T LlH3!» f soboto, he 14. lehrnarla m Posamezna StarHko slane V3Q Dfn LElO LE Naročnina sa državo SHS: na mesec ...... Din 30 sa pol leta ..... . 1M u celo leio .... » 249 za inozemstvo: mesečno....... Din 30 Sobotna izdaja: celoletno Din M v Jugoslaviji . .. V Inozemstva . . . r g ','V! ■ v-'i • v* 1 1 • & i Cene lnseralom: Enostolpna petttna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm vtilne po Din 2'M, veliki po Din 3-— ln 4 —, oglasi v nredni5kem del« vrstica po Din 6'—. Pri veSjem naroČilu popust Izhaja vsak dan IsvcemSI ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. url zjutraj. prflogro „ Ilustrirani Slovenec" PoSiDlnaplačanayoolovlnL Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telelon 50. upravništva 328. Političen naroi Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni raCun: Ljubljana 10.630 ln 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Strune pokajo. Če se struna preveč napenja, rada r"i in to se je dogodilo te dni v St. Vi- nad Ljubljano, kjer je izbruhnil šolski štrajk, viden znak žalostnih razmer, ki so zavladale v našem šolstvu in glasno svarilo vsem samozvancem, ki menijo, da je ljudstvo čreda, s katero se lahko pometa po mili volji. _ Naše šolstvo je nagnito že desetletja. Liberalno učiteljstvo je storilo vse, da ustvari med domom in šolo čim globlji jez, ki jo stalno motil ves šolski pouk in vzgojo. Ni čudno, če je imela naša stranka zato že pred vojno s kliko liberalnega učiteljstva hude nastope in sam Krek je bil prisiljen, da je obračunal z njo v znanem jedkem podlistku »Pons asinorum«. Marsikaterega prenapetega kričača in zdražbarja so morale disciplinarne komisije disciplinirati in nihče se ne more čuditi, če je bilo zato tudi zviševanje njihovih plač med ljudstvom skrajno nepopularno. Kljub temu se pa celo v dobi najhujšega boja med nami in pa kliko zagrizenih liberalnih učiteljev-kričačev ni dogodi! niti en slučaj proti zakonitosti in tudi njih plača je znašala povprečno 0000 današnjih kron mesečno, ne vštev-ši raznih ugodnosti, ki jih uživa učiteljstvo še sicer. Čeprav je storilo liberalno učiteljstvo že tedaj prav vse, da razjari ljudstvo proti sebi iu ga izzove do skrajnosti. ne more tudi največji pikolovec očitati naši stranki niti najmanjših nasilij ali celo protizakonitosti. Zakon je bil v vsakem slučaju in nasproti vsakomur sakrosankten in to je bilo vsakemu samo po sebi umljivo. Po vojn i so se začele razmere hitro izpreminjati. Radi prevelike zaupljivosti naše stranke se je vzgnezdilo že na tedanjem višjem šolskem svetu nekaj eksponentov liberalne UJU in njene Učiteljske tiskarne in ko je začel prevladovati centralizem, pred katerim so so valjati ti elementi po trebuhu, so postajali ti samozvanci vedno bolj predrzni. Uzur-pirali so si z Žerjavovo pomočjo enostavno vso šolsko upravo in končno smo prišli celo do tega, do je peščica UJU-jcvcev komandirala celo naše srednje šolstvo, da ne govorimo o ljudskem in meščanskem šolstvu, ki so ga smatrali za nekako svojo osebno lastnino in kjer so gospodarili kot svinja z mehom, roga j oč sc vsem zakonom in vsaki morali. Do viška je pa prikipela ta prava pravcata anarhija z nastopom PPŽ. Na čelo prosvetnega oddelka so postavili človeka, ki ga je dvignila na to mesto edino kvalifikacija pripadništva Žerjavovi stranki, njemu ob strani so se pa instalirali različni Luke Jelenei, Ivani Dimniki itd. Sedaj se je pa začela strahovlada, ki je slovenska zgodovina ne pozna. Sistiran je zakon o učiteljski stalnosti ter prestavljajo in odstavljajo vse, kar ne prisega na njihovo zastavo, četudi so včlanjeni v njihovih lastnih organizacijah, šolsko vzgojo pa hočejo enostavno poorjuniti. Šola ni več učilnica in vzgojevalnica, temveč neomejena domena žerjavovske klike v deželi, ki hoče v svoji omejeni domišljavosti ukloniti pod svojo komando vse, na kar naleti. Vzvišena misija šole je degradirana v blato, razdejano je vse, kar so ustvarili trije rodovi z največjim naporom in požrtvovalnostjo, »šolniki« naravnost požiga jo slovensko šolstvo. Mi smo na to početje že ponovno opozarjali, čeprav ne tako demagoško bombastično, kakor dela to nasprotni tisk, a vsa naša svarila so bila bob ob steno. Žalostni gospodarji še žalostnej-šega prosvetnega oddelka v Ljubljani so očividno mislili, da je dovoljeno njim vso ročili dvema, že dolgo let v Št. Vidu nad Ljubljano stalno nastavljenima, vzornima učiteljicama, da sta preko noči prestavljeni ena v Kropo in druga v Polhov Gradec. In tedaj je zavrelo tudi v našem, sicer mirnem ljudstvu. Poslali 80 deputacije k odločujočim činiteljem, kjer pa niso naleteli le na gluha ušesa temveč na pravo pravcato roganje. Posledica tega je bila, da je poseglo v svojem pravnem čutu grobo užaljeno ljudstvo po samopomoči in proglasilo — prvič v Sloveniji — šolski štrajk, ki ga je iz-zvajalo z vzorno disciplino dva dni. Ne vemo, kaj misli ukreniti »prosvetna« uprava sedaj, očividno je pa ta energični korak ljudstva jasen znak, kam je zagazilo naše šolstvo pod komando Žerjavovih eksponentov Pestotnika in L. Jelenca in glasen memento naši šolski upravi. Kakor je liberalno učiteljstvo storilo prav vse, da izkoplje med domom in šolo nepremostljiv prepad, nam ravno ta štrajk dokazuje, da je naše ljudstvo že toliko zrelo, da se njegov gnev ne obrača proti šoli in učiteljstvu sploh in da je učiteljstvo, ki živi z njim [ v dobrih odnošajih, pripravljeno celo braniti in to tudi z najradikalnejšimi sredstvi. Če prikipi mera do vrhunca, Hna tudi naše ljudstvo pokazati zobe in mi vnovič apeliramo na zdrav razum merodajnih činiteljev, da naj stvari ne tirajo do skrajnosti. Peščica pri nas ne )o s protizakonitim premeščanjem vzornega učiteljstva terorizirala celokupnega laroda in če bi hoteli samozvanci, ki tre-lutno še sedijo na naši prosvetni upravi, norda s silo ukloniti odločno ljudsko voljo, jim povemo, da utegnejo izzvati k solidarnemu nastopu še druge šolske ob->,' ine. Ne igrajte se torej z ognjem, kajti .cadar se bori vse ljudstvo za zakon in '.a pravico, je — nepremagljivo. — In ':oga ne sili dejstvo, da je moralo ljudstvo samo začeti braniti zakon nasproti oblastnikom, k globokemu in resnemu razmišljanju ... Belgrad, 13. febr. (Izv.) Pozno zvečer smo prejeli vest, da so tudi na merodajnih mestih začeli dvomiti o resničnosti voliv-nih poročil glede rnoikalne in samostojno demokratske stranke. Vedno večja je pri teh faktorjih tudi prepričanje, tla so se volitve izvršile pod izrednim nasiljem, kakršnega sc niti i z predvojne Srbije ne spominjajo. Govorijo, da mislijo na teh mestih na dalckoscžno odločitev, po kateri bi se Blok' narod UNIČUJOČA OBSODBA POTVORJENIH VOLITEV. - ODGOVORNOST ZA STORJENA NASILJA IN KRIVICE. Belsrrad, 13. febr. (Izv.) Pozornost javnosti in vseh političnih krofov je osredotočena na seje zastopnikov bloka narodnega sporazuma. Vsi današnji listi se ba-vijo s sestankom voditeljev in prinašajo včerajšnji komunike. Včerajšnje seje so bile posvečene, kakor smo javili, splošnim razgovorom o volivni politiki PP-vlade, sedaj pa so voditelji pričeli razpravljati o posameznih fazah te politike. Danes so se zopet sestali dr. Korošec, Ljuba Davidovič, dr. Polič, dr. Spaho, dr. Behmen in Pavle Radič. Dopoldne in popoldne so imeli seji, potem pa so izdali naslednji drugi komunike: >Poročila iz cele države, ki so jih dobili zastopniki opozicionalnega bloka, dokazujejo, da so se volitve 8. februarja t. 1. povsod izvršile po naprej izdelanem načrtu, da mora PP-vlada dobiti večino za vsako ceno, ne glede na zakonske odredbe in volivno svobodo. Predsedniki volivnih odborov na Hrvatskem so bili tik pred volitvami z diktatorskim odlokom vlade in njenih organov odstavljeni, čeprav ima po zakonu o volitvah narodnih poslancev edino državni, odbor pravico o tem sklepati. Odstavljeni so bili celo sodniki. Namesto odstavljenih je vlada imenovala režimske pristaše. Kjer pa niso bili imenovani, so pa to dolžnost vršili vladni komisarji raz-puščenih občinskih odborov, ljudje večinoma brez zakonitih in moralnih kvalifikacij, med njimi pandurji in sluge. Predstavnikom opozicionalni h list je bilo s silo za hranjeno na dan volitev čuvati opozicionalne skrinjice. Niso bili pripuščeni na volišče ali pa so bili vrženi iz volivnih lokalov, da ne bi prisostvovali štetju kroglic. Tisti, ki se sili niso hoteli udati, so biii pretepeni ali ubiti. Ogromno število volivcev ni bilo prijniščenih na volišče. Mnogi so bili od-gnani z volišč vsled napadov od razbojniških čet, ki so bile posebej za to pripravljene, od organiziranih vladnih plačancev in z ostrim streljanjem s strelnim orožjem. Poesbno v južnih krajih so morali volivci glasovati za vladne kandidate ali pa jim je bilo zapovedano, da morajo, ko so izvlekli roke iz skrinjice radikalne stranke, ki je bila prva, pokazati roko, da so videli, da je prazna. Vsa ta. nasilja, ki so bila dosedaj neznana v parlamentarni zgodovini, ne bi bila vladi prinesla uspeha, če bi bili ostali od drž. odbora imenovani predsedniki volivnih odborov in če bi se ne bile potem, ko so ostale skrinjice brez čuvarjev, izvršile tatvine krogljic i^ teh skri- moglo ce'o javno življenje povrniti v drago smer, da bi se spoštovala tudi ustava. Možnost, da sc cela opozicija abstinira, ako se vsaj nasilja, Id so bila na dan volitev izvršena, ne popravijo, je napravila v vseh političnih krogih najglobokejši vtis. Pričakujejo za bodoči teden velevsžnih dogodkov za zaščito zakona, poštenja in pravice v državi. t njic, in čc ne bi bili potvorjeni volivni za-' pisniki. To je bilo tudi izvršeno po v!c.dni naredbi, ki je sama imenovala predsednike volivnih komisij in izdelala zapisnike. Pred volitvami je dala zapreti na tisoče kmetskih volivcev, potem številne kandi-date-poslance in sistematično preprečevala shode in sestanke celo v privatnih hišah in stanovanjih ali pa jih je z orožr.i-štvom šiloma razgnala. Na dan volitev je poslala po pokrajinah tudi vojaStvo, ki je dobilo za njega nedostojno vlogo, da tudi samo, čc tudi mora biti izven in nad politiko, pripomore vladi do večine. VLADNE NAMERE PO VOLITVAH. Po volitvah pa se tam, kjer je opozicija dobila večino ali večje število poslancev, nadaljuje z najbrezobzirnejšim preganjanjem državljanov, ki so dali glas opozicijo-ralnim kandidatom. Na ta način namerava vlada izzvati odpor s ciljem, da obtoži blok narodnega sporazuma, da pripravlja revolucijo v državi in da potem s tem opraviči še težja preganjanja in nezakonitosti, ki jih še sedaj pripravlja. Radi tega pozivamo vse naše volivce, da pokažejo, da so ostali zavedni državljani in da niso podlegli niti vladnemu izzivanju niti vladnemu nasilju. Kakor so 8. februarja možato oddali svoj glas za red in mir, tako naj tudi sedaj mirno obranijo svojo ravn.odušnost in počakajo zmago pravico in poštenja kmetske demokracije in ljudske suverenosti. UKREPI OPOZICIONALNIII VODITELJEV. Ne priznamo na temelju vseh teh dejstev zakonitosti mandatov, ki jih je vlada s takimi sredstvi sedaj iz ljudstva izvlekla in potvorila. Z ozirom na to P. P. vlada niti sedaj po volitvah nima parlamentarne niti moralne zaslombe, da bi mogla ostati na vladi. Nasproti temu predstavljajo naši mandati ogromno večino volivcev in so kljub strahovitemu terorju dobili ljudsko zaupanje. Pravilno in v vseh slučajih nosijo moralno odgovornost tisti, ki so v naši državi na tak način izpeljali volitve, dalje pa tudi vsi tisti državni faktorji, ki so ali storili ali dopustili, da se izvršujejo taki zločini, nasilja in nezakonitosti. Oni so edini pred ljudstvom in pred zgodovino krivi, da je danes uničen ugled države in da je težko zadela državna ideja v državi sami in v tujini. Vse to bomo skrbno zbrali in pred celim svetom pokazali, kaj so vse državne oblasti in njihovi organi delali pred volitvami, na dau volitev in po volitvah, ^ ' o vsak nosil polno odgovornost in vse posledice. Opozicionalni blok je kljub težki izkušnji, katero so prestali merodajni faktorji in vsi bojevniki mirnega sožitja iu sporazuma, ostal celoten in veren svojemu programu, pripravljen do končne zmage vztrajati v službi ideje narodnega in bratskega sporazuma.« NOV NASILNI ČIN NAD~DRŽAVLJANI. Belgrad, 13. febr. (Izv.) Vlada nadaljuje z nasilji. Iz Bardanana na romunski meji poročajo, da so orožniki v ponedeljek zvečer na povelje okrajnega glavarja aretirali 100 vaščanov nemških mož —-vas je namreč po večini nemška — ter jih neusmiljeno pretepali vso noč, dokler niso na intervencijo nekega poslanca prenehali s tako inkvizicijo. Številni ugledni Nemci so težko ranjeni. Njihova stanovanja so deloma demolirana. LJUBA J0VAN0VIČ PRI DR. KOROŠCU. Belgrad, 13. febr. (Izv.) Danes dopoldne je dr. Korošca obiskal Ljuba Jovano-vič, predsednik narodne skupščine in se dolgo časa z njim razgovarjal o aktualnih vprašanjih. LJUBA JOVANOVIČ PRI PAŠIČU. Belgrad, 13. febr. (Izv.) Prvič po volitvah in volivnem boju je Lj. Jovanovic obiskal N. Pašiča. V glavnem sta se oba politika razgovarjala o novo nastalem položaju. KRŠENJE POSLANSKE IMUNITETE, Nova Gradiika, 13, febr. (Izv.) Dr. Ža« nič, ki je izvoljen v virovitiški županiji, je bil danes pripeljan iz občinskega zapora. kjer je odsedel 14 dnevno kazen, naravnost k okrajnemu sodišču. Tam ga je zaslišal sodnik na podlagi ovadbe orožnika Trbojeviča, da sc je dr. Žanič ob priliki hišne preiskave nedosiojno obnašal. Sodnik ni pripustil nobene priče, ampak je samo na podlagi orožnikove ovadbe obsodil poslanca dr. Žaniča na 14 dni napora, katerega je mora! takoj nastopiti. »HRVATSKI LIST« USTAVLJEN. Osjek, 13. febr. (Izv.) Danes ob pol 4. uri popoldne je policijsko ravnateljstvo dostavilo uredništvu in upravništvu »Hrvatskega lista« odlok, s katerim se na podlagi člena 138. ustave prepoveduje nadaljnje izhajanje »Hrvatskega lista«. MUSSOLINI O POLOŽAJU. Rim, 13. febr. Sinoči se je sešel faši-stovski veliki svet na februarsko zasedanje. Kot prvi je govoril Mussolini, ki je pozdravil navzočega guvernerja v Somaliji Devecchija in nujno pozval vse fašiste, naj posnemajo njegov zgled brezpogojne strankarske discipline. Danes stoji fašistovska stranka sama proti vsem starim strankam. To je slava fašizma, da je izvršil revolucijo in prisilil duhove, da se opredelijo na to ali drugo stran. Kriza, ki je nastopila meseca junija (povodom Matteotijevega umora), je v glavnem premagana, vendar še ne končana; dobili smo veliko bitko, a vojne še ne. Fašizem je v celoti trdno na nogah in z nezlomljivo voljo pripravljen na vse morebitnosti jutrišnjega dne. Veliki svet je sklenil, da znova uvede generalno tajništvo ter je na to mesto imenoval posl. Farinaccija. OPOZICIJA IN VOLITVE. Rim, 13. febr. Včeraj je imel vodilni odbor aventinske opozicije zopet sejo. O seji so izdali komunikej, ki pravi, da zastopa opozicija stališče, da volivna borba ni mogoča, dokler se ne zajamčijo vse svoboščine. VOLIVNA REFORMA V ITALIJANSKEM SENATU. Rim. 13. febr. Včeraj je senat začel razpravljati o vladni volivni reformi. Prvi govorniki so ostro kritikovali volivni zakon mvlflHnn nrtlifilrn Cnn U ..n^ln^nl . iau.iv, puiiiLii. ,, uv/ii. iiuuiiiu; ib lHi^uioui, da preveva volivno reformo reakcionarni duh, ki hoče omejiti splošno volivno pravico. Izreka se za ponovilo uvedbo proporca. Glede volitev pravi, da so ob sedanjih pogojih, ko bo odpravljene vse Javne svoboščine, nemogočo. Sedanja vlada, ki je obremenjena s silno odgovornostjo, ne more zahtevali ljudske sodbe o svojem delu v trenutku, ko se poslužuje strahovalnega sistema. To sodbo mora izreči dežela v polni svobodi svojih ustavnih pravic. Razprava so nadaljuje danes in jutri ter se bo zaključila z glasovanjem. Kakor se zatrjuje, bo vlada vztrajala na zahtevi, da sprejme senat volivno reformo neizpre-menjeno, kakor jo je sklenila parlamentarna večina. Mussolini bo tem povodom znova zahteval zaupnico. PREISKAVA PROTI SEN. DE BONU. Rim, 23. febr.) Te dni sta bila v pre-iskaviproti sen. De Bonu zaslišana poal. Amendola in bivši ravnatelj milanskega Ma Corriere della Sera sen. Albertini. Zaslišana sta bila o vsebini znane Finzijeve spomenice. vprašamo gospodo, ki oznanja sredstvo brezobzirnega bojkota proti svojim političnim nasprotnikom, kaj bi ona rekla, ako bi le-ti odgovorili na njene metode po načelu: »Zob za zob?« Kako bi sc gospodom »mladinom« dopadlo, ako bi politični nasprotniki esdeesarstva začeli organizirati ' ljudstvo za dosledno izvajanja načela: »Svoji k svojim?« Kaj bi reklo »Jutro«, ako bi se pristaši SLS, dr. Rav-niharja, socialisti, kmetijaci itd. itd., ognili onih trgovin in podjetij, kojih inserate beremo vsak dan v »Jutru« ali »Orjuni« in »Domovini?« Kaj bi dejala »Narodna« ali »Delniška« ali »Učiteljska tiskarna«, če bi nasprotniki SDS načeloma ne kupovali nobene knjige, ki izide v teh tiskarnah ali zalogah? In ali bi jim bilo prav, če bi se bojkotirale vse prireditve, pa naj bodo tudi takih društev, ki sicer niso izrecno »mladinska«, toda se po svojem odboru ali vodstvu nahajajo pod direktivo pristašev SDS? Kaj bi rekla ta društva in kaj bi rekli taki trgovci, ki časih nimajo druge krivde, kakor da iz navade ali iz kakšnih drugih poslovnih ozirov ali pa tudi iz prepričanja pripadajo politični stranki, ki se jim zdi — po pravici ali po krivici — zanje edino primerna? Če bi torej »Jutro« s takim nemoralnim načinom borbe prisililo nasprotne politične stranke k samoobrambi, bi ne bilo težko, spraviti stebre SDS na boben. Trpelo bi seveda celokupno narodno gospodarstvo, toda te posledice bi moralo »Jutro« pripisati edinole sebi in svojemu neodgovornemu načinu vedenja javnega političnega boja. Zato zadnjič svarimo gospodo, naj brzda svoj slepi in brezobzirni strankarski fanatizem, kajti v nasprotnem slučaju nas bo ljudstvo samo prisililo, da vračamo enako z enakim. ki jih je uporabljal, dobil samo 2315 glasov več kakor prej. Kje pa je vzel to glasove? Komunistični stranka je pri teb volitvah nazadovala za 2924 glasov. — Kakor nam od mnogih strani pripovedujejo, so demokratje dobili mnogo koi«en:!»ttčuih glasov, bodisi s terorjem, z gro£nj*arf, bodisi s pijpčo in podobnimi sredstvi. Kakrr neverjetno se to sliši, je vendar de*"tvo. Tudi narodni socialisti, ki so oadli :\i glase", so ponekod proti danemu strankinemu povelju glasovali za demokrate. To je torej ves »napredek« Samostojne demokratske stranke v Sloveniji! Napeli so lok, kolikor je to sploh mogoče in spravili na volišče zadnje ljudi, ki prej niso volili. Saj se je zvišalo število oddanih glasov od 72.227 1. 1923 na 77.158. Dosegli so največ, kar se v Sloveniji sploh da doseči z denarjem, z nasiljem, sleparskimi falzifikati, lažmi in lažnivimi obljubami. In vendar je dejanski uspeh enak ničli. Dobili so 1 mandat na deželi, v Ljubljani so ga pa izgubili in to je največjega pomena. Kljub-temu se ta klika dela, kakor da bi bila Slovenija v njenem taboru, dasi vsak otrok ve, da kar je politično poštenega, je povsod drugod, samo pri samostojnih demokratih ne! Vsem staršem šolskega okoliša št. Vid nad Ljubljano. Dva dni smo štrajkali šolski pouk v znak protesta proti krivičnemu preganjanju krščansko mislečega učiteljstva, proti nekvalificiranemu postopanju začasne voditeljice gdčne. Bukovic in proti odloku, v katerem se na ljudski šoli priporoča Sokol, prepoveduje pa vse druge organizacije. Od 529 šolskih otrok je ta dva dni prišlo v šolo 70. Ker inora jo državni uslužbenci vsled poziva in grožnje, da v slučaju nadaljevanja štrajka izgube službo, otroke poslati v šolo, smo pooblaščeni sklonili iz solidarnosti do mnogoštevilnih državnih uslužbencev v našem šolskem okolišu štra.jk prekiniti. Podpisani Vaši pooblaščenci pa izjavljamo in obljubljamo, da ne bomo odnehali, dokler vse kričeče nepravilnosti in krivice na naai šoli ne prenehajo. Št. Vid nad Ljubljano, 13. febr. 1925. Josip Arhar, Miha Babnik, Fr. Brenk, Ivan Bonča, Janez Tome, Ivan Trnovec, Franc Z:i vodnik, Tzidor Florjančič, Valentin Babnik, Janez Mrhar. Politične vesti. -f Kako sodijo o jngoslovanskih volitvah v inozemstvu. Pruska »Tribmia« z dno 10. t. m. piše med drugim takole: »Volivni boj je končan. Izvršil se je, kakor smo pričakovali. Male stranke, kojim je bil že predzadnji volivni zakon zelo nenaklonjen, so doplačale topot skoraj s poslednjim preostankom svojih mandatov, da bi se radikali mogli ponašati z zmago. Situacija pa s tem vsekakor ni rešena, ampak še bolj zamotana je, kakor kdaj poprej. Zamotana pa je še bolj zato, ker volitve niso premostile prepada med centralističnim Belgradom in ostalimi deželami kraljevine SHS. Volivni izid je privedel celo situacijo na noževo ostrino. Proti neznatni večini radikalov in Pribičevičevih demokratov stoji jekleno utrjena opozicija. Zanimivo je zlasti dejstvo, da ni opozicija ničesar izgubila; ampak Hrvatje imajo celo en mandat, Davidovič pa celo šest mandatov več. Ta dva uspeha sta najvažnejša iz zadnjih volitev. Vedelo se je naprej, da bo Pašič zmagal z oboroženo silo in političnimi organi, s konfiskacijo vladi neprijaznih listov in pritiski na ccli črti. Za tako zmago ni treba nič drugega, nego dosti poguma, pa malo vesti. Razumljivo je tudi, da so Hrvatje volili popolnoma disciplinirano, in kjer niso mogli voliti direktno Radičeve stranke, so oddali vse glasove Trumbiču, voditelju hrvaške zajednice in zagovorniku zaprtih Hrvatov. Imenndil nas ie pa Davidovičov volivni uspeh. Demokra- tična stranka je prav tako kakor radikalna stranka vsenarodna organizacija. Ni namreč omejena ne na gotov okraj ali deželo, kakor je to Radičeva stranka ali Koroščevi somišljeniki. Postavila je kandidate po vsej deželi in si je znala kljub radikalnemu vo-livnemu terorju, kljub vsem Pašifcevim ma-hinacijam in pritiskom, pridobiti še«t mandatov več, kar jo pač najboljši dokaz, da raste po celi deželi soglašanje s spravljivo Davidovičevo politiko, dokaz, da po vsej Jugoslaviji narašča gibanje, ki zahteva rešitev srbsko-hrvaškega spora na način, ki ga zastopa ta demokrat, namreč z decentralizacijo in delno avtonomijo svoje uprave zmožnih celot. Zdaj pa pride vprašanje, ali bo Pašič še nadalje izvajal trdi, belgrajskl, vsej državi škodljivi centralizem, ali bo nastopil pot miroljubne, spravljive politike. Zadnje jo težko pričakovati. Ljudje, ki so pijani od zmag, niso nič razumnejši kakor tisti, kateri so pijani od vina. Kam bo pripeljala centralistična vlada? Iz dokumentov, najdenih pri Radiču, je razvidno, kako si žele nekateri jugoslovanski Bosedje še bolj poostrenih srbsko-hrvaških odnoeajev, kako se neprestano ter s posredovanjem vplivnih mednarodno znanih l#udi rafini-rano ustvarjajo intrige, ki imajo edino ta smoter: Razkosati Jugoslavijo na dva sovražna dela ter pri tem igTati vlogo tretjega, ki se samo raduje. Če se bo še nadalje izvajala politika srbskega Balkana, ki je škodljiva Hrvatom in Slovencem, je vse lahko mogoče, da bodo hrvaški vodilni možje v interesu svojega naroda in svoje dežele primorani .... (izpustili mL —i Opomba urednika). Saj so tudi v Belgradu nekateri desperadosi, privrženci takozvane politike amputacij, glaseče se na razdelitev Jugoslavije v interesu balkanskega razvoja Srbije. Kaj bi se pri tej priložnosti zgodilo s Hrvati in Slovenci, ni znano; ali toliko je gotovo, da bi padla Srbija na tisto stopnjo, ki jo je zavzemala pred svetovno vojno, na igračo v rokah močnih držav, na ubogega pedenj-človeka, ki ima pobirati z roko iz žerjavice kostanj, ki bi ga drugi radi jedil Kaj takega si pa ne morejo želeti ne Srbi ne jugoslovanski zavezniki. Zato ne moro biti nihče vesel poslednjih jugoslovanskih volitev.« Beležke. Ali se kaj spominja? Morda se gosp. prof. Vrhovnik, tisti, ki je v nedeljo predsedoval volivni komisiji v Št. Vidu nad Ljubljano, kaj spominja, da je v svetovni vojski nekdo denunciral majorja Knifica, da poje slovenske pesmi? Major Knific je moral radi te denuncijacije iz etape na fronto. BBMaaaaaaBBBBSUBnBBBBaMBBMHM m m g Prave nepotvorjene opalografske po- * g trebščine po starih cenah. | P FRflHC BAR, Ljubi ana, Cankarjevo nabrežle 5. $ LS£iBtilii3aiBB3BBBBBBBBBBI8BflBBBBBBBBBb9 Učiteljski vestnik. Oglejmo še nekaj imenovanj v ljubljanski oblasti. Za upraviteljico na dekliški šoli v Kranju je imenovana neka Kranja Puc iz Slov. Bistrice z 20 službenimi leti. Prošnjioo t 31 službenimi loti pa so potisnili v kot in še več drugih, ki imajo tudi po več službenih let kot pa jih ima imenovana. Seveda druge niso iz vrst porodice. Tako se tedaj izvršujejo sosve-tovi sklepi 1 — Upraviteljsko mesto v Toplicah pri Zagorju je dobil Golob Franc iz Dol. Lendave s 16 službenimi leti, sedanjega začasnega voditelja in mnogoletnega učitelja v Toplicah g. M. Pelka, ki je znan, da živi le šoli ter iiria že 22 službenih let, so odrinili, dasi je član UJU-ja. Zopet lep zgled, kako se držijo načela: v prvi vrsti starost, v drugi zmožnost. Tudi po zmožnostih nadkriljuje g. M. Pelko Goloba, kakor smo informirani. — Za šolskega upravitelja na pomožni šoli v Ljubljani je imenovan g. Janez Dimnik, urednik »Učit Tovariša«. Bolj na mestu bi bil Josip Mihelčič i 20 službenimi leti, ta pa si ni upal konkurirati z urednikom »Učit. Tovariša«, kajti razmere so take, da bi bila potem v nevarnosti celo njegova učiteljska služba. Od urednika »Učit. Tovariša« pa pričakujemo, da bo sedaj uredništvo odložil; kajti tak zavod zahteva vse učiteljske energije. Bomo videli I •— Za upravitelja manjšinske šole je imenovan okr. šolski nadzornik g. Iv. Bezeljak. Propadel pa je poleg Slapšaka, ki Ima 32 službenih let tudi gosp. Semerl z 32 službenimi leti. Bezeljak pa jih ima le 21. Družinske razmere Bezelja-kove pa se niti primerjati ne morejo s prej imenovanima, itd., itd. Celo »Učiteljski Tovariš« se v zadnji številki zgraža in meče pesek v oči svojim pristašem v u\ jdnem članku pod naslovom: »Ne igrajte se z učiteljskimi imenovanji I« Znano je sicer, da so dne 5. januarja 1925 sklenili na sosvetovi seji UJU-ja, da naj se upošteva nastopno načelo pri oddaji učiteljskih služb: J. starost, 2. ocena, 3. družinske razmere. G Luki Jelencu pa so dali mandat, da bo izvrševal to načelo. Da bi »Učit. Tovariš« obrnil pozornost učiteljstva drugam, piše in grnin. da "O vtikajo v imenovanja učiteljstva neodgovorne osebe, stranke SDS pa niti ne omenja, v kateri je g. L. Jelene podpredsednik in ima tedaj dvakratno možnost, GROF BETHLEN IN AVSTRIJSKI DRŽAVNIKI. Dunaj, 13. februarja. (Izv.) Na »vojem potovanju iz Ženeve se je ustavil danes na Dunaju grof Bethlen, ki je imel več posvetovanj z avstrijskimi državniki PROTI ŽENEVSKEMU SPORAZUMU. London, 13. februarja. (Izv.) Dominioni so izrekli svojo sodbo o ženevskem protokolu. Večina se ni izrekla niti za ženevski protokol niti proti. Zato bo angleška vlada sklicala še posebno državno konferenco, ki ugotovi natančno stališče vseh domi-nionov. PROTI ZAŠČITI INDUSTRIJE V ANGLIJL London, 13. februarja. (Izv.) Delavska stranka je sklenila resolucijo, s katero obsoja vladno politiko glede zaščite industrije. Tako pa ne! Družba okrog »Jutra«, ki je z najbolj jgrdimi sredstvi upropastila neštete milijone slovenskega denarja v »Jadranski banki« ter potem nje odtujila našemu narodu ne le mogočen denarni zavod, temveč tudi velik del slovenske industrije, ki je prišel v veliki meri zopet nazaj v tuje roke, je začela novo kampanjo, ki jasno dokazuje, da nc pozna prav nobenih zakonov morale, kaj še viteštva v javnem življenju, ter da je njej dovoljeno proti političnemu nasprotniku prav vsako, čeprav kriminalno in našemu narodn*emu gospodarstvu škodljivo sredstvo. V prošlem volivnem boju je neka ljubljanska tiskarna tiskala SDS - arjem neljube časopise in druge tiskovine. Te tiskovine so bile v redu naročene in tudi plačane ter bi jih tiskala prav vsaka tiskarna, kakor se n. pr. različni trgovci, ki plačujejo v »Orjuni« inserate, a la Hedžet Koritnik, ing. Dukič, ključavničar Rebek, trgovina z barvami Medic - Zanki itd., prav nič ne branijo tudi »klerikalnih«, ravniharjevih in narodnosocialisličnih ali celo komunističnih grošev, ki jih jim pristaši teh strank enako pridno nosijo kakor demokrati. Toda za »mladine« ta toleranca v gospodarskem življenju, ki se je taktno drže vse politične stranke že nekaj desetletij, očividno ne velja. Kajti kakor so pred 2 letoma »uspešno« navalili na »Jadran, banko«, so začeli v včerajšnjem »Jutru« koncentričen ogenj proti navedeni tiskarni in to zgolj zato, ker baje njen glavni delničar ni pristaš SDS. Mi bi se v ta boj ne spuščali, ko bi ne bil prevelike načelne važnosti za vse slovensko javno življenje in bi ne pome-njal prave pravcate katastrofe za slovensko narodno gospodarstvo, če bi se to nemoteno in nekaznovano nadaljevalo, kar nam menda dovolj glasno priča slučaj z »Jadransko banko«. Tu ne gre več za kako posamezno podjetje in še manj za kako politično stranko, temveč za načelo, ali je pri nas dovoljena take vrste borba, kakor si jo je dovolilo včerajšnje »Jutro« na 4. strani v srednji koloni pod naslovom »Vsem organizacijam in poedincem«. Kdor ima le trohico časti in poštenja še v sebi, mu mora kljub temu, da je državni pravdnik to notico očividno prezrl, reči, da tako ne smemo in ne moremo dalje. Mi smo v našem listu že parkrat mirno in resno svarili pred takim terorizmom, a vse kaže, da so bila naša svarila zaman in da je »mladinska« družba slejkoprej uverjena, da je njej dovoljeno vse. Očividno ji bo treba čim prej brezobzirno pokazati, da to ni res, zlasti ker so na tem interesirane v enaki meri prav vse politične stranke. Če pogledamo stranko SDS, vidimo takoj, da se rekrulira zlasti po kmetih iz gotovega dela trgovcev in gostilničarjev, denarno se opira na nekatera velika industrijska, trgovska in denarna podjetja, za vsemi temi pa caplja obubožano urad-ništvo, ki se boji za svojo eksistenco. Mozeg »mladinstva« je vsekakor ta del trgovcev in podjetij in ta mu daje vso zasiom-bo, da lahko nekaznovano terorizira nad 90 % slovenskega naroda. Spričo tega Sence se boje. Iz Belgrada prihajajo poročila, češ, da opozicija nalašč širi napačne vesti o izidu volitev, da bi na ta način zanetila nemire. Taki nemiri so se navodno vršili že po Bosni, Hercegovini, na Hrvatskem in v Ljubljani, da pa je policija te nemire takoj udušila. V Ljubljani vemo vsi, kak mir tu vlada in je vladal, da pa so bile pripravljene težke demonstracije za slučaj Zerjavovske zmage v Ljubljaoi. V Sarajevu so bile po volitvah res demonstracije, toda te sta vodila radikalna poslanca Pašičeve sorte: znani Kobasica in dr, Vlado Andrič, državni podsekretar v ministrstvu za agrarno reformo. Iz Hercegovine poročajo, da vlada tam popoln mir. Isto na Hrvatskem, Pač! Tu -o se zgodili »krvavi dogodki«. V Novi b Stari Gradiški so se spoprijeli kmetje in orožniki, prihitela je na pomoč cela orožniška četa 40 mož in vojaštvo. V bojih, ki so nastali, ni bil od orožnikov noben ranjen. Za kmete pa se ne ve, ker so se ponoči umaknili. Tako poročilo, ki bi mu morali verjeti. Kakor pa poročajo hrvatski listi, vlada v obeh Gra-diškah popoln mir in tam o kakem ->vpo-ru« še sanjali niso, dokler tega niso brali v listih. Dne 9. t. m. se je pač v resnici zgodilo to-l°: Otroci so popoldne šli iz šole ter se na savskem mostu, ki veže obe Gradiški, pričkali. Oni iz bosanske Gradiške so kričali: »Zivio Spaho!« oni iz slavonske Gradiške pa: »Živio Radič!« Kakor so otroci pač prejšnji dan slišali doma in kakor imajo otroci navado posnemati odrasle. To otročarijo so slišali nekateri »nacionalni« ljudje ter so pričeli kmečke otroke klofutati. Ko so kmetje videli, da neki ljudje njihove otroke tolčejo, so prihiteli, da to zabranijo. Nastal jc seveda precej glasen prepir, v katerega je takoj poseglo orožništvo ter začelo kmete pretepati. Ti so se vzlic ogorčenju mirno odstranili. Sedaj pa je iz te otroške zabave nastala »revolucija«. Bilo bi to skrajno smešno, ko bi taki dogodki ne bili vladi za pretvezo, da izvršuje svoje pretnje. Zanimivo pa je, da vlada te »nemire« spravlja v zvezo z vestmi o izidu volitev. S tem hoče opravičevati konfiskacije listov, ki poročajo drugačne številke. Ne vemo, zakaj je vladi toliko na tem, da moramo verjeti le njenim številkam. Saj za to ni kompetentna ona, marveč glavni volivni odbori in državni odbor. Tako postopanje je slično postopanju človeka, ki gre skozi gozd. Ker se boji lastne sence, vpije in kriči. okrožju. Včeraj je glavni volivni odbor končal svoje delo in je ugotovil sledeč volivni rezultat v ljubljansko-novomeškem volivnem okrožju: Dr. Korošec je dobil 48.259 glasov, dr. Žerjav 10.422, Pucelj 8.720, Prepeluh 4139, Makuc 2784, Murn 38-5, Deržič 840, Čobal 883 in Pastorek 713. Volivnih upravičencev je bilo 104.163, glasovalo jih jo pa 77.158. Udeležba je znašala torej 74.07 odstot. Količnik znaša 7014. Te številke povedo, da je Slovenska ljudska stranka neomajna. Ne pasivna re-sistenca demokratskih predsednikov pri volivnih komisijah, ne najnesramnejše lažnive obljube demokratskih agitatorjev, ne denar, ki so ga sipali v izobilju, ne Slovenski ljudski stranki zadnja dva dni od demokratov podtaknjeni, falzificirani letaki, ne demokratski letaki s falzificiranim besedilom kardinala Gasparija, ne razpusti občinskih svetov in odstavitve naših županov, ne ustavitev »Domoljuba«, ne ves vladni aparat, ničesar ni moglo omajati Slovenske ljudske stranke. Slabo vreme je pač' pobralo stranki par tisoč glasov, ki bi jih bila dobila več, kljubtemu je pa dobila samo 238 glasov manj kakor pri prejšnjih volitvah 1. 1923. Narodni blok je pa kljub vsem sredstvom in terorističnim metodam, da bi lahko preprečil nasilna premeščenja ln sramotna preteriranja. Značilno pa je tudi, da >Učit. Tovariš« samo na videz, pavšulno obsoja, posameznih slučajev pa ne Četudi so nekatere žrtve iz vrst UJU-ja. Le tako naprej! Cim hujši pritisk — tem večji odpor! Zanimivosti iz eborovanj okra,i. učit. dru-jtov. Iz poročil, ki jih objavlja »Učit. Tovariš« o teh zborovanjih, se vidi, da se inkvizicija, ki Jo uganja sedanji vladni režim, poštenemu učileljstvu studi. Predsedniki pa tolažijo učl-teljstvo, češ, da se z inkvizicijo popravljajo krivice ali pa da so se Slomškarji prekasno tavedli in niso pravočasno protestirali. To pa so seveda jalovi izgovori, ki ne drže, kar smo le večkrat dokazali. Resnica je, da je bila 7.a dr. Koroščeve vlade ena sama definitivna učna oseba premeščena in še tej je bila povod disciplinarna zadeva. To kar uganja sedanji režim, presega vse meje! Zgodovina učitelj-stva je preživela že nekaj strahovlad, toda ta-pa še ne kot je sedanja. Se ni izvršil naloge. Če smo prav poučeni, Jo dr. Beuku že potekel dopust, umakniti pa se mu noče sedanji šef dr. Pestotnik. Pravijo, da bi dr. Beuk ne bil zmožen za izvrševanje takih poslov, kakršnih sta zmožna dr. Pestotnik in L. Jelene. Povemo jima pa, da vkljub terorju, ki ga uganjata, vstopajo v Slomškovo zvezo novi člani in članice. Imela bosta tedaj le obilo krvavega posla. Poziv. Vse preganjane poživljamo, da vpo-fljejo na tajništvo SLS v Ljubljani točne, službene in družinske podatke. Dopisi. Selca nad Skofjo Loko. Selška občina je je pri teh volitvah dobro postavila. Nikdar še SLS ni dobila toliko glasov, namreč 595 na obeh voliščih, pa ui imela no" enega volivnega shoda v Selcih. Vso druge stranke so dobile 190 krogljic. Prestavljajte selSko volišče iz Krekovega doma v iolo, ali če hočete tudi na vi h hriba sv. Miklavža, bomo šli pa tja! Glavni šolski Junak bo moral napraviti le mnogo, mnogo sunkov, preden bo kaj čutila ta trdnjava; tudi denar nc pomaga. Pomilujemo. Gotenica. Pri nas je samo pet volivnih upravičencev ni udeležilo volitev; od 90 jih je volilo 85. Dobili so: dr. Korošec 45, Žerjav 25, Prepeluh 8, Makuc 6, Pastorek 1. Sv. Anion v Slov. goricah. G. Ivan Ju-rančič v Andrencih, po vsej Sloveniji znaai čtbelar, obhaja dne 16. 2. 1925 s svojo soproge 40 letnico srečnega zakona, Matija Paluc, kmet v Brengovt pa 25 letnico ali srebrno poroko. — Poročali ste že, kako so 7 naših najboljših fantov orožniki gnali v Maribor, ker so bili obdolženi, da so avtomobilu g. Lipelda, ki se je vozil k nam na shod, konje splašili. Bili so takoj spuščeni, ker se jc dokazalo, da pri avtomobilu ni konjev. Domov prišedši so še z vso vnemo agitirali za dr. Korošca. Bilo jc 576 glasov za SLS proti 17 za Nar. blok. Našim rodbinam priporočamo našo domačo Koiinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. »Slovenčeve« nagrsefe. Na razpis naše nagrade za najboljšo napoved o izidu volitev po vsej državi, v Sloveniji in Ljubljani se je odzvalo ogromno število tekmecev, »Slovenčevih« naročnikov. Nekatere napovedi so silno zanimive in jih bomo v krajših posnetkih objavili. Vidi se pa, da so mnogi računali z normalnimi razmerami in niso računali s terorjem, ki se je vršil ob volitvah. Zanimivo je zlasti to, da so skoro brez izjeme napovedali zmago dr. Korošcu v Ljubljani. Napovedi so pa bile podane s tako različnih vidikov, da je trenotno težko ugotoviti, kdo je na.;bolje zadel. Zaenkrat je mogoče presoditi samo napovedi glede LjubPane in Slovenije, ker volivni rezultati iz cele države še niso ugotovljeni. Izid volitev v Sloveniji je popolnoma zadel neki prorok, ki je pa prinesel svojo napoved šele — po volitvah in se zato ne bo vpošteval. Vse napovedi ima v rokah poseben odbor, ki jih natančno pregleduie in bo določil, kateri so najbolje pogodili in jim pripadajo nagrade. — Ob sodemdcsotlotnici zagrebškega nadškofa dr. Bauerja sla prišla jubilarju osebno čestitat ljubljanski knezoškof dr. .Jeglič in dja-kovski škof dr. Akšamovič. Poleg nju so se udeležili slavnostnega obeda župan Heinzl, predsednik Jugoslov. Akademijo dr. Manojlo-vič, cerkveni dostojanstveniki ostalih veroizpovedi, vseučiliški profesorji itd. — Lepa zima. Govori so, da tako zime kakor letos ne pomnijo najstarejši ljudje; t to najbrže ne bo res, kajti gotovo še žive ljudje, ki se bodo spominjali na blago zimo l 1872—73, o kateri pišo Janez Trdina (Zbra-tu spisi, X. knjiga, Izprchod v Belo Krajino, str. 60): »Bralci vem, da se spominjajo blage zime 1. 1872-73. Do februarja nismo imeli ne snega no mraza. Ta čas so je zdel meni in prijatelju Dragutinu Rudežu kaj pripraven za pot. V društvu šo nekaj drugih znanccv sva odrinila na Gorjance. V dveh urah smo dospeli do Krvavega kamena. Blizu njega je cvetelo leščev.ie. Čez druge tri ure polahke hoje smo sedli pri Sv. Joderti h kosilu. Okoli nas so cvetelo marjetico, kurji sled in la druge rože. To je bilo enajstega januarja na vrhu Gorjancev! Tako zgodnje flore in v toliki visočini no pomni noben starec, morda niti stara Kuka gora.c — Iz agrarne reformo. Minister za agrarno reformo je izdal naredbo, ki določa: Vsi kolonisti: dobrovoljci, ustaši, četniki, invalidi, optanti, begunci in sploh vsi ki so na katerem-koli pravnem temelju dobili zemljo v Vojvodini in Slavoniji, a se še niso naselili, se morajo na dobljeni zemlji brezpogojno naseliti do dne 30. septembra 1925 in začeti obdelovati zemljo. Kdor se do navedenega dne ne naseli, Izgubi končnoveljavno pravico do zemlje, ki se mu odvzame. — Za lastnike radlolelcJor.sklh apa-atav. Po čl. 29 pravilnika o privatnih radie telegrafskih in telefonskih aparatih sc smejo radio-apnrati prodajati le onim osebam, ki sc izkažejo z dovoljenjem poštnega ministrstva, oziroma poštnega in brzojavnega ravnateljstva, da s' smejo postaviti prejemni radiotelefonski aparat. Poštno ministrstvo jc naknadno s št. 81.343 od 15. dec. 1924 odredilo, da sc smejo ti.di posamezni majhni deli in pritikline radio-tfclefonskih aparatov prodajati samo takim osebam, ki sc izkažejo z dovoljenjem poštne uprave in ki so poravnali po zgoraj omenjenem pravilniku določeno naplačilo. Nadalje je poštno ministrstvo odredilo, uu mora vsak uvoz- nik oziroma prodajalcc radiotelefonskih aparatov in njih delov voditi seznam prodanega rodiotelefonskega materijala in Oseb, katerim je ta materijal prodal. Prepis tega seznama pa mora ob koncu vsakega meseca predložiti pristojnemu poštnemu in brz. ravnateljstvu. — Požar v Hrastju. Posestnik Ivan Janež v Hrastju št. 5 in njegov hlapec sta zapazila predvčerajšrjim popoldne okoli 3. ure gost dim, ki se je valil iz domačega skednja. Še preden sta megla poklicati pomoč, je izbruhnil iz skednja silen plamen in na mah je bilo cclo gospodarsko poslopje v ognju. Domači so bili vsi doma, prihiteli so tudi sosedje, toda 7aman, ogenj jc divjal vedno bolj. Kmalu nato so prišle požarne brambe in sicer iz Šmarja, Dobrove in Pšate. Po trudapolnem delu se jim jc posrečilo, da so ogenj imejili na skedenj, ki pa je popolnoma pogorel. Skedenj j- bil krit s slamo. Rešili pa so poleg stoječe skladišče, ki je bilo obokano. Pogorelo je na skednju več poljskega in domačega orodja, trije kmetijski stroji, 15 klafter drv in več stavbnega lesa. Škodo cenijo na okroglo 100.000 Din in je le delno krita z zavarovalnino. Kako je nastal ogenj, šc niso ugotovili, sumijo pa, da je bil zlobno podtaknjen, vsled česar so uvedle oblasti strogo preiskavo. — V3cm vojnim oškodovancem (prečasom)! Odbor za vojno odškodnino vljudno vabi vse vojne oškodovance na sestanek dne 22. f?bruarja t. 1. ob 9. uri predpoldan v Narodni do:n (restavracija) v Mariboru, kjer se bo poročalo o dosedanjem delovanju odbora za dosego vojne odškodnine in predložili nadaljni načrti v odobrenjc za dosego upravičenih zahtev. — Razpisana služba. Inšpektor ministrstva narodnega zdravja razpisuje eno mesto računovodje. Interesenti se opozarjajo na raz<-pia v »Uradnem listuc ozir. r>Službenih No-vinah«. — Prva pomoč pri železniških nesrečah. Generalno ravnateljstvo državnih železnic uvede za poklicano železniško osobje pouk o prvi pomoči pri železniških nesrečah. Na vsakem osebnem vlaku bo poslej shramba z vsemi najnujnejšimi pripomočki, istotako na postajah. — Tatvin« in poneverbe v sarajevski cle-želni bolnišnici. Te dni so v Sarajevu zaprli Alojzija Nevosel, voditelja tehničnega oddelka v deželni bolnišnici iu njegovega pisarja Viljema Finomana, ker sta izvršila na škodo zavoda več tatvin in poneverb. Poleg nju so kot sokrivce zaprli še štiri šoferje. — Zgradba malih stanovanj v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je te dni oddala gradbena dela za zgradbo dveh trinadstropnih hiš na Kanalu, vsako po 17, in'dveh dvonadstropnih hiš na Šolski cesti, vsako po 13 malih stanovanj. S tem nadaljuje zagrebška mestna občina svojo kolonijo malih stanovanj, ki jo je že pred leti začela. —- Podraiitov kruha v Zagrebu. Zagrebški peki so zvišali ceno belemu kruhu za 75 par, polbelemu za 50 par in črnemu za 25 par pri kilogramu. Občinstvo protestira. — Nov tržni rod za mesto Zagreb. Vlada jo končno potrdila novi tržni red za mesto Zagreb, ki ga sedaj občina nemudoma uveljavi. Iz Primorske. p Kulturna prireditev r Idriji. Dne 7. t, mes. je priredila slovenska Kulturna zveza v Idriji koncert s pevskimi in orkestralnimi točkami. Po koncertu so vprizorili rusko Igro »Volkovi«. Vsa prireditev je stala sorazmerno z danimi pogoji na znatni višini. p Slovanski listi prod sodiščem. Dne 11. t. m. je bila določena kazenska obravnava proti listom »Edinost«, »Goriška Straža«, »lstarska Riječ« in »Učiteljski list«, češ da so hujskali proti državnim zakonom, sramotili državne oblasti itd. Stvar se vleče še iz 1. 1923., ko je bila v parlamentu v razpravi Gentilijeva šolska reforma. Uradni branitelj je predlagal, da se razprava odgodi, da morejo obtoženci predložiti nove dokaze, čemur je tržaški sodni dvor ugodil. p Za spoštovanje grobav. Kakor smo že poročali, je goriški mestni magistrat odredil, da se morajo do ko..ca tek. leta odpraviti na goriškem pokopališču vsi slovenski nagrobni napisi. Proti tej barbarski odredbi je vložil posl. dr. Besednjak interpelacijo na notranjega ministra. Svet je po pravici radoveden na odgovor. p Opcijo goriških duhovnikov. Notranje ministrstvo je ugodno rešilo opcijski rekurz župnika Franketa v Oseku. Ljudstvo pričakuje, da bo vlada enako pravično ravnala tudi nasproti ostalim duhovnikom na Goriškem in jim priznala državljanstvo. p Puccinijova proslava v Trgovskem domu v Gorici. Na pobudo učiteljice petja ge. Gollmayerj3ve se je dne 11. t. m. vršila v slovenskem Trgovskem domu v Gorici lepo uspela Puccinijeva proslava, na kateri se je prvič zbralo odlično občinstvo obeh narodnosti. Peli so solisti Nadaja, Volpones in gdč. Dominkova ter Komelov pevski zbor. Orkestralne točke so morali radi nestrpnosti dela italijanskega občinstva opustiti. Prireditev je zelo častno uspela ter poročajo simpatično o njej tudi italijanski listu Iz štajerske. š Dobrodelna loterija »Doma ubogSH«. Te dni so se začele razprodajati srečke dobrodelne loterije »Doma ubogih«. Srečkar.je se vrši dne 10. junija t. 1. Glavni dobitek tvori nova enodružinska hiša s 4 sobami, kuhinjo, sebo za služkinjo, kopalnico, shrambo, straniščem, pralnico in drvarnico. Načrt te hišice, ki si ga vsak lahko ogleda v trafikah Maribora i.i okolice, je ureje-i tako, da se da napraviti namesto enega dvoje nekoliko manjših stanovanj. Hišica se začne zidati spomladi in se oddajo ključi srečnemu posestniku koncem oktobra t. 1. Drugi dobitek jc kompletna oprava za dve sobi in kuhinjo, tretji pa 1000 m5 veliko stavbišče. Poleg naštetih jc šc 297 manjših dobitkov. Cena vseli dobitkov znaša 325 tisoč dinarjev. Cena srečke jc 50 Din, ki sc lahko vplačajo v obrokih. Srečke se prodajajo po vseh trafikah in nekaterih trgovinah 1 .ari-bora in okolice. S čistim dobičkom loterija, dalje 8 sredstvi, ki so že na razpolago, te!: z nekaterimi prireditvami, ki se žc pripravljajo, upa odbor »Doma ubogih« zgraditi žc leto« r&jmanj dvoje priprostih, toda okusnih in moderno urejenih stanovanj, v katera sc vselita še pred zimo dve družini. Želeti je, da bi občinstvo pridno kupovalo srečke in skušalo ujeti svojo srečo. S tem bo učinkovito prispevalo k omiijcnju mariborske stanovanjske krize. š Celjska »Glasbena Matica« priredi jutri prvi mladinski koncert v hotelu ^Union«. Sodelujeta ljubljanska koncertna pevka Milena Verbičeva in celjska pijanistka M. Sanemova. š V Bukovcih pri Piuju se uvede s ponedeljkom služba raznašalca pošte za kraje Bukovci, Stojnci in Vapočiče, pomožni poštni urad v Stojncih pa se bo v kratkem opustil. lj Odstranitev kostanjevega drevja v Strc-liški ulici. Mestna občina ljubljanska odda ubožnejšim strankam 18 velikih kostanjevih dreves v izkopaaje in odstranitev brezplačno. Drevesa je odstraniti s korenino. Interesenti naj se tekom tega tedna zglase v mestnem gospodarskem uradu, soba 15, med 9.—11. kjer dobe nadaljna pojasnila. lj Umrli so v Ljubljani: Viktorija Reis-ner, žena krojaškega mojstra in hišnega posestnika, 66 let. — Albert Pogačnik, sodni pisarniški ravnatelj v pok., 69 let. — Gregor Lovšin, užitkar 75 let. — Marija Jenko, služkinja, 26 let. — Jakob Jerič, dninar, 81 let. — Vin';o Žitnik, dninarjev sin, tri tedne. — . Franc Velkavrh, pekovski pomočnik, 26 let. lj Mesto cvetja na krsto gpe. Rcpičevc je darovala rodbina Jaroslav Kalmus »Podpornemu društvu slepih« 1C0 Din, za kar se društveni predsednik v imenu odboi-a kar uaj-tskreneje zahvaljuje. Ij Opozarjamo na današnji oglas tvrrlke Franc Dolinar, parna pekarna na Poljanski costi 19 in Prod škofijo št. 11. lj Pelkov tr$ je bil kljub slabemu vrcrocru jako živahen in dobro obiskan. Okoličani so pripeljali dosti raznih mlečnih izdelkov, posebno živahen pa je bil ribji trg. Dobile so st različne domače ribe kakor ščuke, belice, črnooke, peršlji in druge manjše ribe. Posebno lepe pa so bile morske ribe kakor karpi po 44 Din kg, somi po 54 Din kg in sardele po 25 Din kg. Okoltčari so princsi. na trg tudi precej žab in prlžev ii. so prodajali prve po 1—1-50 Din krak, polže pa po 25 do 50 par. Ij PogrcHan sejmar. Na zadnji sejem pri Sv. Jurju pri Vidmu si jc odpeljal na sejem tudi čevljarski pomočnik France Trumpej, ki je stanoval pri Ani Indofovi v Hradcckega vasi št. i4. Vzci jc s sabo več blaga. Pti od- hodu je bil mož jako ozlovoljen radi slabih kupčij in se je izrazil proti nokaterim tovarišem, da bo izvršil samomor, če ne bo napravil povoljne kupčije. Ker se še do sedaj ni vrnil in tudi njegovi tovariši o njem ničesar nc vedo, sumijo, da je mož res morda izvršil samomor, ali pa jc vsled neuspeha neznano kam pobegnil. lj Ogenj. Predvčerajšnjim je nastal v podstrešju hotela Tratnik na Sv. Petra cesti pre-. ct jšen ogenj, ki bi bil lahko postal usoden ul vso okolico, da ga niso pravočasno opazili in p. gasili. Ogerj je izbruhnil v podstrešni sobi r.sd kavarno, kjer spe domači vajenci. Opazil ga je prvi vajenec Karol Mak, ki je takoj obvestil domačine in pa požarno brambo. Prišli so takoj gasilci z motorno brizgalno in so ogenj v kratkem popolnoma zadušili. Kolikor so mogli ugotoviti, je nabtal ogenj na ta načia, da se je vnel lesen tram, ki je bil v podstrešju preblizu dimnika. Kljub temu, da so ogenj pravočasno zapazili in ga hitro pogasili, jc škoda precej velika in jo cenijo na 20 do 25.000 Din. Krita pa je deloma z zavarovalnino, lj Tatvina čevljev na Vodnikovem trga. V noči 12. febr. je vlomil neznar: tat v stojnico trgovke s čevlji Marije Škrlove. Tat je odprl z močnim železnim drogom velik, vkovan, zaklenjen zaboj in je odnesel iz njega 20 parov črnih moških in ženskih čevljev na zadrgo raznih velikosti, nekaj Ec skih čevljev i suk-, na, obšitih s kozjo kožo in pa par boks šimy šolnov, katere jc eka odjemalka posebej na-račila. Skupno škodo cenijo do 3000 Din. O vlomilcu nimajo še nobene sledi. lj Predrzni žeparji so sc začeli v našem mestu vedno bolj pogosto oglašati. Dnevno prihajajo ovadbe o predrznih tatvinah na trgih, kolodvorih in sejmiščih. Toda tudi v cerkvi ni človek več varen pred temi lopovi. Tako je bila ukradena v frančiškanski cerkvi med službo božjo Angeli Klopčičevi iz Scla usnjata dcnarnica, v kateri je imela 220 Din gotovine, lj Policijsko vesti. Aretiran je bil eden in sicer, ker so ga zalotili, ko jc prekoračil našo državno mejo in ni imel pri sebi nobenih uradnih potrdil. — Ovadb je bilo vloženih 11 iu sicer radi tatvine 1, radi goljufije 1, radi prestopka ccstno-policijskega reda 6 in pa po ena radi prestopka zglašcvalnih predpisov, radi pobega od doma in pa radi nedostojnega izražanja o Bogu. lj PcdoiieLsko društvo ljubljanske garai-zije priredi v soboto dne 14. februarja t. I. ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union« pod-oficirsko zabavo. K udeležbi sc vljudno vabijo vsi vpokojeni rezervni oficirji, bivši dl. si. pod-oficirji ia jib povabljeni, 767 Cerkveni vestnik. " e V kapclici Marije Brezmadežne Lurake v Mladinskem domu na Kodeljcvem se bo praznoval v nedeljo, 15. t m. patrocinij. Ob 5. zj.: Sklep svetih duhovnih vaj. Govor, med sv. mašo skupno sv. obhajilo, darovanje za kapelico; ob pol 7.: govor, darovanje, sv. maša pred Najsvetejšim. Skupno sv. obhajilo za mladino (g. Bonač); — ob 9.: govor, darovanje sveč, slovesna sv. maša (e. g. župnik Pe-tric); — ob 2. pop.: govor (č. g. dr. Rožman), darovanje, pete litanije in blagoslov; — oh 3. pop.: pcvsko-muzikaiična akademija s sodelovanjem domačih dveh zborov iu godbe. Naznanila. Družabni klub ima v soboto, dne 14 t zn. ob 8. zvečer svoj družabni večer v Ljudskem domu. Ta večer bo eden največjih in najlepših. Člani in prijatelji kluba ter člani plesno šole naj ne zamude ie prilike in naj se polno--številno udeleže. Za veselo in pošteno zabavo jo v polni meri preskrbljeno. — Odbor. Predavanje o Rusiji. V torek, dne 17. februarja ob S. zvečer bo v veliki dvorani ^Uni ona« zanimivo predavanje: »Preganjanje krščanstva v Rusiji« s 50 ski-optičnimi slikami iz boljeviške Rusije. Sodeloval bo ruski pevski zbor, ki bo zapel nekoliko vzhodnih cerkvenih pesmic. Vstopnice se prodajajo v Unionovi trafiki. V Mladinskemu domu na Kodeljcvem jutri, v nodeljo zvečer ob pol 6., družinski večer. Bogat zabaven program. Dva pevska zbora. Koncert godbe Mladinskega doma. Vsi prijatelji vljudno vabljeni! Odborova seja »Strokovne sveže jamih rameščeccev« se vrši danes ob 20. uri v kleti Konsumnega društva, Kongresni trg 2. Udeležba obvezna. — Predsednik. XXIV, rodni občni zbor Slov. trg. druStva »Merkur« v Ljublja:ii se bo vršil v sredo, dne 18. februarja 1925 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Ljubljani, Gradišče 17, I., p sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav. — Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Določitev članarine za 1. 1025. 7. Izprememba pravil. — Zveza slovenskih pevskih zborov v Ljubljani. Odborova seja se ne vrši v nedeljo dne 15. t. m., temveč v četrtek dne 19. t. m ob četrt na 19. Vabljeni so tudi zunanji odborniki. — V Zvezo sta sprejeta kot nova člana Pevsko društvo »Zora« na Ježlci in Pevsko društvo »Domžale« v Domžalah. — Društva, ki se niso prejela zadnjo izdaje not. jo dobe v prihodnjih dneh. -- Odbor. EiUKULO v zavofckili so raajbolfše Prosveta. pr Tkalfičev komorni koncert. Na sporedih komornih večerov srečavamo izmed slovanskih skladateljev naj pogostokrat ime slavnega Dvofaka. Njegova komorna dela ae odlikujejo po bogati invenciji, neizmernem čutu in klasični obdelavi, kar vse jim zagotavlja vedno in povsod absoluten uspeh, posebno če ga izvajajo še trije tako izvrstni umetniki, kakor so trojica Humi (gosli), Tkalčič (čelo) in Ličar (klavir), ki se po daljšem presledku predstavijo naši publiki na abonma koncertu Filharnionične družbe v ponedeljek, dne 16. t. m. Vstopnice v Matični knjigarni. pr Prva slovenska kritična revija »Kritika« izide v kratkem z jako aktualno vsebino. Vsebovala bo načelne članke in kritične referate ter ocene o celokupnem slovenskem kulturnem udejstvovanju. Posebno pažnjo bo posvečala umetnostnim dogodkom, zlasti literaturi, slikarstvu in kiparstvu, muziki in oderski umetnosti. Cilj ji bo nepristransko, toda odločno ocenjevanje vseh važnih kulturnih pojavov med Slovenci. Urejevanje revije je poverjeno g. Josipu Vidmarju. pr $ mamice. V kratkem izidejo v Cirilovi tiskarni Dr. Ivan Zagarjeve šmarnice: Marija, moja ljubezen. Šmarničar vnema v teh šmarni cah za Grignonovo pobožnost V 20 premišljevanjih govori o nagibih k ljubezni do Marije, v desetih kaže, kakšna mora biti prava ljubezen do nebeške Kraljice. pr Drugi mednarodni semenj za knjige, Fironze, 1925. Koncem aprila t L se otvori v Firenzah II. mednarodni semenj za knjige, 3ti traja do konca junija. Na semnju bo sodelovalo do 30 narodov iz celega sveta, deloma uradno, deloma zasebno. Prvi tak semenj se Je vršil poleti 1922, istotako v Firenzah. Sodelovale so do malega vse evropske države m Združene države Severne Amerike. Vseh razr stavljalcev je bilo 892, posetilo pa je semenj do 100.000 ljudi. Naša država tedaj ni bila zastopana; v službenem sejmskem katalogu najdemo (na str. 121) — v italijanskem odseku za popularno kulturo — zabeleženo samo udeležbo »Novega učiteljskega društva »Slomšek«, Ljubljana«. Poleg moderne knjige je obsegal prvi semenj še: antikvarno razstavo; razstavo ilustracij in okraskov knjige; zgodovinska razstava knjižne vezave; industrijska razistava vezave (vezava in material); upo-jraba fotografije na grafične umetnosti; kartografska razstava; razstava popularne kulture in tehnična razstava grafičnih umetelnosti. Na letošnjem semnju se prirede vse te razstave, f poleg tega pa še razstavi verske knjige in slike (le-ta samo za katoliške narode) in časni-- ikarska razstava (samo za Italijane). Semenj ' prirejajo italijanski knjigotržci - založniki s podporo mesta Firenze, italijanske vlade, trgovskih zbornic in zasebnikov. Predsednik se-menjskega odbora je eden največjih italijanskih založnikov E. Bemporad, ravnatelj je prof. O. Fumagalli, glavni tajnik pa publicist Barfucci. — Sejmski odbor je povabil na sodelovanje vse one, ki se redno pečajo z založništvom, tiskarstvom; potem pa tudi pisatelje, naučne in književne ustanove,, poživljajoč jih, da razstavijo svoje najboljše proizvode, toda le tiste, ki so jih izdali na svoj račun. Med ostalimi narodi so povabljeni tem potom tudi Jugoslovani, ki naj smatrajo ta poziv kot polno-veljaven. Sodelovanje na razstavi je dovoljeno bodisi uradno bodisi zasebno ali sploh na poljuben način. Podpisani smatra za potrebno, da se Jugoslovani udeleže semnja pod svojo lastno upravo in opremo skupaj s književnimi ustanovami, pisatelji in slikarji ter z gmotno in moralno podporo državne vlade. Tak način bi bil mnogo uspešnejši nego uradni. — Semenj bo imel svoj uradni, splošni katalog, v katerega pridejo vsi udeleženci v meri, kakor sami žele. Dovoljeno pa je razširjati tudi kataloge in manifeste, ki se tičejo izključno posameznih podjetij, da je le vsebina primerna !n ne škoduje dobremu imenu in interesom drugih. Katalogi in druge tiskovine morejo biti tiskane v kateremkoli domačem jeziku ali pa v francoščini ali italijanščini. Na semnju se more vršiti prodaja na drobno in sklepati kupčije, kar se je v znatui meri vršilo tudi že na prvem knjižnem semnju. — Odseki se morejo urediti bodisi po strokah, bodisi po za-ložništvih. Razstavni predmeti morajo biti v Firenzah do vključno 10. aprila tek. leta. Odseki morajo biti gotovi tri dni pred slavnostno otvoritvijo semnja. — Kar se tiče stroškov, Imajo udeleženci poleg prevoznih stroškov v Firenze in nazaj še sledeče izdatke: 1. Zakup prostora na semnju, ki znaša od 80—250 ital. lir; 2. zakup opreme (polic, miz itd.), ki stane za ves čas semnja 250—550 lir; udeleženci morejo poslati tudi svojo lastno opremo ali jo kupiti v Firenzah ali pa jo najeti od sejmskega odbora; 3. sorazmeren del stroškov za uradni katalog; 4 sorazmeren del stroškov za splošno zavarovanje predmetov; 5. sorazmeren (del stroškov za shrambo in čuvanje zabojev itd., v katerih se razstavni predmeti prevažajo; 8. vzdrževanje morebitnega prodajalca, ki služi obiskovalcem semnja kot tolmač: razume se, da prodajalca ozir. tolmača vsak razstavljalec sam nastavi. Skupne straže v razstavni dvorani pa plača sejmski odbor sam. Italijanska vlada je že dovolila običajne popuste na železnici tako za razstavljalce kakor za razstavne predmete. Za vsa nadaljna pojasnila naj se interesenti obračajo na sejmski odbor: Sccon-rfa Fiera Internnzionalc del Libro, Fironze, j Cavour, Nr. 20, primo piano — ali pa na » podpisanega: Prof. Mlodrag T. Ristlč, Lega-zione dei Serbi, Croati e Sloveni, Roma. Narodno gledališče v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob & uri zvečer. Sobota, 14. febr.: »Stričkove sanje«. Red C. Nedelja, 15. febr. ob 3. uri pop. »Pepeluh«, mladinska predstava Izven. — Ob 8. uri zvečer »Rosmersholm«. Izven. Pondeljek, 16. febr.: »Magda«. Red B. Cr,ERA: Začetek ob pol 8. uri irefor. Sobota, 14 febr.: »Don Juan«. Red A'. Nedelja, ,15. febr. ob 15. uri pop. Smrtna ta rantula in karakteristični plesi. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Po svetli. Peter Veliki. Ob dvestoletnici njegove smrti. Veličasten spomenik slavi ime ruskega carja v mestu, ki bo kljub vsem odlokom in poskusom političnih muh zmeraj nosilo njegovo ime. Vsaj v zavesti človeštva. Katarina II. je dala napraviti ta spomenik, ona carica, ki je imela več Petrovega duha, kakor katerikoli njegov naslednik. Postavil ga je pa francoski mojster Falconet Težki bronasti jezdec je napravil na ruski narod globok vtis, veliki Puškin mu je posvetil eno najlepših svojih pesmi: ponoči zdirja cesar na konju s podstavka dol in divja po temnih širokih ulicah in neštetih mostovih svojega mesta, kakor usoda, ki ji ne moreš uteči. Odkar je spesnil Puškin slavospev Petrov, je preteklo spet že skoraj sto let in Rusijo so obiskale katastrofe, ki nam pravijo, da je vsako zgo-govinsko premišljevanje samo brezpomembno igranje. A še zmeraj stoji nad ogromno državo, grozeča in živa kot usoda, podoba moža, ki je položil temelje moderni ruski sili. Slučaj rojstva je menda na zapadu enkrat samkrat dvignil na prestol moža Petrove pomembnosti. Aleksandru Velikemu je bil kralj Filip že vse pripravil, Peter Veliki je pa prevzel samo otrple tradicije dinastije, keje prvi zastopnik je komaj tri rodove pred njegovim nastopom bil po strašnih homatijah izvoljen od bojarov za carja, zato, ker so ga imeli za norca, nič nevarnega. Prav tako neumen, kakor so mislili knezi in plemiči, Mihael Teodo-rovič pač ni bil; a njegovo delo in delo njegovih prvih naslednikov se je omejilo na zunaj na boječo defenzivo, zlasti proti Poljski, na znotraj pa na zopetno vzpostavitev cari-stičnega absolutizma, ki so ga bile homatije zelo omajale. Peter Veliki je takoj po nastopu vlade spoznal, da je prvo vprašanje njegove politike razmerje do zahoda, do Evrope, kakor so sploh takrat rekli in kakor govorijo včasih tudi še sedaj. Odkar se je bila država Mosko-vitov pod vodstvom velikega kneza Tvana III. oprostila tatarskega gospostva, je bila postala rešitev vprašanja v razmerju do zahoda neogibna. Novi ruski sili je dal Ivan III. simbolični izraz s tem, da se je poročil z bizantinsko princezinjo in da je sprejel v grb dvo-glavega orla; to silo je bilo treba sedaj postaviti na trden temelj. Ivan III. je s tem poudaril, da je on naslednik bizantinskega cesarja v duhovnih in svetnih stvareh; to pa pomeni zahtevo po vladi nad Carigradom, ki je bila od tedaj med vodilnimi motivi ruske politike do danes. Ustanovitev take sile pa ni bila mogoča, če se Rusija ni prej zavarovala proti zahodu. Ivan III. si varstva ni mislil tako, da bi se proti zahodu zaprl, prav tako tudi ne njegov naslednik Vazilij III.; ta je klical na svoj dvor evropske umetnike, rokodelce in učenjake in je dal Kremlu v Moskvi po italijanskih stavbnikih približno isto obliko, kakor jo ima danes. Šele Ivan IV., ki se jo prvi nazival car, je hotel Rusijo proti zunanjemu svetu izolirati, kar se mu je pa moglo seveda le deloma posrečiti. Umetne zavore so se takoj zrušile, ko je po Ivana IV. smrti nastopil čas homatij, trideset let trajajoč. Po zopetni združitvi ruske države je nova dinastija Romanovičev nadaljevala izolacijsko delo Ivanovo; sicer brez uspeha, a duševna izolacija Rusije se čuti še daues. Začetki Petra Velikega so popolnoma v znamenju te preteklosti. Način, kako je prišel do vlade, nas spominja že malo bolj na Azijo kakor na Evropo. V urah premišljevanja so vsi ruski misleci spoznali, da beseda Pol-azi jati za Ruse ni psovka. V Petrovem življenju in značaju se zrcali do konca njegovih dni azijalski despotizein. Da je zadušil upor vsemogočnih strelcev z brutalno energijo, je pač samo zahteva samoobrambe. A celo njegovi sovrstniki, z močnimi živci obdarjeni, so se zgražali nad zadovoljstvom, s katerim je car prisostvoval od njega ukazanim morijam, in kako je včasih celo sam se klanja udeležil. Sina Alekseja sicer ni umoril sam, a ga je dal takoj odstraniti, ko je postat njegovim namenom nevaren. Tudi z njegovo poroko se Evropa ni mogla sprijazniti. Sploh je bil ta napol divji genij Evropi uganka; najrajši je občeval z mornarji in rokodelci, njegovi go-nerali in ministri so mu bili samo tovariši pri pijančevanju. Pi-vo politično dejanje Petrovo je šlo za uresničenjem starega načrta Ivana III. Sel je na jug in je osvojil mesto Azov kot izhodišče za nadaljna podjetja proti Turčiji. Uvidel je, da za obširno delo na jugu še ni prišel pravi čas. hitro je zagrabil drugo idejo in je začel potovali. Prišel je na Ilolandsko in v London in je dobil vtise, ki jih je njegov bistri razum takoj zagrabil in po svoje predelal. Delal je med navadnim delavci, vse jc hotel vedeti, legende bo ee tvorilo onjogovi osebi. Zanj je pomenilo to potovanje nekaj čisto novega. Prišedši nazaj na Rusko, je začel pre-obrazovati deželo po zgledu zahoda; odpreti je hotel »okno v Evropo«, kolikor mogoče na široko, da bi sprejelo solnce in prosti zrak zahoda. Za to je potreboval v prvi vrsti dohod do odprtega morja; in to je postalo najvažnejši del njegove politike, ki ji je dal v bojih s švedskim kraljem Karlom XIL najmočnejši izraz. Ustanovitev novega glavnega mesta, po njem imenovanega, je oznanjala vsemu svetu program nove velesile. Ona čudna mešanica, ki označuje vse Petrovo bitje, se izraža najbolj v tem mestu: napravljeno je po načrtu modernega Amsterdama, izrabljali so pa delovne moči razsipno in brezobzirno, kakor so jih izrabljali despoti pri gradbi egiptskih piramid. Z nič manjšo energijo je šel car na notranjo evropeizacijo Rusije. V trumah so hodili iz Evrope rokodelci v Rusijo, umetniki, učitelji in raziskovalci. Reforme so se podile druga za drugo. Kar se mu je ustavljalo, to je poteptal. Ustanovitev patriarhata v Moskvi je bilo veliko delo njegovih prednikov; a patriarhat je moral izginiti, zato da je služila cerkev v prvi vrsti carju samemu. Dobro je poznal njen moralni vpliv na narod. Staro plemstvo je postalo brezpomembno, ker je upravo birokratiziral in je vpeljal novo uradno plemstvo. Zginil naj bi ves družabni ustroj, ki je slonel v Rusiji seveda na čisto drugih temeljih kakor sicer v Evropi. Za vse se je brigal car sam, za ustanovitev visokih sol, za gradbo vojnih in trgovskih ladij, za cehe rokodelcev, za brado kmetov, za nošo ljudstva. Rajši je imel Petrograd kako Moskvo; prvič mu je kazal Petrograd pot v Evropo, potem se je pa Moskva njegovim načrtom kar moč ustavljala. Z imenom car, ki si ga je tudi Peter nadel, je zapustil dedičem svetovno državo, koje popolna pre-ustrojba bi pa seveda zahtevala celo armado takih duševnih velikanov, kakor je bil Peter sam. Dve stoletji za njim je skušal drug mož, Lenin, vsiliti Rusom z brutalno energijo, z metodami tiranstva in s krvavim terorjem nove nauke, iz zahoda prišle in ki jih Rusi samo na pol razumejo. Nekako tragična ironija se nam vidi, če hoče ničemurna volja Petrovih naslednikov napraviti iz njegovega mesta spomenik drugemu. Peter je mesto ustanovil, Lenin ga je pogubil. In pri vseh človeških slabostih, ki jih je imel veliki car, nas sprijazni z njim vendarle to, da svojega življenja ni preživel v vojski, temveč v službi svojega naroda, v mestu, ki je kazalo Rusiji bodočo veličino. Delo Petra Velikega je minljivo kakor je minljivo vsako človeško delo. Danes vidimo od njegove politike v Rusiji samo najtemnejše strani, imperializem in umetno birokratizacijo države. Kolikor časa bo pa živel ruski narod samostojno življenje, toliko časa ne bo pozabil carja, kojega mesto lahko blatijo z smešnimi imeni, kojega spomenik lahko raz- |e pade v prah, ki ga bodo pa vendar vsi imeli za pravega ustanovitelja nove Rusije. Brez Petra Velikega si današnje Rusije mi-sliti ne moremo. • * •. sv Strašna rudniška nesreča. V noCi lt febr. ■e je zgodila v znanem velikem rudniku v Dortmundu strašna rudniška nesreča. V rovu se je vžgal plin, vsled česar se je sesul rov in podsul 140 rudarjev. Vsled te strahovite nesreče je nastala med ljudstvom silna panika. Zbralo se je okrog rudnika in hotelo s silo vdreti v rov. Policija je to komaj zabranila. Reševanje je bilo zelo otežkočeno in sta se pri tem dva sanitejca vsled plinov zadušila. Rešili so 34 rudarjev. Vsi so zastrupljeni plinom in ni mogoče od njih ničesar zvedeti, ker so še vedno v nezavesti 38 rudarjev je zgorelo vsled eksplozije, okrog 100 pa jih e umrlo vsled zastrupljenja s plinom. Kaj e vzrok tej eksploziji, še niso dognali. Mnenja so dosedaj zelo različna. Nekateri trdijo, da je krivo vodstvo rudnika, ki je premalo skrbelo za varnost rudarjev, drugi pa menijo, da nastala nesreča vsled iskre iz lokomotiv«. Pravi vzrok nesreče bo šele v nekaj dneh dognala posebna komisija, ki bo sestavljena iz ii.ženerjev-strokovnjakov. Pred eksplozijo je bilo zunaj čuti dva krepka sunka, katerim« jc sledilo podzemeljsko grmenje. sv Češkoslovaška država za pisatelje is časnikarje. Češkoslovaška vlada je nakn^it 20 češkoslovaškim pisateljem in časnikarjem, ki so že v letih in nimajo stalnega mesta, redno državno podporo v letnih zneskih 12.000 Kč. Sedaj pripravlja češkoslovaška vlada splošno socialno zavarovanje za pisatelje in časnikarje. sv Sun Ja-tzen. Neštetokrat so ga Se pro. glasili za mrtvega, pa so vest zmeraj prekli. cali. Po zadnjih poročilih pa ni nobenega dvoma več, da je veliki Kitajec mrtev. Na Ki. tajskem je politična bolezen še bolj vsakdanja kakor pri nas. Sun Ja-tzen je bil pred' sodnik južnokitajske vlade v Kantonu. Njegova smrt je za Kitajsko sreča posebne vrste. Vlada je prepričana, da bo smrt dr. Suna pospešila že davno zaželjeno združitev Severne in Južne Kitajske. Po padcu dinastije Mandžu je bila Kitajska v neprestanem boju, in zdelo se je, da bo ogromna dežela popolnoma raz. padla v posamezne satrapije. Slednjič sta »e sporazumela generala Čang-tzo-lin in sedaj v Pekingu vladajoči Tuan. Zadnji boji pred Šanghajem so prinesli vladi Tuana novih uspehov. Dr. Sunova stranska vlada v Kantonu je bila pa največja ovira popolne združitve. Če bi jo bili hoteli odstraniti, bi bili morali začeti novo vojno, kajti dr. Sun je bil močna osebnost. Z njim izgubi vlada v Kantonu svojega voditelja in sploh edinega moža, ki bi se mogel upreti končni združitvi severa in juga. Združitev sama bi pa pomenila čisto novo orientacijo v politiki Daljnega vzhoda. sv Ameriški institut v Pragi. Po prizadevanju ameriškega poslanika v Pragi, L Einsteina, se še tekom letošnjega leta otvori v Pragi ameriški institut, ki bo pospeševal medsebojno spoznavanje in študij zgodovine, književnosti itd. V to svrho bo zavod otvoril lastno ameriško knjižnico in prirejal jezikovne tečaje in predavanja. Izdajal bo v angleščini pisano revijo in druge publikacije. sv Pozabljivi milijonar. V Mentone ob Rivieri je našel železniški uslužbenec v osebnem vlaku celo premoženje: neki pozabljiv potovalec je bil pozabil v vozu ročno torbico z .1,900.000 francoskih frankov. g Poravnalno postopanje. O imovini Franca Skuhale, trgovca pri Sv. Trojici, se je uvedlo poravnalno postopanje, ravnotako o imovini Franca T a s k e r j a, kleparskega mojstra v Celju. g Konce poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje Roze Kranjčeve, kramarice v Celju, se izreka za končano, ker se jo z upniki poravnala. g Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta se nastopni tvrdki: Scedep, industrija paradižnikovih konzerv, d. z o. v Kamniku; Yougoslavc-Express Reclame C'ompany, družba z o. z. v Ljubljani (poslovodja inž. Marko Kranjec in Miro Jankole). g Občni zbor. Kranjska industrijska družba, Ljubljana, 27. februarja. g Letna bilanca Narodne banke. V »Službenih novinah« objavlja Narodna banka svojo bilanco za leto 1924. Banka je lani bruto zaslužila 97.486.671 dinarjev, poslovni stroški so znašali 30.423.720 dinarjev, od tega plače in draginjske doklado uradnikov 16.713.020 dinarjev. Čisti dobiček je lani dosegel 58.471 tisoč 85 dinarjev. Od tega dobi država 82 milijonov 977.692 dinarjev, dividende sc delničarjem razdeli 21.985.128 dinarjev, tantijem dote upravni in nadzorstveni svet ter uradniki v znesku 3.508.265 dinarjev. Na dubijoznih terjatvah je banka lani odpisala 7.117.729 dinarjev. g Nova telefonska linija Osijok—Belgrad. lz Belgrada poročajo, da so bo v kratkem začela polagati tretja telefonska linija Osijek— Belgrad v dolžini 313 km. g Kakšne plačilne pogoje zahtevajo vojvodinski mlini. Kakor poročajo iz Novega Sada. so vojvodinski mlini sklenili dobavljati moko le proti efektivnemu plačilu. Za vzrok temu sklepu navajajo zelo občutljivo pomanjkanje likvidnih plačilnih sredstev. g Predpriprave za gospodarski kongres * Belgradu. Kakor poročajo iz Belgrada, so predpriprave za gospodarski kongres v Belgradu, ki se bo vršil v avgustu t. L, že v teku. g Izvoz lesa leta 1924. Lani smo izvozili 1.046.292 ton stavbnega lesa v skupni vrednosti 1.620.2 milijona dinarjev. Stavbnega lesa je lani največ kupila Italija (za 1171.1 milijona dinarjev), potem Ogrska (za 91.1 milijona dinarjev) ter Francija (za 82.1 milijona dinarjev). — Izvoz lesa za kurjavo je lani znašal 508.797 ton v vrednosti 166.6 milijona dinarjev. Od tega se je izvozilo v Italijo za 88.2 milijona dinarjev, v Ogrsko za 70.9 milijona dinarjev ter v Švico za 8.8 milijona dinarjev. g Kam največ izvažamo. Največ smo lani izvozili v Italijo (za 2757 milijonov dinarjev ali 28.9 odstotka celokupnega izvoza) potem v Avstrijo (za 944 milijonov ali 9.9 odstot) in v Nemčijo (za 756 milijonov dinarjev ali 7.9 odstot. vsega našega izvoza.) g Bolgarska zunanja trgovina. V prvih mesecih lani je znašal uvoz v Bolgarijo 4986 (v istem razdobju lani 4593) milijonov levov. Izvozilo se je v prvih 11 mesecih za 448.1 milijonov levov, napram 2965 milijonov levov v prvih U mesecih 19.23. Pasivnost bolgarske zunanje trgovine je dosegla 1923 1628, lani pa samo 505 milijonov levov. g Srpska Zadružna banka, Novi Sad. Kakor smo že poročali, je Srpska Zadružna ban-j ka ustavila svoja plačila. Pasiva znašajo več milijonov dinarjev. Med upniki se nahajajo: novosadska občina (1 milijon dinarjev), srbska pravoslavna cerkvena občina (2 milijona dinarjev). Banka dosedaj de nI zaprosila za prisilno poravnavo. g Nova bona — v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo, da tamošnji gospodarski krogi energično zahtevajo, da se ustanovi v Sarajevu — posebno sedaj po otvoritvi proge Užice—Var-dište — predvsem blagovna borza. g Zvišanje uvozne tarife ia izvo« sena. Prometno ministrstvo je odločilo, da se vo-zarina za seno, ki se izvaža, kadar je mesto odpravljanja oddaljeno najmanj 800 km, zmanjša za 25 odstotkov od normalne tarife. Borze. Dne 13. febr. 1925. DENAR, Zagreb, Italija 2.5160—2.5460 (2.511250 do 2.541250), London 290.75—293.75 (290.75 do 293.75), Newyork 60.50—6150 (60.3750 do 61.3750), Pariz 3.2550—3.2850 (3.2650—3.3150), Praga 1.75—1.82 (1.7880—1.8180), Dunaj 0.0863 do 0.0873 (0.0851—0.0871), Curih 11.74—11.84 (11.75—11.85). Curih, Belgrad 8.49 (8.5125), Pešta 0.0072 (00072), Berlin 123.50 (1.2350), Italija 21.46 (21.50), London 24.7950 (24.81), Newyork 518.80 (518.70), Pariz 24.7950 (27.83), Praga 15.34 (15.30), Dunaj 0.007320 (0.0073125), Bu-karešt 2.65 (2.55), Sofija (3.7750 (3. 75). Dona}. Devize: Belgrad 1152, Kodan) 12.580, London 337.300, Milan 2932, Newyork 70.935, Pariz 3780, Variava 13.610. — Valute: dolarji 70.460, angleški funt 337.500, francoski frank 3780, lira 2915, dinar 1147, češkoslovaška krona 2088. Praga. Devize: Lira 140.75, Zagreb 55.35, Pariz 188.75, London 165.50, Ncwyork 33.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odst. invest. posojilo iz leta 1921 65 (blago), 4 odst. kranjsko deželno posojilo iz leta 1888 22—22 (zaklj. 22), 2 in pol odst. državna renta za vojno škodo 138 (denar), Celjska posojilnica d. d., Celje 210—212 (zaklj. 210), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 100—105, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 894—900, Slavenska banka, Zagreb 75 (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 146 (blago), Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 390—405, Združene papirnice Vevče 100 do 118, »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1100 (denar), Stavbna družba, d, d. Ljubljana 280—290. Zagreb. Hrv. Esk. banka, Zagreb 108 do 110.50, Hrv. sveopča kred. banka, Zagreb 235 do 243, Hrv. slav. zemaljska hipotekama banka, Zagreb 61—62, Prva hrvatska štedionica 892.50—900, Slavenska banka, Zagreb 73—75. Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 59—60, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osjek 210, Gutman 585—590, Slavonija 57 do 58, Trboveljska premogokopna družba, Ljub- nflHKSSOTM ljana, Združene papirnice Vevče 100—120, 7 odst. drž. invest. poa. 64.50—65.50, Vojna odškodnina 139-141. Dunaj. Živnostenska banka —, Alpine 415.000, Greinitz 137.000, Kranj»ka industrijska družba 710.000, Trboveljska družba 484.000, Hrvatska eskomptna banka 123.000, I.eykam 152.000, Jugoslovanska banka 120.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 68.000, Avstrijske tvornice za dušik —, Gutmann —, Mun-dus —, Slave* 190.000, Slavonija 63.200. BLAGO. Ljubljara. Les: Remcljni pričeljeni, 70-70, 35-70, I. in II. vrsta, fco meja 630 (blago); trami od 3-3—6-8, monte, leo nakl. postaja 340—350; borove deske 50 mm, 4 m dolž., I. in II. vrsta, fco nem.-avstr. meja 700; bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, leo nakladalna postaja 2 vag. 19—20 (zaklj. 19). — 2ito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 460 -490; moka pšenična, 0, gg in g, fco vagon slav. postaja 700 (blago), moka pšenična, 2, fco vagon slavonska postaja 650 (blago); moka pšenična, 5, fco vagon slavonska postaja 600 (blago); moka pšenična, 6, fco vagon slavonska postaja 550 (blago); otrobi pšenični, drobni, leo vagon slavonska postaja 205 (blago); otrobi pienični, drobni, jutasta vreča b-n, fco vagon Ljubljana 240 (blago); koruza nova, februar, par. Ruma 215 (blago); koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. 270 (bla- 1 mi go); koruza nova, dobavitev lukcea. do medio marec, fco Postojna tranz. 280 (blago); koruza nova, dobavitev april, fco Postojna tranz. 290 (blago); koruza nova, dobavitev maj, fco Po» stojna tranz. 295 (blago)j koruza nova, deL, umetno suš., loco Ljubljana 240 (blago); ovee srbski, par. Ljubljana 335 (blago); oves bački, rešetan, fco Ljubljana 360 (blago); krompir beli, fco gor. postaja 156 (blago); krompir rdečkasti, semenski, leo štajerska postaja 185 (blago). — Stročnice, sadje: fižol kolu, leo Postojna tranz. 510 (blago); fižol ribničan, čiščen, fco Postojna tranz. 340 (denar); fižol mandolon, čiščen, fco Postojna tranz. 465 (blago). Novi Sad. Pšenica 480—470, koruza 200, moka bazis >0« 075, otrobi 177. illečeoroiogščiio poročilo« Ljabiiana i06 m n. m. vlft. Normalna barometerska višina 736 mm. Jpn&o- van * KOI O- □lete v mm 12/2. 21 b 7 44 j 733 ><5 " M A o ki <3 e 2 o.— a * CO 0 ff m Si S S!s -o' P3 2 J« en o J2 JJ."S; ca s >K4 -S > CO .Si| Si! «2 U p o > w co .sc <0 cr (U E a» co li* CJS ■ŽjO- Podružnica. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorfl novo urejeno parno na Poljanski cesti štev. 19, in se vljudno priporočam slav. občinstvu. Naročila sprejemam na Poljanski cesti 19 in pa Pred škofijo št. 11. Velespoštovanjem Parna pekarna SFrasic D Vodne turbine avtomatične regulatorje, zatvornice itd. izdeluje in dobavlja ING. F. SCHNE1TER — ŠtfOFJA LOKA Konkurenčne cene. Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe. Najpopolnejši STOEWER Šivalni stroji m Šivilje, krojače Ju tarflarj« ter ta »ak dom. Priden si nabavite strol, »jte jt« si to Uradnost pri tvrdtd L. BARAGA Ljubljano Sal«nburgo«a ulica 6/1 ErtzplaCen pouk IS let jamstva Tmnvina vpeljana, v zelo prometnem kraju, HyUVliiCJ B Špecerijskim in kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, iganjem itd. SE ODDA V NAJEM zaradi selitve solidnemu, izvež-banemu trgovcu pod ugodnimi pogoji. — Kraj večje mesto na Gorenjskem, stanovanje in skladišče v hiši. — Prevzeti je celo zalogo po dnevnih cenah, proti takojšnjemu plačilu. Zaloge je za okrog 150 do 200.000 Din. — Po ponudbe je pisati na upravo tega lista pod šifro »SOLIDEN TRGOVEC«. Udira! MaU Line ■ Kr. angleška poštno* parobrodna linija. 8w>«rst. lestojstvo zi kratlevins SHl; Zagreb Trs ltw. 17. Redni potai&i pronHrt Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi jork In Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton ▼ {užno Ameriko Rt« de Jancjro, Santos, Montevideo, Baenos Aires, San Paolo. Odprr»» potafkov 1,2,8. neredi, — Ksbin« 3. m. t ! In ( portaljain! Udobnost — Stfursort — Bnrisa Podnastopstra: Beograd, Karaj-jergjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Vel. Rečkerek, Kralja Aleksandra Brzojavni nssiov »a m gornja p«drwtopsW» „ROY?AAILPAC'. Z« Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpvka Prometna bsuka v Sarajevu in Gružn. Dopisovanje v v»eh lezikih. Nt.in. m bnoiort«; Prem«'.«« bank«. ' // vm4 „ popotni ZATO V VPORABJ NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI DRAŽBA VINA. Mestno županstvo t Ormožu priredi v nedeljo, dne 28. februarja t. 1. ob dveb popoldne v občinski pisarni prostovoljna javno dražbo 60 hI prvovrstnega sortira-nega VINA, lastni pridelek Iz Vinskega Vrha, letnik 1924. Vino se nahaja v kleti v Ormožu. Natančnejši pogoji licitacije se poizvedo istotam. 847 I^pth tOO nmet- nUkih razglednic ra Šaljivo poŠto nudi za 23 Din mma pi. iicar v MublBanL BUKOVA DRVA niha. kupim. — Ponudb« m upravnUtvo »Slovenca, pod tifro: »V«£ vagonov« 862. ŠAMOT- OPEKO In Umot - MOKO (čciko) priporoča F. HOČE-V AR, Ljubljana, Dunajska cesta It, 36. »43 njizmea Delikatesno trgovino l zalogo, oddani ▼ najem strokovnjaku solidnemu in vestnemu, pod ugodnimi pogoji - Stanovanje, skladišče in klet v hiši. Prevzeti jc zalogo po dnevnih cenah proti takojSnjemu plačilu. Zaloge jc za okrog 80.000 Din. Kraj večje mesto na Gorenjskem. — Po ponudbo je pisati na upravo »Slovenca« pod šifro: »Delikatesni trgovec«. nudi sledeče najnovejše zvezlce D. Feigel: Domače živali, humorističen spis, 72 strani, H. Murger: La Bohžme, roman, 402 strani , , . , , A. Remec: Magda, tragedija, 85 strani....... Dr. F. Gosti, Misterij duše, poljudni pregled psihijatrije, 276 strani , ......... , Dr. A. Gosar: Socialna ekonomija, 300 strani . . , T. Zielinski: Antični in modemi svet, 101 strani . . Naročila spreiema: ZVEZNA KNJIGARNA - broS, 10 Din, ves. 15 Din. broS, 35 Din, vez. 42 Din. broš, 14 Din, v«x. 20 Din, broS. 35 Din, vez. 42 Din. broš. 85 Din, vez. 95 Din. broS. 36 Din, vez. 45 Dk. trg št. 8. I Pa BUTONIA D. D- Tvorniea gumbov, roženih in kovinskih Is-lelkov. ZAGREB, Horvačansfcs cesta 29. Tel, 2261. Uviurito. in obdelovanje kovin: okovi za, konjsko opreme okov! ta stavbarstvo in pohištvo litje kovin in kovinsko blago Izdelki Iz roiofiine ln umetfl« roicnlne: Modni gumbi ca gospode in dam« Zaponko in agrafe Ua mki sa avalMoe Glavniki IrAelki lis kotCakov: Modni gmchi it. koš?»kov(oro-hov) da gospode in dam« v v Rob oblikah in barvah. In vsa druja motenja govora, ki obtožujejo življenje tudi najbolj nadarjenim, sc radikalno in zavedno odstranijo pri osebah vsake starosti in stanu po novo pre elani metodi prof. Neumaana, ki se opira na naravni temelj jezikovnih zakonov Nad 500 zahval in priznah-.ic od oseb, ki so trpele na motenju govora ter od uglednih zdravnikov in strokovnjakov. Radi novih prijav se stranke sprejemajo še od nedelje do četrtka 15—19. februarja od 10—i in 3—5, v hotelu »Slon«, 1. nadstr., soba št. 23. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nepozabna, predobra soproga in mati, gospa po dolgi in mu Sni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 66. letu starosti. Pogreb preljubljene pokojnice se bo vršil v nedeljo, 15. t. m. ob pol 4. uri popoldne n hiše žalosti, Resljeva cesta št. 7, na pokopališče pri Sv. Križn. Blago pokoinico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 13. februarja 1925. ANTON REISNER, soprog. OR, VIKTOR REISNER. OLGA PL. W0LFF, HERM1NA ANDERKA, in^ nir OSKAR REISNER, L0TTE REISNER, FKIDA FIRON - otroci ter ostali sorodniki. Izdaja konzorcij >Sloveuca<. Strojne tovarne lo livarna i d. v Ljubljani II iiiii" M «"i miii)ni>iii usSa-tovilana l.2ta 1867 Ta najstarejša in največja, po vsej naši kraljevini ter Se preko njenih mej najbolje vpeljana in najtoplejc priporočana svonarna, ki je bila odlikovana v največjih svetovnih mestih, kakor v Parizu, na Dunaja, t Trsta itd., prejema dan na dnu najlaskavejše zahvale za svoje priznano prvovrstne bronaste zvonove Izmed stotin in stotin priznanje priobčuje sc na tem mestu ena zadnjih: Karlovac, 2.7/. 7925. Zvona, koje ste ovčje postavili a težini od 1247 kiiogr^ glas D, na 20 de-ccmbra 1924 vrlo nas zado valjava. Narod jc jako zadovoljna, pa je samo svih jedna želja, da Hm prije dobijerno i drugo. Svakom sam prepora-čao Vaiu firmu, pa čem to aniti i a buduče. Vaša firma u svakom pogleda i to zaslaiajc. U izraz odliinog pošto-vonja jesam P.Jurij Blucetif l.r. gvordijan I tapmk. Zvon Je koSsvdlral i. g. ivetnik P. KugciDn Sattner. — Zvonovi te zvonarje Imajo pri relativno n«jtslžilh telah na|mo2nejjSe In naikra»«e.Jo gSaseve, kar Jo pri naročilih nsjvcijcga pomena. VsJsatS priznane solidnoitllnkulancc prejema ftudi maJveS narožlL T&H&8ČKI SAM M OP 1.-11. MARTA. _______ Vsa pojasnila kakor tudi izkaznice za sejmski atiak ter adresar daje častni zastopnik za Hrvatsko, Slavonijo, Slovenijo in Dalmacijo Sokolovlč S*. Co. medim,arodi!io olpremnl&tvo 1 carinsko posredništvo Tel. 25-73. ^EStOrelb, PaiTOIlUIn. Tel. 23-73. Ugledno prvovrstno po