GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■ i iii rnmmmifm^mmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmm i u Si^TtLST-oChicifo^ m., pondeljek, 8. novembra (Nov. 8), 1926, ŠTEV.—NUMBER 2B2 Vsi kandidat je, ki eo jih podpirali organizirani delavci, zrna-t pji, porazili cooMdgovce. Pe-i raz Butlerja velikega pomena. B' ' .«-h. Washington — (FP) — De-jivake eksekutive in zastopniki inijskega delavstva in njih pri- Klji se vesele zmage, ki so jo iili pri zadnjih volitvah, pravijo, da so dobili precejšnje ttevilo svojih zagovornikov v se-fit in v nižjo zbornico. Najbolj pa se vesele poraza lenatorja Butlerja iz Massachu-tettsa, katerega kandidaturo je jodpiral Coolldge. Sploh so eoolidgevci pogoreli akoro po-nod. Butler je narodni pred-asdnik stranke in je kot tak velika opora za Coolidga v senatu, tandidatje, ki so jih indoraira-k unije so povsod zmagali. Železničarji se posebno vesele zmage Brookharta iz Iowo, Blaina iz Wisconsina, Nyeja iz Severne Dakote in že več drugih, katere prištevajo svojim «govornikom. Brookhart je Že posebno poznan kot progresivec srve vrste. 4 Zato pa so ga pro-ilo spomlad brcnili iz senata in na njegovo mesto postavili prvovrstnega nazadnjaka, ki trobi v rog velikega kapitala. Delavske eksekutive zanikajo p—- u- P*OSV«TA PONDELJEK, 8. NOVEMBRA PROSVETA TEPSTI^ «the enlightenment- «r PO VOLILNI BITKI! to nI želja delavcev, bo ie odločevala volja onih, zm katere Veliko dela in agitacije bo ie treba izvršiti, da dela vatvo spozna, da mora biti osvoboditev delavstvs iz maadne suŽnostl Je sad njegovega lastnega dela in ne delo njegovih "prijateljev" In ljudakih "dobri janov." Javni ahed 8. M. J. v Pand. Cntmkmg. Pa. — Društvi "Proeveta" it 246 v Lewrencu, Pa., h» "Postojna k* jama" it. 138 A. N. P. J. ata zavzeli aknp-no ahdjo za aranžiran je «veiike- Volilna bitka je končana. Bila ni bitJut razreda proti razredu, ampak boj ae je vrffl med profesionalnimi poU- tičarji in njih pristal ki pričakujejo od gvojfli arnUvo-noš nagrad v obliki političnih alužb ali drugih nalog. Načelnih vprašanj v tem volilnem boju ni bilo, ako ae upoštevata le atari stranki—demokratična In republikam aka. Za načela «o ae bojevali le socialisti in nekatere dru-yt le manjše opozicijonahie stranke. Med demokrati in republikanci ae je pa Ho, kdo bo prihodnji dve leti delil politično patronažo in kdo ai uatvari ugodnejše razmere za volitve leta 1928, ko ae voli predsednik. Iz poročil, ki so došla iz raznih krajev, je posneti, da ao bili sUrogard-nild tepenl Najhujši poraz je doživela administracija v državi Massachusetts. Tam je kandidiral za senatorja senator Butler, predsednik republikanskega narodnega odbora, Id je imel za sabo vso podporo predsednika Cool-idga in administracije. Butler je milijonar in tekstilni tovarnar. On je z* Krizen nasprotnik vsake opojne pijače, tudi lahkega piva in vina. Pred volilno bitko je predsednik pisal pismo, v katerem je apeliral na volilce naj glasujejo za republikansko glasovnico, kar je toliko pomenilo, kot da naj glasujejo sa Bu tie rja. Predsednik Coolidge prihaja iz države Massachusetts, zato so republikanski matadorji mislili, da bo predsednikov osebni apel na volilce ustvaril čudesa. Se v sanjah jim ,ni prišlo na misel, da bi voHld ne volili, kot želi predsednik. Za to ga smatra odklonitev Butlerja od strani volilcev kot slabo znamenje za Cool-idgevo predsedniško kandidaturo leta 1928. V demokratičnem taboru se izredno vesele Butierje-vega poraza, ker si ta poraz razlagajo kot dobro zngme-nje za volitve v letu 1928. V državi Massachusetts vlada velika nezadovoljnost med .tekstilnimi in čevljarskimi delavd Čevljarski delavci so bili v zadnjem letu večinoma brez dela. Tekstilni delavci pa spadajo med najbolj izkoriščane delavce v Ameriki. Tekstilni tovarnarji so imeli zadnja leta izredno visoke dobičke. Ščitila jih je obrambna colnina pred tu-jezemsko konkurenca Naglašali so, da je obrambna colnina potrebna za tekstilne izdelke, da se ohrani visoka mezda za tekstilne delavce. Ampak mezda, ki so jo prejemali tekstilni delavd, ni bila mesda, temveč je bila'le beraška napojnina. Ako je tekstilni delavec delal škod ves teden, je zaslužil nekaj centov nad osemnajstimi dolarji. Kadar v kateri industriji nastanejo take razmera, tedaj mora vsa družina v tovarno. Oče in mati, pa tudi otroci, ko imajo šolsko obveznost ta sabo, so priklenjeni na tekstilne stroje, da množe profit tekstilnim tovarnarjem. Ko oče pride domov iz tovarne, pa odid^ matt na moderno tlako vanjo. Vrh tega so pa tekstilnim delavcem zadnja leta trgali mezdo in odrejenih je bilo več obrambnih stavk proti znižanju mezde. Nekateri ožji svetovalci Bele hiše so svarili Coolidga in Butlerja Ali Butier se ni zmenil za taka svarila. Kaj mi pa morejo, te uboge pare, ai je mialil Butier, jaz sem vsemogočni tovarnar, pa milijonar. In prišel je volilni dan, in te uboge pare ao brcnile, toda škoda, da ne popolnoma v pravo atran. Glasovale niso za Butlerja, marveč za demokrata in bivšega senatorja David L Walsha Delavci so pač mialili, ako imajo na izbiro dva zla, da je zanje bolje, da si izberejo manjše zlo. To je povzročilo, da ao glasovali za demokrata Walsha * Država Massachusetts je industrijska država Socialistična stranka je postavila v tej državi Alfred Baker Lewis» kot senatorekega kandidata. Delavd v tej drŽav so imeli torej priliko dati obema starima strankama tako krepko l>rco, da bi bila oba kandidata starih strank zletela, izvoljen bi pa bil Alfred Baker Lewis zveznim torjem. Delavstvo tega ni izvršilo, marveč d je Ubral* manjše zlo. Delavstvo je s tem pokazalo, da ni poUUtao Stik M da aa boji dela za avojo lastno osvoboditev is mesdne sui-nosti. V državi, kot je Massachusetts, bft morala yatl volja deltfVtev, če bi bila to želja ¿align»* JC* podporno jednoto v zapah Pennsjrlvaniji. Shod bo dne 14. novembra, to jo drugp nedeljo v novembru in začne ob eni popoldne v dvorani društva "PoetojtfsKa jama" št 188. Vrši se v Canonsburgu. Na shodu bo kot govornik nastopfl tajnik 8. N. P. J. brat Matt X. Tnrk v angleškem jeziku la predsednik glavnega ne tofofpi odbora brat vV. Zsitz. Glavni tajnik govori s mladino o nadaljevanju inteaslvnagn dola za organizacijo mod mladii ter sa obdržan je našo bodoče ge-neradje. Predmet govora v slovenščini pa bo o potrebi lojalnosti napram organizaciji S. N. P. J. Člani Slovenske narodne podporni jodnote, prijatelji In vsi rojaki, pridite na shod. Povejte drugim Slovencem, da prisostvujejo 1 Foeebno jo dobre, da pridobite sa shod našo mladino, da ae bo gotovo udeležila. Naj bo to naša največja manifestacija, odkar še tu obstoje društva. — tako se vaavije jo le znaki, Id ao lastni odgovarjajočemu spolu, dočim ovirajoči vplivi več ali maajodpndejo. Bfrnnsh jo avojo metodiko po* nazoril še a akioptičnimi in kinematograf aUm i slikami. Id ao marsikatero manj razumljivo mesto nazorno ilustrirali. "Za avoje predavanje je šel velikanski aplavz, kakršnega na kongresu še ni doživel nihče pred njim. ¿i ■ 24S le 188 8. M. P. h ZiravBÜU koagrts § UêM fiicipjicijl Izjave prof e her- Pa. (PP) — Scran-tonski unijski plumberji so dobili povišano meado. Sedaj bodo imeti deaet dolarjev na dan. Dobili so 80 centov več. Pogodba ja podpisana do maja 1928. $25 jjiii^^j k^ir J» skehkiajo s U^^M Sem York. — Jooeph Mord-kovitz je bil oboojen na $25 globe, ker je "nagovoril" neko stav-kokazinjp z rokama. To se je zgodilo pri tovarni za škatlje. Obdolieni je protestiral, da on ni kriv, ako rabi svoje roke kadar govori. Toda aodnik mu je prisodil globo. Skebinja je dejala. da se ga je ustrašila, ko je tial z rokama in Je mislila, da jo hoče udariti. Delavci pseiarsHII pri zidavi duhovščini Širiti pto- — Voditelj Kolum-, James A. Plaher-■tudi pravijo "najvišji vitez," je napovedal propa-gsndlottfno vojno proti Calleso-vi vladi. Thko je isjsvfl na so-stahku. kigs je imel glavni odbor organfaaeije. Flaherty je v svojem poročilu in izjavi za vojno proti Callesu podal v svetdo sedaj nrrnair novico o grosovi-toatih delavske vlado-v Mehiki. Najel je tudi neko deklico iz Mehike, ki je povedala storijo. Kakor jo izgledalo, se je storijo prej dobro naučila. Glavni efeor Kolumbovih vitezov je po sprejetem poročilu zaključil, da potroši en milijon dolarjev v propagandne, s vrhe proti Callesu. Tega milijona ne bo porabil zato, da bi kupil o-rožje in s njim oborožil vstaške čete, temveč bo spravil skupaj armado mm. menihov in drugih duhovnikov, da bodo šli hujskat ljudstvo proti sedanji vladi. To je bilo odprto povedano na seji Propaganda se bo tor$j širila iz Amerike. Tu bo tudi fcačela propaganda, žav prekl vlade. Kolumbovi vjtesi se zavedajo, da bi vojska te vrste najbolj uspešna, ker vedo, da sa en milijon tudi duhovščina lahko našunta precej Ignorantne mehiške Iz poročila, ki ga je podal glavni odbor Kolumbovih vitezov, je tudi razumljivo, da v Mehiki obstoji armada Kolumbovih vitezov, Id je pa prešibka in potrebuje po ječanja, o vladnem poročilu iz MShike, da Je bila zatrta rebelna vstaja armade Kolumbovih vitezov in da je pobegnil njih voditelj Tlrso Guer le, je odbor poročal, da je samo propaganda mehiške vlade Istočasno pa je iz poročila odbora Kolumbovih vitezov tud slišati zanikanje, da nimajo ni-kake oboroftene armade proti mehiški vladi Flaherty je rekel : "Prav nič ni resnice na poročilu, da imamo v.Mehiki oboroženo armado sa vojaški odpor ali revolucijo, dad bi tudi to ne škodovalo v našem stremljenju, da za tremo komunistično vlado Cal-lesovo." Bilo je veliko govorančenja o mehiških grosovitoatih, o nepo-stavnostih vlade itd. Povedal M kako vlada prepoveduje vsako rimsko-katoliško ali vsako drugo versko literaturo. Z tem je podprl avojo zahtevo za milijonsko podporo, da so po-dvoji katoliška propaganda. Opaaen papir. Kakor čudno zveni, je vendarle res, da ne Šteje pola papirja nič manj prebivalcev, kakor kakino srednje-veliko mesto. Seveda a to rosiko, da živijo v mestu ljudje, na poli papirja pa bakterije, ki ao mnogokrat še opasnejše od ljudi. Bakterijologi so že večkrat skušali statistično dognati, ko-iko "prebivalcev" se nahaja na eni poli. Povprečno vzeto so jih našteli zdravniki 150.000. Najbolj čist papir» katerega so preiskali, je imel 13.000 bakterij. Ta "nedolžna pola" je bila seveda nepopisana in je prišla iz razkuženega skladišča. Atlantic City. — Pet delavcev je bilo težko ranjenih, ko so padli sto čevljev globoko. Pri vzpe-njači se je utrgala veriga. Delavci so delali pri zidavi stolpa vladne radio postaje. Newbodfe*dašti etavkarji še Now Bedford, Maas. — Tekstilni delavci Dartmouth kompa» nije so še vedno na Stavki. Vsi pripadajo ameriški federaciji tekstilnih operatorjev, Id je priključena neodvisni uniji. Delavci zahtevajo boljše razmere tovarni. . drugi mesec. Povečini so črnega Peti dan je referiral na kongresu ss aekauaiae probleme v Berlinu profesor Wieth-Knudsen iz Dortheima o "Ženski emancipaciji". Citiral Je uvodoma zna-isrek Victorja Hngoja, da je "Osemnsjato stoletje proklmni-ralo Človeške pravico, devetnajsto pa bo proklamiralo pravo Seen vidi v ženski e-mancipaciji poslednjo konsek-venco nazora, da so vsi ljudje le m rojstvu enaki med seboj, ka-ior so to proklarairali francoski rsvolucijonarjl leta 1789. Toda moderna biološka in psihološka saanost sta še davno dogndi, da teorija o enakosti vseh ljudi in obeh spolov no drži, ^iti v fizični ti v psihičnem pogeldu sko emancipacijo prej di alej roditi usodne posledice, ki se deloma že javljajo, n. pr. pri zakonu, d očitno propada. Poslednja lconeekvenca Ženske emancipacije se opaža pri materah, ki si svobodno volijo število svojih otrok. žensko vprašanje torej s izpolnitvijo zahtev po emancipaciji še nikakor nI rešeno. Nasprotno je postalo v zadnjem času še bolj pereče. Kajti če se t>odo sedanjo razmere vzdržale ali se celo v tej smeri Se nsdalje razvijale, bo aocijološka osnovna celica naše družbe, t. j. rodbina, v kratkem uničena v največjo škodo Ione same! ki bo ostala poslej le karikatura svoje nekdanje Ženskosti. Naslednji, to je šesti dsn kon gross, je govoril o svoji teoriji profesor 8tolnach z Dunaja. Poročal je o študijah ln praktičnih poiikusih s pretvarjanjem spola in hermafroditlsiranjem pri živalih. Njegovi poskusi aa podganah so pokazali, da obstoja mod delovanjem spolnih žlez in konstitucljo, zla-sti, v kolikor prihajajo v poštev sekundami spolni momenti. Vsekakor se jo na podlagi ftteina-chovih po«kusov s poftenskenjem lev tu pomoAkenJem samic jprl živalih dognalo, d« oboj m-spolne «lese IsletujeJo spacifk-ee spolne snovi; t. J, tsločllni produkt moSkih spolnih žlez pri-1 Santa Aaga. Cd. — Philip ' de razvoja samo moške Goodwin, bivši duhoven In podobno velja Sko^katoliAke cerkve, Jo bfl ft. no žleze. Pri eks-j t. m. a poznan krivim um hormafroditiamu prve vrsto. IM je 1. J. Patter-notrsnjih izločil- sona iz Loe oalabljon; do aa bondov, {__ W paepašujoSlUlSče razgladMM agtranje sokrodje Inlegem tHn .. Chicago. — (F. P.) — Pri Maras Importing kompanij^ so pred dobrim mesecem zastavka-le delavke, ker jim je kompanija znižala mezdo za deset odstotkov. Delavke se nočejo nepogojno podati. Delodajalec je izjavil, da bi on bil takoj pripravljen pogajati se z njimi, sko bi šle ns delo pod sedanjimi razmerami in šele potem naj bi se pogovorili glede pogojev. Delavke so pa zavrnile tak načrt, ker vedo, da potem bi ne dobilo zahteve. Delavke ao povečini črnega plemena. Cikaška delavska federacija jim gre ha roko. UNIVERZITETNI VODITELJI NA 8ESTANKU. Chicago. — Šestdeset zastopnikov nsjboljših univerz se zbere te dni v Chicagu. Poslani so kot delegatje Zveze ameriških univerz in bodo zborovali v Har-risonovi vseučiliškl dvorani Evanstonu, pozneje pa v McKin-tockovem kampusu. Med pred meti za razpravo je tudi vprašanje, kdaj v reanici prične višja izobrazba. Razpravljali bodo o splošnih in končnih izpitih ter o najboljših načinih učenja. Med univerzami, ki so zastopane, so sledeče: Chicago, North western, Indiana, Wisconsin, Illinois, Michigan, Minneeota, Missouri, Ohio, Nebraska, Iowa, North Carolina, Washington Leland Stanford, Pennsylvania, Virginia, Harvard, Cornell, Co-lumbia, John Hopkine^Prince-ton in Yale. Waahingten, D. C. (FP) V Masonlc Tempi u v nedeljo dno 2fL novembra bo Javen eožalni shod kot tribut Eugen V. Dob-su, pokojnemu delavakemu prvo-boritriju. pripravo Ima v rokah lokal nn [x>«tojanka aocialiatične strank«. Pri tem JI pomaga U-tf« induntrialne iWmokraclJ« [n delavski krofa H. ROPAR JE HUDO PRETEPEL ŠOLARKO. Chicago.— Florence Stavrum 16-letna šolarka, se je vračala a šole Lake View High. Par sto korakov pred svojim domom na Ashland a ve. je naletela na roparja. ki jo je pograbil, jI zamašil usta z robcem in nastavil samokres na praa. Zahteval denar, katerega pa dekle nI melo. Nato jo Je odvedei v neko temno alejo in jo ailno pretepel. Dekle jo prišlo domov napol mr tvo in padlo k materinim nogam Zdravniki dvomijo, da bo okre- Največjo nevarnost predstav-ja glede bakterij papirnat denar, ki gre Iz roke v roke in je vselej izpostavljen mnogoetran-akemu okuženju. Bankovci, bodisi novi ali stari, so vsi približno enako nevarni. Veliko razliko v bakterijah zaznamuje posebno pisalni papir z ozirom na to, če je hrapav ali gladek. Ce vzamemo v roke večjo polo papirja, lahko z mirno vestjo računamo, da se nahaja na nji o-koH pol „nflijona bakterij, med njimi tudi take, ki so zdravju želo nevarne. Papir torej ni tako nedolžen kakor izgleda, zato ni mogoče dovolj priporočati de-sinficiranja. rok vsem tistim, ki imajo opraviti s čistimi §li umazanimi listinami. ' Rimski hlapci. Slovenski kkv rikalizem se je rodil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je dr. Mahnič v "Rimskem katoliku" ustavil zanj prvo načelo, da je narodnost — smrtni greh in ko je ustanovitelj SLS ugotovil" sporazum z avstrijskim ministrom, da slovenskega jezika pravzaprav ni, ker se vsakih 24 tir spreminja. Od takrat se začenja tudi med nižjo slovensko duhovščino pro-tinarodna smer, ki jo je preje proti Slovencem na komando Rima fofsirala večinoma le visoka cerkvena gospoda. Kakor so se v glavnem po zaslugi vatikanskih eksponente v prejšnjih stoletjih skrčile narodnostne meje Slovencev na severu in na jugu, prav tako je ikof Missija zasejal med kransjke Slovence klerikalizem. da bi se še v osrčju naroda na željo ce- . .. sarskega Dunajk in pa Vatika-j^V na začel bratomorni boj. Od Missije naprej pa do danes se slovenski klerikaltzem ni veliko izpremenil. Menjaval je sicer barvo in dlako, a nrav je ostala vedno ista: protidomo-vinska, protinarodna, "vesoljno katoliška" in nacijonalns. Najhujše čase je doživelo slovensko ljudstvo od klerikalizma pod Avstrijo v času svetovne vojne. Na komando Dunaja in z odobravanjem Rima, največ pa prostovoljno, je gonila duhovščina slovenske fante in može v strelske jarke, doma pa so eksponenti duhovniške stranke SLS kot mandatarji dunajskih M nogov vršili rekvizidje' živine, Živil, obleke, zvonov in vsega, kar je predstavljalo kako vrednost. Cisto malo je manjkalo da ni bil slovenski narod v svetovni vojni s pomočjo rimskih hlapcev in habsburških biričev nele telesno in duševno upropa-ščen, marveč tudi materijelno pognan na beraško palico. Ta največja katastrofa Slovencev, odkar živi naš rod, je bila mogoča le, ker je imela v Slovenij vso politično moč v rokah rim sko-klerikalna SLS. Nikdar bi se ne smelo in od zrelega naroda bi se nikdar ne moglo pozabiti, da je bila edina (bijonažna pisarna mod Slovenci, ki je krv niško služila črnožolti soldateoki, ustanovljena v tajništvu SLS, odkoder se je Slovence denunci ralo In gonilo po taboriščih, ka-aematah In na Suhi bajer. Vsak naročnik naprednih novin je bil od teh bestij proglašen sa "ve-leizdajniškega arboftla," L...... Stara j Danaa vam sapojem staro j*, m. Ce se pesem poje enkrat ali dvakrat v letu, je vedno leo. (Nekateri Ipevci", ki tudi spanju zijajo, se tega ne iaV" dajo, zato pa pojejo le sebi.) ■ Kakor veste, je Chicato S cialistično mesto. O, že kakft dvajset let imamo aorialističn* ga župana, mestno zbornico county board, šefa policije, rife, sploh vse je socialistično vse je rdeče. Razume ae. kar vesta tud Cibrov Jaka in Peter Pajtelj, da v socialističnem mestu je tudi socialistično življenje. Vse ii kaško življenje je rdeče pobar vano tri palce in pol na debelo. Vse je teko — kakor je bilo ie davno zapisano in . napovedano po svetih možeh in pobožnih prerokih: vse gre k vragu. Kdor se je učil socializma Vodnikove "Velike pratike" Peter Collinsove "Common Sense", ta zdaj razume vse; ns široki dlani mu je vse. Razume, zakaj in odkod toliko korupcije, grafta, veletatvin, veleropov in umorov prve, druge in tretje vrste; ve, kje je izvor propadanju javne morale in in drugim takim rdečim čedno-atim. Razume tudi, zakaj je bilo v preteklem letu 2000 porok manj kot v prejšnjem letu in zakaj je. bilo 200 razporok več. Saj mu je žnano, da take razmere so mogoče le tam, kjer se je u gnezdil tiranski socislizem ln nikjer drugje — absolutno ne — nikdar ne! Zato, dragi bratje in sestre, strici in tete, ako imate samo k trohico konjske pameti in le kapljico Adamove krvi v aebi, naša prokleto sveta dolžnost je, da porušimo pogansko rdečo vlado čikaško in naredimo, da bo v nebesih tako kakor je na zemlji I Amen. e o e Zato, ker jim je devetindevet-deeeterno povrnjeno! Zarkomet je izvohal, da new-yorški bankirji posojujejo denar katoliškim in protestantskim cerkvam v Evropi. Žarkomet bi moral še posvetiti na dflkumente v predalih bankirjev in pove-zakaj posojujejo denar cerkvam. —DraukChjshote, • • • Briebanova pisana pogača. Coloradakl skolastik si je od-režat" malo Brisbanove pogače Ker sijajni Brisbane piše tako, da je vsem prav, si lshkotaj jaz odrežem košček: "California Je, kakor vse kaU, odglasovala, da mora biti biblij oficijelno v ljudskih holMM Ljudska šola, ki uči, da trikrrt ena je tri, mora biti ločena od eBI košček Bog daj zdravje Briabj-rki piše tako, da jevj? ljudem prav! Dobre novice iz Zgoraj križi spodaj P» kjer se pleše. , V starem kraju so reldl: Kjer se pleše, tam m ^ dTraf«>modrejši.Nsd Plaščem posUvijo križ! Iz Torre HauU so prij^J otroka h krstu. Nisogaprimj marveč pripeljali z. roko. Ko Je otrok zagledal nuno, je nil: "Mama, mama, k>ok key, monkey!" Najbolj naprednlzo oni Jaki, ki pošiljajo otroke v ksto- liško šolo. - 04 Republikanci ^ * celi črti - xmsgsiboctoi^ smrti.—Union molder. las» polls. m<»n- ro- a • • — Konvencija mlekfrsko zadruge as bo ses tais v Cleveland u dne U. nov« bra. Na konvenciji bo nad tOO zastopajo! 300,000 ki se pečajo g mle- _____ V kooperativo spada 10 držav Federacija Je sedaj stara še dsast let. Mlekarska sedruga je sedaj eea izmed najbolje moj*. čl| zadrug v ¿merik!. SVOBODEN PO PETIH LETIH JEČE. Now York. (A. C. L. Union.) — Frank Nash. ki je bil obojen na pet let ječe na podlagi we-ahingtonskega zak(UU o kriminalnem smdikaiizmu, ter Je bU zaprt v Ječi WaUa Walla. Jo končno izpuščen iz Joče v Seat-tlu. Naah je bQ aretiran IS. e-prila 1S21 v Centraliji kot član i W. W. in org*g|*ator pgje. fitockhohna je Zgodovina beležU župan ^ ¡f hčer švedakega kralja skim krtmprlncemj« je izzvsl precej lUtih. Socialist poroči Cisto pravilno Je, ife bo izdelal poseben od-er. Na ptMč poplav- v Sloveniji T^gcdija vojnega invalida. V uro hoda od Trbovelj, je 1^*1 posestnik Jo& Babič, po wna< o Kolar, na svoji njivi oko-l3M korakov od svoje hiše na »"«ura; ki je bil močno poško-0vari "a tflavi in na nosu. Ko je E^H da se ne da oživeti ter vcaka pomoli izključena, ■j' Moj napotil v Hrastnik v r|n 1 pisarno in obenem na Ni*ko poHtajo. Občina je dala P^ i poseben* voz, hkrati ps l0*1^ na usodni kraj tudi var-J"lni organi. Iz dokumentov, I* '¡b našli prt mrliču, se je p*lo, da je neznanec France N"*. rojen 27. avgusU 1877 I «bukovici. občina Griže v JMi okolici, pristojen pa v |*»n<> 1'ctrovče. Iz invalidske J* je bilo razvidno, da je bU d. ki se je preživljal ■ ^¡'«Nljanjem dežnikov In Prijem nožev. Bržkone iz 'I itn jem seje vrgel "trme steze, ki jo je na-r'tamošnje plazovje, v glo-*Jtr si je razbil glavo tako, P* korala smrt nastopiti ta- rpr*^ijo načrt za gradnjo velikega na-«»pa ob Savi v zvezi z nasipi pri drugih sekcijah. Z gradnjo se bo v najkrajšem času pričelo, da se odvrne eventualna poplava spomladi. v^ . Umrli v Ljubljani. Marija Po-držaj, bivša kuharica, 69 letV Janez Uršič, občinski ubožec, 66 let; Franc Stare, slikar in posestnik, 68 let; Anton Volmajer, zasebnik, 43 let; Jožef Jerneje, bivši cerkovnik, 76 let; Helena Mežnar, služkinja, 34 let; Jurij Kmetič, posestnik, 80 let; Viljem Gašperin, župnik v p. 72Jet; Kari Lužovec, sin mizarja, 1 leto; Frančiška Bašelj, hči $a-fcarja, 8 mesecev; Frančiška Zlender, zasebnica, 37 let; Andrej Senekovič, gimnazijski rav-natelj v pok., 77 let; Ivan Kano-belj, poštni uradnik, 62 let; Terezija Sluga, dninarica, 64 let; Marija Peterman, mestna uboga, 64 let; Helena Premelč, magi-stratna uradnica, 82 let; Joaip Adamič, akademik, 22 let; Ant. Fraki, čevljar, 66 let; Kristina Burjak, žena ključavničarja, 23 let; Marija Cermak, dninarica, 56 let; Franc Istenič, sin delavca, 1 in pol leta; Ignacij Strekelj, vrtnar, 53 let in Peter Som, dninar, 61 let. Nov list v Celju. Kakor čuje'-mo namerava neki konzorcij izdajati v Celju noy humorističen list "Martin Krpan". Že sedaj se tiska v Celju humorističen list "Muhe", ki pa imajo zelo malo humorja, pač pa več pogretih dunajskih "vicov". Ce bo hodil Krpan po istih potih, potem ga bo kmalu Krpšnova kobila s sedla vrgla. Žrtev alkohola. Dne 19. okt. so našli v Stražišču v nekem skednju mrtvega starca. Bil je berač Janez Vidmar. Kakor je ugotovila sodna komisija, je umrl Vidmar zadet od kapi, radi preobilice zavžitega alkohola. - Smrtna koea v Trbovljah. Umrli so: Tatjana Jane, hči delavca, 3 mesece, Loke 198; Jožefa Gluk, žena rudarja, 27 let, I/)ke 868; Anton Sere, upokojenec, 84 let, Loke 304; Fr. Spiller, klepar, 18 let, Loke. Roparski umor v Dobličah pri Črnomlju. Belo Krajino je pretresel zopet hov zločin, ki se je dogodil dne 21. oktobra. V Dobličah, nedaječ od«Crnomljs je zvečer okrog 7. ure začela nenadoma gareti samotna hiš med Dobličami in Maverlenom. Hiša je bila last posestnika M. Kobetl čs, rodom iz Kočevja. Ljudje so hitro prihiteli na pomoč. Toda ko so dospeli do hiše, so opazili, da v hiši leži stari posestnik. Izvlekli so ga in uvideli, da je mrtev in da je bil umorjen. O dogodku je bilo takoj obveščeno orožništvo, ki vodi sedaj preiskavo. 821etnl Kobetič Je bil dobro stoječ posestnik in je baje imel pri sebi doma okrog 50,000 Din. Kakor se govori, je ta ne-nar izginil. Sum je padel na nekega pastirja, ki je v kritičnem času bežal od ssmotne hiše in ki jc sedsj neznano ksm izginil. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je dobil Kobetič smrtni udarec s sekiro v tilnik. Udsrec je prodrl do hrbteničnega mozga. Ka zen tega je Kobetič dobil še pet drugih smrtonosnih udarcev s sekiro. Poizvedbe o izginulem pastirju se nadaljujejo. Samomor UleUiega gimaazij-ca. V Suboticl se je zsradi nepo-voljnega uspehs v šoli obes I llletnl Emil Horvat, učenec II. gimnazijskega razreda Pri izkopavanju predora po-nesreči). — Na posestvu grofa Atlemsa v Cigonci pri Slovenski Bistrici so bili te dni delav-Ci zaposleni z izkopavanjem predora iz drugega ribnika v tretjega. Izdolbina Je bila najbrže premalo podprta, kajti predor se je nenadoma zasul in težka plast zemlje je pokopala pod seboj delavca Viktorja Hribernlka Vsted teže mu je Wla zlomljena hrbtenica. Nesrečni mož Je W na mestu mrtev. Številni pošari v okolici. Ze dalj časa Je opešati, da je v mariborski okolici vedno več potom* dajo aašim oWa-stim mnogo misliti. Sumljivo Je vedno, da izbruhnejo požari pod jsko nenavadnimi okolščinaml, kar da večkrat sklepati na to, da Komsj je odzvenel Jek velikanskih elementarnih katastrof, ki so zlasti prizadele Baranjo, Slavonijo in 8rbijo, ko je nova strahovita nesreča zadela našo domovino, topot našo prekrasno Slovenijo. Nevihta in divje narasle reke so čez noč spremenile v jezera in puščave prelepe naše kraje: Žiri z okolico, vao Poljansko dolino do Škofje Loke, Polhov Gradec in vso Gradaško dolino do Viča, dolino Brehov-nice od LuČne do Gorenje vasi, dolino Ločnice in še mnoge druge. A tudi drugod je nevihta ,kl je trajala ves dan 27. septembra, napravila veliko škode, tako na pr. na Viču, v Kožarjih, v Novi vasi, v Rožni dolini pri Ljubljani, v Gameljnih, v Ornem grab-r«u na Lukovico, v Izlakah pri Zagorju itd. Uničenih, odplavljenih ali popolnoma zasutih je mnogo hiš, nešteto mlinov in žag, njive so trpele ogromno škodo, letina je uničena. Ubogo ljudstvo, ki je v teh krajih že leta 1924. toliko trpelo, si je rešilo golo življenje in zre s strahom v svojo bodočnost; preti jim glad, siromaštvo in bolezen. Dolžnost nas kliče, da pomagamo tem nesrečnežem Ur rešimo one prelepe kraje gospodarskega pogina. Izmed prvih, ki so priskočili na pomoč, je bil kralj Aleksander, ki je Rdečemu križu v Ljubljani podaril 26,000 dinarjev za slovenske poplav-jence. Rdeči križ Srbov, Hrvatov n Slovencev je nakazal prvo nujno pomoč v znesku 30,000 dinarjev. Sirom vse domovine ee apelira na dobrodelnost v pomoč poplavljenemu d*lu Slovenije. Vsaka nesreča v stari domovi nI je našla odmev v srcih roja-v Združenih drža-imenu centralnega kov, živečih yah. Zato / P R as VB T A - m i odbora za nabiranje pomoči po-plavljencem, ki je bil organlzi ran že ob prejšnji elementarni katastrofi v domovini, prosim rojake, naj vsak daruje po svoji moči zs nesrečne poplavljenee. Vse prispevke, ki Jih bo centralni odbor prejemal, bodo v svoji celoti odposlani Narodnemu odboru Rdečega križa Srbov, Hrvatov In Slovencev, ki vedi rešilno akcijo. Ako kdo hoče, da se njegova pomoč vporabi za kak posebni kraj, se bo U njegova želja upo-števala. Lahko pošljete svoj prispevek tudi potom drugih organizacij, 4ri pozivljejo na pomoč. Glsvna stvar je, da se pomaga, in toWtro, kajti zlasti v takih slučajih velja staro pre-vilo: Kdor hitro da, dvakrat da, Rešimo nesrečne rodbine, oisl-rotelo deco, rešimo cele kraje gospodarskega pogina I Pomozlmo hitro in izdatno l V New Yorktrrdne^. novem, brs, 1926. * K* ■HWlwlsednik centralnega odbora za nabiranje pomoči poplavljencem, D. M. Stanoyevltch, konzul kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. pisane določbe, jim pa ni bilo miri, Pred nekaj dnevi so razpustlV telovadno društvo v Idriji. To društvo je bilo eqe največjih In najdelavnejših na Primorskem. Spominjamo se še njegovih lepih nastopov. Ravno radi tega je bilo Italijanom trn v peti. Vendar si ga s razpustom društva še niso isdrli, zakaj narodne zavesti telovadcev s tem še niso ubili. Naučni minister Fedele misli prihodnje dni obiskati naše kraje. To je tisti minister, ki je zadnje Čase našim učiteljem pošiljal pismo za pismom in jih obsipal s pavšalnimi obdolžltva-mi ter jih pošiljal is službe. Baje si bo ogledal tujerodne šole. ržkone bo meril uspeh, ki ga sezajo italijanski učitelji v sto Slovakih krajih. Ali pa misli ob tej priliki na lastno pest i še nekaj naših učiteljev In učiteljic. Glede pouka verouka na ljudskih Šolah So prejeli te dni neko okrožnico/1 ki pravi, da se more od 4. razreda dalje poučevati v italijanščini. Ta more je tako jasen, da se bo spremenil v mora, kakor hitro bi ga kdo ne hotel prav , razumeti. Tako se nam lahko zgodi, da se bo preselil verouk v ierkve. * - Obrtno nadaljevane šole so bile do letok>na deželi še slovenske, ker stkrejšl otrori niso znali italijanščine. Letos pa so pričeli tudi proti tem šolam kampanjo. Baje so izdali že parolo: ali italijanske šole ali pa — nič. — nič. Taka Je njih skrb za izobrazbo. Poplavljeniem je nakazala vlada podpore boriti 70,000 lir. To pomeni le prvo |>omoč v hudi sili. Ako ne bo izdatnejše podpore, čaka poplavljenee strašno gOrje. Za popravo mostov In cest je dovoljena v zakonitih mejah Vladna podpora. Ndtreča poplave utegne marsikoga pregnati rodnih tal. Novosti iz Goriškega. Novi po-deštati (občinski načelniki, ki nam jih je dala fašiatovska vlada), so pričeli kazati svoje roga Znano je namreč, da so se že prej zgodili slučaji, ds se Je ta ali oni občinski komisar protlv slovenskim imenom, ki so Jlndi jali starši svojim otrokom. Pod podeštati so taki slučaji goštejši in ne motimo se, če trdimo, da bodo še bolj pogosti. Da si vlada (podeštati so pač zastopniki oblasti) lasti pravieo, da zabra-njuje, da starš! podeljujejo svojim otrokom poljubno ime, samo da hi proti zakonu, ti slučaji so pač osamljeni v zgodovini in na svetu. Ne v športu, tudi ne v znanosti, v tem ozlru bodo Italijani brezdvoma dobili prvenstvo pred ostalim svetom. Jasno ja tod i, da se podeštati stvari seio zanimajo ia Jih veet-no vršijo. Med tem pa ao se dogodili slučaji v ftt. Petru pri Gorici la »*• drugje, da so podeštat poročili mladoletne, brez dovolje- Pr. t.: ' | rrvnzu povin o milili zndbl Ni m-dovoljnl njen konee t. Ce ne ki snoči bilo tistih ne» srečnih ribic — oh! DrugaČl ne bi bilo sapreke, čisto rad hi ustregel in bi spisaJ zgodbo, ki bi bils neusmiljeno smešna — kratko rečeno i Jako Toda so bile snoči tiste ribiee in zds j se bolim: ne bo šlo — ne bo šlo nlkakd^naJ Smešna zgodba bi bila lahko silno amejna — oh! Na primer: da bi kdo v lužo padel. * - -i Nič ni bolj amešnega, nego če kdo pade v lužo; hiti, predolga ima šrevlje, novi so, noga Jim ni vajena, pa ae spotakne inw| v lužo, da na obe strani visoko pljuakne blato. Okoli se pa' zbe re dobri narod in se mu iz srca smeje — ho, ho, bol Taka histerije so Jako lepe In priijabtiaae Gospod v luži Je seveda hitel ker se mu Je mudilo — brez po-trebe ne bi bil hitel. Brez potre be nikdo nikamor ne hiti. Mudi-lo se mu Je, pa recimo, JMg» roko. fl Nekaterim se res preveč mud na poroko, potem pa Čofnejo kamorkoli in Imajo vraga. Gotovo se je tudi gospodu t luži mudilo ns poroko, kajti Je Imel nove črevije ln sploh: vsa obleka mu Je i*i!a nova. Zdaj /pa je bil moker in blaten od peta do glava šknl-robčkom vred v levem zu-nanM-m žepu In slavnostno cigaro v desnem znotraj. Pisal seje za Zidana in Je posebno smešno če Zidan ni židan, ampak oevi njan svine in |e bila vrh tegs luža taka, da je smrdela In Je Vsa cesta tiščala nos, ko se Je bil gospod Zidan pobral Iz luže In nI vedel, kam ia kako. In Je v *>kah držal velik po ročni šopek — niti v luži ga bil izpustil. In je bil tudi šopek osvinjan in sploh netzrečensko enoto* Takim ' rečem se izobrašeno pravi situsclja, občinstvo Jih salo ljubi in tudi kritika Jih prlpo- |M| 7. Ampak - če ne ^i Wlo ribic Povest bi lahko šla še naprej. da bi na vogalu stal policaj s bridkim krilcem v roki. 8tal bi, čul bi hrup in se osrl. Kaj vidi T — Blatnega dedca s po* tlačenim cilindrom na glavi gotovo ni bil brez cilindra, ao je ijtel na poroko — sa njim pa se vali veselo razigrani narod in navdušeno vzklika: "Zivlo Ženin!" "živiooo!" — "Živela ne-vesta!" — "Živela!" — "Zivlo parfem !" "Zivio!" in si tišči nos. Tedaj se v policaju abudi službena dolžnost in sveta jeza in odgovornost za javni red in sploh. Dvigne svoje krepelce, zs* stavi pot nesrečnemu gospodu in zagrmi kakor strela s jasnega: Y imenu postave — stoj ! Ma-škare so prepovedane in javni aprevodl in demonstracije!" Imel pa je policaj slušbeni nahod, da nI čutil smradu, sicer bi t>U omedlel ln bi-potem povest nemsra tekla drugače. Tako pa , e samo kihnil. "Bog pomagaj t" a« mu je odsvalo vse naokrog. V zahvalo je salutiral s krepelcem, nato pa aretiral gospoda Zidana n ga ponosno ob šivahnih ova-cijah dobrega naroda tiral na stražnico. « Ta povest bi bila slino smeš* na in msd brati vredna dvojnega honorarja. Toda sni smešne hi» storije danes ne gredo ispod peresa niti ne za trojni honorar —> temu so krive ribioe. Ffej! Ribice jako škodujejo literaturi. — Oh, da bi kritika, ki je od Boga postavljena sa jerofa naši literaturi zoper ribice kaj ukrenila 1 Oh —sa jerofa! 4 Gospod Zidan me čisto nič ne zanima mar ml je, ali je čof nil v lužo ali v. zakon ali kamorkoli ! Ni mi všeč, da ml prizadeva toliko — ne vem, kako bi rekel. Prav privoščim mu, da js izgubil nevesto. Ne\ftsti je bilo ime Bogumila Koštrun. In je čakala, "koprnela n medlela, ker ni bilo Ženina. Vse je bilo pripravljeno, pojedi na In župnik in sladoled in blagoslov staršev in fijakar — le nje ga ni bilo, gospoda v luži ! Z gospodom župnikom bi se nemara stvar dala urediti in fijakar jem, da bi ss oba preložila na drugI dan. ne čaka in rasne ribioe tudi ni kakor ne — fej jih .bodi! ribica mi ns store dobro —. in pljučna pečenka v omaki tudi ne, niti ne ocvrti piščanci. Ne, pojedina se nI dala prefošiti! Pa ko «e ni dala slaviti PJJttft» na pojedina s gospodom Žida-nom, ni gospodična Bogumila Koštrun odlašala, nego ee je jedrno odločila ln se pri tej prli zaročila s najboljšim prijateljem gospoda Zidana, ki je bi namenjen za druga pri porok in mu je bilo ime Zvonlmlr Ca-futa in so potem slavili «trošno pojedino, da niso v nič šle dobrote,* In so na pojedini sestavil zaročno naznanilo; Zvonlmlr Cafuta Bogumila Koštrun vljudno sporočata svojo zaroko 2. Takšna bi bila ta povest in ml slim, da bi bils dobra, če bi bila lepo na Široko razpletana in umeAniml besedami ozaljšana. Toda sem snoči Jedel ribice, moja duša Je žalostna za smrt in ne morem pisati smsšnlh reči. —Sploh — kaj Je smešno! Nič! Tudi povest nI emeŠo| nobe-nat Le nekaterim se nekatera zdi, da Je, ker ne ume jo povesti in ne vedo, ds se povest ne konča tam, kjer se konča. Pravi konec povesti'Je vsak žalosten. 1 Na primer: gospod Zvonlmlr Cafuta In gospodična Bogumila Koštrun, zaročenca — mar sta vse veke do sodnjega dne sedela za iplzo kot zaročenca T Čezltideset let, čez štirideset let, morebiti prej, morebiti kasneje Jima Je usojena bridka smrt. Umria sta ali bosta — neizprosno! To nI veselo, ampak ravno narobe t H In n« le oaa dva, aego sapi sani po kruti smrti tudi preljubi njih starši In bratje In eeetre, mrka vrAiftužnih mrliče v v njihovi rodbini! In taka povest naj je vesela? Tužno, pretužno Je to vesšQel Tfej! Malo se mi zdi, kakor da usodnih ribic niti nisem jedel, nego jih Je jedel Pepe, U ki sedi v uredništvu. Jaz sem samo gledd in nataksl. V glavi mam meglo ln ne vem, kaj ln kako. Ako niso bile ribice, mar ,e bilo kaj drugega? Strahovito Je šalosten ta sveti To4e nttem in bo nstlsnjeno n bodo brali v LJubljani in v Celju In y Kočevju ln v Moravčah ... Pa naj pišem karkoli in kakorkoli, pravi In resnični konec mojega pisanja je ta ln naj je zaplsaa ali ne, da bo tudi mene prej aH slej v svoje hladno crilo sprejela smrtna koes. Kratkomalo in nič ne pomaga: umrl bom. Mar Je to smešno? In ako Je kdo in se mu vidi moja smrt smešne, mar je smešno tudi to, da ne bom umrl e jas, da boste marveč umrli tudi vsi, ko to berete, in bo u-mrla tudi vsa va|a Šlahta in šlahte šlahta in šlahUne žlahte Šlahta. To nemara vendarle nI smešno! Kako ste čudni 1 9 In še bodo umrli tudi ohl, ki tole tiskajo, in njih šlahta ln plahte šlahta, in uredniki ln u. rednlce, odgovorni in neodgovorni. in poročevalci in poročevalke in vsa foapoda od malih oglasov in vsi ln vše — celo oni gospod bo umrl, ki ml Ispiačujs honorar. To bo najbolj žalostno! Ampak bo umrl — ni drugače 1 8. Tužna — Joh pretušna Js sme-šna ta sgštfba! Toda takšna je, kakršna jfciln sem jo dal rodnemu sinu najmlajšsmu, naj Jo ns-ee v slavno uredništvo In počsks na denar! Za denar naj kupi «katljlco «bde, soda ml Js bila vir sdravja Še msrsikdaj, morebiti ml bo tudi to pot. Toda zgodilo se je drugače Slavno uredništvo Je rokopia od klonilo. Izjavilo je, da nI rokopis ns ss psa, ns sa msško. Ta kruta prispodoba Je bila doslej slučajna Is v trgovini s lssom o, kako globoko js psdlo nekatero slsvno uredništvo! In ml Je mesto denarja poslalo urednika sa bolezni'In narodno zdravje, doktorja Tuldo. "Kakšnega hudlrja pa pišeš r je dejal ln me potlpal za šilo. Se sem mu morsl pokazati Jezik, kar ssm rad storil, Iskreno In Is prepričanega eroa. Potem je povedal, da sedaj nI več le urednik ss bolezni in narodno zdravje, ampak hkratu tudi za slovensko slovstvo In podlistke. Pričel ml Je tlačiti trebuh In je dejal, da vss naša kritika n vredna plškavega boba. Sploh -kaj Je kritika? Same besede so je, besede ln vse so puhle In prame, nobena kritika al *(• ge na cesti (spremenila v kepo zlata niti ne is klopotca Izvabila Seksplrja, Ampak je figa ostala figa, klopce klopotač, Sek splr pa Aeksplr. Niti tolikšne moči nimajo njene besede, da b prekratki» tenorist zrasel vsa< pol palca In prsokrogla prlms-dona shujšala za en lot. Naročniki da so se še naveličali kriti- na genlla niti s zadnje noge ln i azala kot resnična pikra drja. T uide v njej. In sedaj je minilo štirinajst ni. pa se ml še sdl. da ni več ovir, da je smešna sgodba smešne, In je prav sa prav celo jako smešna, še nevera Bogumila poštnin se jI je na veeeli zaročni pojedini tako smejala, da je eko-raj počila, ne dosti manj, ln je t>il Še drugi dan krst. Toda Zvonlmlr Cafuta je bil mož in snačaj. Pogledal je v pratlko ln dejal, da gre ura prav, ln nI sameril nevesti. Le zaročno naznanilo so Izpre-menill, da se je glaeilo: Zvonlmlr Cafuta Bogumila Koštrun vljudno »poročata svojo saroko in hkratu rojstvo sdravega, krepkega sinčka. Zdi se mi; kdor ni preveč Is-t>irčan ln aiten, se bo lahko oej zabaval v tej zgodbi in 1 smejal. In se le čudim, da e mani poprej zdela žalostna |JU bi bil verjel, da je tolikšen vpliv slepiča na slovensko slov- stvo, To reč bi morali preiskati gospodje profesorji s universel kov in kritik. Ce je etvar dobra — čemu jim bo kritika t Ce pa je slaba, dovolj da «o jo čitatl al videli, čemu nsj čltajo še poročilo o slabi stvari! Rajši kritik sat*tspiše kaj dobregal — Tako ml Je dr. Tuida rasklada svgje literarne nssore, |>otem ps IzJsvU: Kar ss mene tiče, moja otroba d» tii v onem redu, kakr šen se priporoča po sedanjem stanju moderne vede; skratka: slepič da Imam neusmiljeno vnet, tak slepič, da ml seveda ne da s pridom pisati smešnih zgodb. Se danes in takoj damo-ram v bolnico, da ml bridki noš reže v drob In odreže slspič al kali. To da Je vse in edino, kar se da in mors storiti v prid moje boUsni In narodmrmu sdravju, a hkratu v prid slovanskemu slovstvu in podli»t kom Poslušal sem In strmel« uda se in ubogal in so me _______ ____ resnično še isti dan rasparale in ak<> jih Je kaj, In štrlel in tate zopet sašile, oškrobele in slikale, In če Jima je Bog dal kaj poro- da sem bil kakor nov, in Je bilo da. tudi pramill otročički jim so narodno zdravje In slovensko ali bodo pomrli, če ne prej, pa slovstvo zopet spravljeno % fes šestdeset ali sedemdeset sli šoji tir, vse to zgolj po a een i-MiK NepegMi» »>" sdravnlšM rede, 4*ClPj! L C OÀ : S tužnlm aroem znsnoem in prijateljem 41 Amerike šaloatno vest, di preminul moj aopitog in oše JOHN URLBB. Bolehal dolgo časa na neozdravljivi bolesnl radi česar je obupal sam nad seboj in si Je vsel sam svoje šivlje s tem, da si Je pognal krgoloakosi srce dne 22. oktobra 1.1., ter se tako tam sebe rail mučnegs življenja ln sieer ponoči ob eni uri v jutro. Pokopali smo ga dne 86. oktobra, 10M po civilnem obredu. Najlepša hvala vsem, ki so mi pomagatHn šli na roke v ti to-oetni uri ob neerečl. Hvala lepe vsem sa darovane venee katerih J« bilo obilno število s šemur so pokaiall, da Je Imel veliko prija-teljev med občinstvom. Doma Js bil pri Slov. Bistrici na 0p. Štajerskem, star 40 let. ie enkrat lepa hvala vsem skupoj« Žalujoči ostsll: Rose Uristo, soproga, Frida In Brna, hčerki, stari 8 in 6 let, vsi v JaysvHle pri Kln- Id, 111. ft. R. 4 m. ' fe-f ... Znamenje (Oct. 8Mtf) poml.diTimlinšrriiihi potakla ta dan. PoaofiUjo pravoêaoao» di \ ustavimo* Ako Mit« #t#f U »ogoéo UrntbUple** tfrtpMutogftMiftl^ ti, Jo mofoéa#giâiijo® fM8 napačnega usten, pHIti im dopisnico In nsTodlte stari In nori naslof. Naši zastopniki so Tli štreni tajniki In dntfi m-itopniki, pri ktUrthlitto Naročnin* so 15.00 in sa pol lato pa Clan! £ N. P. J. sa pol WU 91 JO in sa Za mm to Chicago Si O-coro u lato $640, sal lato $3.25, za Člane |5J0. U 94.00, sarso loto pa 9M0. Tadnik 91.70. S0c za poštnino. I Î^ÂÎÏÎW^ i ITPtUVNttTVO - u PROSVETA* s. Lft bella Gina ■ Spisal Mlljetla t*r*Vk. (KONEC.) Vfprifo njene zmedenosti nem ae t m bolj ¿util zmagovalce ter mirno rekel po italijanski: "O-prostite, gospodična, nogavica vam je zlezla doli." Ona pa je dejala, smeje ae in vendar skoro a solzami v o6eh: "Vem, pa ne utegnem!" Ali vldjub temu se je ustavile in v zadregi gledala, kam naj bi odložila knjige. Hitro sem pri-akoiU in ji jih odvzel. Stopila je v bližnjo vefo, da si popravi nogavico. Sta! sem poleg ter jo gledal. Ko je bila gotova, vzravnala se je pokoncu, ai porinila laae z razburjenega obraza. me jezno pogledala — ter mi a kraljevim ponosom pomolila roko, da jo poljubim. Prsti ao ji bili polni tinte. Pa kako gorate sem jih poljubil! Ob enem mi je iztrgala kajlge in — izginila je. 8tal sem v veži in nisem vedel, ali je bilo res. Pa Je že moralo bit|, kajti na tleh sem zagledal majhen glavnldek, ld ji je bil padel Iz las. Pobral sem ga. BO je le mlečen Ur vonjal po njenih laseh; po laseh mladega dekleta 1 Tedaj sem pač storil to, kar bi bil storil vsaki mladenič na mojem mesta: po-Ijuboval sem ga kakor norec In ga potem dobro spravil. —. Preselil sem se. Nič več nisem videl črnooke instituti». — Vee to se mi je zdaj vrtelo po glavi, da sem bil od razburjenosti in veselja kar pijan. Ko sem pobiral vijolici, sem se spomnil pobranega glavnika, In iz te točke se ml j«' razvila dolga kita spominov, lepih sponttnov! Oospa Gina pa je polagoma stopala pred menoj. Nekaj me je kar rinilo tja naprej, čel, moral ji povedati! V prihodnjem trenotku pe zopet: "Tepec, bodi vendar pameten; čemu boi tujo damo nadlegoval; kako ulogo bol igral?r Pa vedno in vedno me je zopet grabilo: ,"Moraš! moralir — In ker eem bil ie tako vee pomladansko raz vnet, sem prav •kmalu kategorično sklenil: "Bom. Naj bo, kar hoče; res se lahko blamiran; toda—bodem!" In čvrateje sem stopil. Toda kako naj pa začnem — ? Dame — "grande dame" — vendar ne morem kar tako nagovoriti, kakor mlado livlljo. Slušaj, pomagaj mil — Kar se Gina pri tramvajski Itaciji ustavi. Počasi sem se bližal, in ko je priiel vagon, sva oba sedla vanj. Tako! Zdaj sem ji sedel nasproti, nala kolena ao ae skoro dotikala, jn molče sem jo včasih pogledal. — Vražji trenotki; ali vaa bode že konec ali ne?! — Kje pa je vee pogum ? 1 — Za neka j čaaa pogleda Gina na remontoamo u-ro na avoji zapestnici, a menda ni kazala pravega «asa; kajti vpralala je kondukterja, koliko je ura. Vljudno je potegnil svo- jo čebulo ne dan, toda jemo je zagodmjal In se opravičil, ds aa mu je vstavila.—Zdaj eem bil pa Jaz na vrati! — Hvala tebi, prelivala tj. ker ai tako malo vredna, da te v zastavljalnici ynieo marali! Hvala ti. alučaj! Pogledal sem tedaj na uro, povedal Čaa in po vrhu le pok* zal Glni porcelanasto itevilllče, da ee sama prepriča; čel, to je natanko srednjeevropski čas. — Odpela si je zapestnico ter sukala kazalce, vedno popiedavajoč nam mojo uro. Ko je to izvršila, me je a svojim polnim altom lepo zahvalila. Zdaj, ali pa nikoli! Torej — ^postiva--M *' — T? —" Vf|l (V grlu se mi je hotel napraviti jglobus hystericus", kakor bi bil malomesten župan, ki pozdravlja ceaarja. Pa strah pred blamažo mi je vendar razvezal usU)Q "Gospa miloetiva — vi — vi ste — vi ate nekdaj nekaj izgubili, in jaz sem dotično spravil —" "JUt tako." se je dobrohotno nasmehnila, "vi miallte tisti-le dva* vijolici v avoji suknji,— Smete obdržati/' "Ne; ne mislim vijolic." (Zdaj sem bil v teku!) "Ampak?" Veliko strmenje, velike oči. "Ampak majhen glavnik — tedaj, ko ste bili le v llceju!" "Kaj to tudi veste? Licej!" Se večje oči. "Da, v Trstu; stanoval sem mm PKOSVBTŽ kjer je bil tisti PONDEUEK, 8. NOVEMBRA ' h 8. Nackar: RIM Psslevsaii V. M. Salar. (Dalje.) Senat je hotel obnoviti republiko, toda armada je razglasila za cesarja Claudija, Germa-nicovega brata. Tihi, neugledni, že starejli gospod, soprog Meeaaline, ae je nastanil v cesarski palači kot vladar sveta, imel Je mnogo napak, končno pa Je bil vendarle eden izmed boljših vladarjev. Kad je jedel, rad pil, imel je rad helleneko kulturo, in v domačem življenju je bil komoden, kar preveč komoden. Mes-aalina si je isbirala čisto javno avoje ljubimce in napoeled si je Izbrala le enega mola in je javno alavila s njim avatbo. To je Claudija nazadnje vznemirilo, tu mu je tlo za preatol in življenje — dal je Maesallno ubiti, kmalu na to pa se Je olenil s Agripplno, hčerjo avojega brata Germanica, sestro Callgulovo in vdovo po Gn. Domitlju, ki mu je prinesle v zakon avojega aina Nerona. Claudius ga je adoptiral in kmalu na to je umrl. Zgodovinarji pravijo, da je bil zastrupljen z gobemi. verjetno Je pe, dk nI bilo strupa prav nič treba: Itlridesetletni jedel se je preobjedel tako. ds mu ni bilo ponujati. Nero je postal ceaar. Mladenič, ki mu je vodil mlada leta neki brivec z nekim plezalcem, in ki mu je dala Ueoda v življenje Seneco, filozofa in peenika. iz čigar ust so tekle vzvl-lene resnice ln iz čigar del je puhtela grabež-IJIvoet. ničemurnoet, sebičnost in plebejatvo. Mladenič z aapiracljaml umetnika, s nagnjenjem do igralatve, petja, atletatva, voeniltva. V njegovih žilah ae je pretakala kri goetobe-sednega retorja In lahkomiselnega igralca za svet. triumvira Marca Antonija. Njemu torej je bil dodeljen svet, boj a senatom, njegovimi zarotami in intrigami, in polfg nJega je.afcaja vladohlepna mati Agrlppina. vsega zmožna, za vse priprsvljens — Nero ni mogel biti drugačen. nego Je bil. Ureentčeval Je avoje aenje, svoje aspiracijc In avoje pohoti, kakor je mogel. Pesnil, vozaril, pel, Igral, plesal, zidal — za vsako ceno je dela! za avojo nesmrtnost, dokler ni padel, irtev ironije Usode. Cesarska oblazneloat se je polaatila njegovega uma, toda rimsko ljudstvo ga je imelo rado — v usodi Ludovika H. bavarakega se je pred natlmi očmi ponavljsl skoraj podoben igrokaz . . . DotleAnje palače na Palatinu mu nieo za-dottale — ko je naatal v Rimu potar. ki je Vpepelu večji del mesta (ell po cesarjevi krivdi, ni do dsnes dognsno), ja sezidal nov Rim, tisti Rim. ki je bil svetovno čudo, pa tudi aebi je sezidal rezidenco. Od Palatina preko Velle tja do Raquilina je sezidal avojo ogromno hilo, Do-mua aurea Neronis. a katero ao se mogle kosati Pač le palače davnih kraljev asirskih in babilonskih Ogorčenju In leloati rimskega prebi-valatva nad uničenjem znemenitih atarln, ceat, spomenikov In poslopij, ki so Ila po zlu v požaru ali pri regulaciji novega meata, je odprl ventil: iz izjav in izrekov odlltnlh krlčanakih vo-dtteljev je bila aeeUvljena ohtotnica zaradi pp-tiga (ogenj je lsbnthnll rea v krajih, kjer ao Imeli Zid je. ki ao Uveli le tekrat v največji alo-gi s kristjani, avoje prodajalnice in hllice) in prvo zgodovinsko preganjani« kristjanov ae Je začelo. In pri tem preganjanju Je poginil Pavel Is Taraa. Pred tremi leti je bil ujet v beli Cee-saraji paleaUnakl ter pripeljan pred prokura-torja Peste, in pred eodliftam je apeliral i nje« mu lastno zvitostjo kot rimski državljan na tesarja. — Na ceaarja aa aklkujei, k cesarju pojdei — je razaodil Festus, in Pavel je bil odveden v Rim. Po dolgem potovanju in mnogih postajah ja žival tu v lahkem zaporu in enkrat julija ali avgusta 1. 81. je padla njegova glava na cesti, ki drli v Ostljo. Ta glava, zaraščena s črno brado, divjimi lasmi, z ostrimi očmi pod strnjenimi obrvmi, ki je povzročila preobrat v zgodovini sveta, se je zvalila v prah antične ceste. In začetkom aprila 1. 87. je zbežal Nero preoblečen iz avoje zlate hiše, zbežal iz Rima v spremstvu treh oevobojencev, od senata odstavljen in proklet, med tem ko eo GaH>ove legije korakale proti meatu. Na poaeatvu avojega oavobojenca Faona si je napoeled porinil bodalo v vrat. Tribun, ki ga je zasledoval, je prispel tjakaj ravno v tem trenutku in je hotel a plaščem ustaviti Imperatorju kri. — Bero: haee est fides? — Prepozno: ali je to tvoja zvestoba ? — je vpralal Nero in, upiraje v vojaka pogled svojih sivoziodrih oči, je umrl. Akte* grtka sužnja njegova, ki je bila nekdaj prva njegova ljubezen, je oblekla mrliča v slavnostno oblačilo, ki ga je noell o Novem letu, sežgala ga je in poetavila urno z njegovim pepelom v grobnioo Domicijev na Martovem polju na sedanji Piazza del Popolo... Njegova popularnost je bila tako velika, da ata ga Otho In Vitellius proglašala sa vzor vladarja, in štirideeet let pozneje al je ekoraj vsakdo v Rimu želel, da bi bi) Nero "še živ" ... Da, pojavilo se je v daljnih pokrajinah celo več ijudlj, ki so se izdajali za Nerona in našli mnogo privržencev . .. Kakšen človek je bil to v reenici?... Vkljub vaem zgodovinarjem, vaej tradiciji? ... Veepaaian in Tltua nista prebivala na Pa-latinu. dele Domitlan, o katerem pravijo zgodovinarji, da je ljubil zlo radi zla, je etanoval apet v rezidenci cesarjev. Hiša Neronova je ^Ha razrušena, in iz enega dola njenega, is ti-atega na Eaquilinu, ao napravili Flavijeve! kopališče za ljudstvo — cap ta t lo benevolentiae in da bi koprnenje po ceaarju-umetniku utihnilo. Domliian je poetavil na Palatinu novo palačo, domua Flavta. "Kdor je videl kak koridor te palače ali pa eno Izmed kopaliških dvoran ali bivališče ceaarJevih priležnlc, U mora reči: sta-vitelja je veaelllo izpremeniti vee, čeear ae je dotaknil, v zlato, kakor Midas" — pravi Plu-tarch. In Statiua popisuje v verzih strop jedilnice. ki je slonel na stebrih no sicer Itevilnlh, pa Uko mogočnih, da bi lahko noeili nebeaa, in take villne, da ae je utrujeni pogled komaj mo-gel povzdigniti k pozlačenemu atropu . .. Krasne njene razvaline ao med vaem! najŠUvilnej-še, in v tej palači je bil oeear Pomltlan tudi umorjen. Potem je zidal še Septimius Severus na Južni strani griča, "da bi vaem njegovim rojakom, prihajajočim Iz Afrike, te stavbe vzbudile pozornost", kakor pravi Spartianua, toda njegov slavni Septisonium. faaada ato metrov dolga, okrašena e tremi vrstami orientalekih ate-brov. ki ato je druge nad drugo, Je v bornih Časih popolnoma izginila. H» sadnje ostanke je da) razmetat! papež Slkst V ... Noben del Rima ni bil cela atoletja tako t spuščen In opustolen kakor Palatln, nekdaj **dei cesarjev in vladarjev sveta. NIČ drugega nI stalo tukaj nego mala siva cerkvice S. Andrea In Pallara, v kateri je bfl baje grob pa-peHaa Ivana. «aie stoletje šele je začelo iskati v teb Krmadah razvalin In gradiva ami sol In aleUm: nolle ao ee stetfe, etebrl. podi. kipi. kapi teli. reliefi, alike — Uda . . . (Dalj» pHbodajtf) "Moj Bog, tam ate stanovali!" Iskren pogled. "Da; in nekoč — vem je ušla nogavica — In jaz sem vam knjige Zdržal, ko ate si jo popravljali." "Ta?! Ta ste vi gospod T t Gospod--" (Naglo sem se ji z imenom predstavi)). Kri ji je šinila v lica, in pritisnila ai je roke v belih rokavicah na sence. 2ivo me je gledala in zardevala. Ona zarde-vala zaradi mene! Ave Caesar, iotriumphe! Poljuboval aem jo z očmi. "Torej ate se spomnili, gospa častita?" aem dejal rahlo. "Moj Bog, seveda! Veste, nisem takoj vedela, kateri izmed tistih da ste, ki so tam nasproti stanovali. Večkrat so se menjavali. O—sedsj, sedaj kose smejete, imate čisto nekdanji obras, čeprav imate brado. — To ao mi ljubi spomini, in rada z jnimi dražim mota. t Veete, da aem bila tadaj--V Sramežljivo me ja pogledala in prav hu-do zardela. • * - "No,kaj STblli tedaj —?" Živo ae je zasmajala ter ko-ketno pokazala čvrate, bde zo- "Ej, aaj zdaj je vae eno! Te- daj sem bfla v vaa ¿rez obe ušesi—!" (Sveta nebesa, to dobro dane moškemu samoljubu!) "To ni mtoo bit! hudo, gospa častita, ko imate taki krasni, mali ušeeci. — "No, no» le nikar banalni —' a pojejte moji dve, kako ata dolgi in široki — in jaz sem i>!l tudi črez obe ušesi—v ra. ■ Pogledala me je, da so mi kar roji termitov gomezeli črez hr bat—.m. .Afc^ . Umolknila sva in hipoma oba postala raana. Pogledal sem jo in videl, da se i leekeče majhna solza v levem očesu. Ti ljuba, ljuba Gina! — 'ostalo mi je tako aveto okrog duše. Trpko aem pripomnil: "Čemu dobro poetumno razkladanje mrtve Ijabeaai?" 1 Ona pa jr mehko in tyhotno dejala: "Ne, ne — al! na čisla-* spominov, ki so vám bili nekdaj dragi — ? — In č« mialim na vaš tedanji transparent! Sošolke so ma tako dražile, da sem se jokala in bila potem jprav hu da na vaa —-—" Skoro bi ae bil «porabil ter pokleknil in objel njena kolena. Hotel sept ji vsaj roko po-jubiti, ali izmaknila mi jo je. "Toda povejte, go^ud, zakaj niate že prišli preje 1 meni? W*0, to je dolga stvar, prodno aem vss spoznal! Začelo se je kultom vato fotografije. Nisem mogel razumeti, zakaj me vselej Uko ganejo tie temna oči, te velike temle Kondukter je aakjfcal postajo "O škoda, škoda." reče Gina, "to ae pravi — na prihodnji postaji moram jgstopltf«Do nad aa pa vi peljete T "Do koder je vsjm drago, častita goapal" ' ^B^Hrt Hvaležno ee je "nasmehnila in rekla je: ■"K meni morate tako aH tako priti; ali j*a bi vas reda kar zdaj-le s seboj vzela, če utegnete. — Toda rea; saj danes na utegnem. Moj mol se odpelje sa dva tednn na Dunaj — ln mo-goče še čeaa «Peli. — Ali vam prav, da prkbate jutri ob potih popoldne na<čaj? OeoreJ jas sprejemam, ln prav prijateljsko ae zmeniva. r~ Veeellm ee prav zelo! V tem nemškem gnezdu je strašno felftae — rasen, ako komu u«aJo akrajna etiketa atari geneonll. — Vee ml bedete morali povedati o tedanjem sedanjem času. Torej — ur "Brea vprašanja; kar ln kadar ukaAeUl" kliknil eem navdušen in oerelen. Rásamela je moj glaa in me pogl^ala s tistoi materinsko i^kronoat io, katero gaje lape I ne do mladih oboier*ljev. , "Ali vesta »a sUpovanjer — Povedala je naelov. Zahračlale eo oet*^* vagon ae je uaUvi). -j*hm Dvignila ea je Ur ml 8 aajbotj ljubkim obvaaem | Xah no Mm poljubil ,____ bo rokavico tnsliša) tikanje W zapestnici, * 4 •Torej jutri fira o'clock! Z Bogom, s Bogom---" "Klanjam ae, milosti---- m • 9 |ftko-le gre. Zdaj pa ne vem, ali je romana konec, al! se šele začne. Danee po noči pa vem, da ne bom mogel apati. La bella Gina! — Samo neče-aa se bojim: da mi ona ne bi bila Circa — ter me začarala v osla! KAD BI IZVEDBL avojo hčer Marijo Peterka, is Mengša pri Kamniku, živela je pri svoji mačehi Jeri Peterka v Mengšu, jn jea njen oče bi rad izvedel kjt se sedaj nahaja, ali je še doma ali se že nahaja kje tukaj v Ameriki. [Jljudno prosim cenjene rojake če kdo kaj ve od nje, naj mi to neznanijo, privolji sem tudi stroške povrniti onemu, ki bi mi pqdisl njen natančen naslov. Prosim, da mi pišete na moj naelov: John Peterka, 543 Hay Street, Fairport Harbor, Ohio. (Ašv.) PWPBAVE ZA JUBILEJ SOV-JET8KE VLADE. M2ttSEBU2A ed abUlaala, t Um v nal start kral, Her trka aa'víala getraka la pemaajfaajk laJrplje^kM pjwta^ ie take aajee »atrehaa kakor le «alge aa. Vsak dolar ha priaasel žarek veselja v ialoatn« leaova. Dvakrat v,n#rsU Mtre da. Torej lajto le poUjite. Vala Isaaraa peMJatev WB ljftve «a hitro doaCavlJeaa aa Revoiucijonarni muzej v Moskvi je začel nedavncfzbirati gradivo za ilustrovani album, ki izide v novembru 1927. ob desetletnici prve boljlevtfke bune v Leningradu. Album bo v sliki prikszal tok dogodkov prvih 10 let po komunistični revoluciji in pod prvo bolj le vilko vlado. Karakteristika publikacije ae bo omejevala aamo na pozitivno delo v novi Rusiji. Bralci bodo na U način shva» tili vse izpremembe, ki so se zgodile v sovjetski državi v administrativni stroki, na polju kulture, revolucionarne umetnosti in v ostalih panogah. Sliko bo izpopolnjevala sUtistika nove sovjetske družbe, omladinsko gibanje, ienaki pokret itd. V zgodovinskem delu albuma bo prikazano rusko revolucionarno gibanje z ozirom na delavski pokret narodnih revolucij v vzhod nih evropskih 'deželah. Osvetljeni bodo izčrpno odnošaji sovjet- ske Rusije do vseh držsva svetu od aačetka revolucije d izdaje albuma. Zabeležene bod vse intervencije in vsa diplomat aka pogajanja. , Informativen del o rusker ljudstvu zahteva poaebno mnog pazljivosti in energije. Zato b vlada objavila v tem oddelk poleg ilustracij etnografskeg značaja tudi slike, ki bodo os» čevale celotno narodnostno ^ litiko sovjetske Rusije. Albui bo strogo povdarjal načela, p katerih se sovjetska Rusija \oi od ostalih držav. Posebna kom alja bo preštudirala vse predk ge in vaa vprašanja, sestavlil natančen program, objavila m črt, potem pa ga bo Ukoj i vršila. Album pojde v tisk v u četku januarja prihodnjega leti -—f—rrrrrr ~T~ r~ " i AU ste le naročili Proaveto« Mladinski Ust svojemu prijsU lju aH sorodniku v domovino To ja edini dar trajne vrednost k! ga za mal denar lahko poify U svojcem v domovino. P08LU2ITE SB KAMPANJI ZA NOVE ČLANE U PRIDOBITE SI LEPO NAGRADO! KNJIŽEVNA MATICA S.N.P.J, imhfin t česark New York, N» Y. ZA B02lC aU lahko osebno v starem krajo, ako ne pridružite potovanju v atari kraj aa 4. dec. a parntkom "Paris". PrlgiaaiU ee takoj, še ja KLOBASE KRANJSKE KLOBASE Zopet raapešOjka po vsi Ameriki «kor je la tlaols da al bOs meja klobase lavntaa vsako late, la lotos pe bodo II boljts. Denar sa vrne onim. ki niso zadovoljni. UlJtrtno ao pripor ročam mojim starim In novim odje-s sa obilo aaroIlL Osna M« fant. Poltaiaa al vltoU. Denar po-ftljlto s naročilom ali pa vam poRjem na C. O. D. Slovenski trgovci bodata rojakom salo mrtrofli, ako bodato imoU nala klobaae v salogL Pilite po ema Vsa pisma In narofila pilite aa: JOSEPH LESKOV AR 610—14th Street, Radne, Win. AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegi $82 strani, t^do vezana, vredna svoje cene, stane~..$6.00 Slovensko-Angleška Slovnica—aelo poučna in lahko ras-umljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informacij, stane aamo—-------------^...$100 Zakon Blogeneni je—tolmači naravne zakone in splolnl razvoj, knjiga is katere zamoreU črpati mnogo naukov aa telesno in duševno dobro........................J1.M Pater Bfakventnra—V Kabarete rsnfmlva povsst iz življenja ameriških frančiškanov, In dottvljajl rojaka, izvrstno a[wpolnjena a ^ikiini..t..........................................JUO Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skri-tega dela življenja slovanaldh delavcev v Ameriki..$1-75 Jinunie Higgine—krasna povest, ld jo je apiaal sloviti ameriški pisatdj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan aeeooeeeoeeoooosoeoo»e—eoeeesosaaesesessaaaeassasoaooa»o »1.00 Zapisnik 8. redna konvencije S. N. P. 252 atranl mehko vezana, stane aamo.M .........M«............................................ KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših 'društvenih tajnikih in dragih «aetopnflrih, namreč doaedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tndi * WiQiam SKer, «404 St Oair Ave^ Clevelaad, Ohio. Anten Jnnkovich, 1171 Norvroed BdU Oeveland. Ohia. Anton Bokal 727 E. 157th Straat, devekai, OUa. Joka KrtžmanM*. 18111 Benlngton Ave^ Weet Park, Ohio. Andrew Vidrich, R.F. D. 7• Bes 10«, JakngUnm, Pa. jdn Rlmac, HtS RnsaaO St», Detrolt, Mick« Frank Stnlnr, IS7M St AnbIn, Detrolt, Mlak Jata Galeb, Bes 144, Boek Sprtags, Proletarec, 8689 W. 26th Street, Chieage, AL Ali pa pflttU panje nat KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2657 So. Lamsdala Ave^ Otega, QL ln TISKARNA S. N. P. J. SPREJEM VSA V TISKARSKO OBRT ■■■;. ™SfAlAJOtA »ELA •hoda, Vlsttaka, ¿nanflkn, knjiga koledar}«, ang- vabilt «i Itd, v MM 1« dmgih. "M, V09STV0 TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI CBMB ZMBBNB. OMUSKO OSLO PBVS VBSm VSA POJASNILA DAJ* VOWI VU MMUUUIS 8. N. P. J. PRINTERY TAM SB DQBB NA SSUO TUDI VSA DVMODfA fWASWU