vd '0 flll loi dd ,o( A Z'L0 Dei-OVNEGA kolektiva sozd iskra fNl pROGRAM iskre zat*nj' seji delavskega sveta 4 I *s*tra so delegati sprejeli i!!n'.P[0gram SOZD Iskra za ji« 'eto 1984. jlc-Tudi le; ^šnjeTet' ■Pr0gram SOZD lskra za tl n a A, v. Tri’ narrtet0 i?sno kaže, da se bo Iskra ' 0ja int(0''aniu svojega bodočega ra-ičeva ■ nzivno vključila v načrt ure-d4darsl/a dol8oročncga programa go-P2,’t tudi v stabiIizacije tako v republiki r« vefi«fZVeznem mer'lu- Sicer pa ana- ll vidi. ?ac*aUnjo uspešno rast Iskre, jvidikL J J usPesno rast iskre, .ralzvoin S Ta dolgoročno vodilo svojega icni ract' P°sPe®evanju izvoza, dina-->\ na. Pr°izvodnje, konkurenčno-^Z!n domačih trgih ter v aku- la osta°St' svoie proizvodnje. Ta vo- Ivna in^i0 tudi v letošnjem letu ve-'? Ud in *J •no-aoso mik tiskal naš edstav- fštvo v - ^ ! ookholm 2,1 0 ,9j f Novi jngosiovanski velei Emone, v okviru tej etrih c naviJi ‘gor Triller i f Emone seznanila z iz' po srednjeročnem planu na področju izvoza v skupni višini skoraj 1,5 milijarde dolarjev, pa tudi potrebe po uvozu reprodukcijskega materiala, ob upoštevanju obstoječe vezave izvoz-uvoz, narekujejo tudi v letošnjem letu visok Iskrin izvoz. Tako bo predvidoma celotni izvoz znašal 276,6 milijonov dolarjev in bo za 28,9% višji kot v preteklem letu. Ob tem naj bi Iskra na konvertibilno območje izvozila za 191,1 milijonov dolarjev ali za 22,8% več kot lani. Naloga je seveda dokaj zahtevna, saj se na tujem trgu srečujemo s še vedno trajajočo recesijo. Še poseben problem pa postaja tudi trgovanje z nerazvitimi deželami, ki so pogosto zaradi svoje zadolženosti prisiljene, podobno kot Jugoslavija, omejevati uvoz pa tudi plačilni promet s tujino. Zato bo potrebno v Iskri nujno povečati napore v celotni izvozni dejavnosti in temu nameniti tudi ustrezna sredstva. Ker se bo tudi v letošnjem letu nadaljevala politika realnega tečaja di- uspehi slovenskega gospodarstva, ki trguje s skandinavskimi deželami prek Globmarketa. Lani je skupaj izvozilo za 2,4 milijarde dinarjev. Za Iskrinih izvoz v skandinavske dežele je že nekaj let značilna precejšnja rast. Leta 1982 je na primer Iskra izvozila v ta del sveta za 20,5 milijona švedskih kron, lani pa že za 27,22 milijona švedskih kron. Največji vzpon smo lani dosegli na Finskem, kamor smo prodali za 4,4 milijona švedskih kron v primerjavi z 2,8 milijona leta 1982. Precejšnje povečanje smo dosegli tudi na Norveškem, kjer se je izvoz iz 3,2 milijona povečal lani na 5,4 milijona švedskih kron. Manjši padec smo lani zabeležili na Švedskem in sicer od 11,8 milijona švedskih kron v letu 1982 na 10,8 milijonov. Iskra si je letos začrtala, da bo v skandinavske države izvozila za 41,6 milijona švedskih kron. V primerjavi z lansko realizacijo gre torej za 60 odstotno povečanje, ki pa ga bomo lahko dosegli le ob prizadevnosti vseh — v proizvodnji in trženju. . _ airtoupravni sporazum o v^pvno tehničnem sodelovanju ” — proizvodnje — kvalitete feritov — nabave in prodaje Samoupravni sporazum so podpisali ob prisotnosti predstavnikov samoupravnih organov in družbeno-političnih organizcij obeh temeljnih organizacij, pred podpisom pa sta v prisrčnem pogovoru spregovorila direktor beograjskih Feritov Vlada Arandjelovič in direktor Iskrinih Feritov Dušan Dolničar, ki je med drugim poudaril: »Sodelovanje z beograjsko tovarno feritov poteka že prek deset let tako, da je samoupravni sporazum v Jsistvu še formalna potrditev tega sodelovanja. Ne gre za podvajanje zmogljivosti in pre-dimenzioniranje proizvodnje feritov v Jugoslaviji, ampak za komplementarnost programov.« MIK Pisah V? Pentl so Prejšnji teden >Vno-teh„niOUPravn' sporazum o po->Vanskih nCn-em sodelovanju jugo- S tem Sam islovn0.tpuOUPravnim sporazumom o Vci lsvr Pojcnem sodelovanju de- 8oslovansterit' 'n E1 Feriti’ kot edina ktronikn - Proizvajalca feritov za *ehansknV Slr?ke potrošnje, elektro-lPktroiiicA---ndus-t-j°’ profesionalno ejata svr,-n 0sta*e sPecialne namene, Sdajujeta Je medsebojne odnose in Ožnosti n SV°le Poslovno-tehnične rC. p' na področju: jske oricntacp 0"razvoine 'n investi- Številka 8 — Leto XXIII — 3. marec 1984 narja, je pričakovati, da bo konvertibilni izvoz skupaj z ustreznimi stimulacijami postajal dohodkovno zanimiv in ne bo pomenil več bremena pri zagotavljanju potrebnega dohodka posameznih izvoznikov. Nekajletna stagnacija uvoza je sicer pospešila proces nadomeščanja uvoznih reprodukcijskih materialov z domačimi repromateriali, vendar na tem področju obstajajo objektivne meje glede na razvitost oz. nerazvitost jugoslovanske spremljevalne industrije. Na temelju ocen dosedanjih gibanj v Iskri predvidevamo, da bi sleherno nadaljnje zadrževanje ali celo zniževanje uvoza imelo za direktno posledico tudi padec proizvodnje. Zato je nujno potrebno zagotoviti določeno rast uvoza, ki naj bi v letu 1984 dosegel v Iskri 128 milijonov dolarjev, oz. porastel bi za 26,1%. Za boljšo preskrbljenost z reprodukcijskim materialom bo čedalje zanimi-. vejša tudi povezava z drobnim gospodarstvom, ki bi nedvomno lahko prevzelo dele maloserijske proizvodnje specifičnih elementov, ki jih še vedno uvažamo. Za pospeševanje izvoza pa tudi za zagotavljanje potrebnih deviz za uvoz bo tudi v letošnjem letu v veljavi Iskrina interna izvozna stimulacija. Zato v skladu z določili samoupravnega sporazuma o devizni stimulaciji v SOZD Iskra predlagajo, ob upoštevanju veljavnih zunanjetrgovinskih predpisov, izvozno stimulacijo v ustrezni višini. Stimulacije bodo v skladu z ustaljeno prakso obračunavali in plačevali sprotno, ob prenosu deviz s tem, da bi ob vsakem trimesečnem obračunu preverjali umetnost višine stimulacije glede na trenutna gospodarska gibanja. Načrtovana oskrba z reprodukcijskimi materiali bo v letu 1984 omogočala Iskri uresničiti proizvodnjo v višini 38,4 milijarde dinarjev, upoštevaje cene iz leta 1980. Porast v primerjavi z letom 1983 bi znašala 32,1%, kar je seveda zelo optimistična ocena, hkrati pa tudi zelo zahtevna naloga. Na podlagi sprejetega letnega programa za leto 1984 predvidevamo v Iskri, da bo celotni prihodek znašal 122 milijard dinarjev in bo s tem porastel za 61%. Dohodek naj bi bil uresničen v višini 35,6 milijarde ali za 49,8 % več kot v lanskem letu. Ker bo delitev osebnih dohodkov tudi v letošnjem letu družbeno usmerjena, bodo sredstva za OD rastla predvidoma po stopnji 35,5%, oz. bodo za osebne dohodke izločili iz dohodka 13 milijard dinarjev. Kljub visoki rasti obresti pa lahko zaradi razmeroma počasne rasti osebnih dohodkov pričakujemo v letošnjem letu v Iskri dokaj visoko akumulacijo. Tako bo akumulacija v letu 1984 predvidoma znašala 5,4 milijarde dinarjev, oz. bo za 85,6% višja kot v minulem letu. Kljub omejevalni politiki na področju investicij bi morali v SOZD Iskra vložiti znatne napore, da bi oživili investicijsko dejavnost ter na ta način skušali ohranjati tehnološko sodobnost proizvodnje. V primeru nadaljnjega tehnološkega zaostajanja bi bil nedvomno v prvi vrsti ogrožen izvoz in s tem tudi eden izmed temeljev Iskrine dolgoročne razvojne usmeritve. Prednost pri naložbah v letošnjem letu bodo še nadalje imeli izvozni programi. Skupaj s prenosom naložb iz preteklih let in predvidenimi novimi naložbami v letošnjem letu bi bilo potrebno v Iskri investirati 9,5 milijarde dinarjev. Glede na materialne okvire predvidenega razvoja bodo letos v Iskri vodili aktivno politiko zaposlovanja..Število zaposlenih naj bi rastlo s stopnjo 4,9%, tako da bo v SOZD Iskra v letu 1984 v povprečju zaposlenih 33.322 delavcev. Iz načrtovanega razvoja Iskre za letošnje leto je torej razvidno, da se je Iskra zelo približala uspešni uresničitvi srednjeročnega plana za obdobje 1981—85, kar bo pomenilo hkrati soliden temelj za naslednji srednjeročni plan 1986—90 pa tudi za dolgoročni plan Iskre do konca našega tisočletja. 1 D.Ž. Kot smo že poročali, je v Iskrini poslovni stolpnici v Ljubljani (v okviru TOZD CAOP) začel delovati povezujoči računalnik Iskra Delta 470—600, ki pomeni veliko pridobitev za naš informacijski sistem. Računalnik, ki ga je izdelala Iskra Delta, že deluje; za začetek so na njem začeli z uvedbo in operativnimi deli iz pro-jeJadTSlP, sledile bodo obdelave iz projektov izvoznega področja prodaje, tekel bo razvoj projekta za skupne službe SOZD Iskra, program ekonomika za DSSS SOZD, inštaliran bo tudi program za vodenje proizvodnje fPMPS) in drugo. Kapacitete računalnika bodo uporabljali tudi za testiranje povezav med računalniki Iskra Delta ter dela z organizacijo baze podatkov (projekt ZISIII in III). Za naslednje leto do konca leta bo na računalniški sistem vezanih že 50 terminalov pa predvidevajo še povečano delovanje računalnika, saj bodo nabavili še en računalnik istega tipa. \ TaKo je ~bil dosežen skupen cilj, da z lastnim računalnikom racionaliziramo in obogatimo program in organiziranost skupnega računalniškega centra in s tem pospešimo razvoj integriranega poslovnega informacijskega sistema v Iskri. Na sliki: naš povezujoči računalnik. DO AVTOELEKTRIKA V prostorih Temeljnega sodišča v Novi Groici je bila minulo sredo pomembna svečanost, kjer so že tretjič podelili priznanja izumiteljem in inovatorjem, Id so bili na območju novogoriške občine najuspešnejši v minulem letu. Slavnost z naslovom »Inovator Nova Gorica 83« je pripravila občinska raziskovalna skupnost v sodelovanju z organizatorji inventivnih dejavnosti iz novogoriških delovnih organizacij, udeležili pa so se je nagrajenci, vidni družbenopolitični delavci občine, predsednik raziskovalne skupnosti in novinarji. Slavnostni govornik Jože Kretič, predsednik raziskovalne skupnosti je med drugim poudaril, da raziskovalno in ustvarjalno delo posameznikov in skupin v novogoriških gospodarskih in drugih organizacijah postaja vedno bolj pomemben del prizadevanj za učinkovitejši in hitrejši družbeno gospodarski razvoj. To potrjuje tudi velik odziv na akcijo, ki je bila letos že tretjič po vrsti, vanjo pa so se uspešno vključili tudi delavci iz Iskre Avtoelektrike. Letos je prispelo na razpis kar 53 predlogov za tehnične novosti, izume, izboljšave in druge dosežke raziskovalne dejavnosti. To je sicer nekoliko manj kot leto poprej, je pa ob tem ta vesela novica, da so letošnji prijavljeni dosežki na višji ravni. Najvišje priznanje »Inovator Nova Gorica 83« — zlato plaketo in denarno nagrado je prejel tudi Stanko Birsa iz Iskre Avtoelektrike, bronasto plaketo Franc Štanga in Edvin Žigon, priznanje pa Vinko Kožuh — vsi trije Iskraši. Sicer pa so podelili tri zlate, dvanajst srebrnih ter več bronastih plaket in priznanj ter denarnih nagrad. Poglejmo sedaj dosežke Stanka Birse. Prijavil je več izumov, najvidnejši pa je izum: magnetni generator za vžigalno napravo za motor z notranjim izgorevanjem. Ta rešitev nudi pove- ^ čano nazivno moc generatorja pri istem magnetnem sistemu na rotorju. Poleg tega sta oba generatorska izvora električne energije za razsvetljavo med seboj neodvisna. Iskra je S tem dosežkom dobila kvalitetno nov izdelkek na osnovi enostavnega magnetnega vžigalnika, ki ga izdeluje. Dosežek je bil opravljen v okviru razvojno raziskovalnih nalog avtorja in je bil dan v postopek pravne zaščite kar v štirih deželah. Dosežek že koristijo v proizvodnji. Prispevek predstavlja tudi povečavo proizvodnega asortimana in količine, koperskemu Tomosu pa je nadomestil uvoženi magnetni vžigalnik. Naslednji njegov izum je rotor ali stator električnega stroja s trajnimi magneti. Ta rešitev je omogočila zamenjavo uvoženih plastoferitivnih magnetov z domačimi oksidnimi magneti in bistveno povečano nazivno moč generatorja, ker so oksidni magneti bistveno močnejši od uvoženih magnetov. Ta dosežek pomeni za Iskro tudi Stanko Birsa, dobitnik zlate plakete v akciji »Inovator Nova Gorica 83« se je zaposlil v Iskri Avtoelektriki Nova Gorica leta 1968 v takratnem razvojnem oddelku te DO. Nato je v TOZD Inštitut opravljal naloge vodje oddelka za razvoj in raziskave, s 1. 7. 1983 pa je prevzel vodenje službe kontrole v Avtoelektriki. Na vprašanje, kaj mu pomeni zlata plaketa je odgovoril, da mu je predvsem lepo priznanje za dolgoletno delo v razvoju TOZD Inštitut za avtoelektriko. uvozno neodvisnost pri repromaterialih poleg ostalih pridobitev. Tudi ta dosežek je bil dan v postopek pravne zaščite kar v štirih državah. Še z enim izumom je sodeloval tov. Birsa v akciji »Inovator Nova Gorica 1983« — z magnetnim generatorjem. Ta dosežek predstavlja za Iskro nov artikel in cenejšo izvedbo od znanih. Tudi ta dosežek je bil dan v postopek pravne zaščite kar v štirih državah. (Nadaljevanje na 2. strani) 10. SEJA CK ZKS Potrebujemo prodorne, z znanjem oborožene kadre 10. sga Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bila to pot posvečena ocenam in usmeritvam ZKS pri uresničevanju ekonomske politike za leto 1984. Uvodno poročilo je imel Štefan Korošec, ki je med ostalim dejal na to temo: Po 5. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije smo odprli nove procese na področju združevanja dela in sredstev, dograjevanja družbene organizacije dela ter preverjanje samoupravne organiziranosti, da bodo organizacije in skupnosti prevzele tiste funkcije, ki jih zahteva kvalitetnejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Imamo izkušnje in nova spoznanja iz naše prakse pri organiziranju temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnosti. Na podlagi nepopolnih podatkov smo ugotovili, da ti procesi potekajo v dveh tretjinah občin v Sloveniji. Pri spremembah moramo upoštevati dogovorjene kriterije in strokovne analize kot podlago za odločanje delavcev o spremembah samoupravne organiziranosti in se odločno zoperstaviti pojavom samovolje in formalizma. Cilj spreminjanja samoupravne organiziranosti mora biti večja učinkovitost gospodarjenja. Ne smemo pozabiti, da je ta dosegljiva le, če bo samoupravna organiziranost takšna, da bodo delavci bolj motivirani za odgovorno upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Na organiziranost moramo gledati kot na dinamično delovanje. To samo po sebi terja stalno preverjanje, dopolnjevanje, racionaliziranje in usklajevanje z novimi spoznanji. Pri tem se moramo odločno upreti tako težnjam po osamosvajanju temeljnih organizacij združenega dela in izločanju iz delovnih organizacij, kakor poskusom centralizacije odločanja in upravljanja ter krepitve skupinsko lastninskih odnosov in monopolnega položaja ozkih skupin v organizacijah združenega dela pa tudi zaostajanju na strokovnem področju in v razvoju. V naslednjih mesecih so pred subjektivnimi silami, zlasti zvezo komunistov in sindikati pomembne naloge, ki zadevajo uresničevanje zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu.. Gre za prilagajanje in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov v organizacijah združenega dela pred desetimi leti. Uporabiti jomoramo za oblikovanje in uveljavitev podlag za krepitev kvalitete gospodarjenja, reafirmacijo delovne organizacije v ustavnem smislu, samoupravno združevanje dela in sredstev in racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Naslednja pomembna, tudi težka naloga je finančna konsolidacija organizacij združenega dela, saj je nujni pogoj za njihovo usposobitev za prestrukturiranje in uresničevanje ekonomske stabilizacije. Finančna konsolidacija organizacij združenega dela bo trd oreh. Morali bomo računati s številnimi spremembmi v navadah, ravnanjih, predvsem pa v svojih načrtih. Gospodarjenju z razpoložljivimi sredstvi bomo morali nameniti več pozornosti kot doslej. Bolj kot kdaj torej postaja pomembno, kako bomo obrnili vsak dinar, kako bomo znali, s potrebnim povezovanjem in samoupravno koncentracijo razpoložljivih sredstev — zagotoviti uresničevanje tistih nalog, ki so najpomembnejše za razvoj materialnih temeljev dela, na katerih sloni in od katerih je odvisno vse drugo, še zlasti uresničevanje ciljev na področju ekonomskih odnosov s tu- jino. To terja temeljito preverjanje gospodarjenja z denarjem v organizacijah združenega dela in bankah. Čas in razmere narekujejo nujno, vendar samoupravno koncentracijo sredstev. Pri realizaciji stališč in usmeritev, ki jih "bo kot podlago za dograjevanje bančnega sistema sprejela skupščina SR Slovenije pa moramo uveljaviti vsebinsko preobrazbo pri gospodarjenju z denarjem. Prav tako pa se spopasti s pojavi lokalizmov in premajhne pripravljenosti za samoupravno združevanje sredstev za v planu opredeljene namene, kar je pogoj za naš skupni razvou. Izgube postajajo vse pomembnejši ekonomski in politični problem. V Sloveniji bi za sanacijo izgub v letu 1983 potrebovali 16% ustvarjene akumulacije v organizacijah združenega dela. Očitno sprejetih stališč in nalog v zvezi z izgubami nismo dosledno uveljavili- pa tudi ne ekonomskih posledic, ki so sicer predvidene in možne. Težnja po socializaciji posledic slabega gospodarjenja je namreč še vedno močna. Spremeniti moramo odnos do organizacij združenega dela, ki poslujejo z izgubo in uveljaviti opredelitev, da so te organizacije v prvi vrsti same odgovorne za poslovanje in za reprodukcijo zaupanih jim družbenih sredstev. Storiti moramo odločne premike pri ocenjevanju in saniranju izgub. Saniranje organizacij združenega dela bomo morali dokončno zasnovati na podlagi interesov delavcev temeljnih organizacij združenega dela, ki so neposredno povezane z obstojem in nadaljnjim poslovanjem organizacij združenega dela, ki so v izgubi in na njihovi finančni podpori. Dogovoriti se moramo, kako bomo odpravili dosedanje izgube, ker z dosedanjimi načini njihovega saniranja ni moč več zagotavljati. Že sedaj je očitno, da bomo morali nekatere organizacije združenega dela v Sloveniji reševati skupno in solidarno. Ravno zaradi tega moramo pri sprejemanju sanacijskih programov v načelu uveljaviti uporabo tistih kriterijev, ki veljajo za prestrukturiranje proizvodnje, oz. za nove razvojne programe. Stopnja razvoja proizvajalnih sil je v naši državi dosegla raven, ki omogoča, da celovito uveljavljamo novo kvaliteto v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in ustavno opredeljen položaj delavcev pri odločanju o dohodku- Pri tem potrebujemo prodorne, z znanjem oborožene kadre, ki bodo pripravljeni uveljaviti zamisli in predloge, ki omogočajo uspešno gospodarjenje, ne glede na nasprotovanja spremembam. Računati moramo tudi z nasprotovanjem ljudi, ki bodo začutili, da so dosedanji načini njihovega prisvajanja in mo-nopolizacije odločanja v konkretnih okoljih ali v celotni družbi ogroženi. Poleg ekonomske in družbene škode, ki jo povzroča takšno ravnanje ljudi, so posebej pomembni vplivi na oblikovanje kadrov in njihov vrednostni sistem in posledice tega, da izgubljamo zavzetost, pripravljenost in prodornost mladih ljudi. Zveza komunistov je zainteresirana za prodor strokovno usposobljenih in ustvarjalnih kadrov, ki so opredeljeni za razvoj socialističnega samoupravljanja. V konkretnih okoljih pa se bomo morali komunisti odločno upreti, če birokratske in tehnokratske blokade preprečujejo uveljavljanje sposobnih in ustvarjalnih ljudi. Prva seja predsedstva KS ZSMS SOZD Iskra V torek, 28. februarja, je bila v poslovni stolpnici v Ljubljani prva redna seja predsedstva KS ZSMS SOZD Iskra, ki se je je poleg domačih udeležil tudi sekretar ljubljanske mestne konference mladine Janko Lah. Pogovor je stekel predvsem o nujnosti enotnega računalniškega sistema v Sloveniji in Jugoslaviji, za kar si bo v prihodnje prizadevala tudi mladina. Po oceni sklepov in oceni seminarja, na katerem so mladim spregovorili strokovnjaki Iskre, so udeleženci seje poslušali poročilo s sej KOS in DS, ki ga je podal predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kern. Kern se je pri svojem poročanju predvsem zaustavil ob problematiki DO ISEZ in spregovoril o možnostih reševanja problemov te delovne organizacije. V nadaljevanju pa je govoril še o pripravah na volitve v samoupravne organe. V naslednji točki so se navzoči pogovorili o že tradicionalnem posvetovanju elektroindustrije Jugoslavije, ki bo tudi letos maja meseca. Vsekakor se na tem tradicionalnem posvetovanju predstavijo različne delovne in sestavljene organizacije združenega dela iz panoge elektro in elektronske industrije, hkrati pa na takih srečanih prihaja do koristne izmenjave mnenj, tako glede izdelave programov kot tudi za razreševanje problemov, ki jih mladina srečuje pri svojem vsakdanjem delu in življenju. V nadaljevanju so mladi poslušali še informacijo o strokovnem posvetovanju na temo poenotenje samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo področje dodeljevanja stanovanj in stanovanjskih posojil, ki je bilo pretekli teden v Iskri prav na pobudd) mladine. Ob koncu so se mladi dogovorili še o letni konferenci pohodi nega bataljona »99d«, ki bo prvega marca ter poslušali informacijo o dnevu Iskre, ki bo letos 30. junija v Zajčji Dobravi pod pokroviteljstvom DO 1C. mak ■ DO AVTOELEKTRIKA Izvoz so presegli za 13 % Da je naša novogoriška delovna organizacija Iskra Avtoelektrika kljub težkim pogojem gospodarjenja* zaključila lansko poslovno leto z izje nimi rezultati, smo že porucali. Ob tem smo se ustavili tudi pri izvoznih rezultatih, ki pa še niso bili povsem znani. Danes pa že kahko zapišemo, da so tudi izvozni rezultati, predvsem na konvertibilna področja izredno dobri. Izvoz v minulem letu je tako znašal 16,3 milijonov dolarjev, to pa je za 13 odstotkov več, kot so v Avtoelektriki planirali. Možnosti izvoza pa niso v celoti izkoristili, saj so se med letom srečevali v proizvodnji s težavami, predvsem s pomanjkanjem raznih vrst fepromaterialov. Zato marsikaterega naročila niso mogli izvršiti. Kljub tem opisanim težavam pa so z doseženimi izvoznimi rezultati zadovoljni, še posebej na konvertibilno področje, kjer je bil letni plan presežen za 34%. Ovira za doseganje še boljših rezultatov na konvertibilno področje je bilo zlasti proti koncu leta pomanjkanje malih zaganjalnikov, alternatorjev pa tudi proizvodnja v tolminski Iskri je bila prepreka za večji izvoz. Na klirinškem področju je bil plan izvoza dosežen le s slabimi 50 %. Vzrok je isti. Zaradi premajhnih proizvodnih količin so izdelavo in prodajo izdelkov rajši usmerili na konvertibilno tržišče. Najboljši rezultati so bili doseženi pri izvozu v Iran, saj predstavlja ta izvoz skoraj četrt mo vsega izvoza. V lanskem letu so pridobili tudi nekatere nove kupce v Italiji, Španiji, ZRN itd. Prav od teh si v bodoče, torej tudi v letošnjem letu že obetajo dobre rezultate. Seveda pričakujejo tudi pri njihovih dosedanjih kupcih povečanje naročil, oz. vsaj prodajo v obsegu iz lanskeg leta, to pa še kako terja maksimalno angažiranost za realizacijo izvoznih naročil v dogovorjenih rokih, kar pa je tudi eden izmed bistvenih elementov konkurenčnosti na zunanjih trgih. Marko Rakušček Priznanja inovatorjem Bi Si S«s Za inventivno dejavnost je še dovolj možnosti (Nadaljevanje s 1. strani) Pri izumih — magnetni generator za vžigalno napravo za motor z notranjim izgorevanjem in rotor ali stator električnega stroja s trojnimi magneti je z 20 odšfotno udeležbo sodeloval tudi Edvin Žigon, za kar je osvojil bronasto plaketo in denarno nagrado. Franc Štanga, zaposlen v tovarni generatorjev in elektronike je sodeloval v akciji za tehnično izboljšavo-spajkanje odcepov krtačk napetostnih regulatorjev v spajkalni kadi. To v bistvu pomeni nadomestitev spajkanja s spajkalnikom, ki ni najbolj primeren za velikose-fijska dela. Nov način je omogočil lažje in hitrejše delo. Omenjenemu avtorju gre pohvala tudi zato, ker se stalno angažira v inventivni dejavnosti, saj je samo od leta 1980 prijavil in uspešno realiziral sedem inovacij. Prejemnik priznanja v vsakoletni ak- ciji pa je Vinko Kožuh, iz tovarn^, 1 kih zaganjalnikov. Predlagal in je novo konstrukcijo krivulje na ' več vretenskem stroju za iz^L obročkov in podložk ter s tem off0^ hitrejšo izdelavo le-teh. Časovn' hranek je pomemben zaradi m% .viiL mC stroškov izdelave in dane možnoCf5.6 k k eo večjo izkoriščenost stroja. Ta inovacija je zanimiva Pre^Wo zaradi avtorjevega posega v p institut za avtoelektn»'a : Vsem prejemnikom — inovaKJj, plaket in priznani iskreno čestilV, priznanj iskreno čestitja Marko Rakf TpZD MONTAŽA SPODNJA IDRIJA Presegli že tako ambiciozne načrte lian ^dox V te .‘k,je, ispei jnto !eii idrijski občini, kot v Iskri, znan tu^ko izredno nizkih osebnih dohodkih1®"0 se je na podlagi doseženih rezulta*1 0 o zadnjih dveh, treh let stanje na tef ^jet dročju izboljšalo. Tako je lanski Bk prečni osebni dohodek znašal nek%olj. kot 17.000 din, to pa je približno kolikor so znašali povprečni doh<^ .z°a gospodarstvu v idrijski občini in. vv0Sl dobnih organizacijah v republiki- .aja iziral Sicer pa je idrijska Iskra vse eiral znana tudi po tem, da je med najvefvizjj izvozniki, tako na Primorskem, ^ let Iskri. Približno 40% proizvodnje tipu,v izvoz in sicer vse na konvertibiln^Tadn pravilnikov še nimajo pa bodo predlo- dročje, kar je lani zneslo več kot Bvaja žene osnove in merila za dodeljevanje jonov dolarjev. Zaradi pomanjHje v( surovin in reprodukcijskega ma^J Od . dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil vsekakor služile kot pripomoček za izdelavo internih pravilnikov s tega področja. Jože Golob je prisotnim osnutek osnov in meril za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil obrazložil, hkrati pa spregovoril tudi o celotni točkovalni listi, ki jo je pripravila mladinska organizacija kot enega izmed možnih predlogov za poenotenje na nivoju celotne sestavljene organiza-cvije. . V razpravi so priporočili predložena merila :nrd(n ’ ',z' sprejetje domačih stan- r ten Srn'S*u mednarodnih priporočil. ^Mem m'-ednarodnem °dboru aktivno ^PevahSe C'anes ’n smo temu doslej jntov fkakor je hVJu Hn ‘n s° izvod0ntr0*0 za najrazličnejše ' pr\,.VDVV^0da'!' L' 1966 smo že iz" Prav , , ° ateste, katere so si mo-tako pridobiti vsi uvoženi iz- htov"1' enajst jugoslovanskih doku-x zvezi s problematiko FRM. lo v j, J'' to delo rodilo uspeh, saj Jgoslaviji dobili ustrezne stan-lotiio k uvedli po našem vzorcu e \ lsSe naša država uvrstila med 'oda VetU’ k' 80 'mele urejeno za-R-M-VpV zv'ezi s pridobitvijo atesta iizdeiL- 'n se tudi obvezala, da so izVfSQ (ra J ?Premljeni s posebno oznako ;a?l0zneiJaVnost ie predvsem olajšala •} ob nrn'erese naših proizvajalcev, ki nfljitn , ttdajj izdelkov morali jamčiti ' dVaiPCem- da njihovi proizvodi :‘a ftnenib Mednarodnim predpisom. k^jjasneip0,51 .dejavnosti Pa pravzaprav ’0"into niti Vld,m° danes, ko si ne mo-'t jdelkov za,n'šljati nikakršnega izvoza ’f;kdai« fuZ omenjene kontrole. t^Ž^ meri)pryo.uradno Petrdilo, jra;a radnj8 19b7 nam je Zvezna uprava li 13 Paš lahVe:Ze 'zdala uradno potrdilo, tattve in ?Doratorij ustreza za FRM me-tutilhko .1° RSO atestov. Sicer pa bi h.^bo jnf Cas leta 1972 imenovali ;aii|iooro-|0rrnae'.i 0 RFM. V tem času ei»!arjevzaniy1ira'' yee informtivnih semiti fanski simndu^r’i° ‘n tudi prvi jugoslo-kaj969. -p Peztj o RFM v Ljubljani leta tolido za nam j® vsekakor dal vzpod-,o4užbam -Nadaljnje delo, strokovnim 1 'fjesnovn l^Pekcijskim organom pa j. !vajanje ejfe Podatke za uspešno kiu Dah'Zakoaa 0 obveznem atestira-;6 f bali 110 dejavnost čim bolj popula-/ciJviziiski ° ,tedaj Prispevali kar dve te-- k'Leta iQT,urn' oddaji o motnjah, čfcitivani 1 smo °d CIV — centra za ‘ rtllVanj ; v'-1 v — vciiiiti i-ti n°jadno hIZli2'*3 'z Beograda dobili še icm« ifOdT^a ^fM- »f ‘rx : . '2--I Q7Q r ’-uu n . ava uuuiii nc ^Tajamn )<>d'ast'*0’ da za Jugoslavijo jMje vozu v smisl11 homologiza- 21 -o je vel:,,, 1979 Pa se že začenja čas, 1 't’v in s t. 3 °"vezna kontrola proizvo-’*Ce dolo(.dnj,'zdaja RS O atestov, ki jih Vez jn O , akon 0 temeljih sistema hl|u proi-,, rpdba o obveznem atestira-irjfVamj Ve0|dov- S tem smo pričeli z me-jr 'udov p6" Vrst elektrotehničnih proi-žWgoslov,av,tomobilov, katere so zajeli j! letnega skl slandardi. Naš način ve-iioltestov SlsteMa meritev in izdajanja iio:la|i lahn, V tei dobi prevzeli tudi preo-o^goslaviii tTn,i Za Preskušanje RFM v flijandardi-i a en°ten način je bil tudi ztfFlS.s ten^11 S Posebnim standardom ,vlPoenot *Smo 0Pravili res veliko delo otoši državi11 naČ'na kontrole RFM v 1 :ijelovau’ Udobju smo v okviru JEK so-Jifcdnih •Pri or8anizaciji dveh medna- 'dliedu lev!’Hnn,jih C,SPR in sicer na niit977 d 1771 in v Dubrovniku leta Rl lV] ':mb,na prelomnica kontrole Jovin,,!6 ctnica 1979. Tedaj je bilo z M 1 °nom o standardizaciji dolo- Jože Gajšek. čeno- enotno izdajanje RSO atestov za celotno Jugoslavijo. Naš inštitut je dobil s lem v zvezi posebno pooblastilo za meritve in izdajo RSO atestov. Uzakonjena so bila tudi stališča o enotni formulaciji atestov in označevanju proizvodov s posebnim znakom. V tem letu smo tudi reorganizirali naše merilno mesto in z lastnimi sredstvi zgradili sodobno merilno hišico s poligonom za merjenje po veljavnih predpisih. Doslej smo izdali že prek 7.300 RSO atestov in za najrazličnejše domače in tuje proizvode opravili preko 8.800 merilnih postopkov. Če povem še to, da smo v našem oddelku povečali šele v zadnjih štirih letih število zaposlenih na štiri strokovne delavce, sem s teni povedal pravzaprav vse. Povejte nam, kako dejansko ugotavljate motaje? Pred dvajsetimi leti začeta dejavnost, ki je bila vezana seveda na posebno lokacijo zaradi čim manjše prisotnosti RFM, je bila vsekakor dobro začeta in sedanje merilno mesto ob Saveljski cesti tako nudi dokajšnjo pomoč tudi vsem zainteresiranim v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu. Na tem merilnem mestu, kjer stoji merilni objekt z oklepljeno kabino s posebnim ' merilnim poligonom, opravljamo meritve najrazličnejših električnih naprav — od malih gospodinjskih aparatov, prek najrazličnejših sprejemnikov, do najtežjih napajalnih in usmerniških naprav in avtomobilov. Veliko pomembt nost pripisujemo tudi temu, da so opravljene meritve v skladu z vsemi mednarodnimi zahtevami in da tako podeljene ateste lahko štejemo tudi za ateste mednarodnih veljav tehničnega značaju V vsej dobi uveljavljanja kontrole motenj smo opravili tudi več raziskovalnih študij v zvezi s samim začetkom postavitve merilnega mesta in uvajanjem, merilnih postopkov za najrazličnejše proizvode. Zaradi vedno večjih potreb gospodarstva in mednarodnih zahtev po čim manjši medsebojni motilni intenziteti pa se zadnje čase ukvarjamo tudi z raziskovanjem razširitve merilnih dejavnosti v okviru elektromagnetne kompatibilnosti in povečanja imunosti izdelkov nasproti RFM. Tudi poudarek posebne zaščite človeka pred škodljivimi elektromagnetnimi sevanji je v zadnjem času dal prve rezultate uvajanja kontrole nad napravami, ki lahko povzročajo ta škodljiva sevanja. Zato prvi v Jugoslaviji uvajamo tudi meritve v smislu zaščite človeka. Kateri so torej najpomembnejši mejniki pri vašem delu? Kot pomembnejše mejnike pri mojem delu na področju uveljavljanja kontrole in odpravljanja RFM štejem uvedbo enotnega sistema merjenja in izdaje RSO atestov v Jugoslaviji, nadalje postavitev specializiranega merilnega mesta v Ljubljani, ki poleg rednih meritev omogoča tudi izvajanje odprave prekomernih RFM vsem zainteresiranim v industriji. Pri tem naj omenim prijavo dveh patentov v zvezi z odpravljanjem prekomernih motenj, od katerih enega imamo podeljenega. Oba so izkoriščali v proizvodnji gospodinjskih aparatov in motorjev za igrače. Prav za ta patenta sem dobil tudi nagradi Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe. Omeniti vam moram tudi naše prizadevanje na področju pridobivanja standardov o RFM, za katero sem dobil zahvalno listino Zveznega zavoda za standardizacijo in listino zaslužnega člana Zveze mašinskih i elektrotehniških inženira Jugoslavije. Za vse to delo je bilo seveda pd-trebno precej vztrajnosti in tudi iznajdljivosti, saj smo morali nemalokrat nasprotna mišljenja tistih predstavnikov Iskre, ki niso videli nujnosti kontrole RFM. Sicer pa je čas pokazal, da naša prizadevanja niso bila zaman in da bi danes brez naših ugotavljanj RFM imeli v Jugoslaviji lahko še veliko slabše sprejemne telekomunikacijske pogoje in pa tudi ne bi mogli plasirati svojih izdelkov na nobeno urejeno svetovno tržišče. Mak Spet med najboljšimi koledarji Marjan Knoll prejema priznanje v imenu Marketinga. V zgradbi poslovne skupnosti grafičnih in sorodnih organizacij združenega dela Jugoslavije Grafoimpex v Zagrebu so zaprli 6. jugoslovansko razstavo letošnjih stenskih koledarjev. Natečaja in razstave se je s svojim koledarjem tudi letos udeležila Iskra in se uvrstila med »10 vidnejših jugoslovanskih stenskih koledarjev«. Med 61 koledarji je prvo mesto zasedel koledar Embalaža 84‘ ljubljanskega Saturnusa. Koledar je oblikovala Dragica Zupančič, natisnili pa so ga v tiskarni Ljubljana. Tudi med 5 najuspešnejšimi koledarji so kar trije iz. Slovenije — iz celjskega Aera, mariborskega Birostroja in murskosoboške Mure. Kot že rečeno, se je Iskrin koledar uvrstil med 10 vidnejših jugoslovanskih koledarjev. Skupno smo dobili 175 točk, od tega po 50 za likovno oblikovanje in sporočilo in 75 za grafično izvedbo. Koledar so natisnili v tiskanir Ljubljana. Verjetno ne bo odveč, če zapišemo, da se je Iskra s svojim koledarjem udeležila že vseh dosedanjih 6. natečajev in na njih vedno tudi uspela; enkrat smo osvojili celo »Velikega zlatega zmaja Grafoimpexa« za najboljši jugoslovanski stenski koledar. LE) V laboratoriju za elektromagnetne motnje. OB KONFERENCI VODU ISKRINIH SERVISOV Servis in proizvodnja vse bolj dohodkovno povezana »Veliko dela in dobro opravljeno delo še nista porok, da bo tudi dohodek dober«, je ena od nelogičnih ugotovitev, s katero se že nekaj let ob zaključnem računu srečujejo ne samo v Iskrinem Servisu, pač pa tudi drugod... V središču pozornosti nedavne konferenc vodij Iskrinih servisov iz vse Jugoslavije — zbrali so se v Ljubljani — je bila lanskoletna poslovna problematika, v nadaljevanju pa so preučili predlog plana za letos, delo produktnih sektorjev ter sprejeli nove norme. Iskrini serviserji so lani dobro delali. To kažejo domala vsi kazalci poslovanja njihove temeljne organizacije, razen tistega, najpomembnejšega — čistega dohodka. Ob tem so v obširni razpravi vodje servisov predlagali, da je najhuje z zapadlimi terjatvami: pred dvema mesecema, torej ob zaključku lanskega leta, so dosegle 29 milijonov dinarjev. Morda beseda »dosegle« ni niti najbolj ustrezna, saj so nekaj mesecev prej znašale celo 60 milijonov dinarjev, z uresničevanjem akcijskega programa pa so jih nato zbili na omenjenih 29 milijonov. Problem • izterjave je torej v veliki meri odvisen prav od serviserjev samih in se zatorej ni treba v ničemer čuditi besedam direktorja servisne temeljne organizacije Mira Stegnarja, ki je na konferenci dejal: »Nič tias ne more spraviti na kolena, niti visoke obresti ne, razen neizterjanih dolgov!« Prav v zvezi s tem je zanimiv sklep konference, da v prihodnje ne bodo več tako vneto opravljali storitev tistim, ki niso dobri plačniki. Odveč bi bilo poudarjati, da so si serviserji tudi v planu za letos med najpomembnejše naloge postavili predvsem izterjavo dolgov. V celoti gledano je njihov letošnji plan izredno pogumen. Od prejšnjih se razlikuje v izredno pomembni novosti: v minulih letih je domala vse breme povečevanja slonelo 09 večjih servisnih delavnicah, letos pa so višji odstotki »padli« na manjše delavnice — pač po pregovoru, vsak naj dela za svoj kos kruha. Dosti pomembnejša novost v delu serviserjev v tem letu pa bo njihovo tesnejše povezovanje s proizvodnjo: ali naj že zdaj optimistično zapišemo, da bo leto 1984 mejnik v dohodkovnem povezovanju Iskrine proizvodnje in tistega dela Iskre, ki v neprestanem stiku s kupci skrbi za vzdrževanje in popravilo Iskrinih izdelkov?! Nekaj rezultatov ježe tu. Med prvimi so se serviserji dogovorili za ureditev dohodkovnih odnosov z Industrijsko elektroniko iz Kostanjevice in s tovarno gospodinjske opreme v Retečah. Bistvo je v tem, da so morale Iskrine tovarne doslej povrniti servisu stroške za popravila v garancijskem času samo v višini opravljenih storitev, vzdrževanje servisov, širitev servisne mreže in še marsikaj drugega pa je slonelo izključno na ramenih serviserjev samih. Torej tako je bilo doslej. V prihodnje naj bi sprva Iskrine tovarne odvajale serviserjem določen odstotek od vrednosti prodanih izdelkov na jugoslovanskem tržišču. Tudi ta vsota ne bo nič višja, kot pa so jo serviserji dobivali po starem načinu obračunavanja, čeprav gre za velikansko, zlasti pa kakovostno spremembo. Do neke mere je ta novost dvorezen meč, kajti ob pomanjkanju izdelkov na domačem tržišču, bodo dobili serviserji manj denarja, po drugi strani pa bo novi način obračunavanja zelo kakovostno vplival na servisne posege v garancijskem času, večji vpliv pa bodo imeli serviserji s svojo (Nadaljevanje na 4. strani) Potrebe po sodelavcih Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okvira SOZD aii posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnef« sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potreba, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana. E-11, telefon 213-213, int. 21-25. ISKRA AVTOMATIKA, TOZD TOVARNA ORODD LJUBLJANA 1. Dva samostojna projektanta — razvijalca za orodja Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj pri konstruiranju orodij, poskusno delo 90 dni 2. DIPLOMIRANI PRAVNIK ALI VIŠJI UPRAVNI DELAVEC za vodenje splošno-kadrovskega sektorja za določen čas (nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta), POGOJI: 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni 3. Rezkaka Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo na gomji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. ISKRA — INDUSTRIJA ŠIROKO POTROŠNIK IZDELKOV, TOZD TOVARNA ANTENSKIH NAPRAV, VRHNIKA, IDRIJSKA C. 42 RAZPIS: Delavski svet razpisuje dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta 1. Vodja računovodsko-finančne službe Poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Vrhnika, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje jx>goje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri — tri leta prakse iz računovodsko-finančnega področja OBJAVE 1. Vodja operativne priprave proizvodnje in plana Pogoji: 4-letna srednja šola elektro ali strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj (na podobnih delih) — poskusno delo traja 60 dni 2. Referent v pripravi dela Pogoji: 4-letna srednja ekonomska šola — 2 leti delovnih izkušenj na sličnih delovnih nalogah — poskusno delo traja 60 dni 3. Kontrolor procesa Pogoji: 3-letna poklicna kovinarska šola — 4 leta delovnih izkušenj — poskusno delo traja 60 dni 4. orodjar 5. klepar Pogoji: Pod 4. in 5# — 3-letna poklicna kovinarska šola — poskusno delo traja 60 dni 6. priučen delavec v kovinski stroki (2 delavca) Delo poteka v dveh izmenah 7. Delavec v galvani 8. Snažilka „ Pogoji: pod 6, 7, in 8 — osemletka — starost nad 18 let — poskusno delo traja 30 dni Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod tč. 2, kjer združujemo delo za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela je mogoč takoj! Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA 1ŠP TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, Idrijska c. 42 za razpisno komisijo oziroma za komisijo za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 8 dneh po sklepu o izbiri kandidata. Servis in proizvodnja vse bolj dohodkovno povezana (Nadaljevanje s 3. strani) povratno informacijo tudi na Iskrino proizvodnjo, saj~jo bodo lahko Bolj enakopravno opozarjali na konkretne pomanjkljivosti v kakovosti ali tehnologiji- Priznati je pač treba, da servis doslej ni imel nobenga vpliva na proizvodnjo, kdaj pa kdaj tudi interesa ne: čimveč-krat je popravil neki izdelek v garancijskem času, več denarja je zaslužil. V prihodnje bo — (naj bi) — razpolagal le z določeno kvoto, s tem pa bo kljub tesnejši povezanosti š proizvodnjo postal bolj samostojen, saj bo od njega samega odvisno, kako bo gospodaril. Ob omenjenih odstotkih, ki bodo različni od tovarne do tovarne, od prodanega blaga na domačem tržišču je treba ponovno poudariti,da s tem denarjem servis ne bo mogel širiti svoje mreže v Jugoslaviji, vsekakor pa je to izredno vzpodbuden začetek novih odnosov v sodelovanju s proizvodnjo. In ko smo že pri širitvi mreže naj poudarimo, da bo Iskrina servisna organizacija že letošnje poletje odprla v Titogradu novo servšino delavnico. V črnogorskem glavnem mestu smo imeli doslej izredno skromen servis, pred dnevi pa je Iskri uspelo pridobiti nove poslovne prostore. V novi objekt naj bi se prese- LETOŠNJI PLAN ISKRINIH SERVISOV Servis Realiz. lani Letošnji plan Povečanje v % LJUBLJANA 167.270,747 213.633,000 27 MARIBOR » 23.226,107 29.154,000 26 MURSKA SOBOTA 2.209,090 3.073,900 39 KRANJ 4.875,785 7.012,000 44 SEŽANA • 4.964,813 6.310,000 27 IZOLA 5.517,885 7.340,000 33 PREKOPA 5.112,594 6.880,000 37 ZAGREB 59.821,519 72.515,000 22 RIJEKA 27.947,039 36.256,000 30 PULA 4.065,366 5.959,000 47 SPLIT 19.136,613 26.042,000 36 DUBROVNIK 3.633,189 5.932,000 63 ZADAR 3.501,540 5.273,000 51 OSIJEK 16.874,849 23.023,000 36 BEOGRAD 85.581,202 112.712,000 32 ZAJEČAR 4.647,495 ‘ 6.832,000 47 ŠABAC 4.384,138 6.586,000 50 NOVI SAD 19.962,539 25.704,000 29 SUBOTICA 3.514,657 5.545,000 57 NIŠ 20.738,312 27.305,000 39 VRANJE 2.382,801 3.827,000 61 PRIŠTINA 19.010,648 20.583,000 8 SARAJEVO 47.201,659 61.673,000 31 TUZLA 8.333,879 11.452,000 37 BANJA LUKA 19.779,887 24.557,000 .24 SKOPJE 27.915,792 36.495,000 31 TITOGRAD 8.987,010 13.477,000 50 Suzana Verbič je odšla v pokoj »Oba sva godna za v pokoj — Crosbarr sistem na področju javne telefonije in jaz, ki sem z njim v Iskri delala skoraj 30 let«, se je na slovenosti, ki so ji jo ob odhodu v pokoj pripravili njeni dolgoletni številni sodelavci, hudomušno spominjala Suzana Verbič. Začela je v prodaji telekomunikacij ha Prianu, sredi leta 1961 ob nastanku PSO, torej predhodnice Iskre Commerce pa se je zaposlila v tej prodajno servisni organizaciji. Vseskozi je delala kot referent v telefoniji. »Zelo, zelo rada sem delala to delo, morda tudi zaradi izredne dinamičnosti. Res, bilo je prav prijetno. Seveda so bili tudi težki časi, toda v celoti gledano je bilo lepo in s sodelavci smo se dobro razumeli«. lili konec julija ali v začetku avgusta. Na konferenci vodij Iskrinih servisov so se med drugim tudi dogovorili, da morajo posamezne enote v skladu z osnovnim akcijskim programom temeljne organizacije oblikovati svoje konkretne akcijske programe. Ti dokumenti naj ne bodo obširni, pač pa naj obdefajo le najbolj kritične točke iz poslovanja posameznega servisa. Udeleženci konference so obširneje spregovorili tudi o delu posameznih produktnih sektorjev kot mostov med servisnimi delavnicami in proizvodnjo. Največ pohval so izrekli na račun Produktnega sektorja 1, ki skrbf za gospodinjske aparate in električna ročna orodja. Nedvomno se je z ustanovitvijo produktivnih sektorjev izredno izboljšala obveščenost o zalogah rezervnih delov, k temu pa bo mnogo pripomogel tudi novi, paketni način obdelave informacij rezervnih delov v centralnem skladišču. Na konferenci so se morali vodje servisov lotiti tudi nič kaj prijetne naloge — odločali so se o novih normah, saj so bili dosedanji normativi v nekaterih primerilTpreširoki in niso bili v skladu z osnovnimi kazalci gospodarjenja. Dosedanje norme tudi niso bile usklajene s posodobitvijo tehnoloških postopkov, z ustreznejšimi prostori, z boljšo tehnično opremljenostjo pa tudi z vse večjim znanjem. Ob tem je treba takoj poudariti, da se nove norme ne razlikujejo veliko od starih: največje spremembe so pri vzdrževanju električnih ročnih orodij, nekoliko manjše pri TV sprejemnikih, še manjše pri gospodinjskih napravah, enake kot doslej pa so ostale pri radijskih sprejemnikih. V servisu uvajajo tudi norme pri popravilu določenih tipov delavniških oz. širokopotrošnih usmernikov. Za normative so se odločili, ker je teh izdelkov v servisnih delavnicah vse več. Lado Drobež Pokoj kot pokoj, predvsem pa zaslužen: Crosbarr sistem ga bo »doživljal« skupaj z Iskrinimi vzdrževalci, Suzana Verbič pa se bo vsake toliko časa z veseljem vrnila med prodajalce Iskrine telefonije, »pa tudi pletla bom, šivala, fotografirala, veste imam veliko, veliko hobijev, tako, da bo čas kar zapolnjen«. Ob slovesu se je ponovno spomnila svojih kolegov in se jim po tej poti najlepše zahvaljuje za spominsko darilo. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213. int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. S STROKOVNEGA POSVETOVANJA .RAZVOJ PRAVNEGA SISTEMA Z VIDIKA EKONOMSKE STABILIZACIJE ** Aktualna vprašanja razvoja pravnega sistema V vsej naši državi je ta čas mnogo razprav o delovanju in učinkovitosti pravnega sistema, o njegovi konsistentnosti, o njegovih slabostih, poleg tega pa mnogi predlagajo tudi vsebinsko obsežno spreminjanje in dopolnjevanje posameznih delov pravnega sistema. Tako je bil julija letos v okviru komisije zveznih družbenih svetov za vprašanja gospodarske stabilizacije sprejet pomemben dokument o razvoju pravnega sistema s stališča gospodarske stabilizacije. Pripravlja se tudi gradivo druge komisije zveznih družbenih svetov, ki obravnava program kritične analize delovanja političnega sistema SFRJ (na podlagi znane pobude Najdana Pa-šiča o racionalizaciji političnega sistema), prav tako pa v okviru Skupščine SFRJ tudi resolucija o nadaljnjem razvoju pravnega sistema SFRJ. V razpravi je tudi gradivo o uresničevanju z ustavo določenih skupnih interesov v federaciji. Iz omenjenega gradiva, ki je že sprejeto in iz vseh dosedanjih razprav je mogoče povzeti, da se oblikuje dokaj kritičen pregled na naš veljaven (težko je reči delujoč) pravni sistem. Kritične ugotovitve so zlasti naslednje: 1. Stanje na področju ustavnosti in zakonitosti po skorajda soglasnem mnenju ni zadovoljivo. Posamezniki in družbeni subjekti pogosto kršijo zakone, še pogosteje pa samoupravne splošne akte. Številni so tudi nezakoniti postopki oziroma kršitve posameznih z zakonom in samoupravnimi akti urejenih pravic (npr. sprejemanje na delo izven zakonitega postopka, dodeljevanje stanovanj mimo določenega prednostnega reda itd.), številni pa so tudi neposredni napadi na družbeno lastnino (na primer s posameznimi oblikami gospodarskega kriminala). Še pogostejše so kršitve finančne discipline in neizpolnjevanje prevzetih obveznosti. Nekateri trdijo, da prihaja pri nas do dveh vzporednih sistemov: normativnega in dejanskega. Vzrokov za tako stanje številni ne vidijo le v zaostrenih gospodarskih razmerah, v obstoječih protislovjih v razvoju, temveč tudi v neustreznosti nekaterih predpisov oziroma njihovi nerealnosti. Trdijo, da so številni zakoni preveč programski in si zastavljajo nerealne cilje. Zaradi nespoštovanja načela ustavnosti in zakonitosti prihaja po mnenju številnih tudi do izredne neučinkovitosti našega pravnega sistema. Neučinkovitost pravnega sistema pa je njegova temeljna slabost. Vse te kritične ugotovitve o kršitvah zakonov in samoupravnih aktov gotovo vsaj deloma držijo, zaradi česar je seveda tudi pravna zavest na nizki ravni. Vsi npr. poznamo poskuse, da bi v preobleki samoupravnih sporazumov o zagotavljanju sredstev za razvoj posameznih dejavnosti oziroma o skupnem prihodku_obšli predpise o oblikovanju cen in ob sicer družbeno nadzorovani ravni cen uveljavili neke »prispevke o ceni«, »združevanje sredstev za razvoj materialne podlage« itd. Taki poskusi in ravnanja so se pri nas dogajala in se še dogajajo. Naj npr. omenim samo po- FKR, Za orodjarje dovolj dela V i izv TOZD Orodjarna je v IEZE po številu zaposlenih najmanjša temeljna organizacija, rezultati njihovega dela pa so vse prej kot majhni. Z direktorjem Janezom Blažem smo se pogovarjali o njihovem delu v preteklem letu in načrtih za letošnje. Osnovni vir bistvenega povečanja fizičnega obsega proizvodnje v lanskem letu je bil nov žično-erozijski stroj, poleg malenkostnega povečanja števila zaposlenih in povečanega angažiranja vseh zaposlenih. Pomanjkanje ustreznih kadrov je eden izmed problemov, ki jih je treba reševati. V prvem polletju lanskega leta so bili tudi osebni dohodki v Orodjarni zelo nizki, zato so jih v drugem polletju morali popraviti tako, da so zdaj morda nekaj nad povprečjem v delovni organizaciji. To seveda ne more biti konstanten način, zato vzporedno angažirano delujejo na področju vzgoje lastnih kadrov, z izobraževanjem ob delu in z osmimi štipendisti ustreznih kvalifikacij. Težav z materialom v preteklem letu ni bilo, saj so pretežno domači, ni pa vedno ustrezala kvaliteta, kar pomeni dodatno, nepotrebno obdelavo in s tem podražitev proizvodnje. Sicer pa delajo približno 90 % za delovno organizacijo, 10% pa za naročnike izven DO. Naročil je bilo v preteklem letu dovolj, občasno je seveda prišlo do neusklajenosti tehnoloških postopkov, vendar motenj v proizvodnji zaradi tega ni bilo. S planom za letošnje leto predvidevajo 14 % povečanje celotnega prihodka, vendar je glede na stopnjo inflacije že zdaj jasno, da bo treba zastavljeni plan preseči vsaj za 10%. Za prvo polletje letošnjega leta so zmogljivosti zasedene, naročil je dovolj, za drugo polletje pa bo treba naročila še pridobiti. V zvezi z nadaljnimi usmeri- | tvami je najpomembnejša naloga osvajanje orodij za zalivanje : čipov in kapsulacijo. V tej smerti se že opremljajo in pričakujejo proti koncu leta nov profilni brusilni stroj za ta namen. Z osvoji' tvijo te tehnologije bi bistveno zmanjšali uvoz orodij, hkrati pa je to nadvse perspektivna dejavnost. MIK P b Gospodinjski aparati po starih cenah! V tovarniški prodjalni Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Žel^ nikih ponujajo v teh dneh bogato izbiro gospodinjskih aparatov iz kooperacijske pr0! zvodnje: sesalnikov, kavnih mlinčkov, mešalnikov pa tudi priljubljenih univerzal0 gospodinjskih aparatov BRAUN MULT1PRACTIC PLUS. Vsi izdelki so naprodaj po starih, lanskih cenah in seveda prve kakovosti. Tovafl1 ška trgovina je odprta vsak delovnik dopoldne, več informacij pa lahko dobite tutjjl' telefonu 064-66-441. lil II 1 I vrši X. V tovarniški trgovini Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparata' Železnikih je zopet naprodaj večnamenski gospodinjski aparat BRA^ M UL Tl PR A CTIC PLUS! zan trič Orn dol do I Pre shr ind F čim tra< trai Pol 1 Tel Slil Fre Pol nio An Nai poi Ve; Ma Oh Bai goste zahteve proizvajalcev surovin in polizdelkov (npr. premoga, različnih rudnin, kot so baker, železo itd.), pa tudi končnih izdelkov potrošnega blaga (npr. mesa), da kupec ob ceni plača še določen znesek »za razvoj«. Tudi družbeni nadzor na tem področju gotovo ni učinkovit, saj so nekatere organizacije združenega dela dejansko izkoristile svoj monopolni položaj na trgu in dosegle izplačila sredstev ob ceni, ker bi sicer kupci ostali brez potrebnih surovin, reprodukcijskega materiala in blaga. Vse pogostejše so tudi zahteve po plačevanju blaga v tuji valuti, po takoimenovani devizni participaciji. Tako med družbenimi subjekti kot med posamezniki prihaja do preprodaje deviz itd. 2. Drug temeljni očitek pravnemu sistemu je, da je zašel v pretirano normiranje. Podvajanje ureditve, prepisovanje zakonov in celo ustave v samoupravne splošne akte ob pomanjkanju sicer izvirnih odločitev v njih je le ena stran — po mojem mnenju niti ne najpomembnejša — tega vprašanja. Mnogo pomembneje je, da naša zakonodaja včasih posega v oblikovanje družbenoekonomskih odnosov in tudi gospodarskih odločitev (npr. na področju cen), pri čemer zakoni pogosto narekujejo vsebinske odločitve in tudi samoupravno organiziranost (nPj,e!0v področju samoupravnih intetn ®koi skupnosti). V^už Posebna stran normativizfna pfli trie' pa je tudi v precenjevanju pravnega sistema, da vpliva na ^ n.nJa družbenoekonomskih odnosov. (X J 17 je v družbi, kot je naša, nujno, da pr! voi sistem ne odraža in ne utrjuje le oF nk< ječih družbenoekonomskih in dl,1111 družbenih odnosov, temveč jih tu zvija, pa vendarle drži, da zakol’1, n.Jč morejo biti preveč morejo biti preveč programsK|i j y pravnih norm ni mogoče v tolikšni i ideologizirati, da izgubijo stik z r£' 41 obstoječimi odnosi. Možnost vpl^jj u^! pravnega sistema na razvoj druži* odnosov je vsekakor precenjena- I Ob teh dveh temeljnih ugotovit'- °Pre< slabosti našega pravnega sistema n1 le h očitajo pravnemu sistemu na posai) nih njegovih segmentih tudi drugC: manjkljivosti. ] Ugotavljajo, da država preveč 'abri sega na področje izvirnega samoup) 'h ( nega urejanja (tudi z intervencij- °U] predpisi), tako da zvezni in repu*’ —■ zakoni kažejo težnjo popolnega uj ^8° n ja odnosov. Samoupravni akti of!|^uP zacij združenega dela pogosto k®-. °*5ve težnje po avtarktičnosti, kar n£; 7-strani omogoča spreminjanje tettid - iso organizacij v podjetja, obenem pa* az,T [SK^A TELEMATIKA KRANJ, TOZD PTN — Blejska Dobrava 1 V rekordnem času rekorden s '*voz na konvertibilni trg Delavci Iskre Telematike se dobro zavedajo, da bodo sedanji zapleteni gospodarski položaj delovne organizacije zmogli razvozlati predvsem z večjim izvozom na konvertibilni trg in z vzporednim zmanjšanjem uvoza. Tako v vseh njenih temeljnih organizacijah, kjerkoli je to možno, tečejo povečana prizadevanja v tej smeri. Posebno živahno delovno obdobje te dni preživljajo delavci tovarne posebnih telekomunikacijskih naprav (PTN) na Blejski Dobravi. Januarja letos so dobili naročilo iz Irana, ki je vredno milijon konvertibilnih dolarjev. Gre za izdelavo in izvoz elektromehanskih telefonskih central sistema crossbar z oznakami PABX 25C, PABX 50C in PABX 100C. Dobavni rok za realizacijo tega nam- Priložnost za nakup barvnega televizorja uk Želc: pr"; zali" varu u4'P V tovarniški prodajalni Iskrine Tovarne TV sprejemnikovjia Priami so v teh dnez dobro založeni z iskanimi barvnimi TV sprejemniki ISKRA 8156 z daljinskim upravljanjem. Televizorji so naprodaj po izredno ugodni stari ceni 85.718,50 dinarjev, takoj po plačilu (seveda v dinarjih) pa lahko aparat tudi odpeljete. V tovarniški trgovini vas bodo prijazno sprejeli vsak delovnik od 6.30 do 13.,prodajalna pa je odprta tudi vsako prvo soboto v mesecu ter izjemno tudi v soboto. 18. februarja. 1 ti IP r/C" Al» J1 še nekaj podatkov o televizorju: darvni televizor Iskra 8156 je rezultat dosežkov sodobne elektronike, ki je prinesla rst° izboljšav: manjše število vgrajenih elementov je zmajšalo možnost okvar. Povečala se je nesljivost delovanja in ohranila optimalna reprodukcija: "V: ' ' ' tri" Primerjavi s starejšimi tipi televizorjev se je za 40% zmanjšala poraba elek-cne energije, na kakovost sprejema pa ne vplivajo večja nihanja (+ 10% — 15 %) °mrežne napetosti; d iT zmanj^a*a se je notranja.temperatura televizorja in s tem podaljšala življenjska dr, v ’ 'lustracijo naj povemo, da je pri starejših*tipih televizorjev znašala le-ta 80 0 °5° C, pri novejših pa le še 35° Č; arvni televizor Iskra 8156 je opremljen z elektronsko tastaturo na kateri lahko shra^0<*n0 nas*av'te programov na VHP in UHF frekvenčnih področjih in jih inri'i/te v.sPom‘n- P°leg gumbov za običajne nastavitve sta na tastaturi dva svetlobna 'katorja, ki označujeta frekvenčno področje in izbrani program. *j«, rvi vz-navujvia 11 vrv v viiviiu ^jvui uujv lil iz.uicmi (Jiugldill. čim arvn* televizor Iskra 8156 ima popolno daljinsko krmiljenje. Z majhnim infra rde-l^^dajnikorn lahko televizor vklopite, izbirate programe, nastavljate barve, kon- •svetlost slike, jakost zvoka ter normalen položaj zvoka, barv, svetlobe in kon- p0|S'a; Oddajnik ima tudi gumb za trenutni izklop zvoka in izklop sprejemnika. Po-J11 izklop televizorja je možen na tastaturi. sprejemnika. T elevizor je grajen modularno, kar zagotavlja kvaliteten Teh Je grajen modularno, kar zagotavlja kvaliteten in hiter servis „ ulični podatki: zaslon: 56 cm, implozijsko varen plovna cev: 110° S/T odklonske tuljave p =Kvenčno področje: VHP in UHF, kanali 2—69, 32 programov Prevodniški elementi, 53 diod, 27 tranzistorjev, 15 inte-riranih vezij,-2 usmerniška a°stička, 1 LED displej _ntenskl vhnH- 7s enski vhod: 75 Ohm, asimetričen planje: 220 V, 50 Hz v raba: 90 W . el|kost: 675 x 440 x 480mm 0hS-a: 28 k6. p. lsJe; plastična masa odporna na pritiske in udarce rve ohišja: črna, bela, oreh .nP*!zaL°Vno organizacijo, ki je po ustavi in ter 2rir°-nu 0 združenem delu tista oblika Zaruzev„„;„ ___ tem i- . nJa dela in sredstev, ki je ’r' Pos'ovn' subjekt na trgu. 1 jan^ Področju družbenega dogovar-V^inia 3 m samoupravnega sporazumeva-‘ govmn°gi ugotavljajo, da družbeni do-fimi0rI.P08osto prevzemajo regulativno republiko in občino. Interventni zakoni predstavljajo redno prakso in na posameznih področjih postavljajo v »suspenz« nekatere sistemske zakone. * gov m0gl ugotavljajo, da družbeni do-aPy funLrlP080st0 prevzemajo regulativno P Se Kcij°, čeprav so namenjeni predv-4 ZUmUSmerianju samoupravnega spora-d nii... evanja. Tudi zakoni ooeosto nred- ji Zum Sm®rianju samoupravnega spora-tud pis. .eyanja. Tudi zakoni pogosto p.red-kol! riih h 0 udeležence in vsebino družbe-skM dtirk^ovorov, včasih pa napotujejo na šnl: Za, beno dogovarjanje tedaj, kadar z te'< Primn°dajalec ne zna a*' ne more (na pl1'] l]r„ ,er zaradi neusklajenosti stališč) užtj Ur^'ti zadev z zakonom. 13 ■ 0D ^ samoupravnih aktih so premalo vl niPede*ien' ukrepi za njihovo izvrševa-3 . sankcije za njihove kršitve. :,s j ra,n ^ekateri tudi ugotavljajo, da je raZ|1^0Vanje med samoupravnimi spo- večpabrbano11 obli8acijskimi pogodbami J nih 0' Za urejanje čistih pogodbe-°"4 hiou ( nosov uporabljamo obliko sa-ciy Pravnih sporazumov in obratno. vy pravnih sporazumov in obratno. Trt dogova0lTlanikliivosti ob510!')0 tudi pri 3 J ska arjanju družbenopolitičnih °ii obv3n°St'’ saJ le"te pogosto pre—‘:u K jznosti kasneje ne izvajajo. • ZaknnnHaini Hpiflvnrtc p 11 Kasneje ne izvajajo. V -o dos|7pdk0n°da,ini 1dejaVIn0St, tUdi j r uosiedno uveljavljeni kriteriji za i- ztneiitp,, —j j,..i______rrk n ti raz-""0®8 edno uveljavljeni kriteriji za pa uiejitev pristojnosti med federacijo Direktor Marjan Sifkovič. čila je izredno kratek, saj morajo delavci PTN delo zaključiti do konca letošnjega aprila. Direktor temeljne organizacije Marjan Šifkovič nam je povedal, da gre pri tem za eno največjih nalog te temeljne organizacije v zadnjih letih: v rekordnen času mora realizirati rekorden izvoz na konvertibilni trg. Pri tem pa je treba poudariti, da uspešna realizacija tega izvoza po vsej verjetnosti pomeni tudi vstopnico za nadaljnje izvozne možnosti na to področje in je torej vse skupaj še večjega pomena. Potreben bo maksimalen napor celotnega kolektiva in delavci so se odločili tudi za delo v podaljšanem delovnem času in v prostih sobotah. Na srečo so si 90% domaččga in uvoženega repromateriala že zagotovili in tako tudi po tej plati obstaja določeno zagotovilo, da bodo posel opravili v zahtevanem roku. Temeljna organizacija PTN si je v gospodarskem načrtu za leto 1984 izvoz na konvertibilno podroje zastavila v vrednosti 2.822.250 dolarjev, kar je kar trinajstkrat več, kot ga je realizirala v letu 1983. Poleg izvoza v Iran se namreč kažejo tudi možnosti za izvoz v Egipt, Libijo, Etiopijo, Albanijo, Turčijo, Francijo, na Malto in Portugalsko. Ne načrtujejo pa izvoza v države klirinškega trga. Delavski svet ISKRA — SOZD Elektrokovinska industrija, n.sol.o. Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje po sklepu 10. zasedanja z dne 21.2. -1984 in v skladu z določili 77. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in 70. člena Statuta SOZD Iskra prosta dela in naloge — člana kolegijskega poslovodndega organa SOZD Iskra za stike z javnostjo- — člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za stike z velikimi poslovnimi sistemi in — člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za organizacijo Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo — da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da so sposobni voditi in organizirati delo — da imajo ustrezne moralno-politične vrline, ki zagotavljajo aktiven odnos do samoupravne socialistične družbene ureditve in do razvijanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov — da obvladajo najmanj enega izmed svetovnih jezikov. Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati naslovijo v 15 dneh po objavi v »Delu« (28.2. 1984)na naslov: SOZD Iskra — Tajništvo samoupravnih organov, Ljubljana, Trg revolucije 3-12 z oznako »Za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Delavski svet SOZD Iskra je na svojem 10. zasedanju dne 21. 2.1984 sprejel spremembo 35. člena Pravilnika o nagradah in priznanjih Iskre (objavljen v glasilu Iskra št. 41 z dne 21. 10. 1983) tako, da se novo besedilo tega člena glasi: 35. člen Vsako leto se v mesecu januarju objavi v glasilu Iskra razpis za nagrade, s katerim se pozove organe in organizacije iz 31. člena tega pravilnika, da predlagajo komisiji najpozneje do 31. marca kandidate za nagrade. Oprema za impregniranje komponent Delavci temeljne organizacije si prizadevajo tudi za zmanjšanje deleža uvoženih delov v svojih izdelkih. Tako so na primer pred nedavnim dekadni rele, ki ga vgrajujejo v elektromehanske telekomunikacijske sisteme, zamenjali z domačim izdelkom in si tako zagotovili 100.000 konvertibilnih dolarjev letnega prihranka. Kazimir Mohar Med številnimi plakati ali posterji, ki so bili razstavljeni ob prvem tehnološkem dnevu Iskre jih je bilo pet tudi iz Semiča. Na njih so semiški konstruktorji, inovatorji in racionalizatorji nazorno, v besedi in sliki, prikazali svoje številne inovacije, tehniške izboljšave in racionalizatorske posege, ki so pomembno prispevali tako k tehniškim izboljšavam kot tudi racionalizaciji proizvodnje v semiški delovni organizaciji. V besedi in sliki bomo v nekaj nadaljevanjih skušali predstaviti semi-ške inovatorje in račionalizatorje, ki so, kot smo že omenili, uspešno predstavili svojo dejavnost na nedavnem prvem tehnološkem dnevu Iskre. Drago Mohar je na plakatu št. 34. predstavil širši iskrški tehnološki javnosti svojo opremo za impregniranje komponent. Na plakatu je zapisal, da je naprava za impregniranje NRO 446 in 447 namenjena za impregniranje tuljav, transformatorjev in kondenzatorjev. Kot impregnant na njej lahko uporabljamo razna olja, voske in lake. Samo napravo pa je moč prirediti za različne tehnološke postopke. Tako ima lahko naprava vgrajeno gretje, hlajenje ali pa oboje skupaj. V opisu delovanja naprave same pa je avtor takole zapisal: »V delovni kotel vložimo elemente, ki jih želimo impregnirati. Kotel s pokrovom zapremo in vključimo vakuumsko črpalko. Čas vakuumiranja predpišemo s tehnološkim postopkom. Sledi operacija zalivanja, in sicer odpremo ventil, ki povezuje kotel in rezervoar in vakuum potegne impregnant. Po končanem zalivanju se smer impregnanta obrne. Sedaj priključimo vakuum na rezervoar in impregnant potegnemo nazaj. Ko izključimo črpalko, zapremo ventil pod kotlom, spustimo v kotel zrak in lahko odpremo pokrov. Impregniranje je končano in elemente vzamemo iz kotla.« Dž. Iz proizvodnje v TOZD PTN. DOPISUJTE V NAŠE GLASILO Pri tako kritičnih pogledih na stanje v našem pravnem sistemu ni čudno, da prihaja pogosto (tu ne mislim toliko na uradna stališča kot na razprave posameznih pravnikov, gospodarstvenikov pa tudi družbenopolitičnih delavcev ter na pisanje publikacij) do nestrpnih predlogov za obsežne spremembe in dopolnitve pravnega sistema. Pri tem ti predlogi dajejo vnemar in ne upoštevajo dovolj tudi vseh dobrih strani našega pravnega sistema, kot so na primer vse večje uveljavljanje načela, da delavec odloča o pogojih in rezultatih svojega dela in o delitvi dohodka (čeprav sedaj resda v zoženih okvirih), vse širše uveljavljanje delegatskega oblikovanja pomembnih družbenih odločitev, s čisto pravnega vidika pa tudi zaključevanje pravnega sistema s sprejemom pomembnih zakonov, na primer na področju družbenih dejavnosti, na področju pravosodja itd. Predlogi za spreminjanje in dopolnjevanje sistema se ne zaustavljajo skorajda pred ničemer. Naj dobesedno citiram stavek iz enega resda le delovnega gradiva, ki pa je vendarle značilen: »Ne gre si sicer za potrebo funda-mentalnih sprememb v globalni razvojni usmeritvi političnega sistema, treba tudi ni spremeniti temeljnih ustavnih opredelitev, prav tako pa tudi ne gre za krizno stanje sistema, vendar pa je prvenstveno pomembno zagotoviti njegov dinamični in dialektični razvoj«. Taka opredelitev je lahko podlaga za napovedovanje številnih sprememb in dopolnitev družbenoekonomskega in družbenopolitičnega, s tem pa seveda tudi pravnega sistema. Pri taki opredelitvi se lahko vprašamo, katere so temeljne ustavne opredelitve, ali so to tiste, ki jih uvrščamo med temeljna načela uvodnega dela ustave SFRJ, ali pa tudi tiste, ki kasneje podrobneje opredeljujejo odnose v federaciji in v tem okviru tako pomembna področja, kot so na primer odgovornost republik za sVoj lasten razvoj in razvoj federacije, enotni jugoslovanski trg, vloga družbenega plana Jugoslavije, zakonodajna pooblastila federacije, oblikovanje odločitev v Skupščini SFRJ, vloga Zbora republik in pokrajin ter Zveznega zbora, sestava in volitve zborov, vloga občine kot samoupravne in temeljne družbenopolitične skupnosti itd. Mislim, da v razpravah o nadaljnjem razvoju pravnega sistema ni mogoče pristati na opredelitve, ki bi vnaprej napovedovale vsebinsko obsežne spremembe in dopolnitve posamez- nih sistemskih zakonov. Tako stališče namreč izraža iluzijo, da je mogoče z normiranjem, bolj kot je to res, vplivati na razvoj družbenoekonomskih odnosov in celo na reševanje sedanjih gospodarskih težav. Pri sprejemu takega izhodišča bi se nam gotovo dogodilo,da bi razpravljali o taki ali drugačni sistemski ureditvi, namesto da bi spreminjali ravnanja na ključnih področjih gospodarske stabilizacije in zagotovili gospodarnost pri najemanju in porabi dolgov v tujini in njihovem odplačevanju pri realnem načrtovanju splošne in skupne porabe pa tudi ostalih oblik porabe, še posebej pa na področju investiranja, namesto da bi zviševali produktivnost tudi z ekonomsko in pravno ureditvijo nagrajevanja po delu. Tudi s stališča pravnega sistema je nesprejemljivo, da ob kritični ugotovitvi o normativnosti v naši družbi zopet napovedujemo obsežne spremembe pravnega sistema. Iz enega normativizma v drugi, brez spreminjanja ravnanj in odnosov na področju gospodarskega življenja, pa tudi brez drugačnega pojmovanja pravnega sistema. Seveda pri tem ne mislim, da nekatere spremembe in dopolnitve naše — tudi sistemske zakonodaje — ne bodo potrebne. V razpravi so že predlogi za ponovno spreminjanje deviznega sistema (ti predlogi so izredno sporni, saj se vsi v večji ali manjši meri zavzemajo za cesijo deviz in za njihovo centralno razdeljevanje na podlagi priznanih pravic), predlogi za spremembo sistema cen pa tudi za spremembo sistema družbenega planiranja. Na vseh teh področjih intia drugih, ki bodo v razpravi v prihodnje, je mogoče pristati na spremembe le na podlagi poglobljene analize dejanskih razmer, ne pa kar vnaprej. Mislim, da je tako stališče še toliko bolj na mestu, ker nekateri predlogi pravzaprav ponujajo stare, že zavržene rešitve, ki več ali manj v sistemu uveljavljajo administriranje,kar pomeni seveda v primeru zvezne pristojnosti najpogosteje tudi centralizem. Čeprav je zagotovo res, da se v našem družbenoekonomskem in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja javljajo v določenih časovnih razdobjih na eni strani težnje po liberalizmu v gospodarstvu in politiki, na drugi strani pa težnje po krepitvi vloge države in po centralnem urejanju zadev, pa vendarle menim, da je v tem trenutku večja nevarnost v krepitvi administrativnega urejanja družbenih odnosov ter v težnjah po centralističnem urejanju zadev. dr. Lojze Ude DO KONDENZATORJI SEMIČ Analiza rezultatov dela in poslovanja Smo v času letnih bilanc in pregledov gospodarskega poslovanja v minulem letu. To je tako imenovano obdobje pregleda bilanc, ki jih prav zdaj na široko pregledujejo, analizirajo in obravnavajo neposredni proizvajalci — delavci, saj je lanskoletni pregled poslovanja tudi pomembna politična vzpodbuda za delo v letošnjem letu. In takšno analizo rezultatov deh in poslovanja, precej obširno, natančno in tudi kritično, so izdelali v semiški DO Kondenzatorji. Iz nje posredujemo nekaj najpomembnejših kazalcev, ugotovitev in seveda tudi čisto konkretnih števiUt o poslovanju v lanskem letu v semiški delovni organizaciji, pri čemer ne smemo seveda pozabiti, da je bilo lansko leto zelo težavno. V letu 1982 je bilo v delovni organizaciji Kondenzatorji Semič močno prisotno pomanjkanje naročil, v letu 1983 pa se je povpraševanje po novih izdelkih močno izboljšalo. Ocenjujejo celo, da jim ni uspeh zadovoljiti vseh potreb domačih kupcev. Navedeni pogoji gospodarjenja so imeli vpliv na poslovanje naše delovne organizacije, tako pri doseganju fizičnih kazalcev razvoja, kot pri doseganju finančnega rezultata poslovanja. Delovna organizacija Kondenzatorji Semič je realizirala v letu 1983 za 18,6% večjo proizvodnjo, Tcot je znašala dosežena proizvodnja v ietu 1982. Proizvodnja, namenjena domačemu trgu se je nasproti prejšnjemu letu povečala za 22,5%, medtem ko se je proizvodnja za izvoz povečala za 16,6%. Takšen porast proizvodnje je v naj- ■ večji meri posledica utečenih poti pri oskrbi proizvodnje z uvoznimi surovinami (devizna soudeležba domačih kupcev, uvozni material poslan v dodelavo). Največji porast proizvodnje za domači trg beleži TOZD Elementi za odpravo motenj (1= 142), medtem ko je TOZD Elektronski kondenzatorji povečala proizvodnjo za 22% in 'TOZD Energetski kondenzatorji za 20%. Največji porast proizvodnje za izvoz v višini 40% beleži TOZD Elektronski kondenzatorji in nato TOZD Elementi za odpravo motenj, ki beleži 10% porast. Doseženi rezultati so zadovoljivi, ne glede na to, da plan proizvodnje /a leto 1983 ni realiziran v celoti (% doseganja je 91,3) in sicers stališča primerjav z ostalimi delovnimiorganizacijami v Sloveniji, ki beležijo 3,7% porast proizvodnje, elektroindustrija pa 9,3% rast. V letu 1983 so prodali blaga v vrednosti 1.444.473.000 din, kar pomeni za 565.212.000 din oz. za 64% več kot leta 1982. Domača prodaja je večja od prejšnjega leta za 53,5%Prodaja v izvoz pa se je povečala za 83%. Vrednost prodaje je v primerjavi z letom 1982 največja v TOZD Elektronski kondenzatorji (1 = 193), nekoliko manjši porast beleži TOZD Elementi za odpravo motenj (1=180), medtem ko je TOZD Energetski kondenzatorji dosegla 35% večjo vrednost prodaje v primerjavi ž letom 1982. Dosežena vrednost prodaje je večja od planirane vrednosti za 15%. Natančnih podatkov o tem, koliko je večja vrednost prodanega blaga posledica vloženega dela oz. strukture kondenzatorjev v grupi proizvodov in koliko inflacijskih gibanj, nimajo. Ocenjujemo pa, da je inflacija prisotna v celotni prodaji delovne organizacije s 45%, v TOZD Elektronski kondenzatorji z 68%, v TOZD Energetski kondenzatorji s 36% in v TOZD Elementi za odpravo motenj s 56%. Pri analizi strukture prodaje v letu 1983 je bilo ugotovljeno, da se je v primerjavi z ostalo prodajo relativno bolj povečala prodaja kupcem zunaj SOZD Iskra, medtem ko se delež prodaje drugim DO v SOZD Iskra znižuje. . Izvozna prizadevanja na ravni Jugoslavije se niso uresničila v celoti, prav tako ne v naši republiki in SOZD. Izvozni rezultati semi-ške DO so prav tako skromni, saj so v letu 1983 izvozili blaga v vrednosti 7.058.145 dolarjev in tako povečali izvoz v primerjavi z letom poprej za 1%. Izvoz na konvertibilno področje je bil realiziran v višini 4.294.476 $ in je za 9,1% večji od doseženega izvoza v letu 1982. Izvoz na klirinško področje v višini 2.763.669 $ pa je nižji od doseženega izvoza v letu 82 za 9,7%. Primerjava dosežene vrednosti izvoza s planirano vrednostjo je še bolj kritična in sicer so plan konvertibilnega izvoza realizirali le v višini 65,7 %. Vzrokov za nedoseganje plana izvoza je več. Eden izmed njih je tudi ta, da je na zunanjih trgih opaziti le v nekaterih državah rahlo zmanjšanje recesije. Takšno stanje pa zahteva od dobavitelja odlično kvaliteto, točno izpolnitev dobavnih rokov, solidno ponudbo in predvsem hitro prilagajanje'novim programom. Doseganje plana konvertibilnega izvoza po posameznih TOZD je različno in sicer je najneugodnejše rezultate dosegla TOZD Energetski kondenzatorji. Z izvozom na konvertibilno področje v višini 753.370 $ je uresničila le 38% plana za leto 1983. TOZD Elementi za odpravo motenj je izvozila blaga v višini 1.422.629 $, kar pomeni realizacijo plana v višini 66% in večji izvoz v primerjavi z letom 1982 za 10%. TOZD Elektronski kondenzatorji je s 34% poveča-----------------IsSi, njem izvoza v primerjavi zletom 1982 izpol- se je v letu 1983 zvišal in sicer od 20,6% v letu 1982 na 22,2%. V zadnjih letih je opaziti padec proizvodnje TOZD Mehanski deli in naprave za zunanje kupce. V letu 1981 je proizvodnja TOZD Mehanski deli in naprave — eksterna prodaja znašala 19,2% celotne proizvodnje, medtem ko je v letu 1983 delež dosegel višino 3,3%. Število zaposlenih delavcev v Semiču je na dan 31. 12. 1983 doseglo višino 1564 delavcev, kar pomeni povečanje števila delavcev glede na stanje na dan 31. 12. 1982 za 7%. Število zaposlenih delavcev, izračunano na podlagi delovnih ur, je večje v primerjavi z letom 1982 za 4%. Manjši dvig delavcev, izračunanih na podlagi delovnih ur, je posledica večjega zaposlovanja delavcev v drugi' polovici leta. Realni dvig proizvodnje za 19% in povečanje števila zaposlenih za 4% pomenita povečanje produktivnosti poslovanja v letu 1983 v primerjavi z letom 1982 za 15%. Povečani mesečni netto osebni dohodek v ietu 1983 je dosegel višino 14.756 din. V primerjavi z doseženim netto osebnim dohodkom v letu 1982 je večji za 31%. Glede na to, da so se življenjski stroški povečali v letu 1983 za 62%, pomeni, da so se realni osebni dohodki znižali. Povprečni osebni dohodek Slovenije je v letu 1983 dosegel višino 18.259 din in osebni dohodki v semiški delovni organizaciji zaostajajo za slovenskim povprečjem za 24%. Analize gospodarjenja, izdelane v zadnjih letih na vseh nivojih govorijo o tem,(tla so investicijska vlaganja eden glavnih razlogov za inflacijska gibanja. Zato je prišlo do omejevanja investicijskih vlaganj in močne posledice te politike čuti tudi semiška delovna or- /z proizvodnje v DG Kondenzatorji. ■ nilaplan v višini 88%. Plan izvoza na klirinško področje je na nivoju delovne organizacije presežen za 30%. Izvoz nad planom je bil uresničen v TOZD Elektronski kondenzatorji. V letu 1984 smo uvozih materiala v vrednosti 4.419.000 $. Vrednost uvoženega materiala je enaka planirani za leto 1983, medtem ko je za 17% nižja kot je bila v letu 1982. Zaznati pa je znatne spremembe v strukturi uvoza in sicer so prek ostalih DO uvozili 31% potrebnega repromateriala, medtem ko je v letu 1982 znašal ta delež le 12%. Sami so uvozili s konvertibilnega območja repromateriala v vrednosti 2.890.000 $. Iz leta v leto manjše možnosti za uvoz repromateriala so vplivale na spremembo strukture proizvodnega programa v korist kondenzatorjev, ki imajo v svoji strukturi manjši delež uvoznega repromateriala oz. materiala nasploh. To pa pomeni večanje deleža elektronskih kondenzatorjev in sicer od 39,6%v letu 1982 na 44,9% v letu 1983. Delež kondenzatorjev za kompenzacijo jalove energije znaša 10,3% v strukturi celotnega proizvodnega programa in je isti kot je bil leta 1982. Nesorazmerno hitro pa se zmanjšuje delež motorskih in fluorescenčnih kondenzatorjev in sicer od 22,1% v letu 1982 na 19,3% v letu 1983. Delež kondenzatorjev za odpravo motenj imimiiiiiiimiiiiiimiiiiHimmimiiiimHHHiiiiimumimimaiimiimiiiiiiiiinifflmuuuiiiiimHiiiHiiiiimimimimiimmimi V tovarni velikih zaganjalnikov i novogoriški Iskri Avtoelektriki je bila pred nekaj dnevi prisrčna slovesnost na kateri so se sodelavke in sodelavci poslovili od dolgoletne delavke Vide Gregorič, ki odhaja v zasluženi pokoj. Njena delovna doba v Iskri se je pričela pred dvajsetimi leti, 3. marca 1964. Torej bi prav te dni praznovala 20-letnico dela in uspehov, 20 ustvarjalnih let. Njena dediščina je bogata, vedno je rada priskočila na pomoč sodelavki, sodelavcu, mlajšim je nudila vso podporo pri začetnem delu, zato je bilo tudi slovo težko in boleče. A od njenega doma v Šempetru do Iskre ni daleč, zato bo Vida, če ji bosta le čas in zdravje dopuščala, še prišla na obisk. Priljubljeni in vestni delavki so sodelavke in sodelavci poklonili spominsko darilo in cvetje, ji zaželeli vse najboljše in kar najbolj trdnega zdravja. Tej želji se z gornjim spominskim posnetkom pridružuje tudi naše uredništvo. Iz proizvodnje v DO Kondenzatorji. ganizacija. Znano je, da se je uvoz opreme lahko finansiral le z lastnimi prilivi, le-ti pa niso zadoščali celo za uvoz repromateriala. To so razlogi, da je v treh letih srednjeročnega obdobja delovna organizacija nabavila opremo le v vrednosti 107.639.000 din. Plan investicijskih vlaganj za leto 1983 je bil uresničen v višini 38% in sicer je TOZD Energetski kondenzatorji realizirala plan v višini 10%, TOZD Elementi za odpravo motenj v višini 11%, medtem ko je TOZD Elektronski kondenzatorji realizirala 72% plana ter TOZD Mehanski deli in naprave, ki je realizirala plan investicijskih vlaganj v višini 84%. Do uvoza opreme v letu 1!J83 ni prišlo kljub temu, da so imeli uvoz opreme načrtovan že v investicijskem elaboratu DE-80 in sicer v približni vrednosti 1.000,000 $. Stanje tehnološke opremljenosti proizvodnje v delovni organizaciji zahteva oživitev investicijskih vlaganj že v letu 1984. sicer bo prepad v tehnologiji med njimi in razvitim svetom, ki se je v zadnjih letih poglobil, posta! nepremostljiv. In za konec te naše analize in poročila o lanskem poslovanju DO Kondenzatorji Semič še nekaj številk o finančnih rezultatih poslovanja v lanskem letu. • V letu 1983 so ustvarili celotni prihodek v višini 2.112.849.770 din, kar predstavlja 110,8% glede na planirani celotni prihodek in 148,3% glede na celotni prihodek ustvarjen v letu 1982. Plan celotnega prihodka smo presegli v vseh TOZD. Materialne stroške smo dosegli v višini din 1.194.770.174, kar je 116,9% od letnega plana materialnih stroškov in 153,2% glede na materialne stroške v letu 1982. Indirektni materialni stroški delovne organizacije so dosegli višino 323.795,598 din oz. 220.899.819 din brez upoštevanja stroškov amortizacije. Skupni indirektni stroški predstavljajo 116,4% glede na plan IND1S in 146,4% glede na lansko višino skupnih indirektnih stroškov delovne organizacije. Amortizacijo smo dosegli v višini 102.895.779 din, kar je 99,6% od letnega plana stroškov amortizacije. Glede na leto 1982 pa to predstavlja 136,8%. Glede na opisane stroške so skupno porabljena sredstva v letu 1983 dosegla višino 1.297.665.953 din, kar je 115,3% od letnega plana oz. 145,8% od v letu 1982 porabljenih sredstev. Kot vidimo, so porabljena sredstva naraščala hitreje od dohodka, kar se odraža na ustrezno nižji stopnji doseganja plana dohodka. Le-tega so ustvarili lani v višini 815.183.817 din, kar predstavlja 104,3% glede na letni plan in 144,3% glede na dohodek, dosežen v letu 1982. Plana dohodka niso izpolnili v TOZD Energetski kondenzatorji in TOZD EOM. V'Obeh TOZD so plan dohodka dosegli 92%. Nekoliko hitreje od dohodka so naraščale obveznosti iz dohodka. Predvsem je hitro naraščal del dohodka za obresti, ki je dosegel višino 77.609.271 din, kar predstavlja 119,4% glede na plan in 191,7%. glede na leto 1982. Del dohodka za prispevke in davke je dosegel višino 76.406.291 din ali 106,0% glede na plan oz. 123,8% glede na /z tujega strokovnega tiska Centrala na veter -rn k Sitid Italijani mrzlično iščejo alternativne energije, da bi nadomestili naftne derivai‘3opy Tako imenovani »zeleni« imajo tudi v Italiji že precejšnjo veljavo, zato tudi jedrskihizj,. energija ni v ospredju. kte. ’ Nekoliko pozno so" se Italijani odločili za izkoriščanje vetrov. Na otoku Sardiniji )%boj državna družba ENELže lani vključila v obratovanje generator z močjo 50 kilovate'lnjUj Deset podobnih central bodo po načrtu vključili prav te dni. Proizvajalec in monter j;,nič j. Fiat Aviazione. Iprv Italija porabi letno približno ISO milijard kilovatnih ur. 72% dajejo termoel^taja trame z uporabo naftnih derivatov, premoga' in metana, 25 % vodne centrale in ‘tel g 1,5% jedrske elektrarne. bi. »Mlini na veter« so visoki 18m, elise imajo premer 13,5m. Za pridobivanje en^V-^ 50 kilovatno energijo dosežejo ti »mlini na veter« pri hitrosti vetra 40km na gije mora pihati veter z najmanjšo hitrostjo 5 m na sekundo, oz. 18 km na uro. Konci11 Vzmeti iz cementa David Doubel z oxfordske univerze je odkril postopek, s kateiim dobi cement ne hanične lastnosti. Cement je tako desetkrat močnejši in se tako zvija, da iz njeg!ahh naredijo celo vzmeti. Portland cementu dodajo manj vode, pač pa polimere in s tem dosežejo,"da v osro ni več zračnih mehurčkov. Mešanica ima večji razteznostni koeficient in večjo odp®1' nost proti lomljenju. Z dodajanjem še nekaterih drugih snovi se da doseči večja t°' ploma in električna prevodnost materiala, z dodatkom barv pa tudi obstojne barii Pri svetovni letni porabi cementa nad eno milijardo ton velja nova metoda za prč cejšnju pridobitev, ker bodo potrebne manjše količine cementa, hkrati pa bodo cc mentni izdelki primerni tudi na drugih mestih, npr. v avtombilski industriji, gradbeništvu (za okenske okvire) in drugod. Pe dc Kristali iz bizmuta Francosko podjetje Crismatec je po lem raziskav uspelo izdelati kristale bizmu1' vega germanata na industrijski način. Ti kristali so dolgi približno 240 mm in imaj1 premer 65 mm, so brezbarvni in nimajo nobenih mehurčkov. Kristali so namenjeniz eksperimentiranje v visoko energetski fiziki, vsakoletne potrebe pa dosegajo 30 to11 Telefonski imenik na zaslonu Francoski departma llle-et-Verlaine v Bretaniji je po poldrugoletni poskusni dot uvedel elektronski telefonski imenik. Prebivalci departmaja odpokličejo telefon^ številko na zaslon, namesto da bi listali po telefonskem imeniku. Poštni minister Lnli: Mexandeau je ob otvoritvi povedal, da je to edinstven sistem na svetu. Vsak telefoni^ naročnik departmaja lahko dobi namesto telefonskega imenika majhno napravo z z8 slonom, i menovano »minitel«, ki jo priključi neposredno na telefonsko omrežje. N* ročnik nima nobenih dodatnih stroškov. V pomnilniku sistema je uskladiščeno 1,2 to*' lijona telefonskih številk. Elektronski telefon deluje 24 ur na dan in lahko istočaS8 poda 500 telefonskih številk. Letošnje leto bo nov sistem zajel že celotno Bretanj1" čez devet let pa celotno Francijo. Realizacija načrta bo veljala francosko pošto eno 0 jardo frankov. Digitalni gramofon Že nekaj let je znano, da je holandski Philips razvil popolnoma nov sistem graitff tonskih plošč, imenovan »compact disc«. Sedaj je tudi že v prodaji in stane v Nemcij1 2.000 DM, posamezna plošča pa 35 do 45 DM. Nov sistem odlikuje sijanja reprodukcija, plošče so neuničljive in se ne poškodujej1' Šprahom ali drugimi mehanskimi poškodbami. Plošče so široke 12 cm in dajejo repi®' dukcijo60 minut,'torej več kot sedanje največje plošče s 33 in 1,3 vrtljaji. Digitali'1; informacije »bere« laserski žarek, ki jih nato gramofon spreminja velektrične signal6; brez dotika plošče. Umetno srce Kirurgi univerzitetne klinike v ameriški državi Utah so pesimisti, čeprav so la6 ~-vstavili umetno srce pacientu, ki je preživel 112 dni po operaciji. Z novo zboljša111' — verzijo srčnih zaklopk iz titana bodo sicer skušali podaljšati življenje pacientom, ve11 dar ameriški kirurg z največ izkušnjami Norman Shumway ne verjame v uspešno8 umetnega srca v prihodnje. Takšno umetno srce bodo uporabili le v prehodnem o\ dobju, ko pacienti čakajo na presaditev primernega živega srca. Umetno srce naflif^ bo povzroča težke poškodbe ledvicam in drugim organom. S transplantacijo srca sef možnost preživetja zvišala na 88 %, oziroma za štirikrat, kot je bila pred 16-imi kri Resnično trajno uporabno umetno srce pa bo mogoče izdelati šele v naslednjem ski letju. | i Zasloni s plazmo (Nadaljevanje na 7. strani) Novi IBM prikazovalnik ima že ploščati zaslon, ki izkorišča nov fizikalni prindi in sicer tehnologijo plazme. Zasloni s plazmo niso osvetljeni s katodnimi žarki, man6' uporabljajo kot vir svetlobe joniziran plin — plazmo, ki je zaprta med dvema steki6 nima ploščama. Če vodoravni in navpični vodniki na ploščah dobe napetost, se zasvetil točke na tistih krajih, kjer se križajo. Mnogo takšnih točk daje sitosliko. Na sveti61? plošči IBM z 9.920 alfanumeričnimi znaki so dosegli mnogo boljšo čitljivost. Ostf nepopačeni in ne migetajoči znaki omogočajo odlično kakovost tudi grafik v oranži1? barvi na temnem ozadju. Velikost zaslona je 341 mm po dolžini in 267 mm po višin1 Nov akumulator Nemški Bosch je prikazal na lanskoletni avtomobilski razstavi akumulator s pred. boljšimi lastnostmi in jamstvom delovanja 24 mesecev. Stari akumulatorji z obvezi11 kontrolo elektrolita bodo z novim sistemom kmalu utonili v pozabo. Novi Bosche1: akumulator izpareva mnogo manj vode in ga zaradi tega ni potrebno več kontrolira11 Sedanje akumulatorske plošče iz svinca vsebujejo namreč antimon. Le-ta zvišaš3 moizpraznitev a preprečuje prekomerno polnjenje z d. energijo. Antimon so sed3 nadomestili s kalcijem in s tem dosegli najmanjšo mero samoizpraznjevanja. Takšc* akumulator se električno ne spremeni, tudi če počiva pol leta. Mimo tega so uporabili kot separator proti oksidaciji odporne folije. S tem so dosč gli večjo startno moč akumulatorja in preprečili morebitne kasnejše kratke stike z d6 lavci, ki včasih zaidejo med plošče. . Novi Boschov akumulatorje dražji za K) %, vendar ima precej daljšo dobo trajanj8 Zbral, prevedel in priredil Marjan Kr3! 2: 2 SK analiza izultatov lela poslovanja (Nadaljevanje s 6. strani) De! dohodka za druge namene je n E' višino 179,572.722 din, kar je £’■> c' Slede na plan in 136,9 glede na leto ^dvhodek je tako v letu 1983 dosegel I o 48I.595 din, kar je 103,3% od V® Plana ČD in 145,3% glede na čisti ustvarjen v letu 1982. F>n Li’stePa dohodka namenjenega za '' , e dohodke oziroma masa sredstev OD eiu 1983 dosegla višino 355.845.038 g’sar predstavlja 104,7% od planiranega |d,'ls,ega dohodka za OD. Nasproti masi |V|:ev za OD, doseženi v letu 1982, pred- lvl\t0135-7%- :md| de)stva jasno kažejo, da bo v letoš- rm letu .rto - vsekakor potrebno storiti nujno juj ne Premike v smeri še boljšega poslo-tja 1® vsekakor odgovorna naloga, ki .j anSažiranost vseh in slehernega pose- D.Ž. triagovalec "»e Kerec rival(topHvta*na konferenca Centra za Elek-»drsktizjr , ‘U šahovsko društvo Iskra sta or-kte V 35. hitropotezno prvenstvo nijij9ob0" l?rvi finalni skupini so bile zanimivi vatoMnjuf' '/ečni prvi Mazi je na tem tekmo-nterjtiič j ™el. kar težave. Premagala sta ga Sre-1 prVj ”lc- To je omogočilo Kerecu, da je oelektnja ■' ^erec in Mazi sta na koncu tekmo-e in 1‘tel ulme*a enako število točk, vendar je »h erec boljši rezultat proti zmagoval- ia utfn. nt nt ;!ahlt( Č*‘ev: 1-2. Jože Kerec in Leon Mazi, - Iko Srebrnič, 4. Janez Kumše, 5. Pre- Kulturniki — pozor! Na pobudo KOS SOZD Iskra pripravljamo v Iskri almanah oz. zbornik vseh kulturnih dejavnosti. Združiti hočemo v knjižni obliki vse literate, likovnike, fotografe, pevce, fokloriste, recitatorje in animatorje. Naprošamo vse, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z umetnostjo, še posebej pa vodje kulturnih skupin, da nam pošljejo podatke o dejavnosti, po možnosti opremljene s fotografijami. Formular je videti takle: delovna organizacija: TOZD: dejavnost: ime in priimek: rojstni podatki: zaposlen: dela, stvaritve, dosežki: razstave: nastopi: tematika (stil, vsebina): Vse informacije se zbirajo pri Matjažu Kocbeku, IC, TOZD Marketing, Poljanska 31, Ljubljana, telefon: 325-061. drag Ivič. 6. Dane Čeme, 7. Drago Čopič, 8.-10. Spasoje Kosorič, Vito Soukal in Bojan Kuzmič, 11. Andrej Erman, 12. Živo-rad Andrejčič, 13.—14. Anton Jerina in Miha Šmid, 15. Milan Škof, 16.-17. Zdenko Grahek in Bogdan Brezigar, 18. Anton Stare, 19. Marko Mikuž, 20-22. Edi Malna-rič, Alojz Gorjup in Jure Matoševič, 23. Lado Anžur, 24. Bernard Velkavrh, 25.-26. Franc Klopčič in Jurij Bavdaž, 27. Jože Ma-cele, 28. Milorad Tomič. 29. Bernard Hrib-šek, 30. Cveto Mlakar. Šahisti, zaposleni v Iskri tekmujejo tudi za pokal 100 točk. Točkuje se prvih petnajst mest. V tem tekmovanju je trenutni razpored naslednji: 1. Mazi 59,5 točk, 2. Kumše 36,5,3. Srebrnič 36,4.' Kerec 3T,5,5. Černe 30.5, 6. Butala 29, 7. Čopič 28, 8. Jerina 27.5, 9. Krek 25, 10. Šoukal 20 itd. V štirih tekmovanjih za pokal je 32 igralcev osvojilo točke. Za pokal zmagovalcev pa z dvema zmagama vodi Mazi pred Kerecem, ki ima eno zmago. Med ostalimi člani ŠD Iskre in gosti so biti najboljši: 1. Cveto Trampuž, 2. Aljoša Vu-kadin, 3.-4. Boštjan Rebernik in Vojko klet na Viševnik kaninska sekcija DO ISKRA Kranj vabi planince, posebno pa še prijatelje turne "'ake na vsakoletni zimski vzpon na Viševnik nad Pokljuko, ki bo v soboto 10. marca, ''-brali se bomo ob 7. pred kranjskim hotelom Creina, od koder nasbo avtobus pre-adpo’ {j La' na Rudno polje na Pokljuki. Od tu je do vrha 2050 m visokega Viševnika te jj.j w °br’ dve uri zmerne hoje. bari1 Di ,aradi pretepih razgledov po okoliških vrhovih-in planinah je vsak trud bogato po-,a pr<; daa?atl- Tisti, ki bodo vzeli s seboj smuči, bodo deležni še posebnega uživaškega do-ido c< !, °b spustu v dolino. idbe- p, cležencem priporočamo dobro pohodno opremo in vsaj smučarske palice. Vo-1 a bosta Metka Šparovec in Milan Čelik. Cena prevoza bo 100 din. ^atno prijave z vplačilom sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO do srede 7. »tarča. Zorman, 5. Darko Steiner, 6. Dušan Čepon, 7.-8. Venčeslav Kostadinov in Marjan Ro-galeti, itd. Bogdan Brezigar DO—AVTOMATIKA TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU Namizno-teniška sekcija TOZD Sestavni deli je ob 35-letnici delovne organizacije AVTOMATIKA organizirala veliko na-mizno-teniško manifestacijo. Za ekipni del se je prijavilo pri moških kar 10 ekip. Zaradi manjšega števila deklet pa smo med njimi izvedli disciplino posamezno. Tu bi radi pohvalili resnost igralcev TOZD AVN, ki se vedno udeležujejo v največjem številu. Tekmovanje sta odlično vodila in izpeljala stara namiznoteniška »mačka« v Avtomatiki Jože Trančar in Štefan Kranjec. Malo sta »rdela«, ko sta zmagovalnim ekipam izročala skromne nagrade, ki jih je podarila služba za družbeni standard. Poglejmo rezultate tega namizno -teniškega tekmovanja. Vrstni red ekip: moški.: 1. — Sestavni deli I. ekipa (Trančar, Kranjc) 2. —ELA I. ekipa (Kovačič, Šulc) 3. AVN IV. ekipa (Ilc, Golubovič); ženske posamično: 1. Zidar, 2. Ulčar, 3. Čovič, 4. Papič, Kdor zasleduje tekmovanje v namiznem tenisu v DO AVTOMATIKA, je lahko opazil, da se vrh že dolgo časa ni menjal. To poudarjamo zato, da bi vzpodbudili tudi ostale v TOZD k aktivnejšemu igranju in udejstvovanju na tekmovanjih. Mislimo, da bo udeležba na izbirnih tekmovanjih AVTOMATIKE še številčnejša. Namizno—teniška sekcija - Reklamna prodaja: 0 la# ijš*4 -’ve! ešno* mo1’: amt# 1 se jf ni le# m ste rincif larve' tekle svet' .et!e» Ost#: rani# višini preč# ivez®1 ischn1 :,lira» išasd i sedt' akšd » V*® kkraše obveščamo, da DO EROše vedno prodaja omarice in mize KLIP KLAP z ®#*edniitu ugodnostmi: ~41% nižje cene "težnost plačila v šestih obrokih ^ brez pologa. °rganiziranje dostave, če iz enega kraja naročite večje število izdelkov običajne in znižane cene lahko izračunate, koliko bQste prihranili, če kdelek 9.797,95 dih 6.858,55 din i .143,00 din Nova Znižana Višina cena cena obroka ^ Omarica KLIP KLAP-i 5tdjalo za omarico 2. Miza KLIP KLAP + Omarica in stojalo 15.845,15 din 11.091,60 din 1.849,00 din ® izdelki so prvovrstni in imajo enoletno jamstvo. Omogočajo vam, da si na majhnem prostoru v hiši, garaži, kleti in podobnem ure-,t- ™te delavnico. ‘ ^ "akupom omarice klip klap bo vaše orodje vedno urejeno in varno spravljeno. IS Pmar'co lahko pritrdite na steno, če pa jo želite premikati, pa n:, posebno stojalo, •'"a mizi klip klap boste pritrjevali nove in stare klip klap priključke, upetijali obde-tevance različnih oblik ter jo uporabljali za razna druga delu. 10 klip klap boste lahko zložili ter z njo zaprli ter zaklenili omarico klip klap. ® Mi otaerice OM 210: 1252 x 620 x 230. mm eitkosi mize DM 201: te^ na ploskev 1100 x 600 x 25 mm tea 775 mm 2, -f® telormacije dobite v Kranju, DO ERO, pri tovarišici Betka BOLKA (tel. 2ji'’nt")ter v Ljubijara, pri Dragici BRZIN. Prodaja ERO. Trg revolucije 3 (tel. i'2!3, im. 15-30). jl ® niste iz Kranja ali Ljubljane'vam priporočamo, da vaš sindikalni poverjenik 're Vaša naročila ler se z nami dogovori za način dostave. onuja se vam priložnost ki je ne kaže zamuditi! Izlet na Slavnik PD ISKRA bo organiziralo 10. marca izlet na SLAVNIK. Dobili se bomo ob 6.15 na železniški postaji in se odpeljali z vlakom do postaje Prešnice, od koder se bomo povzepli po zahodnem grebenz na vrh Slavnika (1028m). Hoje bo približno tri ure. Šestopili bomo po južnem pobočju do postaje Podgorje (2 uri) in se od tu približno ob 16. odpeljali v Ljubljano. Slavnik je ena izmed točk Slovenske transverzale. Izlet bo vodil Tomaž Planina. Prijavite se pri Bredi Jančar, telefon 572-331, interno 614. Obvestilo smučarjem Člane smučarske sekcije PD Iskra in ostale interesente obveščamo, da si la&o nabavite nove smučarske izkaznice in nalepke za sezono 1983/84, v PPC — Trg revolucije 3, pri tov. Matotek (vsak dan od 13.-15. ure). ZAHVALE Ob boleči izgubi moža in očeta SREČKA MA VERJA se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem TOZD Tovarne velikih zaganjalnikov in ostalim delavcem Iskre Avtoelek-trike Nova Gorica za organizacijo pogreba, darovano denarno pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti . , ‘ zena Lidija ter hčerki Mojca in Matejka. Ob smrti naše drage mame FRANČIŠKE KOŠIR se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem v SDK — Inženiring, Orodjarni — kontrola in Merilnih naprav za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Rezka, Edo in Miro Košir. Sklepi 10. zasedanja DS SOZD ISKRA (21. 2. 1984) DS potrdi sklepe 9. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 27. 12. 1983 in sprejme na znanje informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov. Delegaciji DO Telematika se v zvezi s spornim sklepom št. 119 pod tč. 2 posreduje gradivo poslovnega sveta. Na osnovi podane informacije sekretarja DS SOZD Jasta Marcona o izvršitvi in izvajanju sklepov ter podanega predloga in predloženega gradiva ter predloga projektnega sveta za urejanje delitve OD v SOZD Iskra, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS ugotavlja, da je Sporazum o vračanju deviznih anuitet jz kredita, ki ga najema Iskra — Inštitut za kakovost in metrologijo za nabavo uvozne merilne opreme sprejet v vseh DO, razen v DO Avtomatika, ki bo ustrezno soglasje podala v roku 14 dni. 2. DS sprejme predlagano spremembo 35. člena Pravilnikja o nagradah in-priznanjih Iskre. Sprememba se objavi v naslednji številki glasila Iskra. 3. DS podaljša javno razpravo o osnutku Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela do 31. 3. 1984 in potrdi program dela, kot sledi: — oblikovanje pripomb strokovnih sodelavcev OZD v SOZD Iskra do 24.2.1984 — pregled osnutka sporazuma na družbenem svetu za pravno ureditev do 15.2.1984 — pregled pripomb in oblikovanje stališč do njih v DO ZORIN do 2.3.1984 — pregled pripomb, stališč DO ZORIN in usklajevanje v strokovnih krogih (člani projektnega sveta) ter oblikovanje drugega osnutka sporazuma do 9.3.1984 — izdelava osnutka novega sporazuma in njegova . objava do 15.3.1984 — izobraževanje o uporabi sporazuma 16. do 18.3.1984 — javna razprava do 31.3.1984 — preverjanje modela v praksi (OZD naročijo sodelavca DO ZORIN — TOZD BII in z njim uskladijo čas za svetovanje) ter pooblašča projektni svet za urejanje delitve osebnih dohodkov v SOZD Iskra, da v skladu s programom dela določi drugi osnutek sporazuma in ga objavi v glasilu Iskra ter določi nov rokovnik za sprejem sporazuma. Na osnovi podane obrazložitve predsedika strokovne skupine za sistemsko rešitev problematike DQ Elektrozveze Staneta Preskarja in Predloga strokovne skupine ter predloženega gradiva in razprave ter predlogov podanih na seji, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS ugotavlja, da je strokovna skupina opravila potrebne priprave za realizacijo sklepov 2. izredne seje DS SOZD z dne 9. 12. 1983. Vendar Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ni dal soglasja za predlagano organizacijsko rešitev. 2. Zaradi pomena namenske proizvodnje za naše oborožene sile in družbo kot celoto ter zaradi dosedanje neučinkovitosti pri razreševanju te proizvodnje v DO Elektrozveze je potrebno v postopku nadaljnjega razreševanja te problematike nujno izdelati elaborat o dolgoročni projekciji in ekonomskem položaju DO Elektrozveze kot namenske enovite delovne organizacije. Rok za izdelavo elaborata je 29. 2. 1984. S tem DS nadomesti vse dosedanje sklepe, sprejete v zvezi z razreševanjem problematike DO Elektrozveze, ki so v nasprotju z gornjim sklepom. 3. DS zadolžuje strokovno skupino, da DS tekoče informira 6 svojem nadaljnjem delu pri razreševanju problematike DO Elektrozveze in o stanju v tej DO. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča, predloga odbora za usklajevanje letnega programa in izvršilnih organov DS ter predloženega gradiva in razprave na seji, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme poročilo o delu delegatskega odbora za samoupravno usklajevanje planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981—1985. 2. DS sprejme predloženi Letni program SOZD Iskra za leto 1984 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročnmo obdobje 1981—1985 s tem, da se pri združevanju sredstev črta projektna naloga »Izdelava računalniških programov za proizvodni materialni planski sistem« v vrednosti 10.732.000 din. 3. DS zadolžuje KPO SOZD, da posredovane pripombe, oz. stališča delegacij tako glede uveljavljanja dohodkovnih odnosov, področja socialne varnosti in družbenega standarda, varstva pri delu in humanizacije dela, politike zamrznitve cen in organizacije službe za cene, spreminja gibanja OD, stabilizacijskega obnašanja vseh skupnih dejavnosti, obravnava v okviru svojega programa dela ter da se aktivno vključi v razreševanje nakazane problematike. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča, predloga izvršilnih organov DS in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme na znanje informacijo o poteku priprav gradiv za dolgoročni plan Iskra 2000 in planu nadaljnjih aktivnosti ter poziva vse nosilce planskih aktivnosti, da zagotovijo pravočasno pripravo potrebnih gradiv in pravočasno oblikovanje potrebnih določitev. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča, stališča in predloga odbora za organizacijo in informatiko ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: 1. DS sprejme na znanje informacijo o projektni nalogi za oceno program-sko-organizacijske učinkovitosti Iskre in stališče odbora za organizacijo in informatiko, ki ocenjuje, da je angažiranje firme McKinsev v tej fazi koristno pri opredelitvi nadaljnjega razvoja in organiziranosti Iskre. 2. DS pooblašča KPO SOZD in ustrezne službe za nadaljnje sodelovanje s firmo McKinsey pri vodenju, opredeljevanju in izvajanju predmetnega projekta. Na osnovi,podane obrazložitve direktorja TOZD ZT Iskre Commerce Miloša Resnika ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednja sklepa? 1. DS,sprejme na znanje informacijo o spremembah deviznega sistema v letu 1984. 2. DS pristopa k Samoupravnemu sporazumu o določanju in razporejanju dela deviz za družbeno priznane reprodukcijske potrebe v letu 1984 Splošnega združenja industrije predelave kovin Jugoslavije in pooblašča predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča za podpis sporazuma. Pristop k navedenemu sporazumu velja le v primeru, če vloga, oz. pritožba Iskre, SOZD Gorenja in DO Kolektor glede skupne posebne organizacijske oblike ne bo pozitivno rešena na Skupščini interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino. Na osnovi podane obrazložitve predsednika KPO SOZD Borisa Lasiča in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS javno razpisuje prosta delajn naloge — člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za stike z javnostjo, — član kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za stike z velikimi poslovnimi sistemi in — člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za organizacijo za dobo 4 let, s pogoji iz člena 77—2 Samoupra vnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in razpisnim rokom 15 dni. 2. DS imenuje s 1.4. 1984 za vršilca dolžnosti člana KPO SOZD Iskra za (Nadaljevanje na 8. strani) Sklepi 10. zasedanja DS SOZD ISKRA (21 . 2. 1984) (Nadaljevanje s7. strani) stike z velikimi poslovnimi sistemi Simona Primožiča in za vršilca dolžnosti člana KPO SOZD Iskra za organizacijo Vita Osojnika. 3. DS razreši Janka Sekirnika funkcije člana KPO SOZD Iskra za namensko proizvodnjo z 29. 2. 1984 zaradi odhoda v pokoj. Na osnovi podane obrazložitve sekretarja DS SOZD Jasta Marcona in predloženega gradiva ter predloga KOS SOZD, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS razpisuje na podlagi 70. in v skladu s 65. in 83. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra ter členi 50., 51. in 53. Statuta SOZD Iskra volitve v delavski svet SOZD Iskra in v odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra. Delavci volijo delegate po volilnih enotah, katere predstavljajo naslednje DO, združene v SOZD Iskra in delovna skupnost skupnih služb SOZD in sicer naslednje število delegatov: Volilna enota Število delavcev Število delegatov stanje 3'l*12.83 A DS ^odboru TELEMATIKA 4.476 ISKRA DELTA 865 KIBERNETIKA 4.945 ELEKTRIČNA ORODJA 638 ELEKTROZVEZE 1.403 ELEKTR00PTIKA 408 AVTOMATIKA 3.799 ELEMENTI 3.875 ŠIROKA POTROŠNJA 3.948 AVTOELEKTRIKA 3.190 KONDENZATROJI 1.564 BATERIJE ZMAJ 463 ISKRA COMMERCE 2.119 6 2 6 2 3 2 5 5 5 5 3 2 4 2 1 2 1 2 1 2 2 2 2 2 2 2 IKM ZORIN INVEST SERVIS SREDNJA ŠOLA DSSS SOZD 61 143 398 78 60 2 2 2 2 2 1 2 1 1 1 pri čemer bo delavski svet SOZD Iskra štel 60 delegatov, odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra pa 29 delegatov. Kandidate za delegate določijo delavci na kandidacijskih konferencah, ki jih izvedejo sindikalne organizacije, v skladu z zakonom in drugimi akti, ki ’ urejajo kandidiranje. 2. Volitve po volilnih enotah je treba izvesti do 30. 4. 1984. Postopek za izvedbo volitev vodijo volilne komisije volilnih enot v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti. 3. DS imenuje volilno komisijo SOZD in komisijo za ugotavljanje izida referenduma v sestavi: — predsednik, Ivo Virtič, Iskra Commerce namestnik: Bernard Lenardič, Elektrozveze — tajnik: Jože Golob, DSSS SOZD namestnik: Dušan Bele, Iskra banka — član: Brane Janežič, Invest servis namestnik: Draga Vukovič, Elementi ki takoj po prejemu volilnega materiala (zapisnikov volilnih komisij volilnih enot z izjavami kandidatov) ugotovi izid volitev v SOZD kot celoti in ga objavi v glasilu Iskra ter poroča o izidu volitev na prvem zasedanju delavskega sveta SOZD, oz. odbora za samoupravni nadzor SOZD po opravljenih volitvah. 4. Predsedniki volilnih komisij volilnih enot morajo najpozneje do 10. 5. 1984 dostaviti: — zapisnik volilne komisije volilne enote o ugotovitvi izida volitev v volilni enoti in — pisne izjave izvoljenih kandidatov o sprejemu kandidature, katere podajo v kandidacijskem postopku na naslov: SOZD Iskra — Tajništvo samoupravnih organov (za volilno komisijo SOZD, Ljubljana, Trg revolucije 3—12. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Miloša Kobeta, predloga odbora ža razvojni program in raziskovalno dejavnost ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: L DS sprejme na znanje informacijo o problemih in razvoju projekta Mikroelektronika. Pri tem ugotavlja, da je za uspešno odvijanje projekta, zlasti pa za nadaljnja nujna vlaganja potrebno jasno opredeliti vlogo vseh subjektov v projektu, zlasti DO Mikroelektronike in Laboratorija za mikroelektroniko fakultete za elektrotehniko. Pri ten. mora DO Mikroelektronika ustrezno zaokrožiti vse potrebne reprodukcijske potenciale in funkcije v okviru osvojenih tehnologij; vlogo Laboratorija za mikroelektroniko fakultete za elektrotehniko pa vidimo predvsem v raziskavah nadaljnjih tehnoloških stopenj ter zlasti v izobraževanju kadrov za potrebe načrtovanja vezij v DO — uporabnicah. 2. Ker meni, da je ključna in neodložljiva naloga, ki v marsičem razrešuje tudi sedanja nesoglasja med subjekti, takojšen pristop k izgradni na-daljne faze (Mikroelektronika III), DS zadolžuje KPO SOZD, da takoj formira delovno skupino, sestavljeno iz pfedstavnikov SOZD, DO Mikroelektronika, Laboratorija za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko in Splošnega združenja elektroindustrije. Ta skupina naj do 1.4. 1984 pripravi idejni osnutek projekta Mikroelektronika III, kjer naj opredeli ciljp, potrebne kadrovske in materialne vire ter gospodarske in družbene subjekte, ki naj bodo vključeni v njegovo realizacijo. V skladu z izjemno pomembnostjo mikroelektronike za-razvoj celotne družbe, mora ta projekt dobiti tudi širšo družbeno verifikacijo. DS sprejme na znanje posredovan pisni odgovor na delegatsko vprašanje delegacije DO Iskre Delte v zvezi s podpisom licenčne pogodbe. Na osnovi podane obrazložitve predsednika KOS SOZD Janeza Kerna in predloga predsedstva KOS SOZD, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS imenuje Komisijo za inovacijske nagrade Iskre v sestavi: — predsednik: Franc Hudej, Iskra Commerce — namestnik predsednika: Miloš Kobe, DSSS SOZD — člani: Bruno Štiglic, Avtomatika, Rado Faleskini, Iskra Delta, Miha Šubic, Telematika, Igor Pompe, Elementi, Peter Pleško, Široka potrošnja Odgovor na delegatsko vprašanje delegacije DO Iskra Invest servis v zvezi z zahtevkom po tolmačenju samoupravnih sporazumov SOZD zaradi nekorektnega odnosa nekaterih TOZD pri prevzemanju specifičnih profilov kadrov bo podan na naslednji seji DS. Leipzig — spomladanski sejem V smislu racionalne izrabe delovnega časa ter kar najmanjše odsotnosti, organiziramo tudi letos »ZRAČNI MOST« med Ljubljano in Leipzigom v času 11. do 17.3. 1984. Za prevoz bomo uporabili Iskrino poslovno letalo. Glede na potrebe bo letalo predvidoma poletelo vsak dan v času sejma z letališča Brnik ob 6.30 uri in se zvečer vračalo iz Leipziga med 19.30 uro in 20.00 uro. Dnevni polet bo zagotovljen v primeru, ko bodo za posamezen polet prijavljeni najmanj štirje potniki. Cena poleta na osebo (povratna) je 35.000,00 din. V ceni so zajeti stroški prevoza ter letališke takse. V se podrobne informacije in rezervacije lahko uredite na telefon (061) 213-213,int. 31-54 ali (061) 222-105, pri Maji Čeme. Kljubslabemu vremenu in skromnejši udeležbi uspele zimskošportne igre Iskre V Gozd Martuljku in Kranjski gori so bile v petek, 24. in v soboto, 25. februarja letošnje zimskošportne igre Iskre, ki so kljub slabemu vremenu in letos malo skromnejši udeležbi tekmovalbev, dobro uspele. Muhasto vreme je povzročilo, da so pred teki v petek člani komisije in smučarskega kluba Triglav iz Kranja, šele malo pred tekmovanjem očistiti sneg in potegnili proge, vendar je tekmovanje poteklo normalno, ob udeležbi 38 tekmovalk in 101 tekmovalcu. Zvečer in ponoči ter med samim tekmovanjem je zapadlo pol metra novega snega, kar je organizatorjem preprečilo solidno pripravo proge. Le-ta je bila kljub prizadevanjem sorazmerno mehka in zato zlasti za tiste z višjimi štartnimi številkami zahtevna. Toda obilica dobre volje in zagnanosti tekmovalcev je prispevala svoje, da je veleslalom na dveh progah vendarle uspel. Po končanem tekmovanju je bila v salonu hotela „Špik" razglasitev rezultatov. Kako so se tekmujoči uvrstili je povedal Marjan Brezar, predsednik športne komisije, nato pa je predsednik KOS Janez Kern zmagovalcem podelil kolajne, Pavle Gantar pa zmagovalnim ekipam pokale. Za konec je bilo še žrebanje praktičnih nagrad. Organizacija iger je bHa dobra, zato so igre lepo uspele, čeprav smUčaijem. zlasti v soboto, ni bilo naklonjeno. -C- REZULTATI TEKI Ženske C: 1. Krampi 28:00, 1, 2. Bertoncelj (obe KI) 29:02,8, 3. Jančar (AV) 29:40,0, 4. Stipič—Koželj (ID) 35.56,4, 5. Vrhovec (IC) 38:59,1, 6. Šparovec (TE) 39:33,7, 7. Petkovšek (ŠP) 40:06,7, 8. Kogoj (AV)40:55,2, 9. Žepič (IC) 41:20,5, 10. Kovačič (IEZE) 42:03,7, 11. Strašek (CEO); Ženske B: 1. Grom (ŠP) 28:47,8, 2. Verdnik (IC) 29:41,3, 3. Gorjanc (IEZE) 30:53,4, 4. Bodiroža (TE) 30:53,6, 5. Vra-ber (IC) 32:02,3, 6. Primožič (KI) 32:27,0, 7. Grujakovič (EZ) 32:51,5, 8. Mravljak (IC) 34:18,1, 9. Pogačnik 35:34,7, lO. Ter-likar (obe KI) 37:26,9, 11. Cebohin (AV), 12. Mikolič (CEO), 13. Jenko (AV), 14. Mohorič, 15. Frelih (obe ŠP), 16. Veršič 17. Žerjal (obe AV), 18. Benedik (IC); ženske A: 1. Šolar (ERO) 23:23,9, 2. Mlinar (IEZE) 27:30,4, 3. Horvat (CEO) 29.57,7,4. Logar (KI) 34:39,2, 5. Bokavšek (EZ) 37:05,6, 6. Pogačnik (KI) 40:31,2, 7. Magister 41:07,6, 8. Fijavž 1 (obe AV) 41:15,9, 9. Eržen (ŠP) 45:53,8; - moški C: 1. Dežman (TE) 21:09,6, 2. Grašič (KI) 21:18,2, 3. Lotrič 21:42,9, 4. Hafnar (oba ŠP) 21:46,2, 5. Dagarin (KI) 22:36,1, 6. Nunar (TE) 23:31,2, 7. Golč-man 23:33,0, 8. Gros (oba KI) 23:40,7, 9. Gartnar (ŠP) 23:57,9, 10. Pogačnik (KI) 24:17,4,11. Čelik (ERO), 12. Drinovec, 13. Rant, 14. Krampi (vsi KI), 15. Mam (AV), 16. Sepe (IC), 17. Žakelj (CEO), 18. Sladič (IEZE), 19. Meden (IC), 20. Hribovšek, 21. Lampe (oba EZ), 22. Dolinar (ŠP), 23. Habinc (ID), 24. Novak (AV), 25. Ivanuša (ŠP), 26. Dekleva (AV), 27. Kavalar (EZ) 28. Štrukelj (IC), 29. Gorjanc (CEO); moški B: 1. Pajk (TE) 19:06,1, 2. Šraj (ŠP) 20:20,9, 3. Pogačnik 20:31,09, 4. Vogelnik (oba KI) 21:34,3, 5. Majerič (ID) 21:53,1, 6. Benegalija (TE) 22:01,9, 7. Koželj (ID)‘22:05,9, 8. Igličar (IC) 22:19,9, 9. Vidic 22:31,0, 10. Mazi (oba KI) 23:16,8, 11. Hofman (AV), 12. Košir, (KI), 13. Reja (IC), 14. Sršen (ŠP), 15. Dolinar (IEZE), 16. Bergant (ŠP), 17. Srše (AV), 18. Fister, 19. Kožar (oba KI), 20. Porenta (EZ), 21. Konjar (TE), 22. Majcen (ERO), 23. Faganel (KI), 24. Krpan, 25. Škorjak (oba AV), 26. Žbontar (EZ), 27. Černetič (EZ), 28. Satler (IC), 29. Ranfl (EZ), 30. Rozman (KI), 31. Selak (IEZE), 32. Korenčan (ERO), 33. Matko (CEO), 34. Sinčič (EZ), 35. Pipan (IC), 36. Zomada, 37. Peršin (oba EZ), 38. Slapnik (IC), 39. Nadles (CEO), 40. Šole, 41. Kranjc (oba EZ), 42. Fajgelj (ŠP), 43. Kramer (IKM), 44. Jesenovec (ŠP), 45. Logar (EZ), 46. Prebil (AE); Moški A: 1. Jelenc (ŠP) 22:06,9,2. Kožuh (TE) 22:24,3,3. Zidar 22:29,4,4. Damjanič (oba AV) 22: 52,3, 5. Cenčič (ŠP) 24:09,2, 6. Lipovšek (TE) 24:14,8, 7. Novak (AV) 24:30,0, 8. Zupanc (ŠP) 25:04,0, 9. Justin (KI) 25:25,9, 10. Šeruga (TE) 25:43,0, 11. Katrašnik 26:20,9, 12. Terlikar (oba KI), 13.Thaler, 14. Janc(obaŠP), 15,Terčej, 16. _ Furlan (oba AV), 17. Bučar, 18. Zupančič (oba IEZE), 19. Hafner (ID), 20. Luštrik, 21. Folc (oba ŠP), 22. Košmrlj (IC), 23. Roj-šek (EZ), 24. Korenč (AE), 25. Sever (EZ), 26. Plahuta (CEO); VELESLALOM: ženske C: 1. Pirc (IC) 42,17, 2. Lavrič (IEZE) 43,00, 3, Bertoncelj (KI) 43,15, 4. Brzulja (IC) 43,93,5. Krampi (KI) 44,37,6. Na Startu za smučarski tek. Writzl (AV) 48,38, 7. Deželak (TE) 48,71, 8. Brelih (IC) 48,77, 9. Šparovec (TE) 49,41, 10. Kogoj (AV) 49,86, 11. Vidic (TE), 12. Carli (EZ), 13. Vrhovec (IC), 14. Slepic — Koželj (ID), 15. Mulej (ŠP), 16. Eržen, 17. Stipančič (obe ID), 18. Kolenc (ŠP), 19. Kovačič (IEZE), 20. Pačnik, 21. Zalar (obe CEO), 22. Kosec (ERO); ženske B: 1. Prešeren (KI) 36, 57, 2. Svet 38,68, 3. Bevc (obe IEZE) 38, 75,4. Verdnik (IC) 39,06, 5. Turnšek (KI) 41,53, 6. Šolar 42,02, 7. Mohorič (obe ŠP) 42,72, 8. Gorjanc (IEZE) 43,01, 9. Udovč (KI) 43,18, 10. Bajič (AV) 44,14, 11. Tarfila (ŠP), 12. Prašnikar(EZ), 13. Flak (IC), 14. Freyer (AV), 15. Vidic (ŠP), 16. Juras (IC), 17. Žagar (KI), 18. Recelj (IEZE), 19. Pivk (CEO), 20. Soljančič (EZ), 21. Šibila -Prodan (EZ), 22. Perko (IC), 23. Brezovar (ŠP), 24. Veskovič (AE), 25. Šprajcer (Kond.); ženske A: Juvančič (CEO) 37,70, 2. Porenta (IC) 39,09, 3. Jezeršek (ŠP) 40,08, 4. Krvina (EZ) 41,29, 5. Vertelj (AE) 41,35, 6. Rihtaršič (ŠP) 41,38, 7. Logonder (TE) 41,70, 8. Potočar (IEZE) 42,02, 9. Logar (EZ) 42,27, 10. Marka (AE) 42,41, 11. Prodnik (AV), 12. Zagorc (IEZE), 13. Vrhovec (EZ), 14. Eržen (ŠP), 15. Čepon (EZ), 16. Šimenc (KI), 17. Mlinar (IEZE), 18. Marinšek (ERO), 19. Mlekuž (AE), 20. Kejžar (ŠP), 21. Stariha (TE), 22. Krištofelc (AV), 23. Božič (AE), 24. Šimic (TE), 25. Kavčič, 26. Možina (obe KI), 27. Kambič (Kond.) 28. Perne, 29. Udir (obe ERO), 30. Lah (Kond.), 31. Smrekar (AV); moški G: 1. Matjašič (AV) 39,49, 2. Hafner (KI) 39,72,3. Pretnar (ŠP) 40,14,4. Pirc (IC) 40,35, 5. Pogačnik (IKM) 40,46, 6. Planinc (IEZE) 40,55, 7. Šarabon (TE) 40.91, 8. Rakar (KI) 40,96, 9. Juvančič (CEO) 41,95, 10. Pintar (ERO) 42,52, 11. Košir (AV), 12. Lampe (EZ), 13. Borštnar (ŠP), 14. Jenko (IC), 15. Pivk (IEZE), 16. Novak (AV), 17. Rupar (KI), 18. Šiler (IEZE), 19. Mavrič (EZ), 20. K. Mlekuž (AE), 21. Zalar (CEO), 22.1stinič (AV), 23. Rutar (AE); moški F: 1. Wauch (TE) 39,50, 2.Gartner (ŠP) 40,55, 3. Fink (AV) 40,76, 4. Faganel (KI) 40,94, 5. Čelik (ERO) 41,30, 6. Šmuc (EZ) 41,46, 7. Sladič (IEZE) 41.92, 8. Koblar (KI) 42,47, 9. Feguš (AV) 42,83, 10. Simonič (IKM) 43,57,11. Mrzlikar (EZ), 12. Habinc (ID), 13. Šmuc (TE), 14. Jarc (IEZE), 15. Mlakar (CEO), 16. Trojar (ŠP), 17. Keše (ERO), 18. Škerjanc (AV); moški E: 1. R. Mlekuž (AE) 37,18, 2. Žakelj (CEO) 37,24, 3. Nunar (TE) 37,84, 4. T. Gartner 37,99, 5. M. Gartner (oba ŠP) 38,04,6. Mak (IEZE) 39,06,7. Krampi (KI) 39,43, 8. Medic (EZ) 40,02,9. Bergant (ID) 40,20, 10. Malej (IC) 40,30, 11. Tolar (ŠP), 12. Lavrič (IC), 13. Gabron (KI), 14. Kutin (AE), 15. Koruza (IC), 16. Dagarin (KI), 17. Ložar (EZ), 18. Leban (TE), 19. Virant (IC), 20. Murko, 21. Debeljak (obaEZ), 22. Zupan (ERO), 23. Lušnic (AV), 24. Resnik (TE), 25. Boh (IC), 26. Dolinar (ŠP), 27. Zapis z letošnjih zimsko-šport-nih iger je žal brez posnetkov z veleslaloma, za kar je „zaslu-žen“ fotoaparat, ki se je l,skujal“ že med tekmovanjem v tekih. Hegler (ERO), 28. A. Mlekuž (AE)c Završnik, 30. Delalut (oha TE), 31. Deč1 (CEO); moški D: 1. J. Hafner (IC) 45,S4 Modic (EZ) 46,40, 3. Kemperle (ŠP) ^ 4. Drinovec (TE) 47,08,5. Sršen (ŠP)4 J 6. Rupar (KI) 48,29,7. Potočnik (IC) 8. B. Novak (AV) 48,44, 9. Recelj (1^ 48,45, 10. Ivanuša (ERO) 48,98, 11J (AE), 12. Kemperle (KI), 13. Slapnik- Durjava (oba IC), 15. Lah (CEO), 16.-. (AE), 17. Peršin (EZ), 18. Bizjak (AE)-Ker s Malnarič (Kond.), 20. Reja(IC), 21. FaffZVo (ŠP), 22. Vidrih (ID), 23. A. Bizjak (lE^liZi 24. Mohorčič (KI), 25. Mrak (AE), 26-nih r; laznik (IEZE), 27. Papež (EZ), 28. Kl»TečU (IKM), 29. Terlikar (AE); ,tVen moški C: 1. Kavčič (IC) 42,25, 2. Po^ti nik (KI) 43,12, 3. Krašovec (EZ) 45,62Tter Majerič (ID) 45,87, 5. Ribič (TE) 46,8-1'eto Rupnik (ŠP) 46,94,7. Zdešar (EZ) 47,3”ne i S Gasar (ŠP) 47,55, 9. Kotar (IEZE) 4Cltos Kos (ŠP). j?Vnc 10. Pretnar (AE), 11. ixus z-k Žakelj (ID), 13. Glavač (CEO), 14. S"8bi nik, 15. Mrak (oba IEZE), 16. Komac (ri.6 ^S1 17. Seiko (IC), 18. Selan (AV), 19. Veflranj (CEO), 20. Fister (KI). 21. Hribar (d°v0c 22. Zajc (Kond.), 23. S. Potočar (IEZEr°v, Košnik (TE), 25. Šparovec (KI), 26. TajTOjn (ŠP), 27. Kašča (AE), 28. Klemenčič (r; T: 29. Lasič (ID), 30. Rovšček (AE), 31-i1^ zman (KI), 32. Nadles (CEO), 33. Maifaln (ERO), 34. Šefic (IC), 35. Rogelj (ET^Z 36. Musulin (AV), 37. Ovek (IC), 38. R£fUze\ (EZ), 39. Djokov (AV), 40. Žbontar (^"hi moški B: 1. Magušar (AV) 42,85, 2.^ate ner (ID) 42,87, 3. Podlogar (IC) 44,7^ato Ščurk (KI) 45,25,5. J. Novak (AV) 45 4^ad] Omerzel (ID) 45,64, 7. Parte (TE) 46.3-Šrat Pečar (ID) 46,38,9. Resman (KI) 46,52-*- Jerše (CEO) 46,53, 11. Strmčnik (AV)-) jj,, Cenčič (ŠP), 13. Strniša (TE). 14. Stanc'. (EZ), 15. Koritnik (IEZE), 16. Šavli (A 17. Radekovič (IEZE), 18. Zajc (EZ), \ -t* Javornik, 20. Ribnikar (oba IC), 21. Za1 nik (EZ), 22. Demšar (ID), 23. Bi1' (IEZE), 24. Jerman (Kond.), 25. P1 (Zmaj), 26. Likar (IKM), 27. Bremec (A| 28. Kumer (IKM), 29. Zupančič (l£Zf 30. Virant (CEO), 31. S. Rozman (lOj moški A: 1. Jamnik (TE) 42,86, 2. P8t (ERO) 43,14, 3. Frelih (ŠP) 44,07, 4.$f (TE) 44,50, 5. Pintar (ŠP) 44,56,6. Ko'* (Zmaj) 44,87, 7. J. Pogačnik (KI) 45,6» Osojnik (EZ) 45,63, 9. Kravanja 45,79, 10. Gatelj (KI) 46,12, 11. Cm1 (AV), 12. Šulc (IC), 13. Majetič (AV), Ocepek (IC), 15. Conč (EZ), 16. A1 (AE)), 17. Govekar (ERO), 18. Ca (IEZE), 19. D. Jarc (AE), 20. T°c Celo >83 z deks "•hodi ?iiPc Ldon t V28*6 k‘bil p n°d( eder cm ie vzrc ‘več, ienel tej, lem ti banj; lalizir 11 zai , lalite (IEZE), 21. Verbič (EZ), 22. D. Struieprav (Kond.), 23. T. Štrukelj (AE), 24. Leši>!jga y (IEZE), 25. Plahuta (CEO), 26. Krinko n (IC), 27. Guzelj (CEO), 28. J. Mrak (iros|ed 29. Vidmar (CEO), 30. Predalič, 31. pre( (oba AV), 32. Bajželj (ERO); EKIPNA UVRSTITEV 1. KIBERNETIKA 2. ŠIROKA POTROŠNJA 3. AVTOMATIKA 4. IEZE 5. CEO 6. ELEKTROZVEZE 7. TELEMATIKA 8. IC —ISE — ZORIN 9. DELTA 10. ERO 11. AVTOELEKTR1KA 12. KONDENZATORJI 13. IKM 14. ZMAJ :°dki eto i< arjev ?gad Uuacj le bo 'stale