku 2133 Prodam nahrbtno ročno ŠKROPILNICO za sadje, vODNO motorno ČRPALKO, kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, STAJCO in KOŠEK. Vodnik, Skokova 9, Kranj-Slra/išče 2134 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijo v Prebačevem ^ri Kranju. Naslov v oglas-nem oddelku 2135 Prodam LE? za ostrešje in nekaj LESA za opaže (šolon-Bernard, Zg. Senica 16, Odvode 2136 Prodam PRAŠTČE za zakol. Sgog 32, Cerklje 2137 Prodam KRAVO simental-*°. ki bo maja četrtič tele- Sle « ' urvj maja 11 v_ '•a. Dolenčiče 4, Poljane nad *k. I Pro 5-30x 12x28. Repe Niko, Sp Loko 2138 Prodam TRAVERZO, dolgo Gorje 98 2139 ^ Prodam 2000 kg sena in ota-e- Pogačnik, Prezrenje 11, r°dnart ' prodam dve KRAVI simen-ena bo v kratkem tele-a ln VOLA, vajen vožnje. *J«anja vas 32, Tržič 2054 ,ldaja In tiska CP »Go rer>jsk1 tisk. Kranj, Ko r°Ška cesta 8. - Naslov j^ednlštva ln uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (s'avba občinske skupšči-ne>-Tek račun pri SDK * Kranju 515 1 135. - Te '"oni: redakcija 21835 '-860; uprava lista, ma-°°glaina ln naročniška "užba 22 152 - Naročnl-letna ?2, polletna 16 N r1". cena z« eno številko T50 N din Mali oglasi: G**eda 1 N din, naročniki ^aJo 10»/. popusta. Ne fačanlh oglasov ne ob '»vljamo Kupil n Dobro vpeljan nov večji I GOSTINSKI LOKAL s prenočišči na lepi izletniški točki med Škofjo Loko in Kra- , nfcsea ugodno prodam. V po-štev pridejo le resni kupci. Domačini imajo prednost. Ogled ob nedeljah, informacije: MASTRL Matevž, Crngrob 11, Žabnica 1398 , Prodam dva meseca stare PIŠČANCE (leghorn). Sušnik Janez, Sp. Besnica 2140 j Prodam KRAVO. Bašelj 33, j Preddvor 2141 ; Prodam 1300 kosov EFE ZIDAKOV. Hrastje 54, 2142 I Prodam šivalni stroj bagat z garancijo. Kokrica 118 j 2143 Prodam 3 male PUJSKE, enega 60 kg težkega, ročno 1 SLAMOREZNICO — močno, brejo TELICO simentalko ali zamenjam GUM I VOZ 14 col. na prednjo in zadnjo zavoro. Kosci, Mišače 11 pri Otočnh 2144 Prodam dobro ohranjen OTROŠKI italijanski VOZIČEK — globok in športni. Kranj, St. Žagarja 29/a, 2145 Prodam PRAŠIČA, 50 kg težkega. Zalog 34, Cerklje 2146 Prodam KONJA, 7 let starega. Cerklje 112 2147 Prodam PUHALNIK. Pevno 5, škofja Loka 2148 Prodam delovnega VOLA, 450-500 kg. Lahovče 32, Cerklje 2149 Prodam 1800 kosov porolit 5 in 8 ter 400 kosov monta 12 in PUNTE. Vidmar, St. Žagarja 48, Kranj 2150 Prodam PARCELO z lokacijo, 1000 m2 za 15.000 N din na Suhi pri Predosljah. Suha 7, Kranj 2151 Prodam MOPED T-12. Ajdo-cev Jure .Šenčur 185 2161 Menjam MAKSI za MOPED ali prodam. Sr. Bitnje 10 2162 Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED T-12 in kuhinjsko KREDENCO. Dorfar-je 5, žabnica 2163 Prodam motor JAVO 175 cern, VETROBRAN in ŠČITNIKE za kolena. Poljšica 7. Podnart 2164 Poceni prodam FIAT 600 in dva MOPEDA tomos. Naslov v oglasnem oddel. 2165 Prodam dobro ohranjen FIAT 600, letnik 1960 z novim strojem, prevoženih 10.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 2166 Nujno prodam VVV-kombi S kesonom, letnik 1963. Ovseni k, Jezerska c. 108/č, Kranj 2167 Prodam SPAČKA. Ogled v sredo. Naslov v oglasnem oddelku 2168 Prodam FIAT 600 D. Kranj, Grad ni kova 2, Sorčan Jožica 2169 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12 po ugodni ceni. Mali, Golnik 19 2170 Predam MOTOR MAKSI 175 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 2171 Prodam FIAT 600 v nevoznem stanju, registriran za 1969. Ogled pri Boncelj Bri-tof 15, Kranj 2099 Prodam MOPED T-12, skoraj nov, po ugodni ceni. Naslov v oglasnem odd. 2192 Prodam odlično ohranjeno ŠKODO, letnik 1966, po zelo ugodni ceni. Rezek, Blejska Dobrava 45 2193 Kupim rabljen MEŠALEC za beton. Pušavec. Voglje 79, Šenčur 2152 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na Klancu ali Hujah. Naslov v oglasnem odd. 2J 53 Kupim BIKCA do 250 kg težkega. Aljančič, Bistrica 2, Duplje 2154 Kunim PUNTE in BANKI-NE. Delavska cesta 28, Kranj Stražišče 2155 lito torfta ^ y§žifif Prodam VESPO 125 ccm, prevoženih 10.000 km. Cena 2500 N din. Ponudbe poslati pod (tudi ček) 2156 Prodam novo KOLO z motorčkom francoske znamke vclosolex. Jereb, Delavska c. 13, Kranj-S t razišče 2157 Prodam FIAT 750, letnik-1965. Suha 5 ,Kranj 2158 NSU primo 175 ccm, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Informacije dobite na avtobusni postaji ali po telefonu 21-084 Kranj 2159 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Poženk 39, Cerklje 2160 SPAČKA, letnik 1966 december, prodam, šifkovič, Koroška cesta 10, Kranj 2090 VAJENCA za mizarsko obrt sprejmem. Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Žabnica 2178 Znan hotel SCHLEICIIER na avstrijskem Koroškem zaposli v sezoni od maja do septembra 3 KUHARICE. Hotel SCHLEICIIER A-9580, DROBOLLACH, tel. 04254 289 2112 Stanova Mlad zakonski par brez otrok išče SOBO v okolici j Kranj, Ljubljana. Greva tudi h kmetu. Naslov v oglasnem oddelku 1972 Prodam enonadstropno HIŠO, dograjeno do III faze. (5 milijonov). Knaver, C. Talcev 25, Kranj 2035 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO za montažno H ISO v Škof j i Loki 2069 Oddam SOBO dvema fantoma. Zlato polje 15,a, Kranj I 2172 FANTA vzamem na stanovanje. Kranj, Kokrški breg 2 2173 Dam lepo SOBO UPOKO- I JENKI na deželi. Naslov v ogalsnem oddelku 2174 Iščem SOBO in KUHINJO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2175 Prodam GOSPODARSKO POSLOPJE, primerno za pre- ; ureditev v stanovanje in de- i lavnico v okolici Škofje Lo- ■ ke. Naslov v oglasnem oddelku 2176 1 Zaposlitve Iščem žensko za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času v središču mesta Kranja. Javite se od 19. ure dalje ali od 14.—15. ure. Naslov v oglasnem oddelku 2174 Izjavljam, da so besede, ki sem jih govoril Kristar.eu Jožetu 19. 2. v lokalu Trebeč o ženi Kristane Slavki neresnične. Kostič Milutin, Partizanska c. 12. Kranj 2185 Izjavljam, da so besede, ki sem jih govoril o svoji ženi neresnične. Grašič Anton, Jezerska c. 49, Kranj 2186 Odpila sem AVTO PRALNICO v Kranju — Čirčc, Smledniška c. 19 v hiši, kjer je imel Pintar Leon mehanično delavnico. POSTREŽBA HITRA in kvalitetna. Non-stop od 6. do 20. ure ob nedeljah od 6. do 12. ure. Se priporočam! 2072 KRANJČANI! Strokovno in poceni vam lepim TAPETE in TAPISOME. Naročila po telefonu 22-630 Kranj 2075 IZDELUJEM cemetno stres- I no OPEKO folc in špičak. Mohorič, Stari dvor 20, Škof- . ja Loka 2179 Iščem DELAVCA, da bi mi j izdelal strešno OPEKO. Viso-ko 88, Šenčur 2180 • AMD Cerklje obvešča, da j se prične TEČAJ za A B F j kategorijo. Prijave sprejema j trafika Cerklje do 15. maja 2191 Vsem cenjenim gostom čestitamo za PRAZNIK DELA in vas vabimo na zabavo s plesom v sredo zvečer na praznik dela in v soboto. Igrajo Fantje treh vetrov in MUŠKETIRJI. Vabi vas GOSTIŠČE pri Jančetu 2181 Vsem cenjenim gostom čestitamo za PRAZNIK DELA — 1. MAJ. V soboto, 3. 5. 1969, vas vabimo na zabavo s plesom. Igral bo priznani Kranjski trio. Vabi GOSTILNA ZARJA TRBOJE 2182 DOM na JEZERSKEM priredi na praznik L MAJA zabavo s plesom. Začetek ob 20. uri. Igra kvintet GORENJSKI NAGELJNI. Vabljeni! 2183 ZM Cerklje priredi v četrtek ob 19. uri ZABAVO za staro in mlado. Igral bo TRIO Frcnky 2184 KAVA uMtek. Dne 27. 4. 1969 sem od Zg. Brnikov do Voklega izgubila otroški (lajpč) in ruto narodne noše. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. Voklo 9, Šenčur 2187 Prosim najditelja TRANSI-STORJA v avtobusu št. 107-23 v nedeljo, 27. 4., iz Velenja do Kranja, naj ga vrne na avtobusno postajo Kranj ' 2188 Naprošam očividce nesreče 2. 11. 1968 pred Trgom revolucije v Kranju, da pismeno sporočijo svoj naslov. Posebno še osebo, ki me je Spremila do zdravstvenega doma. Poškodovanec štopler Jože, Delavska cesta 19, Kranj-Stražišče 2189 Podpisani Bider Anton iz Adergasa 20 se javno zahvaljujem vsem sosedom kakor tudi kranjski in velesovski gasilski četi za požrtvovalno gašenje požara dne 18. 4. 1969. Še enkrat iskrena hvala 2190 USLUGA Slražlšče Kranj Obveščamo cenjene potrošnike, da opravljamo vul-kanizacijo vseh gumijevih predmetov, kemično čiščenje oblek in blaga, pranje perila in žaganje drv. Na zalogi imamo kvalitetno apno za beljenje. Pri nakupu nad 500 kg apna dajemo izredni popust. Poslovalnica Scljakova 7, Stražišče. Za kemično čiščenje oblek in pranje perila imamo poslovalnico pri Vodovodnem stolpu, Begunjska 10. Cene uslug apna so konkurenčne. SE PRIPOROČA KOLEKTIV! Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela 1 maj ■4BOKDBEBK3BU GLAS * 30. stran SREDA — 30. APRILA 1969 Nasilje na Stari cesti V nedeljo, 27. aprila, okoli sedme ure zvečer so trije moški fizično napadli Franca Jermana in njegovo ženo. Začelo se je pravzaprav tako, da so se vinjeni Anton Horvat in Janko Fuks, oba z Zlatega polja ter Franc Gregorc s Stare ceste v Kranju, lotili ograje, ki obkroža Jermanovo hišo na Stari cesti v Kranju. Lastnik jih je opozoril, naj ne delajo škode, razgrajajoči pa so še ga lotili s pestjo, njegovo ženo pa je nekdo od njih udaril s kolom. Nato so vdrli na dvorišče in tam polomili trto ter opornike zmetali v Savo. Lastnik in njegova žena sta se pred nasilneži umaknila v hišo. Lotili so se tudi lastnikovega novega kolesa in ga vrgli v Savo. Lastnik je kasneje" poklical miličnike, ki so nasilneže skušali odpeljati na postajo milice. Ti pa so se temu spirali in ranili enega miličnika. Ranjen je bil tudi Anton Horvat. Miličniki so nasilneže obvladali in jih odpeljali na postajo milice, kjer so jih pridržali do iz-treznitve. Za nasilje se bodo morali zagovarjati pred občinskim sodiščem. Vlak fo je povozil Vlak ki je v nedeljo ob pol desetih zvečer pripeljal iz Ljubljane, je pri tovarni Iskra v Kranju zadel Jožico Zore, staro 17 let, dijakinjo elektrotehniške šole. Strojevodja, ki je Jožico opazil, vlaka ni mogel ustaviti, tako da jo je vlak odbil kakih trideset metrov daleč. V kritičnem stanju so jo odpeljali na nezgodni oddelek ljubljanske bolnišnice, kjer pa je v ponedeljek umrla. Ker so v bližini proge našli njen lepo zložen plašč, domnevajo, da se je odločila za samomor. Nesreča pri smučanju V nedeljo, 27. aprila, dopoldne si je avstrijska državljanka Uršula Strobl iz Villacha, stara 27 let, pri smučanju v triglavskem pogorju zlomila nogo v kolenu. Oba smučarja, ki sta bila z njo, sta na letališču Lesce zaprosila za helikopter, da bi jo odpeljal v dolino. Ker pa naš helikopter ni bil dosegljiv, sta poklicala helikopter iz Celovca. Ta je okoli petnajste ure pristal na Brniku ter od tam odletel v triglavsko pogorje po ponesrečenko. Okoli sedme ure zvečer je helikopter s ponesrečenko spet pristal na Brniku, od koder je takoj nadaljeval polet v Avstrijo. Prešernovo gledališče v Kranju TOREK — 6. maja, ob 19.30 za abonma Mala drama Al-bee: KOČLJIVO RAVNOVESJE, gostuje SNG — Drama iz Ljubljane. Zahvala Ob boleči izgubi nadvse dobre mame, stare mame, prababice, tete, sestre in tašče Mane Skubic — Matičkove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo v tako velikem Številu spremili na zadnji poti ter z nami sočustvovali v težkih trenutkih. Posebna zahvala za vso pomoč sosedom, pevcem, dr. Žgajnerju za požrtvovalnost med boleznijo, Aerodromu Ljubljana, č. duhovščini g. župniku za ganljiv govor. Vsem še enkrat iskrena hvala. Zg. Brnik, Zagorje ob Savi, Šenčur, Cerklje, Poženk, Utah U. S. A. Zg. Brnik, dne 25. 4 .1969 Zahvala Ob prerani izgubi našega dobrega moža, ata, starega ata, brata, bratranca, nečaka in svaka Leopolda Sulcerja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki so nam tako nesebično stali ob strani. Hvala č. duhovščini, pevcem za odpete žalostinke, predsedniku RK Primskovo za lep poslovilni govor, kakor tudi posameznikom ustanovam in delovnim organizacijam za izraze sožalja. žalujoči: žena Vikca, sinova: Levko in Fricko z družinama, sestra Pavla ter -drugo sorodstvo Kranj, dne 28 4. 1969 Zahvala Ob težki izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete Frančiške Rožič se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč v težkih trenutkih, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bahunu, ki ji je požrtvovalno lajšal trpljenje ob bolezni ter pevskemu zboru za odpete žalostinke. žalujoči otroci z družinami, sestra in ostalo sorodstvo Bohinj, Bled, Domžale, Zagreb, Beli Manastir, Zemun, Beograd, Bohinj, dne 24. 4. 1969 Nesreče zadnjih dni Na cesti tretjega reda v Šenčurju je v petek, 25. aprila, dopoldne desetletni Jože Sobočan s kolesom zapeljal s stranske ceste na glavno in se pri tem zaletel v tovorni avtomobil, ki ga je vozil Jože Zoreč iz Kokrice. Deček je bil v nesreči huje ranjen. V križišču ceste prvega reda in Savske ceste na Jesenicah se je v petek okoli druge ure popoldne pripetila nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje med tremi avtomobili. Voznik Marjan Trilar iz Kranja je pred križiščem svoje vozilo ustavil, za njim pa je, prav tako s tovornjakom, ustavil Jože Sušnik z Jesenic. Za njim pa je v prekratki varnostni razdalji pripeljal voznik tovornega avtomobila s prikolico Karel Raj-hard iz Kamne Gorice ter trčil v Sušnikov tovornjak, ta pa še v Trilarjev. škode je za okoli 8000 N din. V soboto, 26.aprila, zvečer je na Polici pri Kranju voznik osebnega avtomobila Ernest Herman iz Ljubljane pri prehitevanju neznanega vozila zavozil s ceste, da bi se izognil trčenju z avtomobilom, ki je prihajal nasproti. Pri prevračanju pa bil voznik laže ranjen, škode pa je za 10.000 N din. Na cesti prvega reda pri Drulovki je v soboto dopoldne voznik osebnega avtomobila Miloš Stepanović iz Beograda pri prehitevanju zapeljal s ceste in se prevrnil. Voznik je bil v nesreči laže ranjen, škode pa je za 10.000 N din. Na Jelenovem klancu v Kranju je v nedeljo popoldne voznik osebnega avtomobila Anton Grohar iz Vincarjev pri Škofji Loki zadel Hildo Kondeč iz Kranja, ki je nenadoma stopila na cesto. Hudo ranjeno so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V Sp. Brniku se je v nedeljo pri odcepu ceste za Cerklje zaletel v spredaj stoječi avtomobil Janeza Polajnarja iz Celovca, voznik osebnega avtomobila Janez Uršlč iz Kranja. Pri trčenju se je Uršič huje ranil, škode pa je za 2000 N din. Na cesti prvega reda v vasi Belca pri Jesenicah je v nedeljo zvečer voznik osebnega avtomobila Jože Rožič z Jesenic pri srečanju s konjsko vprego zadel Anico Potočnik, ki je šla po desni strani ceste. Voznik je nato zavil v levo, pri tem pa je zapeljal čez cesto in po strmini navzdol. Potočnikova se je le neznatno ranila, medtem ko se je voznik laže poško-val, prav tako tudi njegova sopotnica v avtomobilu Katarina Rožič, škode na avtomobilu je za okoli 15.000 N din. V ponedeljek, 28. aprila, popoldne je na cesti med Bledom in Lescami voznik tovornega avtomobila Alojz RošiČ iz Dvorske vasi pri prehitevanju zadel mopedista Franca Udirja s Koroške Bele. Mopedlst je bil pri tem huje ranjen. L. M. Zahvala Ob mnogo prerani tragični izgubi našega sinčka Andrej čka Demšar se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč družini Malijevi, Pikonovi in Golobovi. Iskreno hvaležnost smo dolžni tudi učencu za poslovilne besede ob odprtem grobu, šolskemu pevskemu zboru, učiteljskemu zboru za spremstvo. Najlepša hvala sodelavcem obrata žičarne-adjustaža za pomoč, Mesarskemu podj. Jesenice, domovoma igre in dela Angelce Ocepek in Julke Pibernik ter sostanovalcem in vsem, ki so podarili vence in cvetje, voznikom oseb. avtomobilov in vsem ki so našega sinka spremili na njegovi zadnji poti. žalujoča mamica in očka s sorodniki Prvega maja bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila naš dobra in skrbna mamica Ana Oblak (Kovarjeva mama) »Prazen in žalosten je tvoj dom, odkar tebe ni več med nami, draga mami! Ostala nam boš v trajnem spominu!« Zahvala Vsem, ki ste jo obiskovali v bolnici, ji lajšali težke trenutke, jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, iskrena hvala! Hvala tudi častiti duhovščini in gasilskemu društvu Smlednik. žalujoči mož, hčerki Zinka in Darinka z družinama ter ostalo sorodstvo sreda - 30. aprila i%° GLAS * 31. stran Bled letos v znamenju veslaških regat Letos rekordna prvomajska regata — Kar štiri veslaške prireditve na Blejskem jezeru Na Blejskem jezeru bo letos rekordno število veslaških prireditev. Veslaška zveza Jugoslavije je v soglasju z Veslaško tt-ezo Slovenije odobrila izvedbo naslednjih veslaških prireditev na blejskem jezeru v letošnjem letu. 1. maja bo tradicionalna prvomajska regata, ki pomeni uvod v letošnjo veslaško »ezono. le 21. in 22. junija pa bo 18. mednarodna regata, 16. in 17. julija pa bo na Blejskem jezeru prvenstvo Jugoslavije za juniorje. Za seniorje in ženske pa bo državno prvenstvo 19. ta 20. julija. Iz tega je razvidno, da bodo vse najvažnejše letošnje veslaške prireditve v Jugoslaviji prav na Bledu, s cimer si je regatni odbor, ki je organizator vseh teh prireditev, nadel izredno težko nalogo, organizacijsko in finančno, da pripravi iz izvede vse te številne prireditve. REKORDNA PRVOMAJSKA REGATA Letos bo na Bledu že desetič zapored prvomajska regata, ki pomeni uvod v novo Veslaško sezono. Za letošnjo jubilejno prireditev se je Prijavilo rekordno število veslačev. Za to prireditev je čredno veliko zanimanje in bo nastopilo blizu 300 tekmovalcev iz 20 veslaških klubov. Na osnovi tega tekmovanja pa bo zvezni kape-1*0 že izbral posamezne eki-Pe oziroma veslače za skupke priprave, ki jih bo organ hirala Veslaška zveza Jugoslavije za razne mednarodne nastope. 18. MEDNARODNA REGATA Posebnost letošnje medna-rodne regate je v tem, da bo Vsak tekmovalec moral natopiti obvezno dvakrat, t. j. I soboto, kar bo obenem Ružilo kot predtekmovanje 10 v nedeljo na finalnem nastopu. Ta način tekmovanja Se ,ie uveljavil že povsod po svetu, na vseh večjih regatah P ima namen omogočiti vsakomur, da nastopi dvakrat ln> da s tem laže pokaže in Preizkusi svojo formo. Za letošnjo mednarodno regato Je že zagotovljena udeležba avstrijskih, italijanskih, če-F*J«i bolgarskih, nemških, ^'gijskih, poljskih in švicar- skih ekip. Ce bi bila na razpolago večja finančna sredstva, ne bi bilo težko dobiti za to tekmovanje tudi ekip iz drugih držav, vendar se bo regatni odbor na Bledu raje odločil za manjšo, a kvc.'uet-nejšo udeležbo, ki tudi odgovarja našim prilikam, možnostim in pa sposobnostim naših tekmovalcev. Od znanih tekmovalcev bo nastopil Jochen Meissncr, srebrna medalja iz Mehike, prav tako pa tudi kvalitetne ekipe iz CSSR, Italije in Bolgarije. Slednja je pokazala v zadnjih letih izreden napredek in se vedno pojavlja v skifu in dublu v finalu evropskih prvenstev. Po vsej priliki pa bo nastopil tudi »zlati osmerec« Zahodne Nemčije. Vse priprave za mednarodno regato so torej že v teku. Pri regatnem odboru pa v teh dneh razmišljajo o posebnih tehničnih izboljšavah, predvsem o postavitvi posebnih kabin za tisk in rad;o, o montaži posebnih telefonov na cilju, o možnosti spremljanja tekmovanja z motornimi čolni za posamezne novinarje itd. PRVENSTVO SFRJ NA BLEDU Letošnje državno prvenstvo v veslanju bo po več letih združeno za vse kategorije. Delavske športne Igre v Domžalah Na letošnjih delavskih šport-*ln igrah v Domžalah nastoje več kot 1000 tekmovalcev. T^lej se je že končalo pr-J^stvo v namiznem tenisu, ^venstvo je pokazalo, da je domžalski občini veliko za 'rnanje za namizni tenis. Vrstni red: 1. Lek, 2. Papirja — Količevo, 3. Zdrav-5tveni dom — Domžale, 4. Združena kemična industrija itd. Končano pa je tudi že moštveno sindikalno prvenstvo v šahu. Vrstni red je bil naslednji: 1. Papirnica — Količevo, 2. Mlinostroj — Domžale, 3. Strokovni izobraževalni center, 4. Universale — Domžale, 5. T osama — Vir itd. Brojan Preddvor — Bela tudi v povratnem dvoboju **red dnevi je bil na dvo- jnem kegljišču v Železni Povratni dvoboj v borbe-j ^ Partijah med ekipo Žepkov in ekipo KK Pred Tako kot v prvem tudi v drugem dvoboju zmagali tekmovalci iz Preddvora in Bele z rezultatom 676:671. Najboljši kegljač jc bil čan ekipe gostov Nace Naglic, ki je podrl 93 kegljev. ~jk Veslaška zveza Jugoslavije se je za tak korak odločila predvsem zaradi finančnih razlogov. S tem, da je tekmovanje na enem mestu v zelo kratkem razdobju prihranijo klubi na prevozih čolnov, kar je eden glavnih izdatkov, poleg tega pa tudi zaradi pomanjkanja čelnov klubi ne morejo trenirati, če imajo kar po štirinajst dni v glavni veslaški sezoni čolne na raznih tekmovanjih. Na Bledu predvidevajo, da bo letošnje juniorsko prvemrtvo izredno mnofično. Večina klubov je posvetila največ pozornosti vzgoji mladega kadra in bodo praktično vsi klubi nastopili na letošnjem prvenstvu z mladinskimi ekipami. Hkrati pa imajo mladinske ekipe letos izredno lepe možnosti za nastope v tujini. Naš?, mladinska reprezentanca bo namreč letos nastopila od 8.—10. avgusta na prvemstvu Evrope v Italiji, dalje na regati »Olimpijske nade« v Berlinu od 25. do 27. julija in na mladinskem še-steroboju v Trstu 20. julija. Manjšo udeležbo pa letos pričakujejo organizatorji v kategoriji vrhunskih veslačev, saj je letos prekinilo z nastopanjem več znanih vrhunskih tekmovalcev. Naše najboljše vesilr.če pa čaka v letošnji sezoni več pomembnih nastopov tudi v tujini. Naša izbrana vrsta bo tudi letos nastopila na regrvti v Luzennu od 13. do 14. julija, na troboju z Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo od 23.-24. avgusta v Bambergu in končno na evropskem prvenstvu, ki bo letos v Celovcu na Vrb-skem jezeru od 5.-7. septembra. LETA 1971 EVROPSKO PRVENSTVO ZA JTJNIORJE NA BLEDU? Pri regatnem odboru na Bledu smo tudi izvedeli, da se Jugoslavija poteguje za organizacijo evropskega prvenstva za juniorje v letu 1971. To tekmovanje je zdaj med veslaškimi zvezami zelo popularno, je bistveno manj zahtevno tako tehnično kot finančno ter se cela vrsta držav poteguje za prevzem organizacije tega tekmovanja. Letošnje prvenstvo mladincev bo v Italiji, v letu 1970 pa v Grčiji. Prireditev v letu 1971 pa bi bila hkrati tudi v proslavo 40. letnice, ko je bila na Bledu prva veslaška mednarodna regata in prvo državno prvenstvo. To tekmovanje bi bilo prav gotovo zelo zanimivo in bi sloves blejske veslaške steze s tem uveljavili tudi med mlajšimi veslači. I. Dvornik Sorska liga v nogometu Na Godcšiču je bil pred dnevi ustanovni sestanek nogometnih klubov, ki bedo sodelovali v novo ustanovljeni sorski ligi. Za to ligo se je prijavilo sedem meštev, in to: Go-deV:č, Vižmarje, Smlednik, Pirniče, Sv. Duh, Re- teče in Zbilje. Kandidata za pno mesto sta nedvomno Godešič in Vižmarje. Namen te lige je predvsem povezovanje in sodelovanje med mladimi saj bo v njej igralo največ m-adincev. Občinsko pionirsko šahovsko prvenstvo Na občinskem pionirskem šahovskem prvenstvu s*) imeli največ uspeha šahisti osnovne šole Stane Zr.gar iz Kranja in osnovne šole iz Šenčurja. V osnovni šoli Lu-cijan Seljak v Stražišču je nastopilo 14 ekip. Rezultati: starejši pionirji: — 1. OS Stane Žagar 13 točk, 2. OS Lucijan Seljak 9, 3.-5. OS Prcdoshe, OS Matija Va- Ijavec in OS Šenčur 6; mlajši pionirji: — 1. OS Sta/ie Žagar 14 točk, 2. OS Šenčur 12, 3. OS Matija Valjavec 11,5, 4. OS Simon Jenko 9,5, 5. OS Lucijan Seljak 8,5 in 6. OS Predoslje 4,5; starejše pionirke: — 1. OS Šenčur 5 točk in 2. Oš Matija Valjavec 3; mlajše pionirke — 1. Oš Šenčur. V. B. Letošnja balinarska tekmovanja na Gorenjskem Balinarska tekmovalna skupnost pri občinski zvezi za telesno kulturo Jesenice je sklicala posvet vseh balinarskih klubov Gorenjske, da bi se dogovorii o letošnjih tekmovanjih. Posveta so se udeležili predstavniki BK Kranj, BK Radovljica, BK šk. Loka in BK Jesenice. Navzočega pa ni bilo predstavnika BK Lesce. Na posvetu so sklenili, da bodo balinarski zvezi Slovenije poslali ostrejše pismo, ker je zaradi njenega malomarnega dela otežkoče.no delo tekmovalne skupnosti. Sezona je pred vrati, zveza pa kljub prošnji še vedno ni poslala programa letošnjih republiških tekmovanj. Predstavniki so se dogovorili, kje bodo letos gorenjska prvemstva. Vsi klubi so konkurirali za organiziranje tekmovanja v četvorkah, nazadnje pa so se dogovorili, da bo prvo kolo tega zanimivega tekmovanja letos 25. 5. v Kranju, drugo kolo pa L 6. v Škofji Loki. Prihodnje leto pa bo tekmovanje na Jesenicah in v Radovljici. Gorenjsko prvenstvo v parih bo V Križah se pripravljajo za pohod ob Žici okupirane Ljubljane Pod vodstvom dolgoletnega športnika Vimka Grašiča se pripravlja mlada ekipa tekačev za tekmovanje ob žici okupirane Ljubljane. V ekipi bodo nastopili poleg Grašiča še Kavar in šmid. To bo hkrati edina ekipa, ki bo zastopala tržiško občino na ten: fetiraovjeriju. GratVS 8. 6. na Jesenicah, prvenstvo posameznikov 22. 6. v Radovljici in v izbijanju 14. 9. na Jesenicah. Sami klubi bodo organizirali še več svojih tekmovanj. Jeseničani bodo imeli med-klubski turnir za otvoritev sezone, ekipni turnir zveze borcev, v počastitev občinskega praznika, mednarciii.o tekmovanje dvojk itd. V Radovljici bodo imeli občinsko sindikalno prvenstvo, tekmovanje za pokal Gorenjske, medklubski turnir in turnir za občinski praznik. Z. Fc'c Strelske novice V okviru mlad in.s'.;' športnih tekmovanj m::, gorenjskimi delovnimi oi gp.tniizaeijami so se src čale v Tekstilindu-j' strelske ekipe iz 5 pod ] c tij. Vrstni red: 1. Iskra, 2 Sava, 3. Elan. Med pos mezniki pa je bil najbo' ši Maric iz tovarne S.r Na prvem preglednem tekmovanju slovenskih strelcev s pištolo je dosegel lep uspeh Kranjčun Franc Peternel. V soboto je v streljanju s h-trostrelno pištolo dosege. 585 krogov od 600 mož nih, kar je bolje kot ve H javni državni rekord. Slabše pa se je uvrstil v nedeljskem tekmovanju, ko je s pištolo proste iz bire s 508 krogi zasede šesto mesto. B- Malovrh O LAS SOBOTA - 26. APRILA 1969 Svetovno prvenstvo v motokrosu v Tržiču •Joel Robert — Junak Ljubelja 69 Najboljši Jugoslovan na 25. mestu, okoli 12.000 gledalcev, odlična organizacija prireditve Tržič in njegova znana proga za motokros v Podljubelju sta preteklo soboto, zlasti pa še v nedeljo, doživela svoj veliki dan. še posebej pa so prišli na račun vsi ljubitelji tega drznega in lepega športa. Potem ko so se v soboto na podljubeljskih strminah pomerili najboljši jugoslovanski dirkači, pa je nedelja prinesla zagrizeno borbo najboljših na svetu in tekmovalcev za pokal Karavank. Podobno kot lani je bilo vreme tudi letos naklonjeno organizatorjem — članom tržiškega avto-moto društva. Nedeljsko prirediev je slovesno odprl predsednik motokros komiteja Rino Simoneti, član IS skupščine SRS. V svojem govoru je povezal pomen slovenskega državnega praznika — 27. apriila s pomembnostjo svetovnega prvenstva v motokrosu. Za njim je spregovoril še delegat mednarodne motociklistione organizacije FIM — Alfred Lenfranc iz Belgije. Kmalu za tem pa je že bila na sporedu prva dirka za svetovno prvenstvo v motokrosu v kategoriji motorjev do 250 ccm. Zmagovalec nedeljske dirke za svetovno prvenstvo v motokrosu v Tržiču in lanskoletni uradni svetovni prvak Joel Robert iz Belgije. BELGIJEC ROBERT SE NI DAL UGNATI čeprav bi se po nedeljski dirki z lahkoto odločil za najboljšega dirkača — to je danes brez dvoma Belgijec Robert, lanskoletni svetovni prvak — pa so zame junaki vsi tisti, ki se s svojim jekle-I nim konjičkom sploh upajo ! spusit: v podljubeljske str-j mine. Kot rečeno, v nedeljo je bil Robert nepremagljiv. J Strmine je obvladoval z največjo lahkoto, na nekaterih položnejših delih proge se je bolj vozil po zadnjem kolesu kot po obeh, sploh pa sta bila on in njegov motor ena sama celota. Po prvem startu je najprej povedel Robertov rojak Ge-boers, medlem ko je bil lanskoletni svetovni prvak šele četrti. Toda že v drugem krogu se je Robert prebil na prvo mesto, ki ga ni izpustil iz rok vse do konca dirke. Na cilju dirke je bil torej prvi Robert, sledi mu Geboers, Konečnv in Stodulka — oba CSSR, peti pa je bil Šved inž. Hallman, nato njegov rojak Petersson. V drugi vožnji za svetovno prvenstvo je Belgijec Robert še bolj pri-vil ročico za plin na svojem motorju — CZ — in razen sedmerice je pustil za seboj vse tekmovalce za en krog ali pa še več. Njegova zmaga sploh ni bila ogrožena, zato pa je bil toliko bolj ogorčen boj za naslednja visoka mesta. Tako so se od drugega mesta naprej uvrstili i Hallman, Geboers, šinkarenko, Pettersson, Stodulka, Konečnv . . Končni vrsti red prve deseterice po dveh dirkah za svetovno prvenstvo v motokrosu motorjev do 250 ccm v Tržiču pa je naslednji: 1. Robert, 2. Geboers, (oba Belgija), 3. Hallman (šve), 4. Stodulka, 5. Konečnv (oba ČSSR), 6. Pettersson (Sve), 7. šinkarenko (SZ), 8. Mik-kola (Finska), 9. Bonn (Šve) in 10. Kavinov. Med obema dirkama za svetovno prvenstvo so se pomerili še tekmovalci v kategoriji do 750 ccm. Zmagal je Eckenbach — ZRN, pred rojakom VValzem, Avstrijcem Leitgebejem in Italijanom Mitom. če skušamo na koncu potegniti črto pod ljubeljsko prireditvijo, potem lahko rečemo vse najboljše. Tržiški organizaorji so pripravili prireditev kot se sploh da in dokazali, da so kos vsaki še tako težki nalogi. Škoda je le, da prihodnje leto v Tržiču ne bo dirk, saj je znano da bodo v Orehovi vasi. V. G. Predsednik organizacijskega komiteja, član IS skupščine SRS Rino Simoneti je slovesno odprl svetovno prvenstvo v motokrosu v kategoriji motorjev do 250 ccm. Poleg njega sta še delegat FIM Alfred Lenfranc in direktor dirke Jože Jurjevčič. — Foto: F. Perdan Le nekaj metrov startne ravnine in množica dirkačev se je zapodila v strmino. Za nji«11' je ostal gost dim iz njihovih motorjev in pa močan hrup, ki je tako tekmovalce kot gl^ dalce spremljal vso tekmo. — Foto: F. Perdan Takole je v nedeljo vozil lanskoletni svetovni prvak in letošnji ljubeljski zmagovalec Bclg»J Robert. Zanj podljubeljske strmine niso pomenile nobene ovire, čeprav je omenjena Pr°* med najtežjimi na svetu. —• Foto: F. Perdan